fi? PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden

KAR PO DOMAČE.

Še se ne mirne duše sprijazniti z dejstvom, da sem najmanj 25 let mojega življenja v Avstraliji, kjer sem že enaintrideset let, čakala na inicijativo države, ki naj bi dala vse možnosti za javno iskazanje in priznanje narodnih identitet emigrantom.
Etnična perioda.
Končno se je multikul-turna vzgoja, na katero je avstralski šolski sistem pop-oloma nepripravljen, podala na cesto.
Na dan etničnih otrok v okviru leta otrok so se učenci etničkih šol razporedili v etnične grupe pod vodstvom etničnih učiteljev, ki so slani etničnih skupnosti iz katerih so zrastle tudi cele vrste etničnih delavce-v-dobrovoljcev. Vse to se je, kakor po olju, zvrstilo v etnično parado.
Vsaj tako smo mislili mi -Slovenci, ker smo se s sveto pobožnostjo, ki je značilna za našo etnično skupino, pripravili na ta dan etničnega vstajanja. Od avb do šolnov, od s perjem bogato okrašenih klobukov do škornjev, od cekarjev do rdečih marel, od rdečih nage-Ijev na prsih, klobukih in v cekarjih okrašenih z zelenjem, vsi v zavesti, da lepših noš in boljših otrok od naših ni, smo se podali na parado etničnih otrok.
Jetičen sprevod
Druge etnične grupe? Ze takoj v začetku se je pokazala kot pribito, da so naši otroci vzbujali pozornost vsega občinstva.
Z Martin plaze, kjer so politične in etnične osebnosti- v srcuveč miljonsk-ega Sydneya koncem drugega tisočletja po našemu štetju - govorili na megafon, kar bi se menda ne zgodilo če bi prireditev ne bila etnična, smo se po govorih, ki jih nihče ni slišal, vrstili v parodo. V povorki, ki se je vila po George streetu kak or razvlečena cunja, so naši otroci sijali, kakor da jc samo njih osvetljevalo sonce.
Namenoma sem se post avila na vogal s katerega sem si dobro ogledala to
etnično čudo.
Špalir? Na pločnikih, razen etničnih staršev, le mimo hiteče občinstvo, ki z redkimi izjemami niti ni ve-dalo za kaj se gre. O temu dnevu sta skrbno obveščala le etnični tisk in etnični radio.
Qantas ve kaj dela
Na plazi poleg Town Ha-lla so pod pokroviteljstvom Qantasa, ki je poskrbel za žejo etničnih otrok, saj se etnične skupnosti v tisočih poslužujejo Qantasa za potovanja med Avstralijo in ostalimi kontinenti, so otroci izvajali svoje etnično kulturne točke. Občinstvo je bilo v največjem številu etnično. Mikrofoni so funkcionirali brezhibno. Ni dvoma, da se Qanatas zaveda svojih potrošnikov.
Prvo točko je izvajala ta-kozvana multietnična Qan-tasova folklorna skupina. V prostoru pod stranskim stopniščem, so se etnični otroci, med njim verjetno tudi avstralski, sladkali z melonami in čakali, da pridejo na vrsto.
Nastop naših otrok
Sonce je že od ranega jutra neusmiljeno pripekalo. Ko so se po najmanj dveh urah mučenega čakanja povzpeli na oder naši otroci in otročički, jih je pozdravilo prisrčno ploskanje. Zdolgočaseni obrazi gledalcev so oživeli, da mi je poskakovalo srce. Ravnodu-šnost razvajene avdijence se je spremenila v veselje ljudi, ki še vedno cenijo nedolžnost otroštva. Naše narodne noše in zdravi, veseli obrazi naših potrpežljivih, discipliniranih, nepokvarjenih in nerazvajenih otrok, so jim segli do srca. Vse to sem, pomešana med obič-nstvo videla in slišala na lastne oči in ušesa.
Celoten njihov nastop je občinstvo, sito žalopojk, spremljalo s ploskom v ritmu poskočnic. Po končani točki so se navdušenju v aplavzu pridružili vzkliki odobravanja.
