< lzb>|t vsak Četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemil|o 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke ae pro-===== dajajo po 10 vin. ■ : Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiai In dopisi ae poiiljajo: Ure .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarje' it. 2. Naročnina, reklamacije in InaeraU pa : Upravniitvo .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. t. = Steo. 26. 0 Ljubljani, M Zi. junija 1908. Letom Poslanec Žitnik in tovariši pa so vložili še poseben nujni predlog za državno podporo posestnikom v občinah ob Reki na Krasu, koder so suša, črv in gosenice uničile prvo košnjo in skoraj ves sadni pridelek. Ravnotako so predlagali, naj vlada odredi cenitev škode v nekaterih vipavskih občinah, kjer so imenovane nadloge posebno hudo pritisnile. Oh znosi. Za kranjski deželni zbor je težak boj končan. Volivna preosnova, ki ž njo pride kmet do večine, je sprejeta in obe nasprotni stranki, nemška in liberalna, se natančno zavedata važnosti te izpremembe. S. I.. S. ne potrebuje niti sama o sebi govoriti. Mirno lahko pokaže na liberalce in na Nemce.rekoč: Slovenski kmet,povprašaj te ljudi, ki so svoj čas tako umazano lagali o namenih S. L. S., naj ti povedo, kaj sem ti izvojevala. Bil je hud boj. Ne pozabimo, v kakšnih razmerah smo pričeli vojsko za volivno preosnovo. Bili smo v manjšini v deželnem zboru in odboru. Nemci in liberalci so bili neomejeni gospodarji. Vse cestne odbore, okrajne šolske svete, deželni šolski svet je prepihavala nemško-liberalna sapa. Po nekaterih krajih so n. pr. težko iztaknili za krajne šolske nadzornike liberalce. Cé je bil pa le kateri, ki ie dišal po liberalstvu, naj je bil še manj vreden, prav gotovo je bil imenovan. Pri sodiščih in pri vladi, od zadnjega biriča eori do Heina, ki je takrat sedel na sedežu deželnega predsednika, je bilo vse nam nasprotno. Kamor se je prikazal kak naS somišljenik, povsod so nam zapirali vrata. Vse službe, ki jih je imela oddajati gosposka ali deželni odbor, so bile v prvi vrsti za liberalce. Naši profesorii so čakali leta na imenovanje. Kdor ni bil cimentiran liberalec, ni mogel naprej. Naša društva in zadruge so imele vedne boje. Najpogum-nejšim našim sodelavcem je že upadal nosnim. Pravda za pravdo, tožba za tožbo. Potrošilo se je denarja na tisoče samo vsled brezobzirne nagajivosti in sovražnosti združenih naših nasprotnikov. Vse lavne korporacije, obrtna zbornica, kmetijska družba — v liberalnih roknb. Za vsak sold podpore si se moral boriti za žive in mrtve z liberalci. Medtem ko so druge dežele izdale stotisoče v podporo zadružništvu, niso pri nas dobile zadruge niti knofa, pač pa klofut, kamorkoli so se obrnile. In zraven še to nepopisno zaničevanje. O kmetu se je govorilo z največjim preziranjem. Kmet ni pomenil za liberalno gospodo prav nič. Danes pa vidimo, da že liberalci poizkušajo snovati samostojno kmečko stranko. Naše poslance so gledali liberalci z viška navzdol. Vsi so jim bili sami topoglavci in tepci; ni je psovke, ki bi je ne bili vrgli v lice našim voditeljem. Zdaj je vse minulo. Ves liberalni svet vé, da imamo v svojih vrstah može, ki nekaj znajo, ki imajo pa tudi krepko voljo, da zvrše, kar so obljubili. Najboljše zagotovilo za srečnejšo bodočnost je neustrašeni, neomajni pogum, ki smo ga vsi pokazali v tem boju — voditelji in ž njimi vsa stranka. Zastavili smo vse v tem boju na eno karto, pa smo zmagali. Zdaj nam ni treba drugega, nego veselo naprej! Za nami pa sobratje v sosednjih kronovinah, da pretvari ves naš jug misel krščanske ljudske stranke. Političen prefilecL DRŽAVNI ZBOR. Naši poslanci na delu. Dr. Šusteršič in tovariši so v zbornici nujno predlagali, naj vlada dovoli izdatno podporo onim posestnikom na Kranjskem sploh, katerim je posebno letošnja suša uničila skoro vso prvo košnjo. V mnogih krajih ni sena in ljudje bodo morali ali drago seno kupovati, ali pa živino prodajati, kar bi bil gotovo hud udarec za živinorejo in splcj za kmetijstvo. Za Izboljšanje kmetijstva. Doslej je vlada vsako leto dajala štirf milijone kron za osuševanje pašnikov in za večje vodne zgradbe (melioracijski zakon iz leta 1884). Da je bila ta svota premajhna, vsakdo razvidi. Zato je zbornica lani sklenila skoro enoglasno, da naj se ta svota podvoji, to je, naj se zviša na osem milijonov na leto do leta 1914. Tej splošni želji kmečkih poslancev je sedaj vlada ustregla. Toda, dasi je imel cjoslej poljedelski minister v ta namen na razpolago vsako leto le štiri milijone, je le znal vsako leto še nekaj stotisočakov privarčevati. Ta denar, če ga bo nadalje še kaj ostajalo, se sedaj po novi postavi obrestonosno naloži ter se steka v zaklad, ki se bo porabil zopet le za melioracije. Važno je, koliko bode zanaprej pri posameznih vodnih nezgodah prispevala država. Za uravnavo hudournikov, ki pone-kodi zelo mnogo škodijo kmečkim zemljiščem, bo država dajala 70 ods'otkov skupnih stroškov, ako bo ostale potrebščine pokrila dežela. Udeleženci, okrajh ali občine bodo dajale k večjemu. 15 odstotkov. Za uravnave tek in potokov v varstvo zemljišč proti povodnjim, določa načrt 40 odstotkov podpore, ako udeleženci prispevajo največ 30 cds'otkov, ostalo pa pokri'e c!cžč!a. Državni prispevek pa se more zvišati do 50 odstotkov in stroški udeležencev ob enem znižati na 20 odstotkov, ako je treba uravnati ali odvajati gorske in podzemeljske vode, ki niso hudourniki v pravem pomenu besede. Za osuševanja in namakanja zemljišč bode država po novem načrtu dovoljevala podpore ali pa triodstotna posojila, in sicer do iste najvišje inere, kakor dežela. Vlada bo tudi deželam za vodne zgradbe dovoljevala brezobrestna posojila ali triodstotna, do polovice onih stroškov, ki jili prispeva dežela. Krvava potreba za našega kmeta je zboljšanje pašnikov. Vlada je sicer izdelala tak načrt, ki se pa ozira le na planinske pašnike. Dr. Žitnik je predložil poljedelskemu ministrstvu načrt gosp. agrai-nega komisarja za Notranjsko, ki obsega tudi izboljšanje nižinskih pašnikov po Notranjskem. Davek na žganje. Ogrska vlada je sklenila, da zviša davek na žganje ne glede na to, če to sklene avstrijski državni zbor ali ne. Avstrijska vlada še vedno upa, da sprejme avstrijski državni zbor postavo o povišanju na žganje še pred parlamentarnimi počitnicami. — Vse je odvisno od tega, kdaj se konča proračunska razprava. Proračunska razprava ' ■•'"t*' » p i;|nm,|ii i se bliža koncu. Govorilo je že nad 150 govornikov. Povprečno jih pride na dan 20. Te dni je govoril tudi poslanec »Slovenskega kluba« Pišek. Venda - zbornica pri teh razpravah ni posebno polna, kar pa ni čuda. Seja traja včasih deset ali več ur na dan, govorniki razpravljajo stvari, ki zanimajo le ožji krog poslancev, mnogi pa ponavljajo le to, kar so že drugi dobro ali še boljše povedali. Na vsak način pa se proračunska razprava prihodnji teden zaključi, potem bomo videli, ali pride na vrsto predloga o zvišanju davka na žganje ali pa gredo poslanci na počitnice. — Klubovi načelniki bi radi, da se proračunska razprava okrajša. Če konča zbornica svoje delo, sledi kratko deželnozborsko zasedanje. DEŽELNI ZBORI. Kranjski deželni zbor je zboroval 19. t. m. Sklenil je v sporazumu z vsemi strankami volivno reformo in jo predložil cesarju v potrjenje. Tržaški deželni zbor je imel istotako zgodovinsko važno sejo, kjer se je sprejel novi volivni red, kakor ga je predložila vlada z izpremembami, ki jih je sklenil ustavni odsek. Ker je vlada vse te izpremembe odobrila, smemo pričakovati, da zadobi novi zakon takoj najvišje potrjenje. Sedanji volivni red je bil od leta 1850 in je bil pač že skrajni čas, da se Trst tudi na tem polju modernizira. ZA SPLOŠNO VOLIVNO PRAVICO V DEŽELNIH ZBORIH. Poslanec Fresi in tovariši so vložili nujni predlog, ki zahteva splošno, enako, tajno in direktno volivno pravico za deželne zbore. AVSTRIJSKA VSEUČILIŠČA. Valovi, ki so se vzdignili ob Wahr-liiundovi proticerkveni brošuri med ljudstvom, med vseučiliškimi profesorji in v zbornici, poneliavajo. Vsi, kolikor toliko previdni možje so sprevideli, da znanstveni revež Wahrmund ni vreden tolikega hrupa, kakor so ga zagnali svobodomiselni dijaki in za njimi tudi drugi svobo-miselci. Znano je. kako žalostno vlogo so igrali pri tem rektorji (ravnatelji) malo da ne vseh avstrijskih vseučilišč. Hujskali so dijake, odobravali njih štrajk in se z vso vnetno zavzemali za »svobodno znanost«, ki je inenda vsled reakcije katolikov prišla v nevarnost. Stvar je sedaj že skoro toliko kot rešena. Pravična zahteva katolikov, da Wahrmund ne sme več predavati cerkvenega prava, je prodrla. Svobodomi-selcem je svobodno, da se ali jočejo, ali pa postavljajo na glavo. K tej rešitvi je nemalo pripomogel tudi naš cesar, ki je bolje izprevidel položaj, kakor vsa svobodomiselna garda. Imenoval je rektorje »lepa družba« in s temi kratkimi besedami dosti jasno, pa tudi dosti strogo obsodil protiversko teženje vseh Wahrmun-dovcev. Razgrajajo sicer še svobodomiselni študentje po Dunaju, po Gradcu in drugod, vendar ni dvoma, da se jim bo vsak čas ohladila kri. ker sprevidevajo, da od svojega štrajka nimajo drugega dobička, kot da izgube pol leta. Svobodomiselni rektorji, ki so prej z velikanskimi krikom dvigali svojo svobodomiselno zastavo, so sedaj po cesarjevi obsodbi naenkrat utihnili. S tem je bržkone cela ta, za Avstrijo tako značilna in obenem žalostna zadeva končana. Katoliki pa ne smemo odnehati od svoje zahteve: Katoliškim dijakom iste pravice, kakor judom in njihovim pobratimom krščenim svobo-domiselcem! • * • cegava bo bosna? Leta 187S so evropske države sklenile, naj Avstrija vzame Turkom Bosno in Hercegovino. Avstrija je tega leta to tudi storila in od tedaj je Bosna in Hercegovina v avstrijski upravi in oskrbi. Imenoma je sicer še turški sultan vladar Bosne in Hercegovine, a samo imenoma, oblasti pa nima nobene, ampak vso upravo ima Avstrija. Sedaj je pa hrvaški poslanec dr. Frank pričel dokazovati v časopisju, da kažejo razna znamenja, da se bo Bosna m Hercegovina tako združila z Avstrijo kot druge avstrijske dežele, n. pr. Kranjska ah Štajerska. Dunajski listi temu ugovarjajo, ker Avstro-Ogrska sama tega ne more izvršiti brez sklepa in dovoljenja drugih držav, te pa ne dovolijo tega. HRVAŠKI BAN BARON RAUCH. Zopet pišejo nekateri hrvaški časopisi, kot že večkrat, da odstopi baron Rauch in postane tajni svetnik cesarjev. No, dostikrat smo že o tem slišali, a zgodilo se še ni in se najbrže tudi še ne bo kmalu. Rauch ostane še hrvaški ban, čeprav bi se ga Hrvatje zelo radi znebili. Zato poskrbi mažarska vlada. DEMONSTRACIJA PROTI RAUCHI. Nekateri so se bali, da bodo v Zagrebu pri procesiji na sv. Rešnjega Telesa dan veliki nemiri in izgredi proti sovraže-nemu banu Rauchu; toda med procesijo so se ljudje obnašali vzorno in dostojno. 1'o procesiji se vsede ban v kočijo, da hi se odpeljal domov, tedaj pa prično ljudje žvižgati in kričati na bana. Vse je vpilo. »Proč s tiranom, proč z nasilnikom! Nekateri so menda tudi kamenje metali na banovo kočijo; a policija je bana branila, da se mu ni nič hujšega zgodilo. ZAGREBŠKO VSEUČILIŠČE. Pred več časom je hrvaški ban in njegova vlada kršila pravice zagrebškega vseučilišča. Vseučiliški dijaki (visokošolci) so zahtevali zadoščenja; ker ga vlada in ban nista hotela dati, nočejo več iti na vseučilišče. Ker dijakov ni v šolo, so seveda tudi profesorji na vseučilišču ustavili svoja predavanja in tako je zaključeno letošnje šolsko leto na zagrebškem vseučilišču. Le državne skušnje se še lahko delajo do konca julija meseca. KAM PRIPADA DALMACIJA? Ogrski ali Avstriji? Avstrijski ministrski predsednik Beck je rekel ogrskemu ministrskemu predsedniku Wekerlu, da pripada Dalmacija pravno Ogrski. A to ni res. Dalmacija je in bo vedno spadala k Avstriji. Prej bo kaka druga dežela prišla pod Avstrijo, kot da bi Dalmacija odpadla od Avstrije. Da se Ogrom cede sline po nji. je razumljivo. MAKEDONIJA. V Makedoniji se še vedno koljejo Srbi, Bolgari in Turki. Nedavno so Srbi napadli bolgarsko vas Majujčisto in umorili nekega moža. Ko so tega napadali, so Srbi vdrugič napadli Bolgare in umorili učitelja in ženo njegovo. Druga srbska četa je pa iz Sekircija vjela pet bolgarskih veljakov. ITALIJA. Italija se čedalje bolj oborožuje. Letos bo dala 152 milijonov lir (kron) za zgradbe in povečanje ladjedelnic, 10 milijonov (vsako leto) za zvišanje častniških in podčastniških plač, 150 milijonov za trdnjave ob meji, 60 milijonov za utrdbo vojnih pristanišč, 4 milijone za povišanje mornariškega moštva od 22.000 na 29.000. 36 milijonov za novo gorsko topništvo, tri milijone za druge izdatke. ANARHISTIŠKA ZAROTA PROTI VSEM EVROPSKIM VLADARJEM. Policija v Lizboni na Portugalskem jc zaprla mnogo anarhistov, ki so prišli v Lizbono, da pripravijo vse za napade na vse evropske vladarje razven angleškega, ker nimajo na Angleškem postav proti anarhistom. AVSTRIJA IN FRANCOSKA. Neki imeniten francoski dnevnik zelo slavi ob jubileju našega cesarja njegove vladarske zmožnosti. Povdarja, da je ob-stoj Avstro - Ogrske neobhodno potreben "za mir v Evropi. Cesar Franc Jožef je vedno Jelal za mir med državami; nazadnje želi imenovani list še tesnejšega prijateljstva med Avstrijo in Francijo, posebno zato, ker Nemčija zelo težko vidi „ovo trozvezo: Francijo, Angleško in Rusko. idrijske deželnozborske volitve. Na Pruskem v nemškem cesarstvu so ,-,,ieli pred kratkim deželnozborske volitve. Domoljub« je že poročal, kako slab in nazadnjašk je tam volivni red in kako zelo nasprotujejo katoličanom, pa Poljakom. Kljub temu je izvoljenih 105 poslancev (prejšnja leta le 94) katoliškega središča (katoliške stranke), 15 Poljakov, 152 konservativcev, 59 svobodomiselnih konservativcev, 64 narodnih liberalcev, 28 svobodomiselcev od »Svobodne ljudske stranke«. 8 drugih svobodomiselcev, 6 socialnih demokratov, 2 Danca, 3 divjaki. turčija čf.dalje bolj odvisna od nemčije. Turčija se pogaja z nemškimi bogataši zaradi posojila 200.000 turških funtov, ki jih rabi za upravo v Makedoniji. nfmški cesar viljem grozi. Na vojaških vajah je nemški cesar Viljem rekel: »Zdi se mi, da hočejo sovražniki Nemčijo obkoliti; naj le pridejo sovražniki, mi smo pripravljeni in se nikogar ne bojimo.