Glasilo Občine Lukovica Februar/marec 2013, letnik XIV, številka 2, izid: 23. 03. 2013 Komunalna infrastruktura stran 18 stran 22 Intervju Brigita Jeretina Prireditev ob kulturnem prazniku OGLASI Rokovnjač AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica M: 041/ 877 - 800 T: 01/72 36 844 www.avtokveder.com AVTO KVEDER tehnični pregledi Uradne ure 7.00- Naše storitve: 19-00, sobota: 8.00-12.00 tehnični pregledi za vsa osebna, tovorna in priklopna vozila z največjo dovoljeno maso 3500 kg ter motorna kolesa in traktorje. podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja registracija novega / rabljenega vozila registracija starodobnega vozila odjava / prijava vozila zamenjava registrskih tablic naročanje in izdaja ponovljene tablice naročanje registrskih tablic z izbranim delom označbe plačilo obveznega in kasko zavarovanja plačilo letnega povračila za uporabo cest prepisi vozil AVTOMATSKA AVTOPRALNICA TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV NA TERENU OBVESTILO! Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: KRAJ IN LOKACIJA TERMIN Moravče (pred AC Nissan Krulc) Ponedeljek, 15.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Torek, 16.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Blagovica (pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču) Sreda, 17.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 14:00 do 17:00 ure Trojane (pred gasilskim domom) Četrtek, 18.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 17:00 ure Mengeš (na parkirišču podjetja Klemen transport) Sobota, 04.05.2013 od 8:00 do 12:00 ure Dob (pred dvorano ŠD Dob - Ljubljanska cesta) Ponedeljek, 6.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Domžale (pred športnim centrom Ten-Ten) Torek, 7.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Trzin (pred kmetijskim inštitutom Jable) Sreda, 8.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Radomlje (pred AC Šubelj) Sobota, 11.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila! AS Domžale Moto center d.o.o. __Blatnica 3a, 1236 Trzin Tel.: 01 562 18 13 www.as-domzale-motoc.si ©080 22 36 2a fopto zimo in pomlad www.hp.commerce.si / * i A L-—--^Nsko opremo v pripetemvozni _ Poraba goriva: 3,3-5,8 1/100 km. Emisije CO: 87-133 g/km. Slika je simbolična. VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si Go Further AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 8. 4. in 22. 4. 2013 TEČAJ ZA TRAKTOR: 22. 4. 2013 TEČAJ ZA ČOLN: 12. 4. 2013 TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net 2 Dvojna številka V rokah držite febru-arsko-marč-no številko glasila Rokovnjač. Za dvojno številko smo se odločili, ker je bila lansko jesen na seji občinskega sveta podana pobuda, da se število izvodov občinskega glasila zmanjša za polovico. V razpravi so bili nato s strani svetnikov izraženi številni dvomi in nasprotovanja morebitni tovrstni odločitvi. Do nje ni prišlo, je pa uredništvo sklenilo, da v letu 2013 izda eno številko manj kot pretekla leta, torej 10 in ne več 11 številk. S tem smo želeli tudi preveriti, kakšen je odziv občanov in društev ter kakšni so finančni učinki izdaje enega glasila na dva meseca. Slednje bomo izvedeli čez nekaj časa, lahko pa že povem, da smo dobili kar nekaj odzivov in predvsem vprašanj ali v februarju Rokovnjača ne bo. Poleg posameznikov so to vprašanje zastavila tudi nekatera društva, ki preko javnega glasila Občine Lukovica obveščajo občane o svojih dejavnostih in v njem objavljajo vabila za prireditve, ki jih organizirajo. Glede na to in dejstvo, da količina samo javnih obvestil in razpisov v februarsko-marčevski številke presega 10 strani, bi lahko sklenili, da je izdajanje glasila Rokovnjač, razen poleti, enkrat na mesec upravičeno. Že res, da vlogo obveščanja v vse večji meri v današnjem svetu opravlja svetovni splet in prav je tako, da tudi Občina Lukovica in društva poroznost posvečajo tudi temu. Kljub vsemu osebno menim, da dostava glasila Rokovnjač osebno na dom marsikoga spodbudi, da ga prebere in se s tem informira, kaj se dogaja v naši dolini Črnega grabna. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 26. aprila 2013, rok za oddajo člankov je 15. april 2013 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si, po pošti, ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 VSEBINA Gradnja kanalizacije v občini 8 Prijateljska tekma veteranov 27 Intervju z Markom Faturjem 9 Izjemna California 28 Pustna povorka v Šentvidu 21 Občni zbor PGD Lukovica 29 Koncert dalmatinske glasbe 24 Občni zbor DPŽ Lukovica 30 Glasbene prireditve v Vrtcu Medo 26 Uspešno so premešale karte 31 Zimski fotoutrinki Foto: MiLENA Bradač V Petelinjeku se ne dogaja prav dosti, se pa zgodi, da fantom pride spontana ideja in zgradijo dva snežaka v enem dnevu. Škoda, da se ne vidita. Tudi pomoč sosedov in sorodstva pri čiščenju snega je marsikomu prišla zelo prav. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Pustna povorka v Šentvidu, foto: Drago Juteršek Koliko komunalne infrastrukture imamo v Lukovici? Statistika komunalne infrastrukture DOLŽINA DOLŽINA DOLŽINA DOLŽINA prebivalcev občinskih občinskih občinskih javnega javnega vodovoda (2009) CEST CEST2 CEST VODOVODA VODOVODA2 Skupaj m/ EUR/ Skupaj m/ EUR/ (m) prebivalca prebivalca (m) prebivalca prebivalca (120 €/m) (150 €/m) ŠT Pred vami je pregledni prikaz komunalne infrastrukture. S tem prikazom želim v številkah, z realnimi podatki, prikazati razmerja med posameznimi občinami v našem sosedstvu, tako da bi lahko razumeli, za kaj moramo skrbeti in kje smo. Vzorec smo poiskali v skupini občin, ki smo izšle iz nekdanje Občine Domžale in danes spadamo pod Upravno enoto Domžale, in sosednjo Občino Kamnik. Večkrat namreč opažam, da radi stvari posplošujemo in da preradi delamo posplošene primerjave. V tem prispevku na koncu lahko vidimo, kaj pomeni strošek komunalne opreme na prebivalca, kar se mi je zdel najbolj relevanten podatek. Tu je podan tudi odgovor na to, kar večkrat primerjamo, in sicer komunalne prispevke pri gradnji objektov ali komunalne infrastrukture, kjer zelo radi poenostavimo parametre in se primerjamo enostavno, kar ena na ena z drugimi, običajno pa mislimo, da bi morali biti v teh pogledih celo cenejši glede na večje občine. Podatki kažejo ravno obratno. Infrastruktura v naši razpršeni občini, da zagotovimo vse tisto, kar imajo v sosednji občini Domžale, nas stane vsaj trikrat toliko. Morda smo še najbolj primerljivi s Kamnikom, ki ima seveda skoraj šestkrat več prebivalcev, ki pa nosi sorazmerne stroške opreme po vsej občini. Iz prikazov je prav tako mogoče razbrati, da je Občina Lukovica v vseh letih njenega obstoja ogromno vlagala v komunalno infrastrukturo, in kot govore številke, smo, skoraj na vseh področjih, v količini izgrajene infrastrukture na prebivalca na samem vrhu. Seveda se moramo zavedati, da vse, kar zgradimo, predstavlja tudi strošek upravljanja, vzdrževanja in obnove. Zavedati se moramo tudi tega, da še gradimo infrastrukturo in da smo to dolžni početi tudi v prihodnje. Ne samo zato, ker bi bila to želja župana ali svetnikov, ampak tudi zaradi odgovornosti do nas samih, naših potomcev in naših potreb ter zahtev po kakovosti življenja, ki ga danes živimo. Podatke, ki jih je pripravil Tomaž Cerar s sodelavci, zajemajo prebivalstvo iz leta 2009 in podatke o komunalni opremi iz preteklega leta. Če si ogledamo v tabeli dolžino občinskih cest na prebivalca, pri čemer naj opozorim, da podatki ne zajemajo občinskih poti, gozdnih cest in tako dalje, saj tukaj govorimo le o cestah, lahko vidimo, koliko le-teh pripada na prebivalca. Lukovica je na vrhu, saj na prebivalca pade skoraj 28 metrov cest, v Moravčah nekaj manj, najmanj pa v sosednjih Domžalah, kjer je na prebivalca le 3 metre cest. Zanimiva primerjava, ki bi ji lahko dodali še pogojenost terena, hribovitost nasproti ravnini in še kaj. V Občini Lukovica smo torej dolžni skrbeti za preko 150 km občinskih cest, medtem ko Občina Trzin skrbi za nekaj manj kot 20 km cest. Že kar tu na začetku lahko ugotovimo, da smo na prebivalca izredno draga občina, ki vlaga ogromno sredstev v komunalno opremo. Temu bi lahko dodali še razmišljanja o tem, da živimo v 66 naseljih oziroma vaseh, medtem ko recimo v Občini Mengeš veliko večje število ljudi živi v štirih naseljih. Se sploh zavedamo, da Občina Lukovica plačuje za več javnih luči na prebivalca kot Občina Trzin in da ima sosednja občina Moravče 302 javne luči, mi pa 1076, ki jih tudi vzdržujemo in zanje plačujemo tokovino? Se zavedamo, da smo si zgradili razsvetljavo, ki jo plačujemo iz občin- Lukovica 5,414.00 151,133.00 27.92 Domžale 33,447.00 100,424.00 3.00 Kamnik 28,859.00 361,259.00 12.52 Mengeš 7,333.00 53,137.00 7.25 Moravče 4,866.00 135,124.00 27.77 Trzin 3,731.00 19,704.00 5.28 SKUPAJ/ POVPREČJE 83,650 820,781 9.81 skega proračuna? Mar vemo, da imamo od vseh občin največ javnih luči na prebivalca??? Se zavedamo, da imamo največ pokopališč na prebivalca, največ stroškov za prevoz otrok v šolo na prebivalca in še in še? Se sploh zavedamo, za kaj vse Občina Lukovica skrbi, ko se primerjamo tako pavšalno z ostalimi? Nekaj odgovorov nam daje tale tabela. Ko govorimo o vodi, se največkrat radi hvalimo, kako voda izvira pri nas in podobno. Toda voda je brezplačna, stroške dejansko predstavljata distribucija in sistem, ki ga je treba vzdrževati in obnavljati. Tu prednjači pred nami Občina Moravče. Lahko pa spet vidimo, da je pri nas skoraj 13 m vodovoda na prebivalca, v Domžalah skoraj 6 m na prebivalca, kar je torej še enkrat manj! Ob tem 3,349.83 70,282.36 12.98 1,947.24 360.30 197,519.00 5.91 885.81 1,502.17 158,590.00 5.50 824.30 869.55 44,472.00 6.06 909.70 3,332.28 83743.26 17.21 2,581.48 633.74 21,082.00 5.65 847.57 1,177.45 575,688.62 6.88 1,032.32 je potrebno razumeti, da prebivalci vsake občine nosimo stroške, izračunane na lastno občino, kar pomeni, da Domžalčani vzdržujejo domžalski vodovodni sistem, Lukovičani pa svojega. Pri gradnji kanalizacije smo bili v zadnjem času zelo pridni in smo na drugem mestu po dolžini kanalizacijskih vodov (ne čistilnih naprav) na prebivalca. Res pa je, da več kanalizacije predstavlja tudi večji strošek na prebivalca! Iz vsega tega sledi, da je za nas in sosede v Moravčah daleč najdražja komunalna oprema, ki jo, če jo želimo imeti oziroma jo moramo imeti, plačamo tako ali drugače. V nekaterih primerih, kot na primer pri vodi, že sedaj oboji subvencioniramo ceno storitve iz proračuna. Drugi ne! To pa za nas predstavlja manj vlaganja v izgradnjo skupna DOLŽINA JAVNE KANALIZACIJE DOLŽINA javne kanalizacije CENA KANALIZACIJE SKUPNO ŠTEVILO JAVNIH LUČI ŠTEVILO JAVNIH LUČI CENA JAVNIH LUČI SKUPAJ INFRASTRUKTURA NA PREBIVALCA VELJAVNI PRORAČUN -prihodki VELJAVNI PRORAČUN -prihodki Skupaj (m) m/ prebivalca EUR/ prebivalca (120 /m) Skupaj število št./ prebivalca EUR/ prebivalca (1030 €/luč) EUR / prebivalca skupaj na prebivalca 35,267.10 6.51 781.69 1,006.00 0.19 191.39 6,270.14 5,651,310 1,044 171,439.00 5.13 615.08 3,760.00 0.11 115.79 1,976.98 26,800,272 801 93,911.00 3.25 390.50 2,303.00 0.08 82.20 2,799.16 25,269,551 876 32,931.00 4.49 538.90 725.00 0.10 101.83 2,419.98 5,885,801 803 6,741 1.39 166.24 302.00 0.06 63.93 6,143.93 4,631,164 952 26,394.00 7.07 848.91 704.00 0.19 194.35 2,524.57 4,444,654 1,191 366,683.10 4.38 526.02 8,800 0.11 108.36 2,844.15 in obnovo, pa še vedno višjo ceno za porabnika. S tem prispevkom želim samo to, da bi se zavedali, kje smo in kaj vse plačujemo, ter tudi za kaj vse smo dolžni skrbeti. Če sem nekoliko nesramen, bi lahko rekel, da bi bilo življenje za nas, v kolikor bi občine ostale skupaj, cenejše, kar pa za ostale ne velja, saj bi se stroški delili. To je jasno. Hkrati pa verjetno tudi ne bi bilo toliko opravljenega dela, če ne bi bili samostojni. Vsaka stvar ima dobre in slabe strani. Vsekakor pa je dejstvo, da je življenje danes v mestih cenejše kot na podeželju. Pa vendar se je potrebno zavedati, da ima življenje na podeželju prav gotovo mnoge prednosti, ki pretehtajo vse ostalo. Naj zaključim tudi z razmišljanjem marsikoga, ki se sprašuje, kaj na občini pravzaprav delamo. Poglejte si te podatke in boste lahko kar sami ugotovili, s čim vse se moramo ukvarjati in kakšne so količine dela v primerjavi z ostalimi. ŽUPAN Matej KotNiK STROSKI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE NA PREBIVALCA očistimo našo občino lukovica Na območju občine Lukovica bo organizirana čistilna akcija 13. aprila 2013 od 8. do 12. ure K sodelovanju vabimo vse ljubitelje čiste narave, krajevne skupnosti, društva, šolo, vrtec oziroma vse, ki želite, da bi imeli čisto občino. Zborno mesto je v Lukovici pred občino ali na drugih lokacijah: Šentvid - pred objektom KS, Rafolče - igrišče, Krašnja - pred šolo, Blagovica - pred šolo, Trojane - pred objektom KS, Češnjice - na križišču pred bivšo šolo, Zlato Polje - pri igrišču Podgora. Zaradi večje preglednosti in plana del vas prosimo, da se predhodno, to je do 3. aprila 2013 najavite na Občino Lukovica (lahko osebno ali na telefonsko številko 01 72 96 316) in sporočite predvideno število udeležencev v skupini oziroma društvu (ločeno: odrasli, osnovnošolci, predšolski). Čistilna akcija bo ob vsakem vremenu, svetujemo pa primerno obutev in oblačilo. Za rokavice poskrbite sami, vreče pa bodo razdeljene na zbirnih mestih. Vse občane, ki kakorkoli poznajo v naši občini odslužena motorna vozila, ki so zapuščena v naravi - gozdu, prosimo, naj sporočijo na Občino Lukovica na tel. 01 729 63 16 ali e-pošto: info@lukovica.si. lokacijo odsluženih vozil, da bomo zapuščeno vozilo odstranili in predali pooblaščenim predstavnikom v razgradnjo. Rok za obveščanje teh lokacij je 14. april 2013. O poteku akcije vas bomo še obveščali na oglasnih deskah in spletni strani Občine Lukovica (http.