Naši otroci - naš ponos
V hladni tujini tega odd-
aljenega kontinenta, ki vs-led anglosaksonskega konzervativnega gospodarsko-kulturno-političnega sistema še ni zadihalo v skupnosti s svojimi prvotimi prebivalci niti z etničnimi doseljenici, so naši otroci živa priča, da smo Slovenci še vedno dobri starši in vzgojitelji, za kar moramo biti hvaležni našim prednikom.
Bodimo hvaležni tudi tudi ge. Mariji Košorok, njihovi plesni učiteljici, njeni vztrajni pomočnici gdič-ni Nevi Muha, Martinu Konda in njegovi harmoniki, slovenskemu društvu Sydney (drugih naših ni bilo), ki je v vsakem pogledu priskočilo na pomoč, organiziralo transport in od vsega začetka pokazalo zaupanje v uspeh svoje otroške folklorne skupine. Odlično.
Posebno pa moramo biti hvaležni staršem, ki so se nesebično zavzeli za celoten uspeh. Seveda pa tudi ekipi etnične televizije, ki se je s paznjo profesjona-Icev skoncentrilala na film-anje naših otrok
KKK
Vprašem se le ali klovni predstavljajo anglosaksonsko etnično skupino, ki se je kakor pijani metulji sp-reletavala po ulici med parado in zaletavala v etnične otroke, (da ne govorim o njihovem jeziku za odrom), ali narodnosti, razen Anglosaksonov, predstavljajo etnične klovne v narodnih nošah?
Če med svete krave, svete opice in svete podobe, ki so značilne za nekatere etnične skupine, spadajo tudi konji, katere Avstralci čas-te kot smo mi nekdaj svetnike, čemu se ne bi Avstralci pa četudi oblečeni v klovne, ne pridružili paradi na konjih, ki so izredno važen del v življenju anglo-sksonske etničke skupine v Avstraliji?
Velikega spoštovanja pa so vredni avstralski domorodci, ki so ta etničen dan popolnoma prezrli in prepustili svojim gostom, da se "gredo Avstralce in etnične ljudi" na njihovi zemlji.
Pavla Grudetnik
Novice in zanimivosti
PAPEŽ SPREJEL SLO
VENSKE ROMARJE
RIM ■ Papež Janez Pavel II. je 17. oktobra sp-rjeel slovenske romarje iz Slovenije, Koroške, Trsta in griče, ki so v spremstvu štirih škofov na romanju v Rimu v okviru praznovanja 25 letnici izhajanja tednika "Družina".
"Cerkvi in slovenskemu narodu želim vedno večjo človeško in krščansko blaginjo," je rekel papež ob koncu pogovora, ki ga je prebral v gladki slovenščini "tudi v blagor celotne družbe, v kateri živite".
V imenu romarjev in slovenskih vernikov je papeža pozdravil ljubljanski metropolit nadškof dr. Jožef Pogačnik. Ljubljanski nadškof se je cerkvenemu poglavarju zahvalil za dokončno ureditev slovenskih "cerkvenih meja. Sveti sedež je leta 1978 spremenil ad-ministraturo Slovenskega Primorja v škofijo in s tem so bile zaokrožene meje slovenske metropolije, skladno z mejami Slovenije.
Slovenski romarji so ob srečanju s papežem podarili cerkvenemu poglavarju barvno	fotokopijo
brižinskih spomenikov, ki so najstarejši slovenski in slovanski liturgični zapis. Zvečer so se romarji udeležili zahvaljene maše v cerkvi svetega Pavla zunaj zidov, ki jo je imel kardinal Kamerleng Bertoli, v cerkveni hierarhiji druga osebnost za papežem. Romarji so si v Rimu ogledali tudi zgodovinske in cerkvene spomenike in obiskali slovenski papeški zavod "Slo-venik".