« Dalje je cesar naglašal potrebo miru, vendar je rekel, da hoče pomagati Avstriji, ko bi šla nad Turka v Makedonijo. Na vsak način hoče ostati prijatelj Avstrije. ŠPANSKI kralj zelo rad potuje. Sedaj je šel na razstavo v Saragozo, potem pa hoče potovati nepoznan na Angleško s kraljico vred. maroški sultan mulej hafid. Upornik Abdul Azis nima sreče v maroški državi. Stari vladar Mulej Hafid je zopet proglašen za pravega vladarja dežele. Tudi vojaštvo, ki se mu je prej deloma izneverilo, mu hoče zopet služiti. Izobrazbi. - Kako je nastala naša avstro - ogrska monarhija. -Proč ž njim! — Na križ! — Izpusti Barabo! — Njegova kri pridi na nas in naše otroke !« »Oh stric, to ti je že zdavnaj odpustil«, ga tolaži Marija. »Da, dete, on je usmiljen in nam odpušča, če objokujemo svoie grehe. —■ Toda, ne smemo se dalje muditi tukaj. Nekateri farizeji so že pozorni na nas.« V resnici je nekaj mož ua nasprotnem voglu zapazilo Evzebja in 'leklici. Pričeli so kričati: »Nazarenci! Glejte, kako jokajo za tesarjevim sinom! Peljite jih pred sodni zbor! Kamenjajte jih!« Vsak povod je bil zadosten, da se je, zlasti na praznik, razburila iti razvnela množica. Takoj je gruča kričečega ljudstva drla proti Evzebiju in njegovima nečakinjama. Morali so se umakniti na dvorišče sodnega dvora in poklicati rimsko stražo na pomoč. Toda tukaj bi se jim bilo skoraj slabše godilo, kakor pod udarci in kamenjem judovske množice. Surovi vojaki so jih vlekli s seboj v stražnico, strgali so deklicama pajčolan z obraza in hoteli uganjati nesramne šale. Ravnokar se je skušala Marta kričeč in jokajoč izviti iz rok bradatega vojaka, ko stopi v stražnico desetnik Marcij, kakor bi pai z neba. Na prvi pogled spozna Evzebija in zakliče: »Aha, fantje, kaj imate? Proč! To je mož-poštenjak. Kdor žali njega in njegove otroke, bo imel opravka z menoj!« Stari, hrabri Marcij je zmagal s svojo ugledno besedo. Peljal je starega Evzebija in njegovi nečakinji do zunanjega tempeljskega dvora. Tamkaj se je poslovil, prijazno vprašajoč po ranjenem rabiju in njegovi lepi hčerki. »Rad bi vas še dalje spremil,« je rekel nazadnje, »a se nočem še enkrat prepirati s tempeljsko stražo. Zdravstvujte!« Evzebij in njegovi nečakinji so se skušali preriti skozi množice romarjev do mostu, ki vodi proti gor. mestu. V dolgih vrstah so stali pred vrati notranjega svetišča tisoči družinskih očetov, vsak s svojim velikonočnim jagnjetom na rami. Počasi so se pomikali proti mramorni mizi, kjer so klali čiste, brezmadežne živali. »Kakor jagnje, ki ga peljejo na morišče in ne odpre svojih ust,« zašepeta Marija svoji sestri. Duhovniki so si v dolgi vrsti podajali kri zaklanih jagnjet iz roke v roko prav do daritvenega oltarja, kamor so jo izlivali nazadnje. »Potoki krvi, ki bi ne oprali niti enega greha, ako bi pravo velikonočno Jagnje ne bilo za nas darovano,« dé tiho Evzebij. Nato sta Evzebijevi nečakinji stopili v preddvor, da bi obrnjeni proti Najsvetej- šemu molili veličastvo božje. Kajti tudi po Kristusovi smrti, dokler je še stal tempelj, je bival Bog na poseben način v tej svoji hiši. Saj sta šla Peter in Janez še po vnebohodu Gospodovem molit sem gor in sta ozdravila ob vratih od rojstva hromega človeka. Pavel je delal ravno tako, kolikorkrat je bival v Jeruzalemu; in o Jakobu, prvem jeruzalemskem .škofu, pripovedujejo, da je skoraj neprenehoma molil v tempelju in v njem pretrpel tudi mučeniško smrt. Sestri sta v sveti pobož-nosti zrli pregrinjalo pred svetiščem, ki je v krasnih barvah lesketalo skozi otvorje-na vrata moškega preddvora čez tisoč in tisoč glav. Visoko je plamenel v duhovniškem preddvoru daritveni oltar, in v svitu plamena so se lesketale pozlačene stene in stebri. Vonj maščobe je napolnjeval vse prostore. Ko so konečno zapustili tempelj in prispeli do mostu, so se ozrli še enkrat ne-hoté po veličajni zgradbi. »Stric,« pravi Marta tiho, »in ves ta veličastni kras, vse to bogastvo, ali bo resnično razdejano?« »Kamen ne bo ostal na kamenu, je prorokoval Gospod.« »Toda, ali bo kdaj Jagnjetu, ki je bilo za nas darovano, zgrajen tak tempelj, ki bi se meriti dal z jeruzalemskim?« vpraša zvedavo Marija. »O, ko enkrat zmaga njegova svetu vera, bo tisoč in tisoč templjev zgrajenih, in niarsikak izined njih bo celo lepši kakor Salomonov,« pojasnjuje Evzebij. >Še celo zdaj veliko bolj cenim ubogo vbožjo hišo« na Sijonu,*) kakor pa ta veličastni tempelj. Kako se morejo primerjati daritve v tempelju z nekrvavo daritvijo, v kateri se sam Sin božji daruje svojemu Očetu?« Sestri sta nato prosili strica, naj bi jili peljal še po ostali križevi poti Zveličat-jevi. Toda Evzebiju se je zdelo nevarno, ker bi jih lahko vnovič napadli Judje. Zdi se, da sovraštvo ubogih zaslepljencev do vsega, kar je krščansko, raste od leta do leta,« je rekel. »Da bi Bog enkrat izpre-obrnil njihova trda srca!« Zato je peljal setri proti hiši Serafiie (Veronike), ki je stala v vrtu, z zidom ograjenem. Marija, brezmadežna Mati našega Gospoda, je nekoč bivala v tej hiši. Potem je prišla v last mlade krščanske občine v Jeruzalemu. Oskrbovala jo je stara Serafija. Stanovala je v njej s Pavlino, sestro sv. Pavla, in z drugimi pobožnimi ženami, ki so po Marijinem vzgledu posvetile svoje življenje s pobožno molitvijo in premišljevanjem. Tjakaj je torej peljal Evzebij svoji nečakinji. »Kako prijazno stoji hiša med cvetlicami v senci starega figovega drevesa!« vzklikne Marta. »In, glej! cela jata sne-žnobelih golobov plahuta okrog strehe. Kako so lepi!« »To so golobje ljube Matere našega Gospoda,« pripomni Evzebij. »Ona jih le gojila in pitala z lastnimi rokami. Tako *) Dvorana, kjer je Jezus obhajal zadnjo večerjo. To je bila prva krščanska kapela in cerkev, kjer so apostoli po Gospodovi smrti večkrat obhajali službo božjo. so domači, da Pavlini in Serafiji zobljejo zrnca z roke Slišal sem praviti, da je Marija rekla Pavlini: ,Ti golobje bodo enkrat hišnim stanovalcem rešili življenje'.« >Ljube živalice! Kako bi mogle storiti tc?« pravi Marija. »Glej, Roda nani že odpira vrtna vrata.« Roda je bila dekla, ki je svetemu Petru odprla vrata po njegovi čudežni rt-šitvi iz ječe, kakor pripoveduje sveto pismo.4) Veliko je bilo njeno veselje, ko jI jc povedal Evzebij, čegavi sta deklici. »Hitro noter! Sestra Pavlova in Petronila in Suzana in najmanj dvanajst jih je že zbranih, da bodo častile presveto obličje Gospodovo, vtisnjeno na Serafijinem (Vero-nikinem) prtu. Odtod bodo šle v dvorano zadnje večerje, ko se bo stemnilo in bodo sedeli Judje vsak na svojem domu pii velikonočnem jagnjetu.« Zbrane žene so prisrčno vzprejele obe sestri. Govorile so tiho in malo. Serafija, častitljiva starka z neštevilnimi gubami okrog ust in oči, z izrazom ljubezni in pobožnosti na obrazu, je sedela v naslonjaču in sklepala roke v molitev. Z milim smehljajem je pozdravila prišli deklici in položila prst na usta, ko jo je hotela z mnogimi besedami obsuti Marta po svoji otroški navadi. »Tiho, deklica, današnji dan!« zaše-peče starka; »ozri se na podobo našega (iospoda, in če boš tiho, boš slišala govoriti besede nebeškega usmiljenja in ljubezni. Le poslušaj!« Pokazala je starka na prt, viseč na steni. Na čudovit način je bil vtisnjen na *) Dej. ap. 12, 13. njem obraz trpečega Zveličana, z neštetimi ranami , pa vendar mil in lep. Celo ovenčano z bodečim trnjem; valovi las napojeni s potom in krvjo; obrvi njegove bolestno zgrbljene; pod trepalkami oči, na smrt utrujene, in vendar žareče v neizrečeni ljubezni; lica njegova mrliško bleda in upala, čeznja pa tekö curki krvi; njegova sveta usta nalahno odprta v nemi tožbi; na brado njegovo kapljejo debele, krvave kaplje — o kakšna podoba ljubezni in bolečin! Pobožno sta klečali setri v krogu pobožnih žena in premišljevali čudovito sliko. Na njuno prošnjo je nazadnje pripovedovala Veronika, kakor že mnogokrat, svoje srečanje z Zveličarjem, nosečim težki križ. »Oh,« je vzdihnila potihoma in ni obrnila svojih oči od čudovite slike, »ko bi živela tisoč let, pa bi še ravno tako živo nosila podobo Zveličarjevo v svojem srcu, kakor je čudežno vtisnjena na tem prtu. Stala sem tistikrat v svoji sobi v stari hiši, ne daleč od sodnih vrat. Kar vstopi moj ranjki mož z grozno vestjo, da je Jezus, prorok iz Nazareta, obsojen na smrt. Zajokala sem, on pa mi je zapovedal, naj molčim. Kaj si ti modrejša, kakor naši veliki duhovniki in starejšine? je dejal. Tistikrat sem že začula z ulice vrišč in glas trobent, ko so ga rablji rjoveč in preklinjajoč gonili v smrt. Skozi okno sem videla, kako se je opotekal pod križem. Nisem mogla več vztrpeti doma. Svojima deklicama sem zaukazala, naj prineseta vrč z vinom, in sem tekla Možu bolečin naproti. S požirkom vina sem ga okrepčati hotela, toda sirovi vojaki so deklici sunili v stran, da se je razlilo polovico vina, drugo polovico pa so popili sami. Ničesar tedaj nisem imela, da bi mu pomagala! Z grenkim jokom sem predenj pala na kolena, in ko sem videla njegov obraz, zalit s krvjo in potom, sem potegnila prt z glave in sem ga mu ponudila, da bi se obrisal. Tako milo me je tedaj pogledal Gospod s krvavimi očmi, da mi je palo kakor solnčni žarek v dušo. Smehljaje je vzel moj prt in ga z levico pritisnil na obraz, z desnico pa je držal težko breme križa. Nato mi je z milostno zahvalo vrnil prt. Rablji in veliki duhovniki pa so ga bili in gonili naprej, surovo rjoveč nad njim. Tudi za menoj so kričali in bili. Prav nič ne vem, kako sem se takrat vrnila na dom. Oh, in kako sem potem jokala in žalovala. Ko sem se nekoliko pomirila, sem razgrnila prt na mizi, da bi ga zravnala. Tedaj pa sem videla čudež, ki ga je storil Gospod v svoji dobrotljivosti. Iz-prva nisem verjela očem. Ko pa so na moj klic pritekli mož in služinčad v hišo in potrdili z začudenjem veliki čudež, smo pokleknili vsi na kolena in molili Boga in njegovega svetega Sina, ki je vsemogočen in neskončno usmiljen. — Od tedaj je ta podoba moj edini zaklad. Ko bom umrla, naj pride v last krščanske občine in naj oznanja do konca dni ljubezen in usmiljenje našega Odrešenika.« Tako je govorila starka z ljubkim, prijaznim glasom in vroče solze so ji ka-pale čez nagubana lica. Pobožne žene so nato goreče poljubile rob potnega prta, in tudi Marta in Marija sta tako počastili podobo Zveličarja. (Dalje prih.) Razgled po domovini. Deželni zbor kranjski. Dne 19. junija se .ic sešel deželni zbor kranjski, da reši poročilo ustavnega odseka glede na izpremembo deželnega in deželnozborskega volivnega reda. Ko je poslanec Clangi uložil nujni predlog, ki zahteva splošno in enako volivno pravico, je dr. Šusteršič obširno utemeljeval načrt ustavnega odseka, ki izpreminja dosedanji deželni red in deželnozborski volivni red. Ako se sprejme ta načrt, bo doseženo vsaj načelo splošne in enake volivne pravice, ki je izražena v novi splošni kuriji. Qrof Barbo in dr. Triller, ki je pokazal zopet ob tej priliki svoje strupeno sovraštvo do katoliške cerkve, sta pojasnila stališče svojih strank nasproti načrtu, Qangl je utemeljeval svoj predlog, dr. Krek pa je povdarjal, da njegova stranka še vedno vstraja v boju za splošno in enako vo-livno pravico, toda v sedanjem položaju ni mogoče več doseči, zato ima Ganglov predlog le namen, pokopati kompromisni predlog. Ko se je razvila nato precej živahna debata, ie bil sprejet kompromisni predlog, ki uvede novo splošno kurijo 11 poslancev in pomnoži za mesto Ljubljano v sedanji kuriji število poslancev za dva. Deželnozb. red pa se poostri tako, da bo nemogoče kaki stranki s hrupom preprečiti zborovanje. Pozabiti ne smemo žalostnega nastopa lib. stranke. V ustavnem odseku so v imenu stranke dr. Tavčar, dr. Triller ir. Plantan podpisali reformo volivnega i" deželnega reda, v zbornici pa so igrali tako vlogo, da je bilo pol stranke za volivno preosnovo, pol pa proti njej. Ta breznačelna in skozinskoz neodkritosrčna stranka je igrala torej skrajno nedostojno komedijo. To je bil tak škandal, da je vsa zbornica strmeia nad verolomnostjo liberalne stranke. Odslej je gotovo: Liberalcu ne gre nobena vera! Izdajajo celo svoje voditelje in na laž postavljajo svoje obljube. Taka stranka je na robu propada ! Liberalci zopet sramote svoje rojake. Vsi listi brez izjeme zelo hvalijo kranjsko skupino, ki se je udeležila slavnostnega jubilejnega izprevoda na Dunaju. Jako laskavo pišejo ludi liberalni nemški časopisi o naših Bclokranjcih in Gorenjcih ter o njihovih lepih narodnih nošah. Le slovenski liberalci imajo časopis, ki neprestano sramoti slovensko ljudstvo, in ta umazani list je »Slovenski Narod«. V tem listu se grdo norčujejo liberalci iz Belokranjcev in drugih udeležencev na Dunaju. Skrajni čas bi bil. da obračuna naše ljudstvo prav povsod z grdo liberalno bando. Ne podpirajmo nikogar, ki je naročnik naj-ostudnejšega lista pod solncem. ki sliši na ime »Slovenski Narod«. Ogenj je nastal na sv. Rešnjega Telesa dan v Ljubljani. Pogorel je v Velikih čolnarskih ulicah kozolec g. Jerneja Klemenca. V kozolcu je bilo 150 centov mrve. Škode je nad 1600 K- — Dne 15. t. m. je gorelo v Rudniku pri Ljubljani. Posestniku Matiju Mostar je pogorela šupa, vezan kozo'.ec s podom, veliko drvi. butar, nastile, orodja itd. Skoda se ceni na 2000 K. Ljudje, ki so hitro na pomoč prihiteli, so rešili, da ni pogorela hiša s hlevom in sosedov pod, hlev in hiša. Prišli so tudi iz Ljubljane ognjegasci na pomoč. Kdo je ogenj povzročil, se ne vé. Gospodar je zavarovan baje le za 600 kron. Smrtna kosa. Iz Kamnika nam poročajo: dne 19. t. m. zjutraj ob 5. uri je umrl po dolgi bolezni gospod Andrej Albrecht, trgovec in meščan v Kamniku. Ranjki je bil zvest pristaš S. L. S. Udeleževal se je tudi javnega življenja. Bil je večletni mestni odbornik, predsednik katoliškega političnega društva za kamniški okraj, odbornik društva Kamnik in cerkveni ključar. Ko se je snovala hranilnica in posojilnica v Kamniku (na Sutni), je bil med ustanovniki in ves čas njen odbornik. Ranjki je bil mož odločnega značaja, kakoršni so v Kamniku zelo redki; bil je skrben oče in lju-beznjiv družabnik. Pogreb ie bil v nedeljo popoldne ob 5. uri. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje, Tebi, dragi ranjki, pa svetila večna luč! Liberalne cvetke. Zadnji »Domoljub« je poročal, s koliko slovesnostjo se je vršilo na Viču pri Ljubljani posvečevanje nove cerkve sv. Antona. Kajpada liberalnim brezvercem niso po godu cerkvene slovesnosti. Zato so tudi posvečevanju viške cerkve posvetili v »Narodu« cel uvodni članek, v katerem pišejo popolnoma v židovskem tonu. »Narod« sramoti slovensko ljudstvo, ker še ni propadlo v liberalizem, temveč spoštuje krščansko vero. Najbolj jezi liberalne barabe, da se je cerkev sezidala pred pragom »svobodomiselne Ljubljane«. Sedaj vemo, da pomenja pri liberalcih beseda »svobodomiselnost« to> liko kot brezboštvo. Vičanom očita ta list, da so versko zblazneli, da so žalostna kulturna slika, Ja so ponieksikanieni. Liberalna banda želi, naj se naše ljudstvo poluterani, priporoča brezversko društvo »Prosveta«. češ, da bo ta odkrhnila »ogromne kose od Petrove skale«. Sedaj tudi vento, kake namene zasleduie društvo »Prosveta«, namreč: boj proti katoliški cerkvi. — Podali smo nekaj cvetk, ki so zrasle na liberalnem »Narodu«. Niso sicer duh-teče, a pokazali smo jih vrlim Vičanom, da bodo tem preje do dobra spoznali, kaj ie in kai hoče liberalna stranka in da bodo hrbet pokazali liberalcem, naj pridejo s še tako po božnim obrazom. \ rli katoliški dnevnik »Slovenec« sklepa svoj dopis, v katerem zavrača napade »Narodove« na Vičane, s sledečimi besedami, ki naj jih naši somišljeniki uvažu-jejo: »Ven z liberalnimi listi iz vseh hiš in rodbin! Pa ne le to: Ven tudi z liberalci iz poštenih družb! Kdor podpira tako libeialno nesnago, ne zasluži, da živi od poštenega slovenskega ljudstva iu ié njegov kruh. Po tem načelu se ravnajmo vseskozi, pa bodo tudi liberalne barabe izgubile nopuin sramotiti našo vero in naše ljudstvo.« Obmejni štajerski Slovenci v nevarnosti. Vedno drzneje stegajo oholi Nemci svoje dolge prste po slovenski štajerski zemlji. Z vso silo so se vrgli na St. Ili v Slovenskih goricah. Društvo »Siidmarka« kar po vrsti kupuje slovenska posestva ter naseljuje ondi nemške protestantovske rodbine. V nekaj letih se ie tu naselilo že okrog SO protestantovskih rodbin. Ravno zadnji čas je zopet »Siidmarka« stegnila roke |x> enem najlepšem posestvu. Kupila ie namreč nekdanio Repnikovo gostilno za 43.000 kron. Meja se pogreza. Naši slovenski kapitalisti pa rajši kupujejo posestva na Gorenjem Štajerskem ter dajejo za n.ie milijone. tu pa, kjer bi kai koristili narodu, me-žijo na obe očesi. Tako bo vsled naše kiivde nekega lepega dne padel slovenski Št. Ilj. Nemci pa si bodo zgradili zopet eno stopnico k svojemu mostu do Adrijt. Koroški novomašniki četrtoletniki so sledeči čč. gg.: Albert Blasi. Anton Kohlmeier, Rudolf Messinger. Josip Rudi, Fran Seirer, Anton Stritof. Marko Grič. Leopold Hank, Fran Kogler, Izidor Meierhofer, Fran Mikttla, Fran Schenk in Andrej Truppe. Smrt inučenika. V graški bolnišnici je umrl v 31. letu svoje starosti v Mariboru splošno znani gozdarski adjunkt Leopold /eckl. ki je bil leta 1900 gozdarski adjunkt v lotisu pri Komornu. Takrat je napadlo 32 ciganov gozdarsko hišo v lotisu, umorilo je gozdarja in njegovo rodbino ter po hudetn odporu premagalo tudi Zeckla, ki je v obrambi ustrelil dva cigana, več ciganov pa ranil. Zeckl je bil ustreljen v glavo ter so cigani ranjenemu Zecklu na nogah odrezali nohte ter ga obesili na neko drevo. Končno so mu cigani odrezali še obe ušesi in jezik in mu zlomili prsno okostje. V tem hmu je priletelo na pomoč enajst orožnikov, od katerih so cigani pet orožnikov ustrelili, ^e živega Zeckla so orožniki rešili iz ciganskih rok. Revež je živel obupno življenje, dokler ga ni sedai smrt rešila mučenišktga življenja. Ustanovni shod čebelarske podružnice v Radovljici se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. v ondotnem šolskem poslopju ob 3. uri popoldne. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva, gosp. nadučitelj Anton Likozar. Čebelarska podružnica v Kamniku priredi na praznik sv. Petra in Pavla čebelarski shod ob 4. uri popoldne pri čebelnjaku gosp. Niko Sollatha v Podgorju št. 90. Na tem shodu Se bo dnevni red delil v teritorični in praktični del. Teritorično bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva gospod nad učitelj Anton Likozar, praktično bo razkazoval podružnični predsednik g. Niko Sollath. Na shodu se bodo prodajale lično slikane konč niče v velikosti normalne kranjske mere. Iz tolminskega okraja pišejo: V Volčah so pri občinskih volitvah zmagali pristaši S L. S. V tretjem razredu so sicer poskusili liberalci svojo srečo, pa so sijajno pogoreli. V II. in I. razredu se niti prikazali niso. Utopljenec solicitator Andrej Debevec. Sv. Rešnjega Telesa praznik popoldne ob 2. uri so potegnili iz bleškega jezera ob vili iZlatorog« utopljenca, Andreja Debevec. bivšega solicitatorja dr. Ivana Tavčarja. Prenesli so ga v mrtvašnico na Bledu. Ne zna se, kaj je gnalo nesrečneža v zgodnjo smrt. Zena pokojnikova je zadnji čas v službi na Bledu Ajdovec pri Žužemberku. V soboto, due 13. t. m., je začelo grmeti, stemnilo se je in jelo je treskati. Treščilo je v en hrast in ga razklalo od vrha do tal in blizu ene hiše v neko jablano, katero je tudi razcefralo. Kakih 20 minut čez 4. uro se vlije ploha in usnje gosta toča. debela kot grah, ki .ie -adala kakih 10 minut nepretrgoma, da ie vse pobelila po tleh. Ploha je izdrla vsa pota. preplavila njive in vinograde in napravila precej znatno škodo, posebno po novo rigolauih vinogradih. Sledovi toče se poznajo v daliavo 1 km in na širjavo približno 400 m. Polovica vinogiada Boršt je precej poškodovanega, nekaj po toči, še več pa je škodila splav. Jesenske orožne vaje za rezerviste in nadomestne rezerviste so se določile v III. ar-niadnem zboru sledeče: a) pehota in lovci od !7. do 29. avgusta in od 21. avgusta do 2. septembra; b) lovci in gorska artiljerija: artilje-rijski polki št. 7, 8 in 9 od 14. do 28. 'julija, 27. julija do 8. avgusta in od 10. do 22. avgusta. pri havbičneni polku št. 3. od 14. do 26. julija, pri gorskem artiljerijskem polku št. 3 od 26. julija do 22. avgusta in od 24. avgusta do 5. septembra; c) trdnjavska artiljerija- trd-njavski artiljerijski polk št. 4 in trdnjavski artiljerijski bataljon št. 3 cd 14. do 26. julija; d) sanitetni oddelki št. 7. 8 in 9 od 15. do 27. julija, od 1. do 13. in od 17. do 29. avusta. od 31. avgusta do 12. septembra in od 14. do 26. septembra. Sin ustrelil mater. V Radencih pri Starem trgu v Belokrajni se je zgodil grozen zločin. Bilo .ie v petek, 12. junija zjutraj ob 5. uri, ko ic poklicala mati Kata Butala svojega 17-let-nega sina Petra, češ, da naj vstane in gre na delo. Sin pa se je ustavljal temu, ker g? pa mat[ le ni nehala prositi, naj vstane, je poskočil iz postelje ter šel naravnost po puško in ustrelil na mater iu na mlajšega brata, ki je hotel braniti mater. Mati je izdihnila drugi dan v velikih bolečinah, za brata Jožico pa se še ne vé, bo li kedaj okreval, ker ima v nogi zdroblj eno kost ili so baje bilo krogljc raste. Morilec je vedno ravnal jako surovo s svojo materjo in bratom. Bil ie tudi velik bogoklet-riež. Mladega zločinca je že zadela roka pravice. Štajerska liberalna »Narodna stranka« je izgubila k o raj ž o do shodov. G. Lesničar se je bojda nekje izrazil, da za 20 poslušavcev ni vredno se voziti na shod ter tam še tako bridke slišati, kakor se mu je že večkrat zgodilo. Zato pa so sedaj sklicali za dne 28. juniia v Celje shod zaupnikov, da se pogovorijo, kaj .ie vzrok. d;i so njihovi shodi tako slabt obiskani. in še tisti udeleženci so večinoma »Zvezarji«. + Novomašniki leta 1908. Posvečeni bodo v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. leta: I. Breitenberger Ignacij iz Idrije. 2. Bukovič Anton iz Vipave. 3. Ca- dež Viktor iz Škofje Loke. 4. Dimnik Martin iz Jarš pri Ljubljani. 5. Froelich Jožef iz Podnarta (župnija Dobrava). 6. Golob Frančišek iz Prečine. 7. Jaklitsch Ivan od Stare cerkve (Mitterdorfl. 8. lavornik Tomaž z Vrhnike. 9. Kastelic Anton iz Šmihela pri Žužemberku. K). KlenienčiO Janez iz Kovor.ia. II. Kragl Viktor iz Tržiča. 12. Krische Frančišek iz Vinice. 13. Lovšin Anton iz Ribnice. 14. Miklavčič Ivan Iz Poljan. 15. Tomec Valentin iz Moravč. 16. Trdan Frančišek iz Ribnice. 17. Vodopivec Ivan iz Cerkelj pri Krškem, 18. Vovk Alojzij z Goč pri Vipavi. 19. Zbontar Matej iz Kamne gorice. — b) j2 III. leta: 20. Anžič Jožef iz Ljubljane. 21. Golmajer Frančišek iz Kovorja. 22. Kopitar Andrej iz Komende. 23. Omerza Frančišek iz Cerkelj pri Krškem. 24. Pernic Leopold iz Prečine, ozir. iz Šmarjete. 25. Skvarča Frančišek iz Slavinc 26. Žitnik Frančišek iz šmarija. Subdiakonat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija, presbiterat pa 14. julija, izvzemši gospod Skvarča, ki bo vsled nedostatka starosti mašništvo prejel 3. oktobra. + Starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, mons. Buli, je praznoval zlato mašo 2. junija v cerkvi sv. Jožefa v Jol-lietu. Mnogo je deloval med Indijanci in tudi spisal katekizem v čipevskem jeziku. -j- Slovenski novomašnik v Ameriki. Kakor čujerno, bodo letos dobili ameriški Slovenci devet novomašnikov-Slovencev. Dne 21. junija je v St. Paulu v Ameriki opravil svojo prvo daritev g. Josip Sodja iz Breznice na Gorenjskem. Ta ro-dovina je dala slovenskemu narodu že tri vzor-duliovnike. Brat novomašnikove matere, prečastiti gospod Josip Zupan, it dekan in kanonik v Dolini pri Trstu. V Sori na Gorenjskem župnikuje pisatelj g. Franc Finžgar, novomašnikov stric; v Zasipu pri Biedu pa g. Ignacij Fertili, ki je tudi iz najbližjega sorodstva. Mladi gospod je izvršil nižje gimnazijske razrede v Ljubljani. Želimo, da bi g. novomašnik prav veliko koristil tamošnjim Slovencem, kakor tudi ožji svoji domovini. + Kranjski deželni zbor cesarju. Deželni glavar Šuklje je na podlagi pooblastila deželn. zbora 19. t. m. odposlal sledečo brzojavko Njegovemu Veličanstvu: »Deželni zbor Vašemu Veličanstvu vsi-kdar zveste vojvodine Kranjske je danes potom sporazurnljenja sklenil izpremembe deželnega reda in deželnega volivnega reda in mi obenem naročil, da Vašemu Veličanstvu najspoštljivejše sporočim globoko udano zagotovilo neminljive homagi-alne zvestobe deželnega zastopa.« + Slavnost na Vrhn'kl povodom 10-letnice ondotnega »Katoliškega rokodelskega društva« bo, kakor že objavljeno, na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. t. m. Iz Ljubljane bo vozil na Vrhniko poseben vlak. Vsa društva prosimo, da takoj naznanijo svojo udeležbo »Slovenski kršč. socialni zvezi« v Ljubljani. Prosimo društva, naj se potrudijo, da imamo njihova naznanila pravočasno v rokah! Slavnost na Vrhniki bodi veličastna manifestacija, kakršno vrli Vrhničanje za svoje ve-'ike, a zmagoslavne borbe zaslužijo. Na praznik sv. Petra in Pavla na Vrhniko! Dolenjske novice. Belokranjske novice. d Radovica pri Metliki, lil. junija je umrl lane/ Hajuk iz Radovice St. 60. Pokojnik je 1,11 v najlepšem evetiu svoje mladosti, star 18 let. Mil it član Marijine družbe, kar je pokazal lep pogreb. Posebno žaljuje za njim pevski zbor. ker ie bil izvrsten cerkveni pevec, in sicer tenorist. Zato mu pa kliče v slovo vsa Marijina družba, posebno pevski zbor: Z Bogom. z Bogom, Janez dragi! — Tu pri nas vlada silna suša, tako da vode primanjkuje in kmetje ne bodo imeli s kom polagati živini, ker bo prav inalo krme. Tudi dritti poljski pridelki bodo slabi. Trtje pa letos prav lepo kaže, da bi ga le Bog varoval, pa bo v jeseni zopet dobra kapljica. d Z Vrha pri Vinici se javlja: Ni še minulo eno leto, ko je neki nadepolni mladenič iz starotrške župnije pri Poljanah s kolom udaril nekega Hrvata v Plemenitašu. okraj Vr-Ilovsko v Hrvaški, in mu črepinjo zdrobil. Mož je bil star oseminšestdeset let. Pretečem petek, to je 12. t. ni., je pa neki nadepolni mladenič ob 10. uri dopoldne svojo lastno mater s puško do smrti ustrelil v vasi Radence imenovane župnije. Isti strel, namerjen na mater, je težko ranil brata istega mladeniča oziroma sina že pokopane matere. Star je hudo-delnik osemnajst let. Lepa bodočnost se kaže, ako pojde tako naprei, ker na mladini leži bodočnost. Iz ribniške doline, d Iz Sodražlce. V nedeljo, 14. t. m., je priredila S. L. S. v Sodražici v dvorani gosp. Štrbenka sijajen shod. Udeležba od naše strani ie bila velika; tudi par nasprotnikov smo opazili, ki so se pa tako dostojno obnašali, da iih lahko javno pohvalimo. Na shodu, kateremu ie predsedoval domači g. župnik, ie prvi govoril deželni poslanec Bartol, ki je razpravljal o volivni preosnovi in našteval naloge, ki čakajo deželne poslance, ako bode deželni zbor redno deloval. Volivci so bili z njegovim nastopom prav zadovoljni ter so mu koncem govora navdušeno izražali pohvalo in zaupanje. Naravnost izboren je bil drugi govornik, g. dr. Pegan, ki je v "oldrugo uro trajajočem govoru toliko povedal, da še nismo čuli iz ust kakega dosedanjih govornikov na naših shodih toliko vsestransko poučnega gradiva. Govoril je o našem političnem in gospodarskem položaju. Ostro je bičal naše in luje liberalce, govoril je o kmetskem vprašanju, jako temeljito o dogovoru naše države s Srbijo glede uvažanja goveje živine. Dotaknil se je tudi našega društvenega gibanja ter je priporočal našim somišljenikom novoustanovljeno rajfajznovo hranilnico in posojilnico, česar pa nekateri nasprotniki niso mogli prenesti, zato so dvorano zapustili. Naši možje so pazljivo sledili govoru ter ob koncu živahno ploskali. Prosili so g. doktorja, da naj bi ne bil to njegov zadnji govor v Sodražici. Sodraška novoustanovljena »Hranilnica in posojilnica« je pričela delovati. Hranilne vloge obrestuje po 4 V» K, posojila pa daje na poroštvo po 5'/»%, na vknjižbo pa po 5%. Uraduje vsako nedeljo zjutraj od 8. ure naprej v župnišču. Načeluje ji župnik Fr. Traven, njegov namestnik pa ie g. deželni poslanec Bartol. »Nova Doba« se je že obregnila vanjo, kar je pa ne bo motilo pri njenem delovanju. d Iz Sodražlce. Dne 20. t. m. je našim gozdom pretila velika nevarnost. Sel nam ie namreč v naglem teku sporočil, da je požar v gozdni parceli »Suhi vrh«, ki ie last Ivana Se- ga. Kakor je že znano, sodraška požarna bramba ni med zadnjimi, in pri omenjeni priliki je bila večina moštva z orodjem v tre-notju na nogah. Pridružilo se ji je tudi mnogo bližnjih sosedov. Le tako pomnoženi sili je biio mogoče požar omejiti pozno v noč. Kljub temi bi se dala škoda oceniti na 700 K. Ce bi ne bila pa požarna bramba v kratkem na lice mesta prihitela, nastal bi v taki suši ogromen požar, kakor tudi velikanska škoda, ki se ne bi dala niti preceniti. — Po tako požrtvovalnem delu gre vsem navzočim, imenoma požarni brainbi in njenemu načelniku, vse priznanje in iskrena zahvala! Kako ie požar nastal, še ni dognano. Iz raznih krajev Dolenjske. d Prečna. Lepo slovesnost smo obhajali 14. rožnika t. I., na kvatrno nedeljo. Blagoslovili so nam mil. g. prošt iz Novega mesta križ na našo novo cerkev, oziroma na zvonik. Bilo ie navzočih sedem duhovnikov, vsi podjetniki nove cerkve, občinstvo in velika množica ljudstva, tudi iz sosednih župnij. Marsikdo je bil radoveden, kako bodo potegnili in nasadili križ na zvonik. — Na binkoštno nedelji) je bilo sprejetih 12 deklet v Marijino družbo, skupaj jih je 129, lepo število, pa bilo bi iih lahko še več. — Začela je poslovati tudi »Čebelica«. Ze prvi teden je nabrala v svoje panje 90 kron. Upamo, da bo zanaprej še bolj marljivo nabirala. — Ponesrečil se je Janez Darovic iz Gornje Straže, ko je peljal hlode iz gozda. Zdaj se nahaia v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. d Iz Dobrepolj. V soboto je bil vesel dan za našo mladino. 