//www.lukovica.si). Lep pozdrav! OBČiNSKA UPRAVA Energetsko učinkovita prenovajavne razsvetljave Občina Lukovica je bila konec leta 2011 uspešna pri prijavi na Javni razpis za sofinanciranje operacije za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 - UJR1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, razvoj prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije. V juniju 2012 je bila z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisana Pogodba o sofinanciranju operacije Povečanje učinkovitosti javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013- UJR1, v skupnem maksimalnem sofinanciranju v znesku 104.659,50 € glede na zmanjšano porabo električne energije. Celotna vrednost investicije v energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave bo po izvedenem javnem razpisu za izvedbo del, na katerem je bilo izbrano podjetje Elektroinstalaci-je SKOČAJ d. o. o. znašala, vključno s strokovnim nadzorom 203.877,60 €. Pri izvedbi del pa bodo izvedene tudi zamenjave dotrajanih drogov javne razsvetljave, ki pa niso predmet sofinanciranja. Skupna predvidena investicija v prenovo javne razsvetljave bo v letu 2013 znaša cca. 260.000,00 €. Izbrano podjetje bo izvajalo energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave v marcu in aprilu 2013. Cilj investicije je prispevati k zmanjšanju emisij CO2 ter posledično prispevati k čistejšemu okolju, zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja okolja ter posledično zmanjševanje negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi. Specifični cilji energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave: zmanjšanje porabe električne energije za potrebe javne razsvetljave, zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov javne razsvetljave in zadostitev zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki predpisuje maksimalno 44,5 kWh letne porabe električne energije na prebivalca, stanje v letu 2010 pa je znašalo 120,78 kWh na prebivalca, zato je investicija v energetsko učinkovito prenovo nujna zaradi zakonskih zahtev ter bistvenemu zmanjšanju stroška to-kovine. Zaradi izvedbe montažnih del bo občasno prihajalo do krajših delnih zapor občinskih cest na območju celotne občine, zato prosim za strpnost vseh udeležencev v prometu. OBČiNSKA UPRAVA PRiMOŽ DEŽMAN Pungartnikova hiša po predvideni obnovi Pungartnikova hiša prepuščena nadaljnjemu propadanju Celostna ureditev občinskega središča -Pungartnikova hiša Lukovica je kraj, ki se ponaša s starimi domovi, nekdanjimi velikimi hlevi, preurejenimi v stanovanja in poslovne prostore. V 19. stoletju je kot vmesna postaja na poti proti Ljubljani postala središče Črnega grabna, kjer so bile trgovine in gostilne, odvijali so se sejmi, bilo je zabavno in kulturno bogato življenje. Vse to je oblikovalo značilno zasnovo kraja, ki je v obrisih vidna še danes (osrednji trg je pri pristojnem ministrstvu evidentiran kot enota naselbinske dediščine - Trško jedro). V začetku 20. stoletja, ko je promet postal hitrejši, je Lukovica izgubljala na pomembnosti. Kot bi se čas ustavil. Posamezne hiše še danes kažejo žalostno podobo, na drugih izstopajo neustrezni posegi, trg (z vrtovi) je postal zanemarjen. Po drugi svetovni vojni je postala le še spalno naselje. Lukovica je po ustanovitvi samostojne občine leta 1995 dobila status občinskega središča, v omrežju naselij pa nove funkcije in širše zaledje. Novega položaja in novih razmer so se dobro zavedali tako predstavniki občinskih organov kot tudi občani. Ko je občina šele orala ledino svoje samostojnosti, je že bil ustanovljen odbor za sanacijo Lukovice z namenom, da odpravi negativno stanje v ureditvi Lukovice zaradi dolgoletnega zastoja. Predsednik odbora je leta 1997 v posebni publikaciji Oživitev - Lukovica včeraj, danes, jutri zapisal: »Občanke in občani se zavedamo, da je treba urediti kraj primerno njegovemu sedanju položaju, v zvestobi bogati zgodovinski dediščini in z mislijo na naše prihodnje rodove, hkrati pa tudi skladno z željami in potrebami nas vseh, ki v Lukovici živimo in jo imamo radi.« Že takrat je obstajalo zavedanje, da je za ureditev kraja potreben ureditveni načrt kot podlaga za posamezne posege v prostor in prostorske ureditve ter da morajo biti arhitekturne in urbanistične značilnosti trga vodilo obnove, ki mu bodo z ohranitvijo njegovih posebnosti vdihnile novo življenje. Vsaka stavba, ki gleda na cesto, je del javnega prostora. Del tega prostora je tudi Pungartnikova hiša, ki skupaj z okoliškimi stavbami sooblikuje in hkrati še vedno kaže žalostno podobo trškega prostora. Ponovna oživitev Lukovice je dolgotrajen in premišljen proces. V vseh letih obstoja občine so bili sprejeti in izvedeni različni projekti za izboljšanje obstoječega stanja na vseh področjih življenja in dela. Kmalu se je za dobro in koristno izkazala odločitev občine o vključitvi v razvojni projekt Celostni razvoj podeželja in obnova vasi Lukovica z Brdom (CRPOV), ki je deloval pod okriljem takratnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt je potekal leta 1998 pod vodstvom Projektivnega podjetja Kranj, vključeval pa je več delovnih srečanj z delavnicami in diskusijami ter vprašalnik o razvojnih problemih v Lukovici. Na podlagi izsledkov so bili določeni projekti na področju naselitvenega, življenjskega, delovnega, kulturnega in družbenega prostora. Projekt je vključeval glavne projekte in pod-projekte, med katerimi je prioriteta ureditev središča Lukovice z namenom lepše ureditve in večje turistične privlačnosti, dviga kakovosti življenja in ustvarjanja pogojev za razvoj malega gospodarstva in storitvenih dejavnosti. Cilj je narediti prostor obvladljiv in s tem domač, prijeten in privlačen. Občina je skozi naslednja leta postopoma uresničevala zastavljene cilje oziroma podprojekte, za nekatere so bila pridobljena tudi državna sredstva v sklopu razvoja podeželja, kot na primer za izgradnjo kanalizacije in za obnovo kulturne dvorane Janka Kersnika. V letu 2004 je občinski svet sprejel ureditveni načrt za območje centra Lukovice, ki med drugim določa ohranitev in razvoj poslovno--stanovanjskih, trgovskih in storitvenih dejavnosti v pasu pozidave ob trgu, zagotovitev manjkajočih vsebin občinskega središča ter ustrezno prenovo in predstavitev kulturne dediščine znotraj območja. Z njim so bile določene glavne smernice oblikovanja obnove osrednjega dela naselja. Na tej podlagi sta bila leta 2007 urejena park na osrednjem trgu ter promet skozi središče. V prihodnosti se načrtuje še drugi del rekonstrukcije trga v delu Maklenovca. Občina je torej na temelju začetnih odločitev in usmeritev skozi leta sledila zastavljenim ciljem. Osrednji del trga se je oblikoval v park z dominanto obnovljenega Marijinega znamenja. Okrog parka so urejene prometne površine, ki umirjajo promet. Izvedeni so bili pločniki in kolesarska steza. Med ljudmi se je pokazala potreba po oživljanju nekaterih nekdanjih dejavnosti. Za to je potrebno poiskati nove možnosti za razvoj kraja. V Lukovici je vrsta stavb, ki bi bile za take namene primerne, saj so v preteklosti zaradi njih tudi nastale. Oživljanje kraja kot občinskega središča ni samo infrastruktura, temveč predvsem uvajanje zanimivih programov v vsebino hiš, kar bi koristilo kraju kot tudi njegovemu ugledu in podobi v celoti. Takšne rešitve so odvisne od ljudi, posameznih lastnikov stavb, in občina jim želi biti za zgled tudi s tem, da bo odkupila preostali del Pungartnikove hiše in jo obnovila, da bo lahko Lukovici v ponos, hkrati pa bo lahko smotrno uporabljena za delovanje občinskih organov, za izvajanje protokolarnih dogodkov, razstav, srečanj in za delovanje lekarniške ali kakšne druge dejavnosti. Prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo je v študijskem letu 2007/2008 s skupino študentov pripravil predlog II. faze prenove Starega trga v Lukovici (I. faza je predstavljala prenovo osrednjega dela trga). Glavno vodilo naloge je bilo, da se poskuša trg približati stanju, ki ga je dosegel z najvišjo oblikovno kvaliteto v preteklih obdobjih. Najprej so analizirali obstoječe stanje vseh stavb na trgu, nato so izdelali katalog njihovih poškodb, sledila je kategorizacija stavb glede na nujnost in obseg gradbenih del. Pri vsaki stavbi je bila določena ocena stanja oziroma njene poškodo-vanosti (npr. stavba s 50% poškodovanostjo ni primerna za bivanje). Stavbe so bile razdeljene tudi glede na pomembnost z upoštevanjem njihove zgodovinske vrednosti. Na podlagi tega se lahko določi seznam prednostnih del in obseg prenove. Vsebina stavbe vpliva na podobo trga, zato je za nekatere predlagana zamenjava programa - npr. predvidena selitev občine v bolj reprezentativno zgradbo od sedanje ali pa npr. umestitev lekarne v prostore bivše pekarne. Obnova fasad na stavbah okrog trškega prostora bi pomenila nadaljevanje celostne ureditve središča. To pa je zahtevna naloga, saj bo v projekt potrebno vključiti lastnike objektov, po možnosti pa tudi pridobiti evropska sredstva iz naslova razvoja podeželja in obnove vasi. Tudi občina je že več kot deset let lastnica dela Pungartnikove stavbe s pripadajočo garažo, za katero do danes ni ustrezno poskrbela in jo je prepustila nadaljnjemu uničevanju in propadanju. Značilno je odpadanje ometa kot posledica vlage v zidu, razpoke (stavbo je potrebno osušiti), poškodovanost večjega dela fasade, dotrajana strešna kritina, ogroženost statične stabilnosti stavbe. Strokovna ocena ohranjenosti stavbe je 60% - objekt ni preveč v dobrem stanju, je potreben celovite prenove. Na južnem in severnem zidu so številne izrazite deformacije, v zidovih je precej velika vlažnost, zaradi česar prepereva opeka in odpada omet, v vogalih so vidne razpoke, ki segajo od tal do stropa. V notranjosti so poškodovani oboki in tlaki, prisotne so razpoke. Vzhodni del objekta, ki se uporablja kot stanovanjska enota, je bolje ohranjen zaradi rednega osnovnega vzdrževanja. Pungartnikova domačija, v sedanji podobi iz 19. stoletja, je vključena v register kulturne dediščine kot profana dediščina. Opisana je kot sestavni del trškega jedra, ki je v prostorskem pomenu in identiteti Črnega grabna ohranjen tip stavbe, ki predstavlja nekdanji način gradnje stavb in načina življenja stanovalcev in dejavnosti tega območja. Zakon o varstvu kulturne dediščine obvezuje lastnika oziroma posestnika kulturne dediščine, da mora z njo ravnati kot dober gospodar. To pomeni zagotavljanje čim večje ohranitve njenih kulturnih vrednot za prihodnost, njene kulturne vrednote in družbeni pomen. Glede na omenjene cilje iz začetnega obdobja obstoja samostojne občine in glede na dolžnost lastnika, da za nepremičnino skrbi kot dober gospodar, je občina že pred časom pristopila k projektu obnove Pungar-tnikovega objekta. Pot do uresničitve cilja bo še dolga, prvi korak je bil že narejen z odkupom dela stavbe, v letošnjem letu se načrtuje odkup še preostalega dela s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Sočasno je potrebno načrtovati obnovo objekta z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zadnja leta se intenzivno pripravlja idejna zasnova, ki ji je bila posvečena posebna skrb, saj bodo z njo dorečene strokovne rešitve sanacije, pri oblikovanju katerih je s svojimi zahtevami in pogoji ves čas sodelovala tudi predstavnica spomeniškega varstva. Projektantska vizualizacija obnovljene Pun-gartnikove stavbe izkazuje pomembnost investicije za oživitev središča občine tako prostorsko kot vsebinsko z novim programom. Pungartnikova hiša bo s tem pridobila svoj nekdanji pomen kot mogočna trška hiša. Osnovno vodilo je doseči cilj obnove, ki je bil zastavljen že davnega leta 1998 in nima nobene zveze s političnimi razmerami v občini. Vedeti moramo, da obnova takega objekta, ki poteka pod strogim nadzorom ter v skladu s pogoji in smernicami spomeniškega varstva, zahteva veliko časa (in denarja), pri tem pa se menjajo tudi sodelujoči akterji. Projekt se izvaja za lepši in prijetnejši videz kraja in za ljudi, ki bodo v njem živeli in delali v prihodnosti. Vse, kar se bo uredilo s Pungartnikovo hišo, bo ostalo v kraju in bo služilo ljudem, domačinom. V primeru odstopa od projekta bo objekt še naprej propadal, morebitna kasnejša sanacija pa bo od zanamcev zahtevala bistveno več truda in denarja. Tatjana Suhadolc Gradnja kanalizacije v občini Občina Lukovica izvaja program izgradnje kanalizacije odpadnih fekalnih vod že od leta 1996. Takoj po nastanku nove občine smo se odgovorno zavedali, da je onesnaževanje narave nedovoljeno. Dolžni smo torej, da svoje odpadke - odpadne vode odvajamo, očistimo. Sama gradnja kanalizacije se izvaja po planu in možnostih za pridobitev drugih finančnih sredstev ter finančnih zmožnostih občine. V letu 2012 so bile zgrajene kanalizacije: Blagovica I. faza (središče Blagovice), Izgradnja kanalizacije odpadnih voda - odsek Prevoje zahod in izgradnja krajšega odseka sekundarnega kanalizacijskega omrežja na skrajno vzhodnem delu naselja Krašnja. Za predmetne kanalizacije je bilo v začetku leta pridobljeno uporabno dovoljenje. Lastniki objektov bodo s strani Prodnika pozvani na priključitev na kanalizacijsko omrežje skladno z Odlokom o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 7/2009) in ostalo veljavno zakonodajo, saj je priklop na kanalizacijsko omrežje obvezen v šestih mesecih po prejetju poziva upravljavca. Lastniki objektov morajo pred samo izgradnjo hišnega priključka na Prodnik d. o. o., Savska cesta 34, 1230 Domžale, posredovati pisno vlogo za priključitev. Pred izdajo soglasja za priključitev so lastniki objektov dolžni poravnati komunalni prispevek za izboljšanje komunalne opremljenosti obstoječega objekta na podlagi Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/11 in 13/11). Odločbo o odmeri komunalnega prispevka izda Občina Lukovica na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. Trenutno se gradi kanalizacija odpadnih voda v Šentvidu, dela pa je na javnem razpisu pridobilo podjetje Lavaco d. o. o. Vrednost pogodbenih del znaša 331.892,57 € brez D D V. Investicijo nameravamo po planu zaključiti v prvi polovici leta. Takoj po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnim dovoljenjem se bodo lastniki objektov dolžni priključiti na kanalizacijo ter pred priključitvijo dolžni poravnati komunalni prispevek za izboljšanje komunalne opremljenosti obstoječega objekta, priključitev na novozgrajeno komunalno opremo. Še v letošnjem letu bodo torej končana dela na območju občine, katere aglomeracija je najštevilčnejša. Sorazmerni delež k izgradnji kanalizacije prispevajo vsi občani. Odvajanje odpadnih vod ni samo projekt občine, temveč naloga urejanja odpadkov - odpadnih vod na območju celotne države. Stremi se k cilju ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vsakem stanovanjskem objektu. Za kanalizacijo Spodnje Prapreče se pridobiva gradbeno dovoljenje po projektni dokumentaciji PGD št. 498/11, julij 2012. Predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja je v prvi polovici leta. Glede na plan proračunov za leti 2013 in 2014 pa se predvideva začetek izgradnje pozno jeseni 2013 in nadaljevanje v letu 2014. Začeli smo z izvajanjem projektne rešitve izgradnje kanalizacije v Imovici, na katero pa se naveže tudi vas Prevalje in po nekaterih predlogih tudi območje Vidma in Spodnjih Kosez. Prav