JOHN BLATNIK JE BIL V SLOVENIJI
Te dni se je vrnil v ZDA eden izmed najbolj znanih ameriških Slovencev in nekdanji član ameriškega kongresa John Blatnik, ki je bil dva tedna tudi na zdravljenju v zdravilišču Radenci. Med zadnjo vojno je bil John Blatnik voda zavezničke vojaške misije pri glavnem štabu NOV.
V razgovoru je John Blatnik med drugim poudaril, da je ponosen, da je kot Slovenec zavzemal tako visok položaj v ameriški administraciji, hkrati pa je lahko deloval tudi kot eden izmed mostov med njegovo novo in staro domovino, s katero ga vežejo ne le sorodstvene vezi, temveč tudi številna tesna prijateljstva, ki jih je navezal	med
narodnoosvobodilnim bojem.
Johna Blatnika je med drugimi sprejel tudi predsednik slovenske vlade dr. Anton Vratuša, in ga zadržal na kosilu, ki so se ga udeležili tudi nekateri drugi vidni družbeni delavci in Blatnikovi dolgoletni prijatelji, med njimi akademik Božidar Jakac, predsednik	Slovenske izseljenske matice Stane Kolman in drugi.
ZA OŽIVITEV SPOMINA NA LOUISA ADAMIČA
Slovenska izseljenska matica je na svoji zadnji seji izvršnega odbora sprožila pobudo, da bi leta 1981, ob tridesetletnici smrti Louisa Adamiča, ameriškega	pisatelja
slovenskega	rodu,
organizirali vrsto spominskih obeležij in znanstvenih srečanj, ki naj bi še bolj osvetlili	njegovo
življenjsko in umetniško pot. Še posebej naj bi ob tej priložnosti osvetili tudi Adamičevo politično delo ter njegov odnos do narodnoosvobodilnega boja jugoslovenskih narodov. Vse prireditve naj bi bile j ugoslo venskega pomena, kakor si je tudi Louis Adamič prizadeval za vso Jugoslavijo, k organizaciji srečanj in prireditev pa naj bi pritegnili tudi izseljenske organizacije oziroma znanstvene institucije iz ZDA.
NOVA GORICA - Urednik zamejskega časopisa Novi Matajur in bratranec Ivana Trinka-Zamejskega sta 14. oktobra na Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkrila doprsni kip Ivana Trinka Zamejskega, tega buditelja	beneških
Slovencev, ki je umrl pred 25. leti. Kip so postavili na pobudo članov kluba sta-rogoriskih Slovencev. V gradu na Kromberku pa so ob tej priložnosti odprli raz-stvao o življenju in delu pisatelja, pesnika, filozofa, n duhovnika, predvsem pa narodnega buditelja. V prisrčnem	kulturnem programu so sodelovali pevci in recitatorji iz Beneške Slovenije.
RAVNE	NA
KOROŠKEM Na Preš kem vrhu so 14. oktobra odkrili	spomenik
slovenskemu revolucionarju in pisatelju Prežihovemu Vorancu. Spomenik je izd-elil akademski kipar Stojan Batič, odkril pa ga je pisateljev sodelavec Ivan Ko-kal-Imre. Tam so uredili tudi, Vorančev muzej.
Že doslej je imela Pr-ežihova domačija skoraj toliko obiskovalcev kot Prešernova rojstna hiša v Vrbi, poslej pa se bo spremenila v romarski kraj za vse ljudi dobre volje, ki jim je Prežih odkril lepoto slovenske besede in tragiko ple-bejske kmečke usode.
ČEDAD - Številni beneški Slovenci so v Lazah počastili 20. obletnico smrti Antona Cuffola, zavednega duhovnika iz beneške Slovenije, ki ga je France Bevk upodobil v svojem znanem romanu "Kaplan Martin Čedermac". Na skromni, a pomembni slovesnosti sta spregovorila župnik iz Praprota Čedermac in pokrajinski svetovalec Chiabotini, ki sta Cuffola osebno poznala in sta govorila še zlasti o njegovem delu	v	času
narodnoosvobodilne borbe in fašizma, ko je bil eden odločnih	narodnih
buditeljev na tem delu slovenske zemlje.
Humoreska
KAKO SE GA NAPIJE
Prijatelj mi je nekoč povedal naslednjo zgodbo: "Neki župnik se ga je ob priložnosti napil. Naslednjega dne je neki vaščan dejal njegovi kuharici:
-	Včeraj je bil pa župnik pijan.
-	Tako se pa ne govori. Oni, gospod, so bili ali malo bolani ali pa dobre volje, je odvrnila kuharica.
O tej zgodbi sem precej razmišljal in ugotovil, da še vedno velja, čeprav smo jo nekoliko posodobili.
Bil sem v nekem podjetju nekaj dni po tistem, ko so imeli veliko sindikalno veselico.
"Bilo je sijajno," mi je pravil znanec, "jedli smo in pili. No, nekateri so se ga nažrli kot krave, denimo vsi skladiščni delavci pa kurir pa oba vratarja, naši fantje iz nabave so malo preveč pogledali v kozarec, tisti iz komerciale so bili prav živahni, ženske iz pisarne so bile židane volje, direktor pa tako luštkan kot že dolgo ne".
Ob neki drugi priložnosti sem opazil, kako so ljudje ocenjevali odhajanje posameznikov iz gostilne.
"Glej, glej," so dejali, "Polde je malo dobre volje. No, saj ni nič hudega, odgovoren poklic ima, šef je v podjetju".
Potem je prišel iz gostilne pleskar Miha.
"Pijandura," so prihnili, "da ga sram ni, še preob-leč se ni šel, tako ga je žejalo."
Za njim so jo iz gostilne primahali trije mladci, pa niti preveč glasni niso bili, niti niso pijano opletali.
"Da jih sram ni," so dejali, "tako mladi, pa se po gostilnah nažirajo. Le kakšne starše imajo, da jim denar dajejo!"
Ko se je nekoliko kasneje v svoj mercedes kobalil lokalni privatni obrtnik, so bili ljubeznivejši:
"Kdor ima, ta si lahko privošči! Kaj pa je njemu petdeset jurjev? In umazan ni, on tudi drugim privošči..."
Tako ugotavljam, da pri nas nekateri lahko pijejo drugi pa nikakor ne, saj pijača iz nekaterih naredi simpatične veseljake, iz drugih pa zaničevanja vredne živali.
Ob tem pa še pravilo: iz velikih živin postanejo veseljaki, ki so res ljubki, iz navadnih ljudi pa krave in druge zaničevanja vredne živali.
5. Novembar 1979. Naše NOVINE 9
TAXATION!
Ako niste popunili vašu taksu, za ovu godinu, ili ranije godine; bez ikakvih problema, ili kazne od strane države, možete se obratiti nama.
Mi smo jedina vaša agencija, eksperti za sve vrste takse i računovodstva. Radimo sve vrste po-reza takse za radnike, zanatlije, poslovne ljude, kompanije, investitore itd.
Kod nas se plača za popunjavanje takse kada vaš ček dode nazad od taksešena.
Dodite, telefonirajte ili pišite na našu adresu, radimo svakog dana od 9 do 5 subotom od 9 do 12 čas.
Boško Tešanovič 45 Arthur Street, Cabramatta. 2166 Tel: 726-5705. Tel: 72-9888.

Novo! Novo!
Europa" - "Europa
55
Stara "Europa" - u novom ruhu. Svakog dana sem ponedeljka izvršni specijaliteti sa roštilja.

•'•¿V. '
Nova Europa!
Novi vlasnici "Europa" restorana u želji da zadovolje svačiji ukus obezbedili su za Vas:
*	Svakog petka i subote nezaboravno veče uz veoma popularnu grupu "PINGVINI"
* Četvrtkom i nedeljom orkestar "ALASI" zabavlja naše goste narodnom i zabavnom muzikom;
*	Svakog Četvrtka i Nedelje alaska riblja
čorba u kotliču. Dodite i provedite jedno prijatno veče uz dobru uslugu i popularne cene. Dobrodošlicu Vam žele, novi vlasnici:
Julian Mendria i Alexandar Kaderijan
EUROPA RESTORAN 379 King Street, Newtown, 2042 Tel. 516 4531, NSW
RAVNOPRAVNOST NARODNOSTI U MAKEDONIJI
I dokumenti na maternjem jeziku
Ocenjuje se da su obezbedeni svi uslovi za komuniciranje pripadnika narodnosti i etnič-kih grupa na svom maternjem jeziku sa organima uprave i organizacijama
Komisija za medunacio-nalne odnose republičkog Sobranja Makedonije je na prošlonedeljnoj sednici po-sebnu pažnju posvetila ost-varivanju prava i interesa radnih ljudi i gradana pred organima uprave i drugim organima i organizacijama u Repubiici i opštinama, a posebno pitanjima koja se odnose na ravnopravnost narodnosti i etničkih grupa. Komisija je, takode, raspravljala i o osnovnim smernicama srednjoročnog razvoja SR Makedonije u periodu od 1981. do 1985 godine.
Komisija ocenjuje da su u opštinama gde žive narodnosti, obezbedeni uslovi da radni ljudi i gradani - Albanci i Turci - pred organi-
ma	uprave	i
organizacijama koje vrše javna ovlaščenja, ostvaruju komunikaciju na svom maternjem jeziku, odnosno daju i primaju dokumente na svom jeziku. U više op-ština gde žive narodnosti, pismeni materijali u skupšt-inama i samoupravnim interesnim zajednicam, kao i službena glasila i doneti akti, objavljuju se na alban-skom i turskom jeziku.
U organizacijama udruž-enog rada, mesnim zajedn-icama, samoupravnim organima i zajednicama sa ve-čim brojem zaposlenih pripadnika narodnosti sve više se	obezbeduje
komuniciranje radnih ljudi i gradana na jezicima narodnosti, izneto je, pored ostalog.
ZAHTEV VINOGRADARA U SRBIJI
Novi vinogradi bez poreza
Izvršnom veču Srbije upučen zahtev da se smanji porez za prirodna piča. - Takode se smatra da o cenama vina treba da odlučuju republike, a ne SIV
Kruševac, lako je grožde oveN godine u Srbiji izuzetno dobro rodilo, a vinari se prip-remili za rekordan otkup, podrumi su i dalje polupr-azni. Plan otkupa grožda u Srbiji, več sada je jasno, neče biti ispunjen, što pok-azuje primer kruševačkog "Rubina" koji je dosad od planiranih 3.000 otkupio svega 1.000 vagona grožda.
Na skupštini poslovnog udruženja "Srbija-vino", kojoj su pored proizvodača u društvenom sektoru pri-sustvovali i individualni vinogradari, izradena je zajednička kalkulacija cene grožda. Zahtevani iznos od 35 para po stepenu šečera nije mogao da bude prihv-ačen, jer je utvrdeno da ot-kupna cena grožda ne može biti veča od 29 para po
stepenu šečera. Ovakvim kompromisnim rešenjem, kako je rečeno, rizik gub-itka zajednički snose i proi-zvodači vina i vinogradari. Jedini koji dobijaju u ovak-voj situaciji su trgovci ko-jim imaju garantovanu ma-ržu.
Da bi se poboljšao položaj vinogradara. Poslovna zajednica "Srbija-vino" zahteva od Izvršnog veča Srbije da se reeskontni kredit za zalihe vina i vinskog destilata poveča sa 30 na 50 odsto. Takode se zahteva da se poveča porez na promet veštačkih žestokih alkoholnih piča, a da se porez na prirodna piča smanji sa 20 na 10 odsto. Vinogradari koji podižu nove vinograde trebalo bi da budu oslobodeni od poreza u narodnih pet godina.