67 učencev naše šole se je peljalo v slovensko stolico. Spremljali so jih gg. nadučitelj Štrukelj, učitelj Odlasek in ka-tehet Baloh. Bilo je najlepše vreme. Mnogi otroci, Ki se še nikoli niso vozili po železnici in niso videli Ljubljane, samega strahu niso spali, da ne bi zamudili vlaka. To je bilo življenja med tem drobižem v vlaku. Eni so peli, drugi vriskali — naprej jim je pa godei mali Frtin, učenec prvega razreda, ki je različne »marše« res izborno igral, da so se vsi čudili. Harmonike so težke, da jih je gredoč Ie težko nesel. Kdor ga je videl, se mu je čudil. Saj je imel na programu okolu 15 pesmi, med njimi tudi težke. Gospo Zalaznikovo v Ljubljani ie tako navdušil, da je vse otroke s slaščicami obdarila. Naj ji Bog povrne. Otroci so si ogledali vse znamenitosti mesta. To je bilo opazk v muzeju, kinematografu itd. Povsod smo bili prijazno sprejeti. Obedovali smo pri starem tišlarju v kolodvorskih ulicah. Izborno smo bili postreženi. Tacega kosila otroci še pri birmi niso imeli. To so pihali v mrzli sladoled! Ceno je bilo. Hvala dobrotnikom, posebno g. posi. Jakliču za 16 K. Zadovoljni so bili vsi in veseli in zdravi so se zvečer domov pripeljali. G. nadučitelju lepa hvala za vzorni red — in zopet kaj tacega! d lz Tržišča pri Mokronogu. Dne 14. junija je umrla v Ljubljani po kratki mučni bolezni Anica Jereb, löletna hčerka spoštovane družine Jerebove iz Spodnjih Vodal. Bila je pridna in ubogljiva hčerka, dobra in ljubezniva sestra. Kot članica Marijine družbe tro-jiške je zvesto častila Marijo, upamo da je tudi ona pri njej našla svoje plačilo nad zvezdami, in to naj bode v tolažbo žalostnim sta-rišetn, bratom in sestri. Bodi blaga in prerano umrla rajnica priporočena domači Marijini družbi trojiški v prijazen spomin in molitev. d Iz Loškega potoka. Izlet ie priredilo preteklo nedeljo društvo Tabor. Zbralo se nas jc 25 mož in fantov, pa smo poleteli v prijazni Jelenov Žleb. Skozi senčni gozd smo jo kmalu primahali v prijaznem pogovoru do lepe kapelice sv. Antona. Ondi smo poskrbeli za dušo, ker smo opravili večernico. Pete litanije smo imeli, kjer so odpevali naši fantje. Močni glasovi fantovskih grl so kar potresali malo kapelico. Nato pa v gozd, kjer smo se okrepčali št telesno. Okrepčani smo pa ure-zali nekaj pesmic, umetnih in narodnih, pa še več koi en par. Na to pa smo uprizorili zabavni prizor »Kmet irr fotograf«, kar je izzvalo obilo smeha in zabave. Zlebani se kar niso mogli nagledati naših fantov, ki znajo toli dobro zabavati sebe in druge, pošteno ir. razvedrilno. Nato smo si še ogledali mogočno tovarno g. Budeža, a v tem je prišel čas odhoda. Poslovili smo se od prijaznega Žleba, zlasti hvaležni g. Urbančiču za njegovo pri-jpznost in postrežljivost, in z mogočno Hej Slovani jo udarili v večernem hladu proti domu. Nad vse lepo je izpal prvi izlet in fantje le povprašujejo, kedaj gremo spet. Da, tudi mi smo za pošteno razvedrilo in naš »Tabor« ga tudi preskrbi svojim članom. d Krka. Shod smo imeli predzadnjo nedeljo popoldne. Govoril je deželni poslanec g. Mandelj. Povedal nam je, zakaj da naj hodimo z duhovščino skupno; ona ščiti namreč vero i:i skrbi za blagor ljudstva v gospodarskem, sploh vsakem oziru, kar pa seveda našim liberalcem ne ugaja. Naštel nam je tudi vire, po katerih kmet pride do boljšega cilja in si opomore v gmotnem oziru. Na vsakem shodu prej st je govorilo o zadolženju kmetiških zemljišč, ki se morajo razbremeniti, a noben govornik ni povedal tako jasno, kje denar dobiti, kakor gospod Mandelj, ko je rekel: »Gospodar, kmet pomagaj si sam! Noben poslanec ne zna delati čudežev, ampak dolžnost njegova je, podučiti in napeljevati ljudstvo na pravo pot, po kateri si zamore opoinoči. Kot viri do boljšega stanja našemu kmetu, sploh dežele Kranjske, bodo deželna banka, da ostane denar v deželi, živinska zavarovalnica v raznih nezgodah, živinska zadruga z namenom upeljevati boljše pasme v naše kraje in kmečka zveza, kjer se bodo večkrat razpravljale za kmeta prav važne in koristne stvari.« — Ker se je pa dotaknil tudi šole, kako jo je treba preustro-jiti. da bo več koristila našemu kmetu, se je oglasil k besedi gospod nadučitelj Pirna; ter ga prosil sledeče: »Šola je postala neki faktor, s katerim računajo vse stranke. Prekoris.na je šola za vsak narod; narod brez šole je narod brez bodočnosti. Vendar pa današnja šola no ustreza zahtevi časa, in kmet nima od današnje šole toliko koristi, kakor mora plačevati. Treba je temeljite preosnove. Predvsem se naj uvede, da se otrok po deželi ne sili v šolo pred sedmim letom, ker otroci niso še razviti s šestim letom. Kakor hitro zadosti otrok znanju šole — ven ž njim, ne glede na starost, da ne trati časa v šoli z pohajkovanjem, uči se tako nič ne. ker tnu je že vse znano, in pomaga staršem pri delu, seveda takem, da ga zmore, ki ga pa je veliko in kjer otrok zaleže kot stari. Na ta način bi bilo ustreženo ljudstvu in učiteljstvu.« Gospod Mandelj je obljubil sprožiti tudi to misel in shod se je zaključil z ži-vio-klici gospodu poslancu v zahvalo. d Iz Dragatuša. K dopisu v zadnji številki dostavljamo, da smo zdaj zvedeli za ime tistega capina, ki ie v 5. številki »Belokranjca« pisal, da je misijon nepotreben in o veliki škodi na zamujenem času. Toda škode ni bilo nobene, pač pa bode zdaj, ako nam ljubi Bog ne da skoraj dežja. Posebno pa ga še mika tisti denar, katerega so naši verni rojaki v Ameriki nabrali za neko spominsko kapelico. Pravi, da bi za ta denar kupili gasilno orodje. On bi pa ustvaril krokarsko banko, da bi mu delala špalir. Toda ne boš, Jaka; če boš pa še kdaj tako predrzno napadal naše verske reči, bomo zapisali tebe in sebe s polnim imenom, da boš vedel, kdo se s teboj boiuie. d Stanga. Lansko leto je Jože Alarn (Srnic) uai sezidau poieg svoje tuše na sir-n.aiisKem nr.uu ou poti, ki pege K sv. hiuoiiu \ Stango, lepo Kapenco. i\apenco je lepo sexual z.uarsKi mojsier g. rieseieii iz »tnart-uega. l.a io Kapenco je narocu omenjeni Kip zaiostiie iviaieie oozje v »i\aioiiski duk varili«. Kip je iz mase, jaKo lep, siane okiokio ì-vj i\. io Kapeio ui Kip je na uuikosuii poiieutijeK nomaci c. g. župnik, poouiaaceti ou kiicz.-sk. orumarijata, oiagosiuva. i\ip se je nesel ua v proteaiji oo \enKi uueiezui ljuusiva, ou mollivi in petju; po Oiagosiovu Kapeie m Kipa nagovori verniKe ter puporoca casuti žalostno mater dozjo, pc\ski zoor pa je pei primerne pesmi. Uospouur J. Mam je uai Kaptnco seziaati na lasme strosKe, sune ga ciez öuü kron. fiaca naj mu üouri oog: — i\a sv. Kes-njega leiesa uau smo pa zopet nesli nov Kip lurstie iViatere oozje v Kapein-o v v ei. b tangi, ki jo je tuui lansKO leto uai seziaau UtaKar, Uregor z.ust. Kapelica je juko ceuna m ima prav lep Kip lursKe iviatert oozje. Med petjem lavretaiiSKin tiianij sta nesla uva mladeniča kip, spreuaj je sla Marijina Uruzoa ter veliKa množica mož m zen. Uiiui je blagoslovil č. g. župniK Kapeio in kip, nato je zapei pevsKi zbor lursKo pesein »/.vonovi zvonijo ave, ave«. — V soooto, Id. t. m., smo slovesno ooiiajaii god sv. Antona; ljudi je bilo oblino, svetiti maš se je citalo pet. UD ö. uri je bila slovesna sveta masa, pri kateri se je lepo in pravilno pela latinska sveta maša od J. Gruberja. Zjutiaj je priüigoval č. g. župnik kresniski. Popoldan ob pol 6. uri govoril je domači gospod župnik o sv. Rešujem ielesu. — Na dan sv. Antona sta prišla počastit vojvodinja mekienburška in njeni sin princ liorvin ter oba prejela sv. zakramente v spodbudo vseh vernikov. — V nedeljo ie bil velik shod, prišlo je mnogo ljudi od raznift krajev Gorenjske in Dolenjske. Prav obilo jih je pristopilo k Gospodovi mizi. — Na večer pred sv. Rešnjim Telesom se je ponesrečil in nagionia umrl 4ö let stan posestnik Jože Mara iz Vel. Stange. Njeeova sinova sta izpovedala, da ga je vol zadel z rogovi tako nesrečno, da se je takoj zgrudil mrtev. 2alostna smrt, a vendar v tolažbo, da je na shodu v nedeljo prejel sv. zakramente. Bil je zelo pijači udan. bog se ga usmilil — Tudi pri nas je prav občutna suša, vendar do prete-čenega tedna še ni bilo nič hudega, ali sedaj se pa očividno suši, posebno koder je po-košeno. — Crešenj se nam je prav mnogo obetalo, toda radi suše ne morejo zoreti. d St. Lorenc ob Temenici. Mlekarna pred sodiščem. Slaba se godi našim liberalcem. Na vse kraje pošiljajo pritožbe, doma upijejo in nagajajo, toda vse nič ne pomaga. Človek bi kar jokal, ko bere v »Narodu«: Se vedno morajo piti (namreč naprednjaki) Oblakove mlekarske pomije. Ne občinski, ne deželni odbor, ne zdravstvena oblast se ne zmeni zanje, magari če vsi poginejo (morebiti so že od jeze jetični); celo podpore dobiva Oblak od ministrstva in deželnega odbora — in požarna bramba ne dobi nič, čisto nič--. Toda žarek veselja je nenadoma razsvetlil to temo obupa: Župnik Oblak pride pred sodišče! Ko bi bil on obsojen in malo zašit, bi vse drugo radi pozabili, kar so že prestali na potu laži in obrekovanj, ki pa nikdar niso imela trdnih nog. Res je bilo, sodišče v Trebnjem je preiskovalo, če je mlekarna mleku vode prilivala. Za tako pokvarienje živil je kazen zelo ostra, do 1000 kron in čez. — V Trstu je nadzorstvena oblast, ki preiskuje, če pridejo poštena živila v mesto, vzela od društvenih vrčev poskušnje in našla, da je imelo mleko premalo tolšče, da je torej z vodo zmešano. Če je mlekarna vodo primešavala. je bila gotovo kriva. »Narod« je z samozavestjo pisal: Vsa odgovornost zadene župnika sa- mega, — kakor da bi 011 vsaki dan par veder mleka popil. — 16. t. nt. je bila obravnava v Trebnjem. Sodnik je postopal z največjo natančnostjo. Dal je zaslišali odjemalce v Trstu, postajenačelnika na Veliki Loki, mlekarskega izvedenca, nadzornika Legvarta in priče iz St. Lorenca. Kaj je pokazalo to natančno sodnijsko preiskovanje? — Dokazalo se je, da je imela mlekarna v St. Lorencu mleko, ki je imelo več tolšče, kakor ga ima navadno mleko. Mlekarna ni mogla prilivati mleku vode, ker se je manj ntieka poslalo odjemalcem, kakor se ga ie izplačalo donta udom. Dokazalo se je, da se je v mlekarni izlivalo mleko v skupno posodo, odkoder se je odtekalo v predgrelnik in od tam ohlajeno v vrče. Ker je bilo vse mleko v eni posodi, bi imelo imeti zelo jednako množino tolšče. Dokazalo se je pa, da je v Trstu večkrat manjkalo v eni posodi 3 do 4 litre mleka. Navadno je imela vsaka posoda mleko s posebno, prav različno tolščo. V nekaterih vrčih je bilo mleko skoraj kar polovico bolj mastno, kakor v drugih. Na Veliki Loki se je sprejemalo mleko le v plombiranih vrčih, v Trstu niso imeli vsi vrči plomb na postaji, nekateri pa le poškodovane. Ce je mlekarna kake mleko nazaj dobila, je bilo mleko vedno skoro brez vsake smetane. Velikonočni ponedeljek je bil načelnik sain zraven, ko so se vrči iz skupne posode polnili. Ko je prišlo nekaj vrčev nazaj, je bilo v nekaterih nekaj mlečnega, v druzih pa le čista voda. Vpričo treh prič je napolnil dve steklenici in ju zapečatil ter predložil sodišču. Sodnik je prašal mlekarskega izvedenca, če se more mleko samo ob sebi tako izpremeniti. O. Legvart je povedal, da se mleko pač nekoliko razlikuje v različnih posodah, toda nemogoče je, da bi iz mleka voda postala. Povedal je tudi, da pozna dobro šentlorensko mleko, ki ima 3 5 do 4 odstotke tolšče. Načelnik ni dolžan mleka preskušati, zadostuje, če to stori mlekar. — Po natančnem izpraševa-niu izreče sodnik sodbo: Oba obtoženca, načelnik in mlekar, se oprostita, ker je dokazano, da se v mlekarni mleko ni kvarilo in ima mleko nadnormalno množino tolšče. Vsa znamenja kažejo, da se je pokvarjenje zgodilo na železnici. — Tako je razsodilo sodišče resnico ter obenem pokazalo, kje je iskati pravih krivcev. Koliko škode je trpela mlekarna vsled čudnih manipulacij ! Toda prestali smo. V svesti svoje nedolžnosti smo delali naprej. V kratkem času obstoja je mlekarna že nad 22.000 kron izplačala udom. Iz tega menda vsak pameten človek spozna, kako je njeno delovanje koristno. Kdor ni zadovoljen z njo, naj jo vsaj pri miru pusti, kakor mi druge pustimo. SSŠŠŽL Notranjske novice. Iz Starega trga pri Ložu. n Umrl je na Reki starotrški rojak, trgovec g. Matija Haee. 2e od mladega na tujem, si je s pridnimi rokami pripravil leno premoženje. Pokojnika so prepeljali v rojstni kraj v Podcerkev. n Nova cerkev se obeta. Soseska Igavas je pričela resno misliti na zgradbo domače podružnice. Res je v starotrški župniji že lepo število cerkva, vendar načrt Igovcev z veseljem pozdravljamo. V Igavasi se namreč letošnjo jesen odpre nova trirazredna šola s paralelko, in kaj pusto bi bilo. ako bi morali tamkaj v šolani otroci za vedno ob šolskih dnevih biti brez službe božje. Odbor za zidavo cerkve se ie že sestavil in imena odbornikov nam jamčijo, da se smemo nadejati resnega dela. Odbor ima na razpolago že nekaj tisočev kron, naloženih v ta namen. n Proti avtomobilu. Starotrško županstvo je prepovedalo g. Žagarju vožnjo z f \ t< 1110-bilom. Oosp. Žagar je vložil proti prepovedi županstva pritožbo na pristojno mesto. n Osebna vest. Dosedanji sodni adjunkt v Ložu, g. Picek, je postal sodnik v Senožečah. Pri ljudstvu ni ostal v najboljšem spominu! Bog ž njim in z njegovim duhom! n Slaba polivala. »Narod« je prinesel pred kratkim iz Starega trga, pravzaprav iz Loža, dopis, v katerem se med mnogimi hudalostnii povspne tudi do tele hvale: »Vsak pošten Lo-žan lahko reče, da imamo take uradnike, ka-koršnih Lož ne pomni, in to brez izjeme«. — Morda se še kdo drugi strinja z »Narodovo« izjavo. Radovedni smo pa vseeno, če so vsi gg. uradniki zadovoljni, da se jih meče v en koš »brez izjeme«. Vipavske novice. n t Kanonik in dekan Matija Erjavec. Ni še dolgo, ko so plapolale zastave po vipavskem trgu in smo ined slovesnim zvonjenjeni spremili v slovesnem sprevodu svojega dragega nani očeta in dekana Matija Erjavca kot častnega kanonika, oblečenega v kanoniški ornat, v lepo okrašeno dekanijsko cerkev sv. Stefana. In iz prsi nas vseh je vrela takrat samo ena želja, da bi novi gospod kanonik užival čast, ki mu jo je podelil sam presvetli cesar, še dolgo vrsto let. Prišel pa je 16. junij, dan prežalostnega spomina. Oj, da