tako smo začeli z izvajanjem projektnih rešitev za naselje Gradišče pri Lukovici in Zgornje Prapreče. Končne odločitve o opremljanju navedenih območij bodo sprejete s sprejemom Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Lukovica - posodobitev v skladu z novim Državnim operativnim programom in izdelavo posameznih Dokumentov o identifikaciji investicijskega projekta, ki bodo pokazali upravičenost priključitve na kolektor ali izgradnja sistema malih čistilnih naprav. OBČiNSKA UPRAVA Tomaž Cerar, PRiMOž Dežman Obvestilo! V enoti vrtca Medo na Prevojah, je prosto mesto za enega otroka, rojenega leta 2007, 2008 ali 2009. CVETA ROŠER vodja VVE Medo Grini se je vrnil in pripravlja gromozaaaaansko zabavo za vse otroke! Minilo je leto in Grini je spet z nami, tudi v letošnjem letu bo obiskal vse osnovnošolce od 1. in 4. razreda, pokukal v okoliške vrtce ter preučil starejše otroke in njihove navade. Letos bo otroke opremil s pametnim albumom in poleg podaril paketek nalepk. Ampak pozor, album mora biti izpolnjen in pot do ostalih nalepk bo spet znanje! Psst, navodila sledijo ... Ima pa Grini še eno su-pergrinastično novico, dobil je čisto novi, čisto pravi domek, ki ga lahko obiščete vsi, saj se nahaja na www.grini.si. Grini bo vrata svojega novega doma odprl 27. marca 2013. Tam se bo poleg že znanih iger, Grinipedije, kviza in ptičic, nahajala še čisto nova igra »smeti cel kup«, ki pa je ključ do novih nalepk. Hihihihih, več pa v navodilih. Pridružite se Supergrinastični pustolovščini, ki varuje naš planet! Intervju z Markom Faturjem, direktorjem Javnega komunalnega podjetja Prodnik Javno komunalno podjetje Prodnik je eno od najuspešnejših podjetij v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki, oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. Še posebej dobre rezultate podjetje dosega na področju zmanjševanja odlaganja nepredelanih mešanih odpadkov. V letu 2012 je bilo skupno odloženih le 36 odstotkov odpadkov, 64 odstotkov pa so predstavljali odpadki, ki so bili ustrezno ločeni in nekateri tudi ponovno uporabljeni. V primerjavi s slovenskim povprečjem odloženih odpadkov, ki je 58 odstotno, je Prodnik, skupaj z občankami in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, na tem področju izjemno uspešen. Strokovnjaki podjetja so vključeni v različne projekte s področja komunalne dejavnosti na državni ravni. Direktorja smo povprašali o poslovanju podjetja, o prihajajočih spremembah načina zaračunavanja komunalnih storitev in kaj nam bodo te spremembe prinesle. V podjetju ste se bili v letu 2008 primorani spopasti z novim pristopom k ravnanju z odpadki, kar je pomenilo ogromno sprememb tako za podjetje kot tudi za prebivalce Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Kakšne so bile te spremembe in kako so se izkazale v praksi? Leta 2008 je poteklo okoljevarstveno dovoljenje odlagališču odpadkov v Dobu, zato smo ga morali zapreti. Za prevzem mešanih komunalnih odpadkov so se občine dogovorile z Mestno občino Celje, bivše odlagališče pa smo spremenili v zbirni center za odpadke. V Celju, kjer odpadke predelajo in odložijo, je zagotovljeno ravnanje z odpadki v skladu z evropskimi standardi in slovenskimi predpisi. Sočasno smo uvedli novo, sodobnejšo strategijo ravnanja z odpadki, katere glavna ideja je bila ločeno zbiranje določenih vrst odpadkov pri vsakem uporabniku, kot je že dolga leta uveljavljeno v razvitih evropskih državah. Kljub ne- katerim manjšim nasprotovanjem predvsem na področju bioloških odpadkov se je strategija izkazala za uspešno in pametno naložbo, kar dokazujejo tudi letni podatki o ločeno zbranih odpadkih. Predvsem pa je pomembno, da so naši uporabniki zadovoljni, da jim je omogočeno, da tudi sami nekaj storijo za okoljsko ustrezno ravnanje z odpadki. Po enaki poti nam je sledila večina komunalnih podjetij v Sloveniji. Zaradi te strategije so cene za ravnanje z odpadki od leta 2008 do danes lahko ostale nespremenjene. Ljudje se premalokrat zavedamo, da napredki v razvoju in varovanju okolja prinašajo večje stroške. Poleg tega pa je zmotno tudi prepričanje, da za oddane odpadke, kot je embalaža, podjetje prejema plačilo od prevzemnika. Realnost je ta, da smo kot izvajalec javne službe skladno z zakonodajo zbrano embalažo dolžni brezplačno prepuščati družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Pri zbiranju bioloških odpadkov smo velik korak naredili tudi z nakupom vozila za zbiranje odpadkov z vgrajenim sistemom za pranje posod, kar je spet povečalo zadovoljstvo naših uporabnikov. Vsako področje, s katerim se v podjetju ukvarjate, ima na vodilnem mestu strokovnjaka, ki se na tematiko dobro spozna, kar je razvidno iz učinkovitosti vodenja posameznih področij in posledično uspešnosti celotnega podjetja. S čim se pretežno ukvarjajo vodje področij v podjetju? Vsekakor je na prvem mestu zagotavljanje kakovosti storitev in strokovno delo na posameznem področju. Potrebno se je zavedati, da so inženirji, zaposleni v podjetju, vsakodnevno odgovorni za to, da lahko uporabniki nemoteno uporabljajo zdravo pitno vodo ter da je odvod odpadne vode in ravnanje z odpadki ustrezno urejeno. Dejstvo je, da je zakonodaja na področju okolja zelo kompleksna in zahtevna ter da je le-ta obsežna. Zaposleni skrbijo za to, da je izvajanje storitev na najvišjem možnem nivoju, predvsem pa, da je stalno v skladu z zakonodajo in ostalimi predpisi. Več let že sodelujete z nekaterimi vrtci, kjer otrokom na poučen in zanimiv način prika-žete, kako pomembno je ločevanje odpadkov in skrb za pitno vodo. V preteklem letu ste tudi prvič pripravili obsežno akcijo za učence od 1. do 4. razreda osnovnih šol v vseh petih občinah, v kateri ste jih navdušili za okoljsko problematiko, letos pa boste akcijo tudi ponovili in jo še nadgradili. Kakšen je bil vaš pristop in kakšne rezultate ste dosegli ter kako ocenjujete vpetost naših najmlajših v obravnavano tematiko? Da je skrb za okolje pomembna in včasih tudi zabavna, se strinjajo tudi naši najmlajši. Za osnovnošolce od 1. do 4. razreda smo pripravili posebno spletno stran, kjer na zabaven način ločujejo odpadke in se preko kviza preizkusijo v znanju o pitni vodi in odpadnih vodah. Podobno kot lansko leto tudi letos pripravljamo posebno akcijo za osnovnošolce do 4. razreda, ki se preko naše maskote Grini učijo in nadgrajujejo svoje znanje o skrbi za okolje. Navdušeni smo nad odzivi tako osnovnošolcev kot tudi otrok iz vrtcev, saj se zavedajo, da je ločevanje odpadkov pomembno, še bolj pomembna pa je skrb za čisto pitno vodo. Grini je pravi junak med našimi najmlajšimi, saj upošte- vajo njegove nasvete in kaj uporabnega naučijo tudi starše. Cilj naših akcij, ki jih pripravljamo za otroke, je, da jim približamo tematiko skrbi za okolje in da jim pokažemo, da je učenje o odpadkih in pitni vodi lahko tudi zabavno. Srečo imamo, da na tem bojnem polju nismo sami, saj jih že starši, učiteljice in vzgojiteljice učijo o teh temah. Vsekakor pa tudi občine podpirajo to področje, kar pokažejo tudi z dogodki, ki jih same organizirajo in na katerih z veseljem sodelujemo. Veseli smo, da se veliko mladih zaveda pomembnosti skrbi za naravo in okolje in upamo, da jih bo osvojeno znanje spremljalo tudi v času odraščanja. Kot dolgoletni član Zbornice komunalnega gospodarstva in predsednik Komisije za pitno vodo ste dobro seznanjeni s problemom komunalne infrastrukture tudi drugje po Sloveniji. Kakšne so vaše ocene trenutnega stanja in kakšno rešitev vidite? Žal je stanje na tem področju izredno slabo. V Sloveniji je na splošno ogromno težav z dotrajanimi cevovodi, katerih posledica je relativno veliko število okvar in velike izgube pitne vode med distribucijo. Tudi občine, kjer podjetje Prodnik izvaja javne službe, glede tega niso nobena izjema. Uporabniki to občutijo kot občasne prekinitve oskrbe z vodo, kar je seveda za uporabnike velik problem. Ker so se ustrezne državne institucije zavedale tega problema, so naročile študijo, ki je pokazala, da je stanje obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja slabo, glavni razlog pa tiči v dejstvu, da se je v zamenjave dotrajanih delov teh sistemov zaradi prenizkih cen komunalnih storitev vlagalo premalo. Vlada je na te ugotovitve reagirala na način, da je z letošnjim letom omogočila občinam, da postavijo cene komunalnih storitev na nivo, ki bo omogočal tudi zamenjavo dotrajanih delov vodovodnih in kanalizacijskih omrežij. Slika stanja danes kaže, da so nizke cene oskrbe s pitno vodo in odvoda odpadnih voda povzročile, da je kljub ugodnim kratkoročnim učinkom nižjih položnic za uporabnike, prišlo do tako slabega stanja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, da je mogoča sanacija le-teh le ob stalnem vlaganju sredstev v obnovo šele v naslednjih dvajsetih letih. Osebno smatram, da interes uporabnikov pitne vode iz javnega vodovoda ni čim nižja cena, ampak takšna cena, ki omogoča normalno oskrbo s pitno vodo ne le danes, ampak tudi jutri. Tudi naši otroci imajo namreč pravico, da v prihodnosti pijejo vodo iz pipe. Kakšna je situacija na področju cen v podjetju danes? Mnogo ljudi se vznemirja glede bodoče višine cen komunalnih storitev, nihče pa ne pomisli, da so bile zadnje spremembe cen na področju oskrbe s pitno vodo v letu 2001, na področju kanalizacije pa še pred tem. Zaradi zamrznitve usklajevanja cen s strani države je bilo v preteklosti nemogoče prilagajati cene rasti stroškov pri izvajanju javnih služb, zato je prišlo do situacije, ko občine zaradi prenizkih cen niso mogle vlagati v posodobitve infrastrukture, ki so nujno potrebne. Tako je na primer na področju oskrbe s pitno vodo še vedno kar nekaj vodovodnega omrežja iz slabih salonitnih cevovodov, ki jih je nujno potrebno v čim krajšem času zamenjati. Prav tako brez ustreznih zamenjav cevovodov ni mogoče zmanjšati vodnih izgub in povečati varnosti sistemov za oskrbo s pitno vodo. Če vzamemo za primer ceno goriva, ki predstavlja sorazmerno velik strošek za komunalna podjetja, se je cena dizelskega goriva samo v zadnjih petih letih dvignila za več kot 50 odstotkov. Cene komunalnih storitev pa so ostale na enaki ravni. Zato smo bili primorani v procese racionalizacije in reorganizacije poslovanja. A tega ne moremo početi v nedogled, ne da bi se začele kazati posledice v kakovosti storitev. O spremembah in poenotenju oblikovanja cen komunalnih storitev za celotno obmo- čje Slovenije se je v javnosti začelo govoriti novembra 2012, s 1. 1. 2013 pa je stopila v veljavo tudi Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Kakšne spremembe na tem področju lahko pričakujejo občanke in občani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče? Spremembe cen bodo temeljile na določilih Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so jih občine in komunalna podjetja dolžni uveljaviti najkasneje do aprila leta 2014. Tako bo nova cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvoda odpadnih voda sestavljena iz omrežnine in vodarine oziroma kanalščine. Omrežnina bo omogočala občinam zamenjavo dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vodarina in kanalščina pa sta tista dela cene, ki bosta pokrivala stroške izvajanja javne službe in se bosta uporabnikom zaračunala glede na dobavljeno količino pitne vode. Uredba natančno določa način oblikovanja cen za vso Slovenijo, prepoveduje pa deljenje cen komunalnih storitev na gospodinjsko in gospodarsko tarifo, tako da bodo cene za vse uporabnike enake. Cene bodo določili občinski sveti za področje posamezne občine. Glede višine vodarine, kanalščine in smetarine uporabnikom lahko zagotovimo, da ne bo prišlo do znatnih dvigov cen, tako da lahko povprečno gospodinjstvo po sprejetju novih cen računa le na nekaj evrov višjo položnico kot do sedaj. Za gospodinjstva se bodo občine verjetno odločile za postopno uveljavljanje omrežnine za vodovod in kanalizacijo, kar naj bi trajalo približno eno leto, do takrat pa bodo občine subvencionirale omrežnine gospodinjstvom do polne cene. Za gospodarske subjekte pa bo omrežnina uvedena naenkrat, saj subvencioniranje gospodarskih subjektov ni dovoljeno. iNTERVJU PRiPRAViLA: LeA BeRNOT obvestilo za starše predšolskih otrok Na območju OBČINE LUKOVICA bo za šolsko leto 2013/2014 potekal vpis otrok v vrtec do 31. 3. 2013. Vlogo za vpis dobite v vrtcu ali na spletni strani Vrtca Medo. Razpis za vpis bo objavljen na spletnih straneh vrtca Medo in v občinskem glasilu Rokovnjač. Kriteriji za vključitev in način sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Medo so: • stalnost bivanja v občini Lukovica s potrdilom, • zaposlenost staršev s potrdilom, • otroci iz socialno, vzgojno in materialno ogroženih družin, • zdravstveni razlogi, zaradi katerih je bil odložen vpis v vrtec, • otroci, ki potrebujejo dnevni program, • otroci, ki jim je bil odložen vpis v šolo, • več vzdrževanih otrok v starosti do vključno 14 let, • starost otroka na dan 1.9. tekočega leta je 11 mesecev in več. Prednost pri sprejemu v vrtec imajo otroci, za katere starši predložijo potrdilo Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine in otroci s posebnimi potrebami z odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vloge za vpis otroka v vrtec sprejemamo na upravi vrtca. Zaboršt, 7. 3. 2013 Številka: 020-26/2013 - 1 Datum: 15.2.2013 OBVESTILO iN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010 in 101/2010), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2002. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2002 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 4.3.2013 do 15.4.2013. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 263 ali 265 ali na elektronski naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. mag. Branko HEFERLE, UNiv. DiPL. prav. NAČELNiK Na podlagi 3. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/2012) in 7. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/2011), Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev s področja turizma, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2013, vendar največ do višine 50% upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva, ki na območju Občine Lukovica delujejo najmanj 1 leto, in katerih osnovna dejavnost je turistična ter izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja turizma; • da predložijo potrdilo o registraciji; • da imajo sedež na območju občine Lukovica; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; • da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti; • da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi; • da so do 31. marca 2013 Občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2013 predvidoma 4.500,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 14 Gospodarstvo, glavni program 1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, podprogram 14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, proračunska postavka 047310 Sofinanciranje društev s področja turizma - razpis, kto 412000 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2013 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. V. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV V postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil, je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe) finančnega načrta za preteklo leto; • finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); • promocijska dejavnost; • celotno število članov društva ter število članov društva iz občine Lukovica; • organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG Prispele vloge pregleda in oceni tričlanska komisija. Komisija tudi pripravi predloge za dodelitev sredstev. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene pa zavrnjene. Višina sredstev bo dodeljena s sklepom skladno z določili upravnega postopka. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Predlagatelja nepopolnega zahtevka Občinska uprava na predlog komisije pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve vlog je pet delovnih dni od dneva prejema obvestila. Nepopolni zahtevki, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo naknadno. IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 22. aprila 2013, do 12. ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI TURIZMA 2013«. Odpiranje prispelih vlog bo: sreda, 24.4.2013, ob 18. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2013. XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 322-0005-001/13 Datum: 28.02.2013 Občina Lukovica ŽUPAN Matej Kotnik, l. r. Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, 57/2012, 90/2012 - ZdZPVHVVR) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE PREDMET JAVNEGA RAZPISA: V proračunu Občine Lukovica za leto 2013 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen: Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme; ukrep: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo. PREDMET PODPORE: Podpore se dodeljujejo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjene urejanju pašnikov na kmetijskem gospodarstvu. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Upravičenci po tem razpisu so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. IV. POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: • kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijski gospodarstev; • gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; • naložba mora biti v skladu z veljavnimi standardi Skupnosti; • kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali). • SPECIFIČNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: • izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše. V. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški po tem razpisu so: • stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; • splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (izdelava projektne dokumentacije - Načrt postavitve pašnika s kalkulacijo, ki ga izdela strokovna služba, mnenje KSS, priprava vloge). Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Kot upravičeni stroški se štejejo vse aktivnosti od 1.1.2013. Pomoč se ne dodeli za: • nakup živali, proizvodnih pravic in enoletnih rastlin; • zasaditev enoletnih rastlin; • preproste naložbe za nadomestitev; • drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %. Davek na dodano vrednost in lastno delo se ne upoštevajo kot upravičeni stroški. VI. OMEJITVE Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU). Podpore za naložbe po tem razpisu se ne dodelijo za: • davke, razne takse in režijske stroške, • stroške zavarovanja, • stroške za refinanciranje obresti, • investicije, ki se izvajajo izven območja občine, • investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU, • preproste naložbe za nadomestitev. VII. FINANČNE DOLOČBE BRUTO INTENZIVNOST POMOČI: Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: • do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki; • do 40% upravičenih stroškov za ostala območja. NAJMANJŠI/NAJVEČJI ZNESEK DODELJENE POMOČI: Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunski let oziroma 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi (OMD), in sicer ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje izgradnje pašnikov iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 je predvidoma 2.500,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029003 Zemljiške operacije, proračunska postavka 042117 Sofinanciranje izgradnje pašnikov, KTO 410217 - kompleksne subvencije v kmetijstvu. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2013 spremeni drugačna višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Vloge bodo točkovane v skladu z merili, ki so sestavni obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. X. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. dokumentacija, ki MORA BITI PRILOŽENA VLOGI: • izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija (Kmetijsko svetovalna služba); • kopije obrazcev A, B in D zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (Kmetijsko svetovalna služba); • izjava upravičenca, da v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. XI. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: • zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2013, • zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene. Višina sredstev bo dodeljena skladno z določili upravnega postopka. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 3. junija 2013, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - NALOŽBE V KMETIJSTVO 2013«. Odpiranje prispelih vlog bo: 6.6.2013, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana v letu 2013. XIV. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0006-001/13 Datum: 13.3.2013 OBČiNA LuKOViCA ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r. Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, 57/2012, 90/2012 - ZdZPVHVVR) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 6/08, 8/08 - popravek), Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev na področju kmetijstva, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2013, vendar največ do višine 50 % upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva na območju Občine Lukovica, katerih osnovna dejavnost je kmetijska in izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva; • da predložijo potrdilo o registraciji; • da imajo sedež na območju občine; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; • da so/bodo do 31. marca 2013 Občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu; • da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti; • da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 je predvidoma 11.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, proračunska postavka 042111 Sofinanciranje društev s področja kmetijstva - razpis, KTO 412000 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2013 spremeni drugačna višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. V. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV V postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe); • finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); • promocijska dejavnost; • celotno število članov društva ter število članov iz občine Lukovica; • organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene pa zavrnjene. Višina sredstev bo dodeljena skladno z določili upravnega postopka. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Predlagatelja nepopolne vloge Občinska uprava na predlog komisije pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo. IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 8. aprila 2013, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI KMETIJSTVA 2013«. Odpiranje prispelih vlog bo: 11.4.2013, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2013. XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0005-001/13 Datum: 13.3.2013 Občina Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r. Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, 57/2012, 90/2012 - ZdZPVHVVR) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja JAVNI RAZPIs za zagotavljanje tehnične pomoči na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2013 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE PREDMET JAVNEGA RAZPISA: V proračunu Občine Lukovica za leto 2013 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen: Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme; ukrep: Zagotavljanje tehnične podpore. PREDMET PODPORE: Podpore se dodeljujejo za izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Upravičenci po tem razpisu so naslednji registrirani izvajalci: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. Če storitve nudijo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč - članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev! IV. POGOJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci, ki kandidirajo za predmet podpore izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin morajo k vlogi predložiti letni program dela (finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma storitev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči). Pomoč mora bit dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. POSEBNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: Razpisani temi tehničnih podpor za leto 2013 sta naslednji: • Izobraževanje s področja računalništva in informatike za sodobno kmetijsko gospodarstvo, • Izobraževanje s področja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. V. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški po tem razpisu so: Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije,...): stroški organiziranja programa za izobraževanje in usposabljanja (najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence); stroški izvedbe strokovnih ekskurzij; potni stroški in dnevnice udeležence. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer: rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demos- tracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke (razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006- poreklo) niso imenovani. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Kot upravičeni stroški se štejejo vse aktivnosti od 1.1.2013. VI. OMEJITVE Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU). Podpore po tem razpisu se ne dodelijo za: • stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; • stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe. VII. FINANČNE DOLOČBE BRUTO INTENZIVNOST POMOČI: Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: • pomoč lahko krije do 100 % stroškov; • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem; • kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo. Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: Najmanjši/največji upravičeni stroški za društva znaša do 1.000 EUR/program letno oziroma za organizacije do 6.000 EUR/pro-gram letno. Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2013 predvidoma 4.500,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029004 Ukrepi za stabilizacijo trga, proračunska postavka 042106 Tehnična pomoč v kmetijstvu, KTO 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2013 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Podrobna merila so navedena v razpisni dokumentaciji. Komisija bo v postopku ugotovila, ali vsebina vloge zasleduje in ustreza cilju ukrepa. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. X. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in obveznih prilog k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. XI. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: • zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2013, • zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 8. aprila 2013, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - TEHNIČNA POMOČ V KMETIJSTVU 2013«. Odpiranje prispelih vlog bo: 11.4.2013, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri se opredelijo posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil ter druge medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev med Občino Lukovica in upravičencem. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (računi, situacije), • poročilo o opravljenem delu. Dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana v letu 2013. XIV. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0007-001/2013 Datum: 13.3.2013 oBčiNA Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r. ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE OBVESTILO V letu 2013 smo iz naslova pomoči ponovno prejeli hrano in objavljamo nadaljevanje urnika za delitev hrane: 21.3. od 19. do 20. ure 18.4. od 19. do 20. ure 16.5. od 19. do 20. ure 20.6. od 19. do 20. ure V juniju bomo objavili nadaljevanje delitve. Prisrčno vabljeni! župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje Na podlagi 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ^ •• • •• t I v, za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2013, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo: • posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nediskrimina-ciji invalidov, • programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin, • podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov: • Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, • Organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov, • Invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov Občine Lukovica, • Druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe. Izvajalci humanitarnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani Občine Lukovica, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da so registrirani in delujejo najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 3.600,00 EUR. V kolikor se v Proračunu za leto 2013 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 25. 3. 2013 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 26. 4. 2013 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v Občini Lukovica. Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja vlog. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2013 - ne odpiraj«. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar (tel. 01/72 96 310). ŽUPAN Matej KotNiK, l. r. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07, 77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 20/11 in 100/11), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05 in 5/12) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2013, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine: • redna dejavnost registriranih kulturnih društev in drugih društev, ki izvajajo kulturno dejavnost, • kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe • izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti • kulturne prireditve • nakup instrumentov • drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov: • kulturna društva • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Lukovica • da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi • poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom • občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov Predviden obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 18.000 EUR, od tega 3.600 EUR za nakup instrumentov. V kolikor se v Proračunu za leto 2013 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom. Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 25. 3. 2013 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 26. 4. 2013 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30 dneh od odpiranja vlog. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis -SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2013 - ne odpiraj«. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar (tel. 01/72 96 310). ŽupAN Matej KotNiK, l. r. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 27/02, 11/02, 15/03), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03 in 4/12) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2013 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami: Programi športnih društev: • Interesna športna vzgoja predšolskih otrok • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok • Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • Interesna športna vzgoja mladine • Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Vrhunski šport • Športna rekreacija • Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve) • materialni stroški društev • prireditve društev Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in druga društva, ki imajo v svojih aktih opredeljeno športno dejavnost, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu, • da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto, • da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini. Če vrhunski športnik, ki ima stalno prebivališče v Občini Lukovica, nima pri športnih društvih s sedežem v Občini Lukovica, objektivnih možnosti za izvajanje dejavnosti, se lahko sofinancira tudi društvo s sedežem izven Občine Lukovica, pri katerem trenira posamezni vrhunski športnik. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 32.930 EUR. V kolikor se v Proračunu za leto 2013 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 25. 3. 2013 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 26. 4. 2013 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30 dneh od odpiranja vlog. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2013 - ne odpiraj«. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar (tel. 01/72 96 310). ŽUPAN Matej KotNiK, l. r. Bog ni le bleščeč in svetel, temveč tudi lep, prijazen in čudovit; je oko dneva in srce sveta -JE LJUBEZEN. VABILO KARITAS Spoštovane gospe in gospodje! Vljudno vabimo vse gospe in gospode, ki ste že dopolnili 70 let starosti v župniji Brdo in Zlato Polje, na PRISRČNO PREDVELIKONOČNO SREČANJE, KI BO V SOBOTO, 23. MARCA 2013, V ŽUPNIŠČU NA BRDU. Od 15. do 16. ure zbiranje in priložnost za Sveto spoved Ob 16. uri Sveta maša Po maši prijateljsko srečanje, pogostitev in skromna obdaritev. Srečanje je namenjeno tako vernim kot nevernim. Z božjo pomočjo se bomo zbrali vsi tisti, ki smo vam pripravljeni polepšati vaš čas in v pričakovanju zadovoljstva našli notranji mir, ki nam ga podarja vstali Kristus in boste delček druženja ponesli tudi v svoje družine ter se hkrati veselili naslednjega našega srečanja na Binkoštno nedeljo. ŽuPNiJSKA KARiTAS BRDO iN ZLATO POLJE Tehnični pregledi traktorjev na terenu Lastniki traktorjev in traktorskih priklopnikov lahko tehnični pregled opravite po naslednjem razporedu: KRAJ IN LOKACIJA DAN URA KRAŠNJA (pred gasilskim domom) petek, 19.04.2013 8.00 - 14.00 BLAGOVICA (pred pisarno kraj. skupnosti) petek, 19.04.2013 15.00 - 19.00 ČESNJICE (pri Čebul Petru) sobota, 20.04.2013 9.00 - 14.00 TROJANE (pred gasilskim domom) sreda, 24.04.2013 10.00 - 18.00 MORAVČE (pred gostilno Peterka) četrtek,25.04.2013 8.00 - 18.00 MORAVČE (pred gostilno Peterka) petek, 26.04.2013 8.00 - 18.00 Traktorji in traktorski priklopniki morajo biti TEHNIČNO BREZHIBNI! S seboj je potrebno imeti obvezno opremo: PRVO POMOČ in VARNOSTNI TRIKOTNIK! Ne pozabite tudi na DOKUMENTE, ki so potrebni za tehnični pregled (prometno dovoljenje in zavarovalno polico) in VELJAVNI OSEBNI DOKUMENT, ki izkazuje istovetnost lastnika vozila! V primeru, da lastnik traktorja nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to kategorijo, mora določiti uporabnika, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. V navedenem primeru morata biti pri registraciji prisotna uporabnik in lastnik vozila. T 01 7236 844 M 041 877 800 E vodja@avtokveder.com AVTO KVEDER Intervju: Brigita Jeretina Ji a • «v v* v v • a • I • v »Čas krize je cas očiščenja, da premisliš o tem, kaj so tvoje prioritete v življenju« Brigita Jeretina je urednica dopisništev na javnem zavodu RTV Slovenija. Študirala je filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pot na televizijo pa jo je pripeljala leta 1999. Kot novinarka je najraje pokrivala pozitivne zgodbe, ko ljudje uspejo na področju, ki ni strogo znanstveno ali gospodarstvo, temveč so inovativni. V vsaki oddaji Slovenska kronika, ki ji urednikuje, imajo vsaj eno do dve zanimivi zgodbi ljudi, ki niso vrhunski, ampak imajo svoj hobi, ki mu vse življenje vztrajno sledijo in jih osrečuje. Brigito najbolj sprošča vrtnarjenje na vrtu v domačem Šentvidu, čeprav zaradi svojega dela nima vedno časa zanj. Šolali ste se na Srednji zdravstveni šoli, obiskovali ste Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kako pa vas je pot zanesla na Radiotelevizi-jo Slovenija? Čisto preprosto - šla sem na avdicijo. Pred štirinajstimi leti je bilo potrebno iti na avdicijo oziroma na razgovor, ki sem ga opravila in bila takrat tudi izbrana. Televizija je bila že od malih nog ena izmed možnosti, ki sem si jih želela v življenju početi. Nikoli si nisem želela biti voditeljica, skratka ni me pritegnilo, da bi bila na ekranu, temveč me je vedno zanimalo »drobovje« televizije, tisto, kar se dogaja zadaj, nastajanje oddaj, koordiniranje ... Takrat, ko sem prišla na televizijo, sem delala kot novinarka, potem pa sem počasi prišla na mesto urednice. Sedaj počnem točno to, kar sem si od nekdaj res želela. Ste se težko uvedli v novinarstvo, glede na to, da ste študirali filozofijo? Niti ne, zaradi tega ker je študij filozofije široko področje, ki ti odpre veliko možnosti, da ti širok pogled, saj gre za študij humanistike. Mislim, da je prav, da novinarji in uredniki niso samo »družboslovci« s Fakultete za družbene vede, ampak da imaš ti specifično znanje oziroma kakšen drugačen pogled. Se mi zdi, da se kar dobro ujamemo, čeprav smo iz kakšne druge stroke. Mogoče je to kdaj tudi prednost, saj si na določenem področju bolj suveren, če študiraš novinarstvo, pa znaš le obrt. Kaj vse zajema delo urednice dopisništev v Sloveniji? Je kar težko vse skupaj na kratko razložiti (smeh). Moje delo zajema koordinacijo vseh dopisniških mrež, ki jih ima RTV po Sloveniji in sem odgovorna za vsa dopisništva razen za regionalna centra, ki se nahajata v Mariboru in v Kopru, ki sta samostojni enoti. Kar se dogaja pri njih, prav tako koordiniram z njimi, vendar nisem njihova »šefica«. Sama sem odgovorna za ostalih osem dopisništev, in sicer v Novi Gorici, Kranju, Slovenj Gradcu, Celju, Murski Soboti, Novem mestu, Krškem in Postojni, prav tako pa imamo tudi sodelavca v Idriji in v Tolminu. Poleg tega urejam tudi oddajo Slovenska kronika, ki je na sporedu vsak delovni dan ob 19.30 po osrednji informativni oddaji Dnevnik. Kako usklajujete vse koordinacije po Sloveniji? To je čisto preprosto, saj iščem rešitev, ko se na primer nekaj zgodi v Novem mestu in če dopisnica morda zboli, ali pokriva že kakšno drugo stvar, potem pokličemo iz sosednjega dopisništva iz Krškega in zadevo poskušamo pokriti na takšen način. Da tisti novinar vskoči in tisti dogodek potem pokrije. V Slovensko kroniko so vključene informacije iz vsakdanjega slovenskega okolja. Na kakšen način se lotite dela in določite izbor za oddajo? Večinoma se z novinarji dopisniki dogovarjamo, da imamo nek tedenski načrt predvidenih dogodkov, ki se bodo zgodili, tako da že za v naprej naredimo dovolj načrtov. Potrebno je gledati za naprej, kdaj so kakšni prazniki kot na primer 8. marec, poleg cerkvenih praznikov obeležujemo vse, kar spada zraven ob prazniku, praznovanje etnografsko in etnološko, ki so stvari, ki jih veš že v naprej. Veliko pa je tudi takšnih stvari, za katere ne veš v naprej in se dogajajo na dnevni bazi. Ves čas je potrebno gledati spletne medije, kje se kaj zgodi, spremljati poročila policije, gasilcev, uprave za zaščito in reševanje, skratka, ves čas moraš biti na preži, kaj se je kje po Sloveniji zgodilo, da lahko odreagiramo, gremo tja in pokrijemo. Selekcioniramo pa seveda po pomembnosti dogodka in imamo ves čas pred očmi, da delamo za ljudi. To se pravi, da moramo ljudi korektno obveščati. Če nek dogodek ni dnevno tako zelo pomemben, pride na vrsto kakovost prispevka, in sicer kako je narejen. Pomembno je, da je prispevek atraktiven, zanimiv, so zanimivi sogovorniki, zelo pomemben faktor pa je tudi teritorialna pokritost. Ne sme se nam zgoditi, da imamo na primer štiri prispevke iz Ljubljane, temveč morajo biti iz vseh pokrajin. Koliko prispevkov je v Slovenski kroniki? V Slovenski kroniki je ponavadi sedem prispevkov, dolgih minuto in pol, še nekaj »vestičk«. Tu je res le neko popotovanje po Sloveniji tistega dneva. Če so kakšne pomembne zadeve ali dogodki, najdejo svoje mesto tudi v Dnevniku, pereče teme v Odmevih ter v vseh informativnih oddajah kot na primer v Tedniku, kjer prispevke pokrivajo tudi novinarji dopisniki. To ni samo delo za oddajo Slovenska kronika, ampak se pokrivajo vse informativne oddaje, ki nastajajo na Televiziji Slovenija in so tudi servis za druge novinarje. Primer, če nek novinar dela prispevek v Ljubljani in potrebuje izjavo v Celju, bo šel to posneti naš dopisnik s Celja. To je prednost, da smo na samem dogodku in se ni potrebno voziti iz Ljubljane v Celje. Televizija Slovenija ima učinkovito mrežo in jo bo še naprej ohranjala. Vas ljudje kdaj sami kontaktirajo in želijo, da pridete pokriti neko stvar? Velikokrat. Zelo smo hvaležni za vse informacije, ki nam jih ljudje dajejo in jim tudi povemo, da bomo prišli na kakšno prireditev, če ocenimo, da je za nas zanimiva. Zelo smo veseli informacij o perečih zadevah, saj je televizija tisti medij, da ljudem damo možnost, da povedo stvari in težave v Slovenski kroniki, ki jih drugje ne morejo. Zdi se nam zdi prav, da izpostavimo tudi majhne in ne le velike probleme, saj če ga na pravi način obdelaš in poveš, se mnogi ljudje v tem problemu prepoznajo in nas tudi ti kontaktirajo. Ste s svojimi prispevki glede »majhnih« problemov, kdaj dosegli, da so se stvari začele premikati na določenem področju? Velikokrat opozorimo na nek problem in povemo, da zadeva tukaj poteka že toliko časa, nihče ni prišel pogledati in ko je objavljeno na televiziji, je velikokrat odziv. Kar pogosto se zgodi, da kolesje začne delovati šele potem, ko je stvar v medijih. Takrat se nekaj sproži pri državnem organu ali inšpekcijski službi, ki je morda prej zatajila. Se vam zdi, da je Lukovica zanimiva v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji? Niti ne, se mi zdi, da je dokaj zaspan kraj (smeh). Upam, da ne delam krivice komu, ampak moram reči, da nisem kaj dosti vpeta v lokalno okolje ravno zaradi tega, ker mi vzame služba res kar veliko časa, da enostavno lokalnih stvari niti nimam časa spremljati. Mogoče tu delam krivico, ampak se mi zdi, da nekih takšnih velikih stvari ni. Lahko da gredo mimo mene in da jaz nisem tako dobro obveščena, ali pa jih enostavno ni, razen kakšnih sejmov, proslave ob občinskem prazniku, kakšni pevski zbori v kulturnem domu, potem pa mislim, da se že bolj konča. Gledate kaj drugače na lokalno okolje zaradi narave vašega dela? Mogoče kdaj zaradi te »profesionalne deformacije«, da gledaš, ali se je kaj takšnega zgodilo, da bi bilo vredno pokriti, po drugi strani pa poskušaš gledati čim bolj objektivno, da ne izpadeš takšen »lokal patriot« in izpustiš kakšne stvari iz svojega kraja, ki bi mogoče bila primerna za pokriti. Glede na to, da je »kovačeva kobila vedno bosa«, bi se mogoče kdaj dalo tudi kakšno stvar več narediti iz domačega okolja. Se spominjate kakšne informacije iz naše občine, da vam je najbolj ostala v spominu? Ja, spomnim se slabega uspeha na osnovni šoli Janka Kersnika Brdo. Vsi mediji so pisali o tem, da učenci ne dosegajo najboljšega uspeha in to je bilo zame kar presenetljivo, da se to dogaja. Zdi se mi, da ta novica ni bila ravno pozitivna za ta okoliš oziroma ni najboljša izkaznica za nek kraj, če se tako govori o šoli. Dvomim, da so otroci kaj drugačni kot kje drugje (smeh). Kako usklajujete delo in službo? Delate tudi med vikendi? Ne, med vikendi v glavnem ne, ampak sem dosegljiva na telefonu. Sicer so vikendi namenje- ni družini, vendar ne vem, kako bi vse skupaj usklajevala, če ne bi bilo tašče. Oba z možem sva polno zaposlena zaradi narave svojega dela, tudi on je veliko v tujini in brez tašče res ne bi šlo. Kam se najraje odpravite in si naberete energijo za nove podvige? V domačem okolju se zelo radi sprehodimo do gradu in gremo mimo sadovnjaka, kjer je majhen ribnik z račkami. Naša priljubljena točka je Brdo z okolico, sicer pa na slovensko obalo, če je sonce. Če nič drugega, na kavo in na sprehod. Vam vaše delo še vedno predstavlja izziv? Absolutno je izziv. V dveh letih, odkar sem urednica, sem dobila določene izkušnje, vendar se toliko stvari dogaja, da enostavno ni časa, da bi človek padel v neko rutino. Vsak dan mi predstavlja nov izziv, saj se zgodi nekaj novega. V službi ste na tekočem z dogajanjem in novimi informacijami, gledate poročila tudi doma? Seveda, ker sem kot urednica na nek način dolžna spremljati, saj imamo naslednji dan na uredniških sestankih analizo tega, kar smo naredili prejšnji dan. Če ne gledaš, potem ne moreš analizirati. To pomeni, da se moja služba ne konča, ko pridem domov, ampak si pogledam vse glavne informativne oddaje. Če nisem takrat fizično prisotna, si jih ogledam v arhivu preko spleta. Vsak dan gledam Dnevnik, Odmeve in Kroniko. Kako se Slovenci po vašem mnenju zavedamo svojega domačega kraja? Mislim, da se kar zavedamo, kar je normalno in čisto prav, da ti je okolje, v katerem živiš, še po- sebno pri srcu, da imaš nek odnos in ga ceniš. Ne nazadnje, če se karkoli zgodi, je prvi poleg družine, ki ti lahko pomaga, sosed. Dobri odnosi so na prvem mestu in ljudje dajejo velik pomen, da imaš nek dober sosedski odnos in se v svojem domačem okolju tudi dobro počutiš. Se vam zdi, da se stanje teh časov, v katerih živimo, odraža na ljudeh in njihovih zgodbah, kot jih je bilo v času pred recesijo? Absolutno je več problemov že iz tega stališča, ker so se družinski prihodki tako znižali. Vse to se seveda odraža na ljudeh, ki so na nek način tudi bolj agresivni, ampak je to za razumeti, ker je to res posledica krize. Ljudje vidijo tudi manj pozitivnih stvari in se mi zdi še posebno zelo pomembno in dajemo res velik poudarek na to, da v Slovenski kroniki gojimo pozitivne zgodbe in jih tudi pokažemo. Mi imamo dnevno prispevke ljudi, ki imajo nižje štipendije, plače, pokojnine, so na cesti. Zdi se mi, da je čas krize tudi čas očiščenja v tem, da premisliš, kaj so tvoje prioritete v življenju. Da ni najvažnejše pehanje za denarjem, ampak sem prepričana, da je mogoče najti zadovoljstvo v medsebojnih odnosih. Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da si spleteš socialno mrežo in se povežeš. Če imaš problem, ga ne zadržuješ v sebi, temveč si najdeš nekoga, ki te bo poslušal. Če nekaj, kar v sebi tiščiš poveš, z nekom predebatiraš, ti odleže. Zaradi tega ne dobiš 30 evrov več na računu, vendar ti je lažje oziroma vidiš, da tudi drugim ljudem ni spet tako dobro, ampak smo večinoma vsi na istem. Vem, da je to težko, ker smo Slovenci bolj zaprti in ne govorimo radi o svojih težavah, ampak se delamo, da je vse v redu. Vendarle pa je čas krize tudi čas za to, da znamo te stvari pokazati in se ne sramujemo poiskati pomoč, saj to ni čisto nič slabega. Lea Smrkolj NAGRADNA IGRA V prejšnji številki Rokovnjača smo vam zastavili nagradno vprašanje: koliko fotografij je v knjigi Občina Lukovica - kot jo vidijo ptice? Pravilen odgovor je okrog 160. Med vsemi prispelimi odgovori je uredniški odbor izžrebal dobitnico knjige avtorja Primoža Hienga Občina Lukovica - kot jo vidijo ptice. Nagrajenka je: Justina Grošelj, Zlatenek 1, 1223 Blagovica. Čestitamo! Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: do konca aprila vsak dan: 8h-9h www.lj.kgzs.si ZBIRNA VLOGA 2013 Redni rok za zahtevke zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike poteka do 6. maja 2013. V okviru zbirne vloge lahko vlagate zahtevke za: • izplačilo plačilnih pravic (neposredna plačila na površino), • OMD plačila - plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, • izvajanje ukrepov KOP, • ekstenzivno rejo ženskih govedi, • dodatek za molznice na gorsko višinskih in strmih kmetijah. Zbirno vlogo morate oddati nosilci kmetijskih gospodarstev, če: • želite vložiti zahtevek za katerikoli ukrep kmetijske politike v 2013, • imate obveznosti za izvajanje kateregakoli podukrepa KOP, • ste zavezanec za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, • dajete v promet živinska gnojila. Kaj je potrebno narediti pred vnosom zbirne vloge? • VSA zemljišča, ki jih obdelujete morate imeti prijavljena kot GERK-e in morajo odražati dejansko stanje v naravi tako po rabi kot po površini. • V registru kmetijskih gospodarstev ne smete imeti napak. Pravilno prijavo zemljišč in odpravo napak lahko uredite, do en dan pred vnosom zbirne vloge, na Upravni enoti Domžale za kar je zaželeno, da se predhodno naročite na tel. 7220-100. Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge? Ko boste prišli na vnos imejte s seboj: • navadno pooblastilo (2 originalno podpisana izvoda) v primeru, če ne pride nosilec, • število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2013, • seznam kaj (bo)ste kje sejali in izmere poljin, • zbirno vlogo za leto 2012, • zapisnik morebitne kontrole iz 2012, • odločbe za 2012 - nujno, če so bila plačila znižana, • odločbe o prenosu in dodelitvi plačilnih pravic (oz. vlogo za prenos PP), • fotokopija bančne kartice (v primeru spremembe TRR), • zasnova kolobarja, če izvajate KOP ukrep KOL ali ZEL), • identifikacijske številke avtohtonih pasem, če izvajate KOP ukrep PAS, • seznam prejemnikov gnoja s količinami (v primeru oddaje - B1), • podatek o referenčni količini mleka in mlečnosti v primeru razmejitve črede med molznice in dojilje. Če želite pregled, imejte s seboj: • evidence o delovnih opravilih (KOP), • registre živali (RGG, RDG, RPšG). Kako in kdaj se naročiti na elektronski vnos zbirne vloge? Ker bo ob objavi tega obvestila že skoraj polovica rednega roka za vlaganje mimo, vas prosim, da se za elektronsko oddajo zbirne vloge PRIJAVITE ČIM PREJ (osebno ali po telefonu v času uradnih ur) oziroma najkasneje do petka, 5. aprila, saj boste s tem pripomogli, da v zadnjih dneh ne bo nepotrebne gneče. Zaradi praznikov sta v maju do izteka roka samo dva delovna dneva. Ne odlašajte z naročanjem! POVRNITEV TROŠARINE ZA 2012 Rok za oddajo Zahtevka za povrnitev trošarine na podlagi 9. odstavka 54. člena Zakona o trošarinah za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (obrazec TRO-A / fizične osebe) je 31. marec 2013. Glede na lansko leto ni nobenih sprememb. Upošteva se stanje površin na dan 30.6.2012. obrazec TRO-A dobite tudi na spletni strani: http://www.carina.gov.si/si/obrazci Izpolnjen obrazec skupaj z ustrezno oštevilčenimi računi pošljite na naslov: Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1524 Ljubljana. OCENJEVANJE SUHOMESNATIH IZDELKOV 3. regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov (salame in klobase) bo potekalo v torek, 26. marca 2013 na turistični kmetiji Na hribčku, Zvone Končina, Velika Štanga 17, Šmartno pri Litiji in NE na kmetiji Pr'Blaj v Dragovšku kot je bilo prvotno objavljeno. Za neljubo napako se opravičujemo. Vsi, ki ste svoje izdelke prinesli vabljeni ob 17. uri na razglasitev rezultatov. TEČAJ VARSTVA RASTLIN Osnovni tečaja varstva rastlin bo popoldan od 14.30. do 19.30 ure od torka, 26. do četrtka, 28. marca 2013 v Ivančni Gorici v sejni sobi KZ Stična. Tečaj se zaključi s pismenim izpitom, ki ga boste imeli zadnji dan in na osnovi katerega dobite izkaznico. Za ostale informacije se obrnite name v času uradnih ur. Prijava je obvezna. IZOBRAŽEVANJE »Dan odprtih vrat osemenjevalnega centra Preska« bo v soboto, 13. aprila potekalo v Preski pri Medvodah, Cesta v Bonovec 1, z naslednjim izobraževalnim programom: • ob 10h predstavitev osemenjevalnega centra, mag. Janez Kadunc, vodja centra • ob 10.20 - Kaj je genomska selekcija in kako daleč smo z genomsko selekcijo v Sloveniji, doc. dr. Klemen Potočnik, BF, Oddelek za zootehniko • ob 11h predstavitev bikov rjave pasme • ob 11.30 - Optimalno krmljenje v obporodnem obdobju - pogoj za preprečevaje prebavnih in presnovnih motenj pri govedu, Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo, • ob 12h predstavitev bikov mesnih pasem • ob 12.30 - Izgube zaradi presnovnih motenj in neodkritih pojatev ali kako učinkovito spremljati vampovo in pojatveno aktivnost, mag. Janez Kadunc, • ob 13.15 predstavitev bikov črno bele pasme • ob 13.45 zaključek. Izobraževanje spada med potrjene vsebine Kmetijsko Okoljskega Programa, zato imejte s seboj MID številko in se za izdajo potrdila vpišite na listo prisotnosti. Za vse, ki izvajate katerega od KOP ukrepov in obveznega izobraževanja za 2013 (od 1. 9. 2012 do 31 .8. 2013) v skupnem obsegu najmanj 4 ur še niste opravili, je to ena od zadnjih možnosti. Vabljeni! PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Pustna sobotna Iskrica Radio Ognjišče je tudi letos nadaljeval s tradicijo dobrodelnega pustnega rajanja, kakor na drug način imenujemo Pustno sobotno iskrico. Letošnja že 11. po vrsti je bila v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava. Poleg mnogih drugih šem so se je udeležili tudi otroci otroškega cerkvenega pevskega zbora z Brda. Namen letošnjega dobrodelnega pustnega rajanja je bila pomoč otrokom, obolelim za cerebralno paralizo, ki so našli zavetje na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru. Zbrana sredstva (zbranih je bilo 33.962 evrov) bodo namenili za ureditev posebne sobe za therasuit terapijo, ki bo v veliko pomoč pri rehabilitaciji teh otrok s posebnimi potrebami. Pustni ples se je v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava začel točno ob dvanajstih in so ga na Radiu Ognjišče prenašali v živo. Zbrane pustne šeme, ki so napolnile športno dvorano, sta zabavala čarodej Toni in Kvintet Dori. Prvi je pripravil odlično štorasto predstavo, v kateri so lahko sodelovale tudi najmlajše maškare, kvintet Dori, vajen zabavanja množice, je igral razigrane polke in vesele valčke, da se je plesalo in rajalo dobri dve uri. Lepa tradicija dobrodelnih pustnih srečanj so krofi, ki so jih tudi letos v dober namen darovali Gostinsko podjetje Trojane, Pekarna Žito, Pekarna Grosuplje in Pekarna Kruhek. Poleg njih so svoje proizvode prispevali še Pivovarna Union, Mlekarna Celeia in Ski center Stari vrh. Nagrade za najlepše, najzanimivejše in ne vem še kako naj so prispevali Ljubljanske mlekarne in Droga Kolinska ter Terme Topolšica, Aqua park Bohinj in Terme Sno-vik. In kako so se tokrat odrezali naši? Po uspešnem prvem mestu v preteklem letu so tokrat s skupinsko masko Morje osvojili tretje mesto. A niso bili zato prav nič žalostni, saj so s svojo prisotnostjo in svojim darom pomagali, da je bila PSI tudi letos uspešna. pomembno je, da tudi v teh težkih časih ohranjamo in utrjujemo vrednoto solidarnosti med nami ter spoštujemo tudi drugačne. Drago Jutersek Pustna povorka v Šentvidu pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid je tudi letos na pustno soboto pripravilo pustno povorko. Posebnost letošnje pustne sobote je bilo tudi prvo tekmovanje za NAJ PUSTNI KROF. Tokrat prav nič ni kazalo, da bodo pustne šeme pregnale zimo, saj je ta dan prav lepo naletaval sneg in tako so bile pustne šeme vsaj v nečem enake. Vse, naj si bodo cigani, klovni, mehikanci, čebelice in ne vem še kdo še, vse so bile mokre. A pust je le enkrat na leto in tako jih tudi sneženje ni motilo, saj je za toplo vzdušje med povorko skrbela Godba Lukovica. Pa tokrat tudi godbenikov ni bilo prepoznati, saj so svoje črno rdeče uniforme zamenjali za različne kostume. Izdajala jih je le glasba, s katero so skrbeli, da so pustne šeme srbele tudi pete. Prvo nagrado je pri skupinskih maskah tokrat dobila skupina Prevojski biser z gusarsko ladjo in čisto pravo morsko deklico (slika na naslovnici). In ker ladje plovejo po morju, je skoraj logično in prav, da je druga nagrada pripadla skupini Morje, ki so jo skupaj z zborovodkinjo Petro Avbelj sestavljali otroci otroškega pevskega zbora z Brda. Nagrade so dobili še cigani družine Kopitar, klovni družine Habjanič, Mehikanci družine Urankar, Roobin Hood in čarovnici družine Dragar, čebelice družine Volf in škrati družine Bogataj. In med tem, ko se je po Prevojah in Šentvidu vila pustna povorka, se je v domu Antona Martina Slomška potila komisija, ki je ocenjevala Naj pustni krof. Kriteriji, po katerih so ocenjevali, so bili: splošni izgled (oblika in velikost krofa, sladkorni posip, venec) kakor tudi okus. Komisija je odločila takole: Naj pustni krof je ocvrla Lenčka Avbelj, na drugo mesto se je uvrstila Veronika Kotnik, tretje mesto je osvojila Tina Uštar. Ker so krofi najboljši ravno v pustnem času, jih ni manjkalo na druženju po končani razglasitvi najboljših. Pust je za nami. Pri Turističnem društvu sv. Vid že razmišljajo, kako popestriti dogajanje za pusta v prihodnjem letu, mi pa, v kaj se bomo našemili prihodnje leto. Za obiskovalce spletne strani Moja občina sem se med pustne šeme pomešal napravljen v običajnega občana in le redki so me prepoznali. Drago Jutersek sprevod v Trnjavi Popoldne pustne nedelje je običajno rezervirano za velike pustne karnevale in povor-ke. ŠKD Bregar vsako leto organizira pustno povorko po vasi za svoje člane, druge vašča-ne in obiskovalce. Od kmetije Bregar do spodnjega dela vasi in nazaj se sprehodijo pustne šeme predvsem v veselje najmlajših članov društva in preganjajo zimo. Čeprav se je letos, morda prav zaradi lepega vremena, marsikdo podal na Stričkovo povorko na Vir, se je pri Bregarju zbralo kar lepo število majhnih in velikih maškar. Ob prihodu v center vasi, so bile pustne šeme deležne pustnih krofov in toplih napitkov. Pustnih dobrot so bili deležni tudi naključni mimoidoči sprehajalci, ki so se radi odzvali povabilu maškarc na krof in čaj. Čeprav je zima še krepko kazala svoje zobe , saj je bila vas odeta v belo odejo, so topli sončni žarki že napovedovali , da pomlad ni daleč. Tudi zato so se maškare v sprevodu vesele vrnile do Bregarjeve kmetije, kjer se je druženje nadaljevalo v društvenih prostorih. Drago Jutersek Občinska prireditev v počastitev kulturnega praznika Občinsko proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo letos pripravili v Krašnji. Z njo smo predstavili naše pomembne rojake, hkrati pa tudi delo kulturnega društva ter skrb za ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine. V preteklih letih smo v društvu poskrbeli, da so spet oživeli naši rojaki, ki so zapisani v slovenski literarni zgodovini. Večer smo torej namenili preteklosti in sedanjosti. Pobrskali smo v slikovnem in video arhivu ter s temi posnetki popestrili prireditev, v kateri so se predstavile vse dejavnosti našega društva: gledališka, etnološka, likovna, literarna, pevska. Prireditve v počastitev kulturnega praznika se je udeležilo veliko ljudi Z likovnimi deli smo predstavili akademsko slikarko Meto Adamič Bahl, ki je vzgojiteljica v našem vrtcu. Njena likovna izobrazba ji še kako prav pride pri vzgojno izobraževalnem delu. Študijsko se je izpopolnjevala v Virginiji v Združenih državah Amerike, kjer je diplomirala na oddelku za grafiko in slikarstvo. Umetnica se posveča ustvarjanju na papirju. Njena velika