BROS AUTO ELECTRICS SPRINGVALE
Stoji vam na raspoloženju 24 sata za sve vrste auto električnih poslova na putničkim i teretnim vozilima po vrlo umerenim cenama. Obratitese na adresu: 12 Lightwood Road, Springvale (Melbourne) Telefon u radnom vremenu 546 6585 Posle radnog vremena 221 4782 ili 873 3425
Zapis
Beograd noču
Lepota Beograda je lepota jednog ži-vog biča; ova varoš, pored svog izvanr-ednog položaja, ima još čar budenja, značaj postojanja. To biva očevidno ako se Beograd gleda leti, na suncu, sa druge obale Save. U toj vreloj svetlosti vidi se jedan grad koji je doplovio iz dubine Balkana, i stao tu, pred Evropom, da se njegov orijentalski bazar pomeša sa dodacima internacionalizma i civilizacije XX veka. Sve to zgrade, razbacane kule i blokovi, stene u tim talasima krovova, kao amerikanski oblakoderi u miniaturi.* I ta svežina postojanja bliži Beograd amerikanskim varošima, izniknulim preko noč, samo što, umesto da se gradi sa-svim nov, ni na čemu, bez tradicija, kao one, Beograd raste na uspomenama: armirani beton blizu kamenih zidova st-arog grada koji spominje Edvard Braun, lekar kralja Velike Britanije, u svom putopisu iz 1764. godine: "Prošao sam kroz grad koji je sazidan na vodi, i zatim kroz onaj koji je više, u varoši, i našao sam da su oba vrlo velika i važna zbog mnogobrojnih kula koje su sagradene u njima". A o ulicama kaže: "Ulice gde je najvažnija trgovina pokrivene su drve-tom, kao i u drugim trgovačkim me-stima. i tako su zaklonjene od sunca i od kise. Ima skoro samo dučančiča, koji su čak vrlo mali, u kojima se ne vidi ništa sem jedne klupe, na kojoj sedi Gospodar kuče koji prodaje robu onima koji mu je traže, a da niko i ne ulazi u radnju unu-tra".
Danas, kada bakarna svetlost potam-ni, i prelije se noč: ukrste se svetlosti i počinje da se rasklapa jedan ljubavni, nemirni, moderni i isprepletani život, na granici jave i sna, na granici sitničarstva i poeije. Nad nebom lomi se Beograd nočni, Beograd noču. Zimi je to velikovar-oška draž: larma koju guši sneg, potmuo, čudan, plav, svetao. Ili na primer - ako se udaljimo ma samo malo od samog centra - leti je to opet tišina, duge ulice, samo koraci, jasni u tom miru, i daleki kreket žaba. Ali uvek, pri elekrici, oseča se jedno veliko srce varoši koje kuca več tako, lebdi i krvlju svojom čak, u vazduhu, ne oslanja se ni na šta. Zar taj novi, grozničavi život Beograda koji postaje velikovaroški, kao da ne nastavlja onaj orientalski nemir. Oni se meša-ju, komešaju, starosedelac i došljak-pob-edilac Rascvetava se bez korena cvet od asfalta, zidova i tela, u XX veku. Tu nema tradicije: rasprskava se kao neču-jna bomba, rada se u smehu i u opija-jučoj rdavoj muzici, kao da igra, ličnost jedne nove evropske varoši. Koju tajan-stvenu boju Amerike, Evrope, Azije, ima ta čvrsta ruža? Odjednom je ljubičasta, električna, puna odjeka, prigušena i praskava, ljubavna: Beograd noču.
To je taj vazduh, ta plama iz Evrope i pred Evropom, to lomljenje koje z v uči oko naših reči. Govorimo, i kao na tele-fonima, budučnost Beograda odgovara, i zove nas, - preko praga, preko večeri žučnih i tihih, plitkih, gorkih, katkada utopljenih u miriš lipa, sa neizgledivim ukusom meda, - zove nas utapanju u noč, koju kupaju, pri dnu, mlazevi aut-omobilskih farova, da drvena kaldrma postaje reljefna, osvetljena sa strane, i kao da se i u našim gradovima tlo osvetljava, halucinantno, pod neočekivanim uglom.
("Pokret", 1924) Marko Ristič