bi nc bil nikdar prišel ali da bi bil vsaj odlašal s svojim prihodom še dolgo, dolgo časa! In zopet so visele zastave po vipavskem trgu, toda zastave črne, zastave žalosti in nesreče; in peli so zvonovi, pa tako turobno, kot bi plakali; in zopet smo spremljali svojega očeta v sprevodu v vipavsko cerkev. Toda veselja ni bilo na naših obrazih, pač pa žalost, globoka žalost, in solze so nam kar nehote silile iz oči, ko smo spremljali svojega dobrega in skrbnega očeta — mrtvega na zadnjem potu na pokopališče. Kaj je res to mogoče? Kaj je mogoče. da dekana Erjavca ni več? Srce nam je zastalo, ko smo zvedeli grozno poročilo: Dekan, naš dobri dekan, ki je ljubil svoje Vipavce z vso dušo, ki je postal sam Vipavec "'ed svojimi Vipavci, ki je imel za vsakega samo besede ljubezni, ki je bil sploh nezmožen koga razzali« in ki je rad pomagal, kjer je le mogel in videl resnično potrebo, ki. je žrtvoval vse svoje najboljše moči za svoje ljubljene Vipavce — je umorjen, je zaklan na uprav zverinski način po zlobni morilni vipavski roki!! Srce nam je zastalo, pravim, ko smo čuli to pregrozno novico, in kar verjeti nismo mogli in še sedaj ne bi mogli verjeti, če bi nain zaprti grob ne klical, da je vse to bridka resnica. — Štirinajsti junij leta 1908., dan grozovitega umora g. dekana vipavskega, bo zapisan na večne čase kot neizbrisni madež za celo vipavsko dolino in bo pričal še poznim rodovom, kam privede človeka neukročena strast, kako globoko pade človek, ki zapusti Boga in ki izgubi vero v prihodnje življenje in ki verjame onim, ki pišejo po svojih laži-listih: Saj ni Boga, saj ni pekla, človek ni drugega, kot najvišje razvita žival. Vera ie sama sleparija, sama tema, razsvetljen je samo tisti, ki ne veruje nič. Zato pa strimo rimske verige, zato pa proč s farji! . . . Tako so pisali in tako še vedno pišejo po svojih umazanih listih. In sedaj pa glejte jo, hinavščino, sedaj se pa oni, ki so tako pisali, zgražajo nad svojim učencem, ki je izvršil to, kar oni pridigu-jejo že leta in letal! Umor gospoda dekana nam preglasno govori, kakšni škodljivci da so ti lažiučeniki. Kliče nam ob 12. uri: Proč od takih, roke proč, daleč proč od njihovih listov! Umor gospoda dekana uči na ves glas, kakšna bo zemlja, ako se uveljavijo na nji ti nauki: Dežela inoriveev in tolovajev, nihče ne bo več varen ne življenja, ne premoženja, mliče, tudi oni ne, ki sedaj tako pišejo, brez ven v i>oga, brez vere v kazen po smrti, če siauo delaš, in v plačilo, če dobro delaš, ni srccv, ni varnosti, in naj je poiem tudi vsak drugi človek orožnik. Zato pa vzdramitno se sedaj ob 12. uri in zakličimo tem največjim škodljivcem slovenskega ljudstva gromoviti: Stojte! L»o sem in ne dalje! — Pogreb gosp. dcKaiia-Kaiioiuka je bil veličasten. Pokopal ga je v spremstvu 40 duhovnikov stolni prošt ljubljanski, gosp. Janez Sajovie, v slovo mu je govoril gosp. kanonik dr. Karlin. Pogreba se je udeležil tudi preblag. gosp. okrajni glavar f r. Sclntnik, vsi tukajšnji uradi in nešteto ljudstva, tiospodje učitelji, goški pevci in domaci pa so zapeli ranjkemu zadnji: »Z Bogom!« — blagega in za dušni in telesni blagor tako neumrorno delavnega gosp. dekana torti ni \eč med nami. Odšel je po plačilo, zmage, neustrašeni bojevnik, šel po plačilo, utrujeni delavec. Njegov duh pa naj biva med nami in naj nas bodri in krepi za neumorno delo za pravo ljudsko srečo, in s tem bomo najlepše pokazali, da častimo spomin blagega pokojnika, ako bomo delali po njegovem zgledu in v njegovem duhu. Ti pa, duša zlata, ki, — upamo — že varno počivaš v bogu, ovenčana z vencem mučeniškim, prosi pri Očetu za sedaj tako omadeževano vipavsko dolino, da se opere vsa s tem, da se odslej zanaprej za vedno ravna po onih naukih, ki si jih dajal Ti, ko si še bival med nami! n Lepa smrt. Najpridnejše dekle nam je umrlo na Slapu. Umrla je Matilda Jež, 20 let stara deklica. Umrla je po dolgem bolehanju. bila je članica Marijine dekliške družbe na Slapu, ßila je družbi zvesta, da, lahko rečemo, da naizvestejša. Vstopila je v družbo- ob njeni ustanovitvi leta 1902. med prvimi in ostala je v družbi kot pravi njen biser do konca, bila je krotka, ponižna in prav iz srca pobožna. Živela je samo za Jezusa in Marijo. Goljufni svet in njegovo veselje je ni brigalo. »O. kako rada bi .iaz umrla!« je večkrat rekla v bolezni. In umrla je, ker ni mogla uineti sveta, svet pa nje ne; zato mu je pa z veseljem dala slovo. \idite, dragi bravci, da se tudi pri nas na \ ipavskem nahajajo še zlate duše. zato jih pa Bog hiti jemati k sebi, da jih ne bi pokvaril hudobni svet, in pa ker ve, da jim je dolgčas na tem izpridenem svetu. Imela je lep pogreb naša Matilda. Nesle so jo dekleta Marijine družbe in jo spremile z društveno zastavo na zadnji poti. Poklonile so ji tudi lep venec v slovo. O Matilda, kako si sedaj srečna, zdaj si zdrava pri Mariji in Jezusu, za katera si edino živela tu na zemlji. Matilda, moli za našo Marijino družbo .prosi pri Mariji za slapen-ska dekleta, da bi bila vsa tukaj na zemlji tebi podobna in da bi prišla kedaj za teboj tje, kjer ni ne sovražnikov, ne tolovajev! Iz reške doline. n Na Premu ustanove »Katoliško izobraževalno društvo«. n Deželni odbor je imenoval v okr. cestni ^dbor ilirsko-bistriški g. Iv. Jenko iz Topolca K. Jož. Benigar iz Trnovega, oba vrla pristaša Slovenske Ljudske Stranke. Ker ima sedaj naša stranka večino, bodo morali liberalci izročiti načelstvo našim možem. Tako so liberalci izbacnieni tudi tukaj! n Gospodarsko društvo v Trnovem hočejo na vsak način uničiti liberalci. Zapomnite s«, kmetje, to, da je začel rovati proti društvu tisti »Notranjec«, ki je tolikrat pisal, da mu je » mili kmečki stan« in njegova povzdiga nad vse. A naši kmetje pač dobro vedo, kaj bi bilo, če bi društvo prenehalo: liberalni trgovci bi poskočili s cenami in bilo bi kakor prej, dok- ler ni bilo konsumal Veseli pa nas, da je priskočil liberalnim magnatom na pomoč — sicer brezpomembni — »Notranjec« in hotel naščuvati ude, da bi pričeli izstopati in bi potem društvo zaspalo, naši kmetje bi pa zopet padli v kremplje liberalnih velikašev. — In vendar jt še nekaj takih kmečkih zasiepljencev, ki še upajo kake rešitve od te zakotne cunje »Notranjca«. Liberalne Bistričane silno jezi, ker društvo vidno napreduje in noče propasti, kakor jc falirala v Bistrici liberalna mesarska zadruga. Vse ude društva odločno pozivamo, da kupujejo le v društvu, to bo najboljši odgovor na napade v »Notranjcu«. Možje-kmetje ! ki ste že udi društva, agitirajte pri svojih so-vaščanih, ki še niso vpisani v »Gospodarsko društvo«, da takoj pristopijo; čim več bo članov — in seveda, če bodo isti tudi zvesti društvu — tem močnejše bo društvo. Delajte, možje kmetski, na to, da postane »Gospodarsko društvo« mogočna gospodarska kmetska trdnjava, v katero naj le butajo liberalni izkoriščevalci, saj dosegli bodo le to, da odnesejo razbite butice! u Opeko ima »Gospodarsko društvo« sedaj v zalogi. Kdor jo rabi, naj jo le v društvu naroča! n V izobraževalno društvo v Trnovem ie pristopilo na novo devet najboljših trnovskih fantov. Bog jih živi! Suhe veje odpadajo, a nove, krepke poganjajo! Naj bi za zgled povzeli tudi fantje drugih vasij in vstopili v društvo. Obžalovati moramo, da niso v društvo vpisani še fantje, ki so sicer v Marijini družbi. Članarina je na leto le eno krono. Na razpolago pa so v društvu časopisi: »Slovenec«, »Domoljub«, »Kmetovalec«, »Narodni Gospodar«, »Naša Moč«, »Zarja«, »Mir«, »Dom in Svet« in še več drugih. Društvo ima že okrog 120 članov in članic. Idrijske novice. n Kje iščejo socialni demokratje svojih nebes? Ker se širokoustijo, da ne marajo nebes po smrti, zato jih pa hočejo na vsak način imeti na zemlji. Najdejo jih v gerušu. Ta jih včasih vname in jim navdahne nebeške občutke, tako da pozabijo, da še zemljo tlačijo in da le v nebesih nihče ne čuti udarcev. Žalostni taki soc. demokraški zakoni, ki jih ge-ruš sla Ji in še žalostnejša otroška vzgoja! n Irijski naprednjaki pa društvo za varstvo zanemarjenih otrok. Gosp. okrajni sodnik Sturm si je veliko prizadeval za ustanovitev tega društva in tudi sedaj skrbi za njegov prospeh. Le žal, da ni imel sreče pri izbiranju mož, ki jih je vprašal za svet in predlagal za odbornike. V odboru je največ naših političnih nasprotnikov bodisi naprednjakov bodisi soc. demokratov, kateri slednji stranki sta pa ne samo v mestnem zastopu, ampak tudi v deželnem poslancu združeni. Idrijsko učiteljstvo. ki po večini ni v našem taboru, je hotelo prirediti veselico \ proslavo cesarjevega jubileja in v korist društvu za varstvo otrok. Učitelji so naprosili vsa pevska društva za sodelovanje, a obljubila je samo »Katol. del. družba«, naprednjaki pa so odpovedali. Liberalci pravijo, da niso hoteli iti na klerikalne limanice. Prosimo, katere limanice mislite? Ali bi imeli naši pevci kak dobiček od številnih vaj? Menite, da bi se radi postavili ? No, prilike za to je pri nas dovolj. Cecilijin koncert itd. Gospod sodnik in gg. učitelji, pozor! Društvo je klerikalno in vi vsi učitelji tudi. Kaioada so diuštvo ustanavljali črnuhi in zdaj je tudi v njih rokah!? Vsak vidi, koliko ie svobodomiselcem xa prospeh tega društva, ker delajo po bla-maži še zgago. Slavni odbor društva pa nai tudi zaropota zoper tako pisarjenje. n Vincencijevi družbi naši tudi nekdo ne da miru, češ, da jo stranka zlorablja. Kdor hoče presojati kako reč, nai bo dobro iniormi-ran o nji, t. j. naj ve, katere reveže in bolnike je podpirala družba. Kar tako vse blatiti brez dokazov ni plemenito. n Iz Zlrov. Stavba nove cerkve dobro i*' napreduje. Pred kratkim je zaplapolala z vrh zida slovenska zastava v znamenje, da je zi-dovje dospelo do vrha. Zdaj se bo začelo staviti podstrešje in upamo, da bosta do zime pod streho oba zvonika in cerkev. — Procesija sv. Rešnjega Telesa dan je bila lepa. Le to nam je v oči padlo, da se je niso udeležila tukajšnja gasilna društva in pa gg. orožniki. Zakaj neki ne? Ako se po mestih celo uradništvo udeleži te procesije in ako se drugod tudi gasilna društva udeleže, bi pričakovali tega tudi v Zireh. — O železnici se mnogo govori. Zirovci želimo, da se našega kraja ne ogne, ker tako obljudeni kraj kakor Ziri, pa tako daleč od prometa, se malokje dobi. Zanesemo se na pomoč naših poslancev, ki nas bodo podpirali v tem oziru. Vrhniške novice. Vspored slavnosti lOletnega obstoja »Dru* štvenega Doma« na Vrhniki na dan sv. Petra lit Pavla dne 29. junija: Ob tri četrt na deset dohod posebnega vlaka in sprejem gostov na kolodvoru ter obhod po trgu do župnijske cerkve sv. Pavla. Ob pol 11. uri: Sveta maša z nagovorom. Ob pol 12. uri: Slavnostno zborovanje v »Društvenem domu«. O 1. uri: Kosilo v raznih gostilnah. Ob pol 3. uri: Zborovanje rokodelskih društev v »Društvenem domu«. Ob pol 4. uri: Javna telovadba slovenskih telovadnih odsekov, pri kateri sodeluje slavna idrijska godba. Ob 5. uri: Ljudska veselica na vrtu »Društvenega doma« s sodelovanjem pevskega društva »Ljubljane«, drugih pevskih društev in idrijske godbe. Med ljudsko veselico ob 6. uri v dvorani »Društvenega doma« spevoigra »Po zaklad«, katero uprizori »Katoliško društvo rokodelskih po-pomočnikov« iz Ljubljane. Vstopnina k spevoigri 40 vinarjev. Ob pol 9. uri zvečer: Odhod posebnega vlaka. Na praznik sv. Petra in Pavla na svidenje na Vrhniki! Odbor. Iz raznih krajev Notranjske. n Od Pivke. V Trnju pri St. Petru je bila razpisana nadučiteljska služba do 1. junija t. I. Oglasil se menda ni nobeden. Sedaj pa je kar nenadoma razpisano do 21. t. m. tudi mesto učiteljice. Kaj vse to pomeni, je seveda skrivnost. Da ne bo nazadnje neprijetnega iznena-dnja, pa opozorimo pristojne oblasti, da Trnje nikakor noče biti — učiteljska Sibirija. Nered na šoli in nezadovoljnost ljudstva sta zadosti dolgo trajala — do zadnjega časa. Sedaj je že drugo leto mir, ljudstvo zadovoljno, tudi je baje nadzornik našel vse v najlepšem redu. kakor še nikdar, odkar hodi nadzorovat Trnje — sedaj pa se zopet bojimo, da bo kaj prišlo, kar bo zadrževalo napredek, pospeševalo pa nemir in mogoče še — pohujšanje. Toliko v vednost gotovim oblastem. SSSŠŽL Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice g Sostro pri Ljubljani. Jubilejna veselica, ki so jo ponovili za domače ljudstvo, se ie izvršila zopet na splošno zadovoljuost. Družbenice Mar. morejo biti vesele lepili vspehov pri svojem prvem nastopu. — Ob lepem vremenu in veličastnem sprevodu smo obhajali slovesnost sv. Rešnjega Telesa. Vspodbudljiv in presenetljiv je bil zlasti pogled na dolgo vrsto drttž-benie Mar. zbranih pod svojo novo. ponosito zastavo, ki se je v svoji jasnobeli krasoti dvigala kakor lilija izmed rož. Dalj jo gledaš, dražja ti postaja. — Katol. slov. izobraževalno društvo bo imelo na Petrovo shod z zanimivim kakor nalašč za praznik primernim predavanjem: o Rimu. Predavanje bodo pojasnjevale mnogovrstne slike. Društveniki in drugi, pridite! Pogovorili se bomo nekaj prav važnega. Na koncu se bo ixibirala četrtletna članarina. g V združenju je moč. V Savljah (občina Ježica) so koncem minulega leta kmetje ustanovili stroino zadrugo, ki se prav lepo razvija in lx) brez dvoma mnogo pripomogla k gmotnemu in socialnemu napredku ondotnega kmečkega ljudstva. Delavcev primanjkuje, da je strah, in kar jih je, so dragi, da je joj — zato si je treba pomagati s stroji. Saveljska strojna zadruga, kateri pripada že 59 čianov, s ie nabavila gonilen bencinov motor, ki je zaslužil že 315 K, dalje slamoreznico in v kratkem si naroči še mlatilnico. Želeti jc le, da pristopi še več članov in da se dobi izdatna podpora od ministrstva, potem bo prav gotovo napredek zagotovljen. g V Dravljali so v nedeljo, 14. t. m., otvo-rili gasilni doni. Otvoritev se je vršila brez cerkvenega blagoslovljenja, ker se peščica li-, beralcev, ki imajo večino v odboru gasilnega društva, ni hotela obvezati, da ne bo v prostorih gasilnega društva nobenega društva s protiverskiini časopisi in je vrhu tega dala na dnevni red tudi ples. Vse to se .ie vršilo pod patronanco slaboslavnega učitelja Zirovnika, ki ie kriv vsega ondotnega razpora. Zato se pa domačinci te otvoritve in veselice v večini niso udeležili. Bilo jih ie le en par, ki so šli gledat liberalna učitelja Lavtižarja in Zi-rovnika iu pa znanega Hribarjevega župnika Brceta. Vsa čast zavednim, vrlim Dravelj-čanom, ki so ob tej priliki javno pokazali, da so že siti »delovanja« liberalnega Žirovnika, zakaj, ravno najstrastnejši Zirovnikovi pristaši so bili, ki so se rajši odpovedali cerkvenemu blagoslovu, kakor pa protiverskim časopisom. Seveda liberalni Zirovnik sedaj poje siavospeve v »Slovenskem Narodu« o velikem prazniku v Dravljah, dne 14. t. m. Mi pa pravimo: Ne praznik, pač pa dan obsodbe vsega Zirovnikovega delovanja je bil ta dan, obsodbe, ki jo ie s svojo neudeležbo izreklo vrlo, pošteno in verno draveljsko ljudstvo. Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Slovesno proslavo 60-Ietnega jubileja našega presvitlega cesarja bo tukajšnja šclska mladina obhajala v soboto, dne 27. t. m., s slavnostnim govorom, deklamacijami in živo sliko. K Pri sv. birmi je bilo o binkoštnih praznikih v Ljubljani 80 otrok šentviške šole. V tem številu pa niso otroci, ki hodijo v šišen-ško šolo, pa tudi pripadajo v šentviške župnijo. K prvemu sv. obhajilu jih pristopi 58 prihodnjo nedeljo. g Novi gasilni dom. v katerem bo tudi shramba kmetijskih strojev, se bo slovesno blagoslovil in otvorii v nedeljo, 5. juliia t. 1. g Velika državna cesta se bo, kakor se čuje, skozi St. Vid izdatno znižala. Ali bi ne bilo prav. ko bi Sentvidci ob isti priliki popravili in prenovili tudi ono znamenje, ki stoji nasproti Jožefovi gostilni? Moravške novice. g Ljudska hranilnica iu posojilnica v Moravčah vrlo napreduje. Vkljub temu. via date posojila po 5"n in obrestuje vloge po 4 M, torei dela le s pol procenta, ima letos čistega dobička 878 K 51 vin. Ce se prišteie čisti dobiček leta 1906.. ko se je hranilnica ustanovila koncem julija, v znesku K .18 vin., znaša rezervni zaklad 921 K 89 vin. Seveda dela odbor zastonj. V letu 1907. je bilo prejemkov 188.065 K 21 vin. Izdatkov IK3.82N K 59 vin. Promet 371.89.1 K 80 vin. Ljudstvo bo imelo kmalu korist <;d nie v gospodarskem cziru. Ne bo se uresničila želja iu obrekovanje nekaterih moravških liberalcev, da bo ljudska hranilnica propadla, ker pri tako malem dobičku ne more shajati. Glejte, da boste vi shajali pri velikem dobičku (l' i'*»), in pustite nas pri miru, kakor mi vas pustimo. Vsem razsodnim ljudem pa hodi geslo: »Svoji k svojim !« g Kmetska zveza za moravško dekanijo je ustanovljena. Razposlana so pravila in \ pisne pole vsem odbornikom in namestnikom. Naj se vsak posestnik vpiše pri s\oiein odborniku oziroma namestniku, kier plača malenkostni donesek 20 vin. kot letnino. Vse težnje svoje naj se naznanjajo odbornikom in po teh odboru, da bo tako mogoče državnemu i:> deželnemu poslancu vedeti za potrebe volivcev in bo mogel vspešno delovati v pro-speli svojega volivnega kraja. Odborniki so sledeči: Anton Cerar, posestnik, Moravče 26. Klopčič Ignacij, posestnik in župan, Moravče 61. Tič Franc, posestnik in župan. Serjuče 29. Bergant Janez, posestnik in gostilničar. Kra-sce 4. Capuder Franc, posestnik, Praproče 5. Merva Anton, posestnik in župan, Vače. Pu-stotnik Franc, posestnik in župan, Gorne Loke. Bervar Ignac, posestnik, Hrastnik (Št. Ootard). Udovč Franc, posestnik in župan, Krašnja 56. Flerin Andrej, posestnik, Goriči-ca (Ihan). — Namestniki: Martin Učakar, posestnik, Sp. Tustanj 15. Franc Peterka, pos.. Kokošnc 10. Jožef Poznič, posestnik, Gradišče 16. Jakob Požar m!., posestnik Mala Loka (Dol). Zajec Janez, posestnik. Kostrevnica. Stermlian Tit., posestnik. Vače. Franc Vidr-gar, posestnik, G. Koseze 10. Anton Benko, Križi 7 (Cemšenik). Martin U.štar, posestnik in župan, Velika vas. Lovrenc Breznik, posestnik, Raliolče. — Odborniki nai pošljejo vpisne pole predsedniku odbora, enako tudi letnino. Odbor je sledeči: Anton Cerar, predsednik; Ignac Klopčič, namestnik; Fianc Capuder, na-mstnik; Janez Bergant, tajnik; Franc Tič. blagajnik; Martin Učakar. namestnik; Franc Peterka, namestnik. g Strela je udarila binkoštno nedeljo v cerkev sv. Miklavža pri Moravčah, to je že trct.iikrat v zadnjih letih. Treščilo je v strelovod, odtrgalo na vrhu odvodno žico. Strelovod je bil ravno nov, a strela se ne da lahko odvesti v živo skalo. Šla je kot pred 2 letoma v cerkev in ondi napravila precej škode. Razbila je dve klopi, poškodovala nekaj tlaka. Pobila 30 šip in pokvarila nova glavna viata. Sla je potem skozi zid pri vratih v zemljo na drugi strani zvonika. Zanimivo pri tej nesreči je to, da je strela hudiču pod sv. Mihaelom rep odbila. Tolažba za nekega liberalca, ki pravi, da se hudiča ne boji. Sedai se ga bo še manj, seveda samo lesenega brez repa. g Shod pri Sv. Valentinu o binkoštih je bil dobro obiskati. Vse polno romarjev od blizu in daleč. »Slovenski Narod« ie posebno hi- tro pripravljen, če more kaj dobiti, s čemer bi smešil božja pota in se norčeval iz lahkovernosti- romarjev. A slabo je naletel. Pisal je namreč, da je prišel neki človek v duhovski obleki in spovedoval. Spovedal je posebno veliko mladih deklet. A glej. menda ni znal. spoznali so ga in orožniki so ga uklenjenega peljali v zapor. Res je sedel neki človek menda truden v spovednici pri vratih, še predno se ie začelo spovedovati v soboto popoldne, a spovedal ni nobenega, tudi jo takoj zapustil, ko ga je cerkvenik opomnil, da to ni prostor z;, počitek. O kaki aretaciji, motenju vere nobena živa duša ne ve. Le »Slov. Narod« sliši travo rasti. Ko smo to novico iz »Naroda« izvedeli, smo se smejali in mislili, da je kak liberalni don Kišot v sanjah videl takega spovednika iu se mu spovedal svojih grehov, drugi dan je bi! pa tako potolažen, da je hitri pisal -»Narodu«, kako srečen je zdaj, ker ga je spovedal ta čudni spovednik. »Odveza« pa ne velja, iu bo treba že kakega pravega spovednika poiskati. g Nadučitelj Toman v Moravčah se vedno jezi v šoli čez »Domoljuba« in ga otrokom bere in razlaga, kako je pohujšljiv in Iržnjiv list in celo v dnevnik si upa zapisati datum, kdaj ie > Domoljuba« razlagal. Gotovo je tudi »Narodova« novica o čudnem spovedniku napravila litis, da je to razodeta resnica, /daj nai pa še otrokom pove. kaj je »Narod« pisal o tem, in otroci mu gotovo ne bodo verjeli, kakor tudi ne verjamejo, če jih litijska zoper ".Domoljuba«. Stariši otrok pa na noge! Naj se Toman še enkrat drzne v šoli otroke vzgajati v duhu nasprotnem vzgoji v domači krščanski hiši! Tak liberalni učitelj naj pomisli, da je plačan od ljudstva, in naj dela tako, kak.ir pričakuje ljudstvo od n.iega, ali pa nai gre med Culukafre! Iz raznih krajev Gorenjske. g Hranilnica in posojilnica v Naklem ie imela pieteklo leto 76.767 K 74 vin. prometa. Rezervnega zaklada ima 1434 K 37 vin. g »Moško pevsko društvo« v Naklem pri Kranju priredi na dan Sv. Petra in Pavla, t. i. 29. junija igro: »Malik — zdravnik«. Pred igro par pesmic, po igri »kuplet«. Začetek točno ob 4 uri popoldne v prostorih gospe M. Korenčan pri »Španu«. — Igra je čisto na novo izšla in se najbrže še ni skoraj nikjer predstavljala. K obilni udeležbi vabi bližnie iu daline naSe prijatelje odbor. Narodno gospodarstvo Brezplačni pomočki živinoreje. Vsak živinorejec mora gledati na to, da kolikor najbolj po ceni izhaja nri reji živine. Zlasti pa mora poznati pomočke. ki so mu pri tem brezplačno na razpolago. Kaj ne da, malo čudno ie ob današnji splošni draginji, ki zadeva tudi kmeta, govoriti o brezplačnih stvareh? No, pa vendar so glavni pomočki ali pogoji za uspešno živinorejo kmetu brezplačno na razpolago. In kateri so ti pomočki? Ti-le: 1. Z d r a v, č i s t z r a k. Ako pride kmečki človek v mesto in vidi slabotne, blede gosposke ljudi, si nehote misli: Saj ni čudno da so mestni ljudje tako zanikrni in slabotni, saj niti zraka nimajo za dihanje! In prav ima ta kmet. Toda pri tem bi moral vedeti, da tudi živina ravno tako potrebuie dobrega zraka, kakor človek, ako hočemo, da bo zdrava in močna. Na to naši kmetie. žalibog. vse pre- « malo mislijo in drže živino v zaduhlih hlevih, ki iih nikoli ne prezračijo. Saj poleti, če se živino redno goni na pašo, sc že še nekako izhaja, čeprav je treba povdarjati, da je zlasti /a krave-molznice jako škodljivo, ako se morajo čez noč pariti v vročih, /aduhlih hlevih. I ako mleko nikoli ne bo tako dobro in zdravo, kakor od onih krav, ki Drenočuicio v zračnih, prevetrenih hlevih. Zlasti pa trpi živina vsled slabega zraka pozimi, k,» je dan za dnevom prikljenjena na hlev, ki ga lindje vsled mraza ie še boli zapirajo. Kaj čuda, če živina postane klavrna iu medla. Torej, živinorejci, ne pozabite, da je dober. čist zrak za živino nujno potreben, in redno zračite svoje hleve. Seveda je treba pri um paziti, da živine ne zadene prepih. Zlasti onim. ki zidajo nove hleve, bodi nri poročeno, da jih napravijo visoke in zračne s primernimi okni ali drugimi napravami za zračenje. 2. Svetloba. Vsi vemo, kako blago-üejno vpliva sonce, njegova toplota in svetloba na vso naravo; vsi vemo. da bi brez solnca morale konec vzeti vse žive stvari. In vendar marsikak gospodar svoii živini m privošči tega velikega daru božjega in jo drži v temnih hlevih, kjer je nikdar ne doseže do-brodejeu solnčni žarek. Nespametni ljudje! Porabite vendar, kar je bog dal za vse žive stvari, iu skrbite, da bo vašo živino oblivala dnevna svetloba, pa boste videli, koliko lepša iu zdra\ejša bo potem. .1 Snaga. Pametni in izobraženi živinorejci so že davno spoznali, kako velikega pomena je snaga za živino. Ne samo, da je treba gledati na to, da je krma čista in zdrava, ampak vedeti je tudi treba, da živina — kakor tudi človek — sprejema v sé zrak ne le skozi nos in pljuča, marveč tudi skozi male luknjice v koži. Skozi te luknjice odstranja iz krvi tudi vse izrabljene in nezdrave snovi v obliki l« ta in maščobe. Ako so torej te luknjice za-inašenc z nesnago, ue prihaja v kri dovolj svežega zraka iu ravno tako se ne morejo iz n e odstraniti slabe iu nepotrebne snovi. iz-niuljivo je, da žival zaradi tega boleha in se ne redi. Zlasti mlečnost krav trpi pri tem. Zato pa, živinorejci, glejte, da bo vaša živina dobivala vedno snažno in zdravo krmo; gnjilih, plesnivih ali drugače ponolixma pokvarjenih stvari ne dajajte živini. Skrbite, da bodo jasli in vsa posoda, iz katere živina žre ali pije, vedno čista. Olcjte zlasti, da bo živina stala in ležala vedno v suhem in odstranjujte gnojnico in gnoj redno iz hleva. Dan za dnevom češite, ne le konje, marveč tudi vso govejo živino, in zadovoljni boste z uspehom. ■t. R e d. Otrok postane izbirčen in vsled tega zanikrn in slaboten, ako ni navajen samo o pravem času jesti, temveč sc mu daje zdaj to, zdaj ono za pokušat. Ravno tako je z živino. Kdor hoče, da bo živina rada in s pridom Pojedla krmo, naj krmi in napaja živino natančno in vestno vsikdar ob svojem času. Zjutraj se ne sme ustrašiti zgodnjega vstajanja in zvečer ne sme odlašati z odoravlja-lijeni živine. Treba je pomisliti, da si človek zna pomagati, a uboga žival si ne more. 5. Lepo ravnanje z živino. Živali seveda nimajo neumrjoče duše, a čutiio pa le. Hvaležne so, ako se z njimi lepo ravna; postati pa znajo hudobne in nagajive, ako se jih Pretepa in nad njimi rjove. Vsled prestiaše-nosti so še bolj nerodne, nego sicer, ne redé se in krave izgube mleko. V hlevu bi se nikdar "e smelo slišati rohnenja in vpitja, kar se z lepa ne opravi, se z rohnenjem še toliko manj. Naj bi vsak pomislil, da domače živali žive edino v človeško korist, da so božje in čuteče stvari, da torej zaslužijo, da se ž njimi lepo ravna. Pa še eno naj ob tej točki povdariaino! Alarsikie so namreč otroci pravi mučitelji živine, zlasti mladih žrebet in telet. Dostikrat mali paglavci s surovim pretepanjem, jezda-renjem in preganjanjem pokvaiijo živinče za vselej. To je velik greh, pa tudi velika škoda za gospodarja. Zato zabičavajte otrokom, da lepo iu previdno ravnajo z živino in dajajte jim v tem lep zgled! To so torej peteri glavni pogoji iu brezplačni pripomočki za uspešno živinorejo. Naj ne bo nobenega slovenskega živinorejca, ki bi se jih ne držal! Sadje in sadni škodljivec cvetoder. (Vsled članka z Gorenjskega z dne 18. maja t. I., v 24. številki »Domoljuba«.) Proti golaznim, katere na sadnem drevju cvetnim čašicam škodujejo, se vendar le dobi sredstvo po nizki ceni, da so one škodljive golazni uničijo in da se potem sadne cvetne čašice naravno razvijejo in zdravi sad rodijo. Podpisani sem nepričakovano prišel do gotovega prepričanja, ko sem prah od nezgašene-ga apna pod cvetočim sadnim drevjem na kup stresal, da bi tam svoječasno kompostni gnoj napravil. Za gotovo sem istikrat mislil, da bode tisti prah, ko se ie tudi v zrak vzdigaval pod sadnim cvetočim drevjem, cvetnim čašicam škodoval, toda bilo je ravno nasprotno; ista cveteča drevesa, ki so bila dobro z re-čenim prahom zaprašena, so obilo dobrega sadu rodila, in ona drevesa, katerih cvetji ap-neni prah ni dosegel", so malo in še isto piš-kav sad rodila. To je dalo meni pomisliti. Drugo leto sem bil že pripravljen na one škodljive golazni s prahom negašenega apna. Rn del vrta sadnega cvetečega drevja sem dvakrat iz istim prahom dobro zaprašil. uspeh je bil ta, da je isto drevje obilo dobrega sadu rodilo, mimo tega pa ono nezaprašeno drevje malo in slabi sad doneslo; vsled tega sem dobil zaupanje v to sredstvo in ga večkrat in z uspehom rabil. Rečeni apneni prah cvetnim čašicam nič ne škoduje, pač pa kolikor isti prah škodljivih golazni v cvetnih čašicah zadene, morajo poginiti, in potem, ako ni kake podnebesne nezgode, se lahke cvetne čašice naravno razvijajo v prilog sadierejca.. Reče-nega prahu si je lahko nabaviti; neizžganega apna se na suhem kraju v kake zaboje naloži, pa se tako samo spraši, in ob času cvetja se pod sadnim drevjem z malo lopatico isti prah na kvišku vrže in s tem se prav lahko cvetje zapraši v smrt škodljivim golaznim. — V Podstenah, 15. junija 19(18. - Janez Sadnik. Iz raznih krajev. Našel je pretečeni mesec Jožef Brezovar iz Cermošnic, fara Stopič pri Novem mestu, ko jc na svoji njivi oral, okoli 30 kosov jako zanimiv j starine, ki je najbrž bila pred mnogimi stoletji od roparjev tam zakopana. To je kaj zanimiva starina: sulice, kladiva, sekire in razno lepotičje. Nekateri kosi jo kaj zanimivi, na eni strani je sekira, na drugi vrček in inala roča. Vsaka starina je čisti baker. (Op. uredništva: Izročite najdeno starino kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani.) »Slavija« na delu. Neki organizator zastarele zavarovalnice banke »Slavije* ie hodil, oziroma še hodi okrog pod pretvezo, da bo zavarovalnino znižal. On pobere stare knjižice. lindje pa dobijo nove, glaseče se za dobo dvajsetih let. Hočeš, nočeš, pri »SlavijU moraš biti zavarovan, kljub temu, da si sam gospodar svojega poslopja. Pisca teh vrst so tudi na ta način preslepili. Toda poslal ie novo knjižico takoj nazaj in na odločno zahtev< so mu morali njegovo prejšnjo knjižico vrniti. Torej, slovenski možje, kadar pride organizator banke »Slavije«, mu povejte glasno, da imamo svojo slovensko, domačo »Vzaj< nino zavarovalnico«, pri kateri hočemo biti vsi brez izjeme zavarovani. • * * s! Postrežnica — tolmačica v šoli. Oioniuški »Pozor« je objavil sledeči resnični dogodek v šoli;- Na neki nemški šoli v olomuški okolici podučuje neka sicer zelo pridna in prijazna učiteljica, ki pa ima samo eno napako, ne razume namreč češki in vsled tega ne razume čeških otrok v šoli, zakaj le-ti otroci nemške šole zopet ne znajo niti besedice nemške. Učiteljica si je torej pomagala s tem, da je vzela v šolo svojo postrežnico, ki ji dela v šoli tolmača. ]. i Ženo in tri otroke umoril. V občini Saragres je na svojo ženo ljubosumni 35-letni posestnik Ludovik Biro petnajstkrat zabodel svojo ženo z nožem in nato ustrelil tudi tri svoje otroke. Najmlajši, tri leta stari otrok, je kleče prosil očeta milosti, a oče je zagrabil kuhinjski nož in prerezal otroku in sebi vrat. si Pridne šolarje imajo v Plani na Češkem, zakaj učenci tamošnje ljudske šole so nabrali v mesecu mainiku 12.858 goseničnih gnezd (v pajčevinah) in v aprilu 8435 škodljivih prstenic. Ako se računi, da sc v enem goseničnein gnezdu nahaja 200 gosenic, je torej bilo uničenih 5,258.600 gosenic. Na ženitovanjskem potovanju se je usmrtila. Iz Aixlesa Baina poročajo, da se je ondi na ženitovanjskem potovanju ustrelila šele tri dni poročena baronica Sbigeff de Bistram, ko je svojega moža, ki je bil več ur v igralnici, zaman prosila, naj igralnico zapusti. si Strog škof. Pravoslavni škof volinj-ski, Antonij, je posvaril svoje duhovnike, ki so na krste svojih umrlih sobratov polagali vence; to je bojda poganska šega iz Rima in zahoda, za duhovnike se pa to ne spodobi. Rimski pogani so obhajali nad grobovi gostije in so kinčali grobove s cvetjem. Pri kristijanih je pa pogreb čin pokore, pri katerem je treba moliti in do- ( bra dela delati za dušo ranjkega. Zavoljo tega si pravoslavni škof želi, da bi njegovi duhovniki na ta način svojih umrlih sobratov ne častili. Ako hočejo kaj darovati, naj kupijo ikono v cerkev ali pa kak drug blagoslovljen predmet v spomin na rajnega. — Ako bi enako strogo prepoved izdal kateri rimsko-katoliško škof, kako bi vsi liberalci upili, ali o ukazu pravoslavnega škofa molčijo. Ženske — postajni načelniki. Danski prometni minister je odločil, da bo v bodoče dovoljeno ženskam, ki imajo posel pri notranji železniški službi, da delujejo tudi v vnanji železniški službi, ako preizkušnja dobro izpade. Nekaj manjših privatnih železnic že ima pri svoji vnanji službi ženske, ki opravljajo ta mesta v največjo zadovoljnost. Znano je, da je že več let nastavljena na južnotirolski železnici Bocen-Meran ženska kot postajni načelnik, ki opravlja svoj posel z jako dobrim uspehom. Obešen na svoj rojstni dan. I St. Louis, Mo., v Ameriki poročajo: V tukajšnjih zaporih so obesili Wm. Jeffrisa. Obešanju je prisostvovalo 1511 oseb, med njimi 20 žensk. Tisoče drugih ljudi je zaman čakalo, da bi prišlo do smrtnega prostora. Jeffris, ki je do zadnjega trdil, da je nedolžen, da je umoril Wm. Wesslerja, katerega žena in otroci so prisostvovali obešanju. Jeffris je bil star 28 let in so ga obesili ravno na njegov rojstni dan. si Tretja poljska ljudska šola na Dunaju. »Polnische Post« javlja, da je dunajsko poljsko društvo ustanovilo že tretjo poljsko ljudsko šolo na Dunaju, ki nosi ime sv. Stanislava Kostke. Nova šola je v 18. okraju. Učiteljica ubila otroka. V nekem predkraju Frankobroda je 45 let stara učiteljica Sigismund v šoli toliko časa suvala nekega otroka z glavo ob šolsko klop, da se je otrok nezavesten zgrudil in je drugi dan, ne da oi se bil zavedel, umrl. Učiteljica je služila že 15 let. si Slovaki na Dunaju. Na Dunaju prebiva več nego 25.000 Slovakov, ki so tja prišli iz Moravske in Ogrske. Za te Slovake se dozdaj ni storilo ničesar, da bi se rešili germanizacije. Šele zdaj se je ustanovilo na Dunaju slovaško društvo »Slovak«, ki bode dunajske Slovake organiziralo ter v njih budilo narodno zavest z ustanovljenjem čitalnic, knjižnic in s predavanji. g Srbska industrija. Te dni prične delati prva srbska tvornica za steklo v Belgradu. Tvornica je moderno urejena ter bo proizvajala steklene predmete ne le za Srbijo, marveč tudi za izvoz v balkanske dežele. Za Rumunijo in Bolgarijo se torej tudi Srbija krepko postavlja na polju industrije na lastne noge, da v doglednem času tudi tjekaj ne bomo imeli več česa uvažati. — Monopol za moko in žito v Švici. V švicarskem narodnem svetu je poslanec Scherrer Füllemann iz St. Gallena utemeljeval svoj predlog, da se uvede zvezni monopol za trgovino z moko in žitom. Deuchar je izjavil v imenu zveznega sveta, da se bo zvezni svet posvetoval o tem važnem vprašanju in da se za stvar zavzame, ker je eksistenca švicarskih mlinov vsled inozemske konkurence v nevarnosti. — Pivo se podraži baje s 1. julijem. Avstrijska zveza pivovarnarjev je sklenila podražiti pivo za gostilničarje pri hektolitru za 2 K, za trgovine pa za 4 K. — Mascagni, sloveči laški glasbeni mojster, je bil v Oorici ter je vodil opero »L' Amica«. Na cesti so mu po predstavi napravili ovacije razni banditi z binkošt-nega pondeljka. Malo časti za velikega Mascagnija. Če bi poznal tiste ljudi, bi se lepo zahvalil za ovacije. — Novo morsko kopališče v Istri Te dni otvorijo v Baški na otoku Krku novo, moderno, z vsemi udobnostmi opremljeno morsko kopališče. Obvestila daje odbor kopališkega društva v Baški. — Perotn'narstvo. V nedeljo se je osnovala na Vrhniki podružnica osrednje perotninarske zadruge. Pristopilo je veliko število gospodarjev in gospodinj. V tamošnji mlekarni se že sedaj prodajajo jajca zadružnim potom, zanaprej se bode prodajala perotnina. Napravi se vzorni kurnik, skupen mlin za kosti in še različne druge za povzdigo perotninarstva važne naprave. Na shodu je govoril kon-zulent Legvart. Take podružnice bi se lahko osnovale po vsej deželi. — Laški demonstrantje pri procesiji. Evviva Gorizia italiana! so v četrtek med procesijo klicali neki laški smrkovci v Se-meniški ulici v Gorici, ko so mimo šle slovenske šolske učenke. Slovenci, pokažite v dejanju, ne s kričanjem, ampak pri kupovanju blaga, da hočete slovensko Gorico. Laški pobje naj pa le tulijo naprej, ker to nas ne stane nič, Lahe pa! gSiŽŠŽL Najnovejši dogodki. Berolinski požigalec prijet. B o r o 1 i n, 22. junija. Policija je prijela 28-letnega nočnega čuvaja Jožefa Sykowskega, ki je v zadnjem časi; povzročil v Berolinu 26 požarov zato, da je javil požarni brambi požare in dobil premije za naznanitev požarov. Meso v Ameriki se podraži. Cikaški mesarji in lastniki velikanskih klavnic naznanjajo, da bodo radi pomanjkanja goveje živine priseljeni goveje meso zopet podražiti, kar velja tudi o go-vejskih konservah. Meso se sicer mnogo ne podraži, vendar pa bode podražitev trajala toliko časa, da se nabavi potrebno število goveje živine. Meso se draži, ket ga v vedno večjih količinah pošiljajo v Evropo. Afera Stesljeve soproge. Stesljeva soproga je zapletena v neko veliko pravdo. Gre se za velike svote dobrodelnega društva v Port Arturju, ki ga je ona upravljala. Teh svot pa ni, in ne more gospa Stesljeva položiti ni pobotnic ni izkazati, kako jih je porabila. Nevihte v Južni Nemčiji. M o n a k o v o, 22. junija. Toča je napravila 20. t. m. v Južni Nemčiji ogromno škodo. Opustošila je vrtove in polja. Pretrgane so brzojavne in telefonske proge. SPLOŠEN ŠTRAJK V PARMI. V Parmi se je pričel 21. t. m. splošen štrajk. Štrajkujoče delavstvo je zahtevalo, naj se zapro trgovine. Vojaki in orožniki so prijeli nekaj demonstrantov. Demonstranti so nato obmetavali s streh vojake s kamni. Dva orožnika sta nevarno, trije vojaki pa lahko ranjeni. PREPREČENA PROKLAMACIJA MU-LEJ HAFIDA V TANORU. Magcen je preprečil, da po mošejah v Tangru niso proglasili za sultana Mulej Hafida. Izid glasovanja pri deželnozborskih volitvah dne 21. februarja 1908. VIII. volivni okraj: Trebnje, Litija, Žužemberk, Mokronog, Zatičina, Radeče. v a v E Volišče jg ca */> o £ n J LIT O ■a .2. n r- c cd .s i 0 1- V a * U 1 ^ Du M JB v u N £ •a -A 'J- O > Okr. Trebnje Dobrniče 131 130 116 5 is Velika Loka 89 87 89 29 29 30 i Mirna 84 84 84 3 Trebnje 108 108 103 22 Skupaj 412 409 392 34 29 30 41 Okraj Žužemberk Ambrus 70 70 70 Ajdovica 71 67 67 5 Dvor 68 66 65 11 15 12 4 Smreka 26 26 26 Zagradec 52 52 52 Žužemberk 228 226 224 27 Skupaj 515 507 504 11 15 12 36 Okraj Mokronog Škocijan 47 38 38 9 Šmarjeta 79 79 79 Mokronog 51 53 49 57 54 52 3 Št. Rupert 83 82 82 25 Trebelno 59 59 59 Tržišče 6 6 6 Skupaj 325 317 313 57 54 52 37 Okr. Radeče Sv. Jurij 105 104 104 Dvor 28 27 28 47 49 48 6 Radeče 71 70 68 46 Boštanj 28 28 28 54 Skupaj 232 229 228 47 49 48 100 Okraj Višnja gora Dob 141 139 141 2 Veliki Gaber 130 127 127 2 Leskovec 50 49 49 Krka 85 87 87 12 Polica 65 55 55 Žalna 121 121 121 Št. Vid 107 105 107 2 Skupaj 699 683 687 • 18 Okr. Litija Režišče 32 31 28 30 25 49 Polšnik 96 90 90 15 Gradišče 40 40 40 Hotič 40 40 40 1 Kandrše 52 52 52 37 Kotredež 42 42 42 Št. Lambert 76 71 67 23 Litija 62 60 58 31 Dole 49 48 48 5 Šmartno 128 129 118 20 Moravče 96 96 65 32 2 Konj 10 10 10 46 42 Zagorje 28 28 28 67 50 Trebeijevo 116 116 116 15 Vače 24 24 24 Skupaj 949 935 884 _ _ _ 97 75 32 46 240 Novomesto Trebnje 412 409 392 34 29 30 41 Žužemberk 515 507 504 11 15 12 36 Krško 37 Mokronog 325 317 313 57 54 52 Radeče 232 229 228 47 49 48 106 Litija 18 Zatlčina 699 683 687 Litija 949 935 884 97 75 32 46 240 Skupaj 3132 3080 3008 149 147 142 97 75 32 46 478 f IX volivni okraj: Kočevje, Ribnica. Velike Lašče. hrane Franc Ivan Ignac Raz-Volišče Jaklič Bartol Rus Merhar cepljeni 36 Velike Lašče Stari Log Banjaloka Po|om Fara Gotenice Kočevje Hinterberg Lienfeld Mala gora Srednja vas Borovec Zg. Mozelj Koprivnik Obergras Osilnica Sele Draga Nemika Loka Dolenja Vas Jurjevica Loški potok Ribnica Sodražica Struge Sušje Turjak Sv. Gregor Kompole Lužarji Podgora Rob Videm 38 26 •26 [67 l & 1 26 I .'24 67 6 0 3 19 1 2 24 19 1 1 3 24 1 49 11 12 7 19 8 8 8 1 27 28 21 4 4 2 <2 18 18 ö 4 4 63 21 L 20 1 r i 1 8 8 46 46 17 95 62 45 117 19 44 39 29 31 3 59 59 82 81 112 79 31 62 5 135 149 38 27 2 57 55 4 42 39 30 95 90 20 120 119 9 54 54 68 $68 93 94 72 £ ■72 141 W 142 Skupaj 1443 1376 336 455 245 X. volivni okraj: Črnomelj-Metlika. Volišče Franc Šuklje Julij Mazelle Adlešiči 59 39 Stari trg 44 70 Doblj či 35 25 Teleč Vrh 30 33 Loka 41 31 Dragatuš 12 86 Vrh 4 44 Tanča Oora 21 24 Tribuče 16 31 Vinica ' 60 103 Kot 66 19 Božjakovo 91 1 Drašiči 53 Oradac 53 Črešnjevec 51 3 l.okvice 56 Podzemelj 33 111 Radovica 79 Semič 99 8 Suhor 74 15 Skupaj 914 696 Cenjenim »Domoljubovim« naročnikom, M i'»' ie potekla naročnina z II. polletjem tekočega leta ali ki še sploh niso iz kakršnegakoli vzroka plačali naročnine za letos, bomo v prihodnji številki priložili opomine s položnicami. Prosimo, naj re vsak naglo odzove našemu opominu, da moremo urediti konečne račune |-n določiti natisek v II. polovici leta. Dobro je seveda tudi, če kdo pošlje naročnino pred prejemom opomina, vendar naj se potem nikar "e pritoži, če bo njegovi številki priložen opomin. kajti pri tolikem številu naročnikov se mora vsaj en teden prej pričeti z delom. Kdor Pa do konca julija ne stori svoje dolžnosti, mu homo ustavili nadaljne pošiljanje Usta. KatoIižkaTtghama W wiiitnio« <«■ pe alakl a*. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst. 48. 41, 76, 56, 36. Line. __ 31, 30. 83, 85, 46. ŽITNE CENE. Cena ~ 'DO kg. — Ljubljana, 23. junija. Pšenica, domača........25.— Rž.............20,— Oves ............17,— Aida, črna . .........20.— Ajda, siva ..........19.50 Proso, rumeno.........15.— Ječmen .......'. . . . 15.— Fižol, rdeč..........19.— Fižol, koks..........19.— Fižol, mandalon ........15.— Kratkočasnice. Nekaj za lovce. Gozdar (proti stari ba-buri): »Kaj vendar kolovratite ves dan po gozdu?« — Babura: »I, gospoda grajšča-ka moram srečati, da bo imel zvečer kak jzgovor, zakaj ni nič ustrelil.« Prazna glava. »Vraga, pazite vendar! Toliko, da mi niste naredili z onim drogom luknjo v glavo!« — »Bilo bi ravno prav! Imeli bi vsaj nekaj v glavi.« Pozna svojega lanta. »Vaš sinček je vrgel kamen za menoj in bil bi me skoro zadel.« — »In vas ni?« — »Ne!« — »Potem pa že ni bil moj fant.« Vzel — nI vkradel? »Gospod,« reče kmet župniku — »jaz sem pri oltarju nekaj vzel.« »Takoj nazaj prinesi!« reče župnik. Mož gre in pripelje ženo nazaj. Izpred sodišča. Sodnik gostilničarju V.: »To je torej dokazano, da ste rekli gostilničarju K. razžaljive besede. Ali imate k temu kaj pristaviti?« — Gostilničar V.: »O, imel bi pač, in še veliko, pa je predrago!« Sprememba v žival. V večji družbi je ;ieki napredni razsvitljenec z vsemi mogočimi dokazi potrjeval svojo trditev, da se človek po smrti spremeni v žival. Pošten krščanski obrtnik ga zavrne: »Pa se ne bojite, da postanete še enkrat osel?« — »Ni strahu,« pristavi drugi, »kar je kdo že, ni treba šele postati.« Uteha. — A: »Kam tako hitro?« B: »Grem k sodniji da tožim gospodarja, ker me ie včeraj zmerjal, da sem vol.« B: »Ali človek, vi niti ne veste koliko je vreden vol ob sedanji ceni mesa.« Dvoumno. Uslužbenec svojemu predstojniku: »Jaz grem iz Vaše službe, ker ste mi dejali osel. Vzemite osla nazaj!« — Predstojnik: »Torej osla vzamem nazaj — kar ostanite pri meni.« Previden mož. — V nekem mestu ie pogorelo veliko hiš zato, ker niso bile gasilnice za nič. Na to ie župan dal oklic, da se imajo drugikrat gasilnice vselej tri ure pred ognjem poskušati.__ 2 spretna Žagarja na polni jarmenlk se aprejmeta takoj. Plača po dogovoru. Fran Svigelj, tovarnar. Breg-Borovnioa. Vinotoč na drobno in na debelo najizvrstnejših domačih vin, kakor rebule, ber-žanke. muškata, cvička, terana in drugih po najnižjih cenah. Najtočnejšo postrežbo zagotavljajoč bilježi velespošt. 1520 Franc Lukeò 3-1 Mestni trg štev. 118, Kranj. Priporočam gg. čevljarjem In p. t. občinstvu not trgovino z usnjem in vaami čavljarakimi potrab-ftòinami v Ljubljani aa. Patra oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim cbilnega obiska. 2844 52-10 K. A. dragar. Radi reduciranja produkcije se proda 1076 500 tiicofop plotnenlli ruh hro7 finn 150 200 cm doleih' za~ UlKL alVU| roblienih. najfinejših po K 14-30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča. Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov br. Krejcor. DobruSko ^t. 75t ČeSko. taborna novosti i ceflr, batist in tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti itd. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste. H aXl»M kateri bi imel veselje do trgovine, ■ ■Vinn sprejme Franc Mikolió, trgovec UbkllUl z mešanim blagom v Sodražici. Oglasiti se je istotam. 1543 3-1 Josip Polak Ljubljana, Sv. Patra oaata __poleg .HOTEL LLOYD'■_ Trgovina asj-T» rita aa debelo in drobno. Založena popolnoma s svežim blagom pod nizkimi cenami. Eksport domaòega brinjevoa, hru- ftovoa in jagodovca. Prodaja aamenakega fižola pravega ribničana. 282 12 3 Vsi zdravniki priporočajo „Feeolin" milo, ker po uporabi tega vse bradavice in gubice na obrazu, ogrel, pege, rdečica na nosu itd. brez sledu izginejo in ker je „Feeolin" zajedno najbolje toaletno milo za dnevno uporabo. „Lovacrin"-milo je najboljie sredstvo za čiščenje in gojenje las. ter najbolje sredstvo, da postanejo lasje lepi, prepreči izpadanje las, plešo in bolezni v glavi, napravi lase goste in mehke. — Cena .Feeolin"- ozir. „Lovacrin"-miiu i I kom. KI1-, 3 kom. K 2 50, 6 kom. K 4 -, 12 kom. K 7--. Pošilja M. Feith Nachf., Dunaj,Vil., Richtergass; Nr. 9. Dalje se dobi v mnogih drogerijah, parfume-rijah in lekarnah države. 1404 Razglas. Vsled sklepa občnega zbora Bratovščine ■v. Jožefa s sedežem v Ljubljani se tem potoni ponovljeno naznanja vsem tistim članom, ki že nad tri leta pripadajo temu društvu, da zaradi popolnitve društvenega imenika pošljejo listke, na katerih je navajati: krstno ime in priimek, dan vsto« pa in koliko ae je plačalo vstopnine, dalje je Ii bil letnih doneskov oproščen, ali pa £e je enkrat za vselej plačal po» grebščino in v katerem znesku. Ti listki se oddajo osebno, ali po pošti ra adreso g. Fr. Šoukal, trafikanta in krojaškega mojstra v Ljubljani, Pred škofijo štev. 12, kateri je obenem tudi pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude. *>*' Pripomniti je še, da bi onega, ki bi po pre> teku treh mesecev, to je do konca avgusta t. I., svojega listka ne priposlal ali se osebno ne zglasil, [več ne smatrali društvenim članom. Tem potom se tudi člani opozarjajo, da se bodo letni doneski za naprej pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu. Tisti pa, kateri vpošiljajo letne doneske po pošti, naj dodajo k svoti 2 K še za poštnino 6 h, ker inače društvo za ta znesek škodo trpi. 1469 3-2 Vodstvo Bratovščine sv. Jožefi. Eden ali dva vajenca f>4 za pekovski obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in hrano za čas 2 učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7. K 415.000 glavni dobitek jj letnih žrebanj ]] pri nakupu štirih, gotovo izžrebanih originalnih srečk ki se vedno zopet lahko prodajo: I srečka avstr. rdečega križa I srečka ital. rdečega križa I srbska drž. tobačna srečka I Josziv „Gutes Herz" srečka. Vse štiri originalne srečke K I3S-— ali v 38 mesečnih obrokih po K 4-25. Prihodnje žrebanje že I. julija 1908. Že prvi obrok zagotovi igralno pravico do vseh originalnih srečk pod oblastv. nadzorstvom. Cenik žrebanja zastonj Menjalnica OTON SPITZ, DuaaJ 1 , SehntttarlKgiU ogel Gonzagagassc. un *-s ! Odlikovano. Ustanovljeno U?o Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsanlc, tro-ce> k, samokresov, se ku pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 4 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj In franko. Organist I 1495 in 2-2 cerkvenik dobi službo v Svibnem pri Radečah. Oženjeni r> koaelci imajo prednost. Služba dobra. — Nastop dne 1 avgusta. Raki. Surovo éV maslo. franko po povzetju : 60 do 70 živih velikih rakov K 7 50; 80 do n O namiznih rakov 6 K : iz kravjega mleka, naravno surovo maslo i s kg zaboi K 9. Oospa Margules. Buczacs 36 (Ogrsko). Dobro se mu je odrezal. Žan : ljubi moj Pepi, tvoja ušesa so od dne do dne daljša!« — Pepi: »Res je to! Pa veš, kaj mi je prišlo na mar? Moja ušesa in pa tvoja pamet — pomisli, kako izvrsten osel bi bil to, če bi imel to dvoje!« 1541 Oobro izurjen I - 1 sedlarski pomočnik dobi stalno mesto pri Tereziji vd. Borginc v Bovcu. Po dogovoru prevzame tudi lahko delavnico z vsem orodjem. — Delo je zagotovlje ro. rotor, kmetje In lan tje t V moji Ickarnlikl praksi, katero Izvršujem ic 25 let, ic ml |e posrečilo, sčasoma Izd .j (1 sredstvo ia rast brk In laa, proti Izpadanju las in za odntranltn prhlla (luskin) na flavt, to |c Kapilor it. 1. Cena (franko na vsako poito) : 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka f> K Prosim, da ae na: rod samo od mene. Naslov |c : P. Jurlaii, lekarnar v Pakracs it. 65. Slavonija Denar ae polije naprej ali t poilnim povzctfcm 1079 lo—1 KATOLIŠKA BDKUARHA v Ljubljani. Našo povest „Zadnji dnevi Jeruzalema44 je spisal V. Jožef Spillatami, kateri je izdal tudi sledeče nič manj zanimive povesli: Ljubite svoje sovražnike! Povest izmaorskih vojsk na Novi Zelandiji Cena 45 vin., vez. 65 vin Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 45 vin., vez. 65 vin. Arumugan, sin indijskega kneza. Dogod Ijaji spreobrnjenega indijskega princa. Cena 45 vin., trdo vez. 65 vin. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz sedemnajstega stoletja. Cena s poštnino 65 vin., Irdu vez. 85 vin. Tri indijanske povesti. Cena 65 vin., vez 85 vin. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 65 vin., trdo vez. 85 vin. Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. Cena 45 ,vin., trdo vez. 65 vin. Rdeča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele Bela vrtnica ali mlada spoznovavka. Povest ir Alžira. Cena 45 vin , trdo vez. 65 vin. Korejska brata. Črtica iz milijonov v Koreji. Cena 65 vin., trdo vez. 85 vin. Boj in zmaga. Povest iz Anama. Prevel D. / Cena 45 vin., trdo vez. 65 vin. Kdor naroči vseh 10 zvezkov skupaj, dobi iste t* znižano cono: broširane 4 K, t'do vezane pa za 6 K-poleg tiga se onemu, ki naroči vseh 10 zvezkov, poštnina ne računa. — Spillmannove povesti so jakn priljubljene: Kdor je čital njegove pred nekaj leti v slovenskem jeziku izdane povesti; „Žrtev spovedne molčečnosti" ali ,Praški judek", mora priznati, da zavzema Spillmann eno prvih mest med sodobnimi pisatelji Posebna vrednost teh povesti pa obstoji v tem. da Imajo v obče pristno zgodovinsko podlago. Kdor želi kupiti eno ali več teh povesti, naj se obrne na Katoliško Bukvarno v Ljubljani, ki mu jih rada dopošlje pod križnim zavitkom in priloži poštno-hranilnlčno položnico, da more do-poslati naročnik denar brez stroškov takoj po prejemu kniig po pošti. Istodobno zahtevajte tudi knji žico „Dva pastirska lista In nekoliko o dogodkih v Lurdu", katero da .Katoliška Bu kvarna" po naročilu prevzvišenega kneza in škofa 1370 zastonj vsakemu, ki jo zahteva. 3 Oklic. Hiša št. 22 v Presarji je iz proste roke na prodaj. Cena se izve pri Jerneju Svete v Kamniku št. 14. 1539 1 1 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni tr$ it 19 registrovana zadruga s omejenim poroštvom KOIl$rßSIlI tf$ Jf. 19 nn JL3L °ln to d%je za 200 kron ^ 14 1° 9 kron 50 vinar, na leto. sprejema hranilno vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure Druge hranilne knjižice se sprejemajo k« ■•■«■i davek plačo hranilnioa aama. ■ft A. Kalan I. r., pr«ds«dnHc m di bi k njih obrestovanje prekinilo, Najsigurnejša prilika za Štedenjc Kanonik J. Suinik I. r., podpredsednik Vbinj« dai O d«» '' « <*.« g »ajndvejfcmi 805in 06 zgrajenimi vtH^ns^imi pamilQ " ~ 'Z^oooton CWb'rf vt^l. v (jo aedaj tè-OpoeUn {iubjjana j^iJSafeuiicežJ.28 Vfldkod aj^uUj«* tm^ ponrdelcH.Wt.òfrteKv tednu. Zastonj 1500 zahtevajte mo| iluttrovanl cenik o urah, zlatnini, irebrninl itd. Dr. Heger, urar, juvallr In gravar. Oalek I. Kapucinska nI.4 tSlavon.) (Jost: Gleite, kaka predrznost! Vaša mačka mi sili naravnost na krožnik. G o s t i I n i č a r k a : O sai res ! Vam je pa že natakarica prinesla klobaso na istem krožniku, s katerega jd navadno naša muca. Učenca 1460 2 -2 za mizarski obrt, poštenih staršev takoj Ivan Dogan v Ljubljani. sprejme Hiša s sadnim vrtom 1 njivo in gozdom v Stanežičah h. ét. 4, pri „Grogovcu* se bode prostovoljno na dražbi prodala. Kupci ste vabljeni na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija t. I. ob 4. uri popoldne na lice mesta v Staneiice. Hiša se bode cenila na 3000 K. 1473 2 2 20.000 metrov ostankov 10-J0 m dolgih, najlinejilh, popolno brez napake, obeljeni, primerni za najllnejto teleano ali poateljno perilo Rumburlko In batlit-platno............. po 25 kraje, meter Ceflr za domaČo obleko, blore, predpasnike, otroike obleke Izbora» kakovost, lepi nežni vzorci ...........1'. . Kana vas za poateljne prevleke, zajamC. perllno. gosta kakovost. tlvahne barve *0 cm Urok..............24 . . Rjuhe brei Uva, < m dolge" ISO cm iiroke ! '. i i i * 90 [ \ Kuhinjske brlaai«, iahov vzorec............'8 . . Brlaace za posodo, rdeCe karlrane............10 &p.° J u i i j K « n t O r, Baby pri Noctiodu Najmanj ae poillja S kg za poskuinjo — ca 4} metrov. NeugajajoCe ae vzame radavolje nazaj, vzorci se prllole le zavoja za poakuinjo. Mil 3—) Lyra kolesa. Priznano najboljši Izdelek. Nedoseina kakdVost in oprema. Carine prosto'^I^tST Najnižje cene. Jamstvo tri lata. C. kr poilar M. Junger v St. pile : Val Izdelek obte dopsda Čuditi se moramo res. da more tovarna spraviti na trg tako solidno izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko teki.Ce kolo po tako nizki ceni. Richard Ladewig, Lyra tovarna koles, Prenzlau. Postfach Nr. 253. __- Zahtevajte zastonj cenik - ---- - Najccn. nakup čeikega posteljnega perja 5 kg nov., dobrega, sivega, skubtjenega, brez prahu, K 9*401 boljii K 11'801 5 kg dobrega napol belega K 16 -1 belo. mthkoK23 50i 5 kg sneinobel", mehko K 28 -, K 30- , K 34 -, K 361 5 kg sneinobel ne-oskublj. K 23--, K 26--, K 29-- t puh siv i K 3-40, bel š 4--40, sneinobel a K 5 80 In K 6'40 pol kg. Poliiljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povraCiln poštnine. Pri naroČilu se prosi za natanCen naslov IVANA POLATSCHEK Janovitz a. d. Angel 16 pri Kiatovu, Čciko. Deželni pismonoio išče službe na kakšni fari, 1232 trgu ali vasi. 3-3 VeC se izve pri uprav-ništvu ,Domoljuba". M* n Hranilnico in posojilnica za Rondilo in okolico 1502 (registrovana zadruga z neomejena zavezo) 5-1 sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje |lO 4L II O 3 O Obresti se pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naročila. Rentni davek plača posojilnica iz svojega, ne d j bi istega vla-— gateljem odtegovala. — —■ I. kimajak« »»«lati» as ansai»» itak-I ara tv» Is allknaja aa itakl* ===== Ai|. Aaaolap Denajaka cesta 13a, polaf.rifovia' se prtparata preCaallll dat evititi Ia ». a. slava. abClnitva aa naprav» ctrk.ealb »Sa»v ■ »maialai .teklar.tvai» aH slikane aa -iHtl», stavbenih dal, naprav» »kvlr»v, Itd. Mi. — lasa ladl v aalogl razlita» ptrcelaaak» Ia rtektoa» p »sada aa aaaUijs (aitila la ta-saoaiae, svtutac, »kvtrs Itd. p» na|nll|lb ee-nah. — Narlal, ceniki Ia pisnuai »a aa-Ma?» Bastoni, ata»ga spritevala aa davrteta «tla »a ettjealas odjemalce» t »gltd at razpolaga. SI—»0 U Ameriko in Kanado votnja * Cunard -, — . rajzložnejša, najcenejša in najvarnejša SSžčžL Bližnji odhod i Iz T reta i Slavonija 7. julija, Panonija 21. julija. Iz L'verp^lai Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 4/7., 25/7., 15/8.. 5/9., 3/10., 24/10. - Mavretanija 13/6., 11/7, 1/8., 22/8., 19/9., 10/10. Pojasnila in voine karte pri Andrej Odlaeek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega Pomanjkljiva prebava ie vzrok skoro vsem boleznini. Za stalno uravnavo prebave izborno služi dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. Naročite cenlK ur zlatnine in erebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 4 Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar in edini zastopnik ivicarske tovarne ar. — IJubljaaa, HUrl tr*:W. Ugodna prlllKn äks s hišo, hlevom za dve glavi živine in velikim vrtom za zelenjavo; proda ao pod ugodnimi pogoji, Natančneje se poizve pri Josipu Chrlstof-u * Ljubljani, Škofje ulice št. 7. 1412 3-3 2 uòenca in I pomočnika za mizarsko obrt sprejme Ivan Marguč, Škof ja Loka 1461 2—2 Mizarskega pomočnika sprejme takoj JAKOB ČEBAVB, mizarski mojster na Brezjah, p. Radoljica. 1486 2—2 Ena dopisnica zadoatuje, da dobite brezplačno in poitnlne prosto krasn! novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne tvrdke 1227 10—6 Velika zaloga krasnih primernih birmaatkih darii. H- BÜTTNER, Ljubljana Glavni trg, nasproti rotovia. Zahtevajte zastonj In poitnlnc proito mo| veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih ntklastth, srebrnih In zlatih nr In vseb vrst solidnih zlatnln In srebrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadilnlh priprav po Izwiraih tovaraiških emk Nlklasta remontoarka ... K S'— Sistem Roskopf patentna ura . 4.— švicarska, originalni sistem Roskopf patent .... S'— Registrirana .Adler Roskopf* nlkljasta remont na sidro . ?•— Srebrna remontoarka ,Olo- ria* kolesje, prosto .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni Ü0IÀ tJUM pokrov........... 12-50 1A MIM Budilka............. 2-90 I(1 r\\M/P Kuhinjska nra......... 3- Schwarzwaldska ura .... , 250 Ura s kukavico........ 8 50 Za vsako nro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. Prva tvornlca za nre « ■•■tu 1294 15—5 —===== Jan Konrad —— in kr. dvorni dobavitelj v Beata št. SM (Čelko). POZOR! ÖITAJ ! POZORI Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka. krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. Delovi nje I «vrstno, vspeh siguren. Cena ja za 12 steklenic (1 d a» M tej lakko mi> Ml aajBaajl» na« navij« v al* kal«, ulk o «drmvljlv» na«. I« t» l«t m j« I». ril« sečila« »Uftn« auiil«, lak« laHomi pralke ■ala aaalla Itti «aa««ljln miitn u tbim Tidriuj« ran« UlM, »tiTU-nj« lato, oUJlaj. n«IJa la Matta«, kladi In pMpatqJ« aaoeljta)«. Kaapolllla nah dea. —— 1 palla« f«' »•«•• M vinarja*. Eroti pr«dplaiUa c s i« m p«41j«t« 4 palio«, aH E T'— M polic poltmln« Ink aa vaak« pwtaj« atalr«- «frak« »BarkiJ«. Val dali emkalale Ima)« •aaratraaa snamko. Olavna aaloga L FMGHER. t. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem aria" Praia, Mali atraaa ; e«el Nora*ava al. MI. Steckenpferd- Ii Uno-mlečno-mllo. Najmllejée milo sa kožo. Poatrelba toòaal Hlske cene! Dobro mu je dal pod nos. Po železnici sta se vozila nek častnik in nek kapucin. Razvil se je naslednji dvogovor. Častnik: »O pater, ako bi imel jaz vaš denar!« Kapucin: »In jaz vašo pamet!« — Častnik: »Kaj bi imela potem?« — Kapucin: »Oba nič!« m>tnOri iv c/kmariJto Jtateri iclijv <>c-l>rc, pc ceni in xttsnesl/ivtrpotovali na/se obrne/o n