ljubezen je upodabljanje konj. Vodi številne likovne delavnice za otroke, mladino in odrasle. Tudi člani naše likovne skupine so deležni njene strokovne pomoči. Z razstavo knjižnih del in ilustracijami iz teh del smo predstavili našo krajanko Alenko Žumbar Klopčič, pisateljico, ki piše predvsem za otroke, pa tudi odrasle. Mnogi jo poznajo po njeni dobrodelnosti, saj pretežni del od prodaje knjig podari v dobrodelne namene. Organizira prireditve, s katerimi zbira sredstva za različne ustanove. V vseh njenih zgodbah je izražena skrb do živali, narave in okolja. Zato se tudi njena založba imenuje EKO knjiga. Čeprav je mlada, se lahko pohvali z velikim številom izdanih knjig. Z njo je lepo sodelovati. V lanskem letu smo dramatizirali in zaigrali njeno zgodbo Kako je izginilo Gradiško jezero. Žal se tokratne prireditve ni mogla udeležiti, ker je bila službeno v tujini. Pokazali smo tudi del razstave Pridih starih časov, ki je bila v Knjižnici Domžale. Vsebina prireditve je zahtevala angažiranost velikega števila nastopajočih in tistih, ki so poskrbeli za video posnetke, luč in spremljavo Hišnik in hišnica Jože in Irena Pustotnik kažeta učenkam (Katja, Lara, Špela in Brina), kako se je včasih plesalo. glasbe. Veliko dela je opravil Darko Tič, ki je zmontiral dele predstav Potresna povest in Ubežnik ter pripravil za predvajanje slike, s katerimi smo predstavili naše pisatelje in pesnika. Potrebnih je bilo kar nekaj vaj za nemoten potek celotne prireditve. Matic Dolinšek je poskrbel za osvetlitev igranega prostora, Gabriel Gales pa za glasbeno spremljavo. Čeprav je bila proslava daljša, mislim, da ni bila dolgočasna, saj so se izmenjavali gledališki prizori, petje, videoposnetki in ob fotografijah predstavitve pisateljev. Ob posnetku sneženja so prisrčno zapele tri male Metine zvezdice, Če bi imeli za delo kulturnega društva boljše pogoje, bi bila prireditev vizualno še bolj kakovostna. Izrabili smo sleherni delček večnamenskega prostora v šoli, da je dogajanje nemoteno teklo. Prepričani pa smo, da je letošnja proslava v počastitev kulturnega praznika pokazala, da v društvu aktivno deluje veliko članov, od najmanjših do najstarejših, in da je delo v društvu pestro na vseh kulturnih področjih. Tudi tokrat ni šlo brez pomoči gasilskega društva. V šolsko avlo so pripeljali in postavili njihove stole, v gasilski dom pa smo povabili nastopajoče in goste, med katerimi sta bila tudi župan Matej Kotnik in ravnateljica šole Janko Kersnik Brdo Anja Podlesnik Fetih. Vera Beguš Fotografije: Andrej Novak ■i Maruša Čebulj je občuteno recitirala Levčevo pesem Avtorica likovne razstave Meta Adamič Bahl KULTURO NOSIMO V SEBI Počastitev slovenskega kulturnega praznika na Brdu Kako zgornja trditev drži, smo z učenci dokazali 13. februarja 2013 na dveh prireditvah na Brdu (razredna stopnja, predmetna stopnja). Posvečeni sta bili slovenskemu kulturnemu prazniku. V pozdravnem nagovoru je spregovorila ravnateljica Anja Podlesnik Fetih. Povezovalca posameznih točk sta bila Nejka Omahen in Anže Resnik iz 9. razreda. Na odru so drugošolci zrecitirali ljubko pesmico Anka Zaspanka in predstavili ljudsko izštevanko Peter Veter. Za folklorni ples sta v Po-breški polki poskrbela 3.a in 3.b. Prizor Jurček so nam doživeto zaigrali učenci 5.a. Z dramatizacijo so se predstavili tudi učenci obeh 4. in 5. razredov. V poučno - šaljivem prizoru so nam približali, kako je izgledala šola nekoč. Špela in Urh sta prebrala svoji razmišljanji o kulturi. Med posameznimi točkami so se na obeh prireditvah z lastnimi instrumentalnimi skladbami predstavili učenci predmetne stopnje, ki so sodelovali na Glasbeni olimpijadi. Nastopili so: Janez Štrukelj, Maša Golob (s spremljavo Maje Pungerčar ), Anja Kralj in Urh Štempihar Jazbec. Janeza smo občudovali še v solo plesni točki. V programu prireditve smo prisluhnili petim pesmim našega Janka Kersnika. Zrecitirali so jih Matej, Anja, Leja, Manca in Urh iz 7. razreda. S pisateljem povezana je bila tudi Kersnikova bralna značka. Učenci zadnje triade so od novembra do februarja prostovoljno brali ter mi predstavili vsebine in pomen pisateljevih del. Na prireditvi sva osmim učencem z gospo ravnateljico podelili Kersnikova bralna priznanja in jim čestitali za trud: Miši Šinkovec, Maši Golob, Špeli Urankar, Tadeju Prazniku, Domnu Dragarju, Anžetu Stražarju, Lei Omahna in Tjaši Obreza. Dokazali so, da so vztrajni in zreli bralci, saj sodijo dela Janka Kersnika med zahtevnejša. Z branjem o stiskah ljudi v Kmetskih slikah pa Rokovnjačev, Jare gospode in drugih pisateljevih del so učenci dokazali tudi spoštovanje do pisatelja in domačega kraja. To pa je vrednota, ki jih bo spremljala in bogatila na njihovi nadaljnji šolski in življenjski poti. Prejeli so tudi knjigo. Prireditve za učence predmetne stopnje sta se udeležili tudi gostji: Tilka Jamnik (pisateljica, svetovalka za mladinsko književnost) in Anja Urh, s katerima bomo sodelovali na majskem literarnem festivalu v Domžalah, Bralnice pod slamnikom. Na Brdu, v Blagovici in Krašnji smo razglasili knjižne Prešernove nagrajence. Tako sta na Brdu med učenci od 2. do 5. razreda letos ta naziv prejela dva bralno izenačena učenca, brata - dvojčka, Nejc in Žiga Podgoršek iz 4.b razreda. Na PŠ Krašnja je Prešernova nagrajenka Lara Barlič iz 4. razreda, na PŠ Blagovica pa Tajda Tomelj iz 4. razreda. Med učenci od 6. do 9. razreda je naj - bralka učenka 8.a razreda Maša Golob. Ker se naša šola imenuje po pisatelju, je prav, da sta knjiga in branje razpoznavni vrednoti učencev. Zato še enkrat iskrene čestitke vsem ljubiteljem tiskane besede! Danica Dolar, knjižničarka Učenci z osvojeno Kersnikovo bralno značko ZA DUŠO IN UMETNIŠKI UŽITEK Missa brevis v B-duru Mogočno je na sobotni februarski večer prej oltarjem cerkve Marijinega Vnebovzetja na Brdu zadonel Mozartov Ave verum (Pozdravljeno, Rešnje telo). Še božično razsvetljena cerkev pozdravi člane Komornega godalnega orkestra in okoli 40 članov MePZ Klas iz Grobelj. Koncert, s katerimi je MePZ Klas Gro-blje obogatil božični čas, so programsko zapolnili Missa brevis v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, himnični in psalmski spevi ter božične pesmi. Najpomembnejši razlog za koncert je jubilejnih 20 let prepevanja zbora. Sledi Missa brevis v B-duru s šestimi mašnimi deli (Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Benedictus, Agnus Dei). Missa brevis v B-duru je napisna za zbor in štiri soliste. To so ubrano opravili Marija Prebil, sopran, Špela Kink, alt, Matej Avbelj, tenor, in Andrej Emanuel Cotman, bas, pri čemer je treba povedati, da so vsi člani zbora. To je ena izmed devetnajstih maš W. A. Mozarta. Pevce je spremljal Komorni godalni orkester, sestavljen iz članov orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, študentk violine Akademije za glasbo in diplomantk konservatorija za glasbo, orglal je Rok Rakar. Drugi del koncerta nas je spomnil, da se po slovenski tradiciji 2. februarja, na svečnico, božični čas končuje. Poslušali smo psalm Povzdigni svoje oči Mendelssohna Bartholdyja, nato adventno an-tifono O, modrost, ki ji je sledil verz, ki vsebinsko zaključuje božični čas; to je Pesem starčka Simeona, ki jo poslušamo na svečnico. Sledile so Rutterjevi Božična uspavanka in Božična luč, Sattnerjeva Počivaj, milo detece ter Stanka Premrla Angelsko petje. Za zaključek so nekoliko nostalgično izbrali Raduj, človek moj, pesem s prvega koncerta zbora pred dvajsetimi leti, tokrat spet pred občinstvom v cerkvi. Uživali smo v ubranem petju odlično izbranega in tudi koreografsko izdelanega programa. Pesem in druženje pevce MePZ Klas Groblje povezuje že 20 let, zadnji dve leti pa so samostojno pevsko društvo. V dvajsetih letih so zbor vodili Tomaž Pirnat, Janja Dragan Gombač, Peter Pogačar, zdaj pa že četrto leto prepevajo pod vodstvom člana in solista Slovenskega komornega zbora Matevža Kinka, akademskega glasbenika in glasbenega pedagoga, ki si je idejno in koreografsko tudi zamislil koncert. Zbor se udeležuje različnih festivalov, tekmovanj in zborovskih srečanj doma in v tujini, na katerih pevci potrjujejo svojo kakovost in dosegajo odlične rezultate. Njihov repertoar obsega slovenske ljudske pesmi, umetno, sakralno in klasično domačo ter tujo zborovsko glasbo. Tokratni koncert, nagrajen z dolgotrajnim aplavzom, je sodil v začetek praznovanj jubilejnega leta MePZ Klas Groblje. Mozartovo mašo bodo marca zapeli še v celjski stolnici. Skozi celo leto jih bomo z veseljem pozdravili na prireditvah in samostojnih koncertih. Marta Keržan Koncert dalmatinske glasbe Godba Lukovica je prvi februarski konec tedna v goste povabila pihalni orkester iz Pirovca in v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici pripravila koncert dalmatinske glasbe. Potem ko so lu-koviški godbeniki lani gostovali v kraju blizu Šibenika, so tokrat glasbeniki s Hrvaške vrnili obisk. V petek, 1. februarja, je tako v lukoviškem kulturnem hramu potekal dobro uro dolg koncert godbenikov iz Pirovca, ki so v naše kraje z znanimi dalmatinskimi skladbami obiskovalcem prinesli toplino in sonce. V repertoarju 50-članskega orkestra, ki je bil ustanovljen leta 1957, ni manjkalo niti svetovno znanih uspešnic in ob koncu koncerta tudi nepogrešljive slovenske ponarodele Golice. Koncert so popestrile članice ponovno obujene lukoviške ženske vokalne skupine Mladost pod vodstvom Simone Burkeljca. Ob koncu prijetnega druženja sta v zelo sproščenem vzdušju predsednik Godbe Lukovica Bojan Andrejka in župan Občine Lukovica Matej Kotnik gostom iz Pirovca podelila priložnostni darili. Dirigent gostov Denis Jelušic je v znak zelo dobrega sodelovanja lukoviški godbi podaril spominsko majico z logotipom obeh orkestrov. Obisk Dalmatincev pri nas se s tem še ni končal. Preostanke konca tedna so namreč preživeli ob ogledu Lukovice, Kranjske Gore, Planice in Ljubljane. Obilne snežne padavine so jim še polepšale obisk, saj so sonca vajeni Dalmatinci v snegu, ki ga bolj redko vidijo, neizmerno uživali. Zelo hvaležni za izjemno gostoljubje so se poslovili. Z obeh stani je bila izražena želja po nadaljevanju dobrega medsebojnega sodelovanja in čim prejšnjem ponovnem snidenju. S koncertom dalmatinske glasbe je Godba Lukovica zelo dejavno začela jubilejno leto 2013, v katerem praznuje 15-letnico aktivnega delovanja. V začetku marca so mladi lukoviški godbeniki za člane in prijatelje orkestra organizirali še smučanje v avstrijskem Zauchenseeju. Sedaj se Godba Lukovica že pospešeno pripravlja na tradicionalne aprilske in majske nastope, ki bodo vrhunec doživele 25. maja, ko bo v Šentvidu potekala 15-letnica Godbe Lukovica, ki bo v znamenju koncertnega programa domače in gostujočih godb ter narodnozabavne glasbe. Leon Andrejka Obisk glasbenikov orkestra slovenske vojske v šoli in vrtcu Krašnja Dramatizacije Zvezdice Zaspanke V 3. b smo po obravnavanju in poslušanju pravljice Frana Milčinskega Zvezdica Zaspanka doma izdelali lutke in zaigrali predstavo pred razredom. Nastopili so vsi učenci in vsem čestitam za zelo zanimive in raznovrstne lutke, ki jih lahko opazite tudi na fotografiji. Obisk pisateljice Alenke Klopčič V sredo, 21. februarja 2013, je 3. a in 3. b obiskala pisateljica Alenka Klopčič. Najprej nam je povedala, katere zgodbe je že napisala in nam veliko knjižic, ki jih je prinesla s seboj, tudi pokazala. Natisnjene so na recikliranem papirju ter govorijo o ekologiji in tudi energiji. Sporočilo knjižic je, kako naj skrbimo za okolje. Ob koncu je vsakem razredu po izboru učencev podarila po eno knjižico. Za obisk in zelo lepo predstavitev ter knjižico se Alenki Klopčič najlepše zahvaljujemo. TiNA ušTAR V četrtek, 17. januarja 2013, so nas v podružnični šoli in v vrtcu v Krašnji obiskali glasbeniki orkestra Slovenske vojske, kvartet klarinetov s tolkali. Naši gostje so predstavljali le majhen delček velikega vojaškega orkestra, za katerega pa v polni zasedbi pri nas ne bi bilo dovolj prostora. Šolarji in fantje iz starejše vrtčevske skupine so se jih zelo razveselili. Pričakovali so, da bodo pred seboj zagledali prave vojake s puškami in sabljami. Pa temu ni bilo tako. Vojaki so v roke vzeli svoja glasbila, začeli nanje igrati in mlade nadebudneže popeljali skozi glasbeni svet. Nastop se je začel s poskočnimi skladbami. Nato so glasbeniki otrokom predstavili različne vrste klarinetov: B, bas, Es in alt klarinet. Dejali so, da so vsi klarineti narejeni iz edinega lesa na svetu, ki ne gori, iz ebenovine. Njihovi zvoki se razlikujejo glede na zgradbo in velikost instrumenta. Poleg klarinetov so predstavili tudi bobne, na katere so imeli tako šolarji kot vrtčevski otroci možnost igrati. Gostje so zastavili tudi nekaj glasbenih ugank, učenci pa so ob tem pokazali svoje glasbeno znanje. Otroci so imeli možnost tudi dirigirati orkestru. Skozi glasbeni program so se seznanili z različnimi skladbami, od klasičnih, ljudskih do narodnoza-bavnih. Preživeli smo zelo prijetno in poučno dopoldne. Kolektiv Podružnične šole Krašnja in enote Vrtca Medo Krašnja se gostom - glasbenikom orkestra Slovenske vojske - najlepše zahvaljuje za obisk in se priporoča za sodelovanje tudi prihodnje leto. Meta ADAMič Bahl iN Helena Urbanja Delavnice o preprečevanju nasilja V 3. b razredu smo izvedli delavnice o preprečevanju nasilja. Preko zgodbic in delavnic sva z učiteljico Diano Šumenjak učence vodili k spoznavanju nasilja ter kako se temu lahko izognemo in opozarjamo še druge učence v šoli ali izven nje. Ob koncu so učenci še sami izdelali znake, ki nakazujejo, kakšno vedenje je prepovedano. TiNA Uštar Pustni sprevod OŠ Janko Kersnik Letošnja zima nam jo je z obilnim sneženjem pošteno zagodla, zato so jo maškare preganjale z največjo mero šaljivosti, domiselnosti in razigranosti. Sprevod maškar z OŠ Janko Kersnik Brdo se je odpravil proti zasneženemu trgu v Lukovici, po katerem so se z metlami zapodile čarovnice, zaplesali klovni, se skrivnostno nasmihale vile, vmes so bili zaporniki, kavboji in Indijanci, nekateri so se nenavadno postarali, drugi pomladili ... Veselo je bilo! Tekst iN foto:Marja Demšar Glasbene prireditve v Vrtcu Medo Kulturne vsebine v januarju navadno počivajo in spet oživijo v naslednjem mesecu, ki je znan kot mesec kulture. V vrtcu smo se odločili mesec popestriti z glasbenimi prireditvami: Pojoči medvedki so pripravili koncert prijateljem in s svojim petjem začeli GLASBENI JANUAR. Strokovne delavke vrtca so odigrale glasbeno pravljico Mire Voglar Zajčkova hišica. Otroke je navdušila drugačna, peta vsebina in instrumentalna spremljava. Vzgojiteljica Maja je pripravila pester glasbe-no-zabavni program za naše otroke in strokovne delavke. Medse smo povabili kvintet klarinetistov orkestra Slovenske vojske. Z glasbo iz risank, ki jih otroci poznajo, so navdušili majhne in velike. Svoje znanje so pridali tudi starši. Igor in Špela Kink sta presenetila otroke s prav posebnim pristopom. Otroci so spoznali in se čudili drugače zvenečemu moškemu petju. Še dolgo so izvajanje g. Tomaža podoživljali ob pogovoru in čudenju v igralnicah. Sodelovanje med šolo in vrtcem je izvrstno. Učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo, so pripravili koncert z najrazličnejšimi inštrumenti. Spoznali smo tudi godala, tolkala in pihala. Zaključek glasbenega meseca bo v šentviški cerkvi. Tam so čudovite orgle, ki so po izgledu in zvoku prav poseben inštrument. O tem pa več prihodnjič. Cveta Roser Fiju, fiju, fiju... nejše like. Šeme so v našem vrtcu preganjale »Sneg naj kar bo, le mrazek naj pobegne vstran,« Hura! Praznik odraslih, predvsem pa otrok. Star- zimo z igro, ustvarjanjem, plesom, igranjem na so bile izjave otrok, ko so tekali po vrtcu. ši so se potrudili in otroke preoblekli v najrazlič- instrumente in druženjem. Cveta Roser ^^ Rok Posavec s.p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com /vp montazaposavec lesni inženiring • montaža in popravilo pohištva • montaža notranjih vrat (Lip Bled, Alpod, Vovko...) ■, M • svetovanje in izmera ti • oblikovanje pohištva 1 • polaganje laminata in gotovega parketa i Do konca marca -10% POPUS i—na montažo ter BREZPLAČNA Ali ste vedeli? "m~ LJ. Pri nakupu stavbnega pohištva z montažo pri NAS, plačate samo 8.5% DDV! B DENT, d.o.o KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase • Straumann implantati • brezkovinska keramika dent telefoni: — ^^ aem d.o.«. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNAŠTEVILKA 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com Prijateljska tekma veteranov Veterani HK Prevoje HKP Old Stars smo na povabilo veteranov HK Vojvodina HK gentlemeNS odpotovali na prijateljsko hokejsko tekmovanje v Novi Sad. Združuje hokej in čas, ko smo hokejisti HKP igrali v drugi jugoslovanski ligi, imenovani SHHL Slovensko Hrvaška hokejska liga. Vojvo-dinci ali Lale, kot se sami imenujejo, so prav tako igrali v SVML Srbski Vojvodinski Makedonski ligi. Na hokejskih lestvicah smo tako HK Prevoje kot HK Vojvodina zasedali četrto mesto, zato smo bili po kakovosti nekje enakovredna moštva. Res je, da se nismo do letos nikoli pomerili med seboj, zato nam je bilo tudi to vodilo, da se srečamo in pomerimo v veteranskem hokeju brez grobosti. V petek, 22. februarja, smo se odpeljali z dvema kombijema v Novi Sad. Na vseh mejah nismo imeli problemov, tako da smo proti večeru že prispeli pred športni center v Novi Sad, ker so nas pričakali gostitelji HK gentlemeNS. Ob 21. uri smo začeli hokejsko tekmo in izgubili z rezultatom 7:5. V garderobi so nekateri trdili, da smo izgubili zaradi utrujenosti od vožnje ... Po tekmi so nas gostitelji povabili in pogostili v njihovem lokalu, ker se zbirajo novosadski hokejisti. Odhiteli smo v hotel v centru mesta, ki šteje preko 300.000 prebivalcev. V soboto smo odigrali še eno hokejsko tekmo in jo dobili z rezultatom 9:8. Po tekmi smo si ogledali mesto ob Donavi. Zvečer smo gostitelje povabili na družabni večer, kjer smo se pogovarjali o problemih v športu, življenju pri njih in njihovih željah ter sklepali prijateljstva. GentlemeNSe smo povabili v Slovenijo na povratno tekmo in tudi na tekmo v Inlajn hokeju v Lukovico. V nedeljo smo si ogledali še starejšo mesto in vojaško utrdbo Petrovaradin, ki so ga gradili po načrtih Avstro-Ogrske in leži na nasprotni strani Donave. Nato smo se odpravili proti domu, kjer nas je na slovenski meji že začel spremljati sneg. Kljub utrujenosti smo se vrnili dobre volje in z dobrimi vtisi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k našem gostovanju v Novem Sadu. Veterani HK Prevoje ter Modri Dirkači iz Sp. Kosez in Lukovice že nekaj let zapored treniramo na drsališču v Domžalah in s tem privabljamo oziroma navdušujemo mlade in veterane k hokeju na ledu. Hokej na ledu je doma na Prevojah, vendar tudi zime niso več tisto, kar so včasih bile. Zato si v bližnji prihodnosti želimo, da bi imeli hokejsko igrišče na ledu, kjer bi lahko trenirali hokej od najmlajših do veteranov. Vsi občani bi imeli možnost brezplačnega drsanja. DANiLO KASTELIC NK Črni Graben V sredo, 6. februarja 2013, je NK Črni graben obiskal prijateljsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije ter Bosne in Hercegovine v Stožicah. Z organiziranim prevozom smo se, manjšim nevšečnostim navkljub, odpravili na pot. Vzdušje na avtobusu je bilo veselo in polno pričakovanj. Na stadion smo prispeli približno pol ure pred začetkom, kjer je sledilo še skupinsko slikanje. Nato smo se počasi odpravili proti tribunam. Vso tekmo smo navdušeno navijali in spodbujali slovenske nogometaše, ki so na žalost izgubili (3:0). To nas navsezadnje ni preveč potrlo, saj se veselimo naslednjih tekem, kjer smo prepričani, da bo slovenska reprezentanca pokazala, česa je zmožna. Po končani tekmi smo se premraženi vrnili na avtobus in počasi odpravili proti domu. Drago Kolenko Iz Petrovaradina v Novi Sad VABILO k vpisu dečkov in deklic Nogometni klub Črni graben vpisuje nove člane. Treningi v zimskem času so v dvoranah od 1.10.2012 do 31.3.2013. Letnika 2007 in 2006: Treningi za selekcije U-6 se izvajajo v telovadnici OŠ Blagovica, vsak torek in petek od 17h do 18h. Trener David Udovič Letnika 2005 in 2004: Treningi za selekcije U-7 in U-8 se izvajajo v telovadnici OŠ Blagovica, vsak ponedeljek in četrtek od 17h do 18h. Trener Luka Orehek Letniki 2000, 2001, 2002 in 2003: Treninge za selekcije U-9, U-10 in U-12 se izvajajo v OŠ Janka Kersnika Brdo vsako sredo in petek od 16h do 17h. Trenerja Drago Kolenko in Tilen Strmšek Letnika 1999 in 1998: Treninge za selekcijo STAREJŠIH DEČKOV se izvajajo v OŠ Janka Kersnika Brdo vsak ponedeljek od 16h do 17h in soboto od 9h do 10.30. Trener Anže Čerin Vpisujemo tudi dekleta od 15. leta dalje. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Drago Kolenko, tel: 040/380-043, e-mail: nkcrnigraben@gmail.com Pokal Zlatega Polja Po treh letih čakanja na pravo zimsko snežno odejo, se nam je le izpolnila želja, da pripravimo smučarske skoke. Hitro smo se odločili, da moramo tekmo organizirati v najkrajšem času, saj so napovedovalci vremena deževje napovedovali že za konec tedna. Akcija, smo rekli, in že se nas je zbralo dvajset teptalcev ter pričeli s pripravo skakalnice. Le dobre štiri dni smo imeli na voljo, da postorimo vsaj najnujnejše za tekmo. Moram poudariti, da so se člani društva pri pripravi skakalnice zares številno odzvali, sicer tekme ne bi bilo moč izvesti. Odločitev, da se tekma izvede kar na soboto,je bila pravilna, saj je že naslednji dan neusmiljeno deževalo. Zaradi razmer je bila skakalnica pripravljena na voljo skakalcem za poskusni skok in dva v konkurenci. Lepi in atraktivni skoki so navduševali gledalce ob izteku skakalnice. Moram pohvaliti tudi merilce, saj so svoje delo opravili dokaj objektivno. Tokrat je bil najmlajši udeleženec trinajstletni David Lebar (Komovec) in najstarejši Janez Hribar iz Trnovč. Najboljši v štirih starostnih skupinah so prejeli medalje, trije z najdaljšim skokom pa lepe pokale. Za nagrade skakalcem so poskrbeli: gostilne Bevc, Furman, pivovarna Rokovnjač in RGU iz Lukovice, gostilna ROK iz Krtine, gostilna Soklič iz Zaloga, trgovina SPINA iz Prevoj, BAR pod Lipo iz Krašnje ter klavnica Sovd iz Zagorice. Društvo se vsem najlepše zahvaljuje. Uvrstitve najboljših v skupinah: Do 15 let 1. Domen Lebar 2. Tomaž Klopčič 3. Anže Hribar Od 16 -25 l. Od 26 -35 l. Nad 36 l. 1. Rok Klopčič Izlake 2. Matej Berlec 3. Janez Lebar 1. Andrej Prosenc 1. Bojan Uštar 2. Marijan Smolnikar 3. Janez Hribar Komovec ŠD Zlato Polje ŠD Zlato Polje ŠD Podgorje Komovec Selo pri Moravčah Prevalje Gorjuša ŠD Zlato Polje Pokale za najdaljše skoke so prijeli: 1. Rok Klopčič Izlake 2. Matej Berlec ŠD Podgorje 3. Janez Lebar Komovec Vsem iskrene čestitke! Tone Habjanč Izjemna California Na dan žena so nogometaši odigrali zadnje kolo malonogometne zimske lige Avtomehanike Kveder. Prav ob koncu so organizatorji lige, ŠTD Rafolče, nagradili zveste navijače z največjim derbijem zadnjih let med ekipama ŠD Lukovice in Californije. Tekma se je odvila v napetem a športnem vzdušju, finalni tekmi primerno. Lepo zapolnjene tribune so šestim dvobojem zadnjega dne dale dodatno težo. Najbolj nestrpno smo čakali na odločilno partijo. California je z visoko zmago nad ŠD Lukovico (4:1) vrhunsko zaokrožila izjemno sezono, saj so si poleg naslova prvaka prigrali še naziv najbolj »fair« ekipe z 2,44 prekrška na tekmo. Da je mera polna pa iz njihovih vrst prihaja tudi najboljši vratar lige Robi Anželj, ki je dobil le 0,64gol/tekmo. Naslednji podatek tudi priča o zasluženi osvojitvi naslova prvakov, moravško moštvo je doseglo težko doumljivoih 54 golov, kar je 4,91 na tekmo. Vse to pripelje do tretjega zaporednega naslova prvaka, čestitke! Primat najboljše ekipe naše občine podobno kot lani pripada športnemu društvu Lukovica. Skupno tretje mesto gre fantom s Trojan, članom ekipe Cosmos Antimon. Iz tega moštva prihaja najboljši strelec lige, Se-bastjan Učakar, mojster malega nogometa je dosegel 15 zadetkov, to je 1,36 na tekmo. Spremljali smo dobro organizirano in izenačeno zimsko ligo. Organizatorji, člani ŠTD Rafolč, so ob koncu z veseljem ugotovili, da večjih zapletov in nešportnih izpadov tekom sezone ni bilo in so z nasmeškom na obrazih podelili prekrasne pokale najboljšim ekipam in posameznikoma. Direktor Avotmehanike Kveder in glavni sponzor lige g. Marjan Kveder se je v sklepnem (na)govoru zahvalil vsem udeleženim za sodelovanje in namignil, da bo po svojih najboljših močeh tudi naslednjo sezono pomagal izpeljati 8. sezono pod okriljem rafolških organizatorjev in skupno jubilejno 10. izvedbo zimske lige pri RCU. Rok Avbelj Kvalifikacije za gasilsko ■ • • • I ■ ••• I I • v • olimpijado v Franciji se bližajo Mladinke PGD Prevoje v postavi Maja Pungerčar, Lea Omahna, Katja Omahna, Lara Krnc, Eva Kveder, Manca Dolenc, Nejka Dimc, Špela Jasenc, Ema Pavlič in Ema Lekan že pridno treniramo od junija 2012 naprej, z namenom, da nam 13. aprila 2013 na kvalifikacijah za olimpijado v Franciji res uspe in da doka-žemo, da znamo in zmoremo. Zaradi starosti in letnic rojstva so morale nekatere mladinke ekipo zapustiti in v ekipo smo povabile štiri nove članice, ki so odlično nadomestile položaj starih mladink. Med poletjem so treningi imeli poudarek predvsem na kondiciji, potekali so zunaj na prostem, ko pa nam vreme ni več dopuščalo kvalitetne vadbe, smo se morale z mentorjema »preseliti« v telovadnico in notranje prostore. V zadnjem času imamo treninge štirikrat tedensko. Ob ponedeljkih in sobotah treniramo v telovadnici v Blagovici in na Brdu, poleg kondicijskih priprav pa dvakrat tedensko treniramo tudi na praktičnem delu v gasilskem domu in zunaj, včasih pa se odpravimo tudi do stadiona v Domžale, kjer treniramo za štafeto z ovirami. Trenirata nas Klemen Zabret in Damjan Berdik, včasih pa na pomoč priskoči tudi Mateja Pavlič. V septembru nam je bil vsem mladinkam dodeljen status športnika, da lažje usklajujemo šolo s treningi in si napovemo spraševanja. Zaradi finančnih sredstev za telovadnico smo se odločile, da bomo zbirale star papir, ki je društvu že prinesel nekaj denarja za poravnavo stroškov za plačilo telovadnice. Papir v ta namen se še vedno zbira pred gasilskim domom na Prevojah. Na treninge prihajamo redno in z željo, da še bolj napredujemo, saj je april že skoraj tu. Upamo, da nam bo 13. aprila 2013 res uspelo in da se v začetku julija odpravimo na gasilsko olimpijado v Francijo. Nejka dimc TD Preserje V soboto, 13. oktobra 2012, smo se člani društva z avtobusom odpeljali na strokovno ekskurzijo v Idrijo in okolico. Že po poti na avtobusu so nam naši osnovnošolci pripravili presenečenje. Pripravili so zelo izčrpne prispevke o ekskurziji. Razdeljeni so bili v skupine. Prva skupina je imela rudnik živega srebra, druga muzej idrijske čipke in muzej rudnik živega srebra, tretja pa vse o bolnišnici Franja. Vse so vzeli zelo resno in so bili zelo izčrpni. Januarja smo imeli občni zbor, na katerem smo pregledali delo društva v preteklem letu in sprejeli plan dela za letošnje leto. Prvomajski golaž bo tudi letos. Junija, ob koncu šolskega leta, bo ob Gradiškem jezeru tabor kot že nekaj let. Jeseni bo spet kostanjev piknik, pa še kaj se bo našlo. V preteklem letu smo imeli v društvu tri jubilante, ki smo se jih spomnili s skromnimi darili. Na koncu smo sklenili, da se bomo tudi letos družili vsaj toliko kot v letu 2012. jERiCA CERAR 124. redni letni občni zbor PGD Lukovica Na prvo marčno soboto, 2. marca 2013, ob 19. uri je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici potekal že 124. redni letni občni zbor PGD Lukovica. Po uspešno opravljenem delu verifikacijske komisije je občni zbor s pozdravnim nagovorom udeležencem odprl predsednik društva Blaž Cerar. Najprej je bilo potrebno izvoliti delovno komisijo, ki je vodila občni zbor ter skrbela za njegov nemoten potek. Predsednik društva je predstavil dosežke društva v preteklem letu. Društvo je obogatilo svoj vozni park z gasilskim reševalnim čolnom GRČ-2 PGD Lukovica, ki bo služil za reševanje na vseh vodnih površinah v občini in tudi širše, in poveljniškim vozilom, ki je trenutno še v postopku nadgradnje, a bo kaj kmalu ključno pri posredovanju na težko dostopnih terenih, ki jih v občini Lukovici ne manjka. Sledilo je poročilo o delovanju operative v preteklem koledarskem letu, ki ga je kronološko predstavil poveljnik PGD Lukovica Zdrav-ko Tkalec. Poleg premnogih intervencij je izpostavil tudi čedalje boljšo izobrazbo predvsem mlajših operativcev. Svoja poročila so podale tudi komisija za mladino, komisija za veterane, komisija za članice, nadzorni odbor in računovodkinja društva. Vsa poročila so bila soglasno potrjena s strani udeležencev občnega zbora. Ker je vsako peto leto tudi volilno leto, smo letos izpeljali tudi volitve za predsednika in poveljnika društva. Preden pa je bila predstavljena kandidacijska lista, je občni zbor potrdil razrešitev dosedanjega vodstva, ki pa mu je bil z volitvami udeležencev občnega zbora zaupan še en petletni mandat. Izvoljeni so bili tudi novi člani upravnega odbora, poveljstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Sprejeli in obravnavali smo tudi delovni in finančni plan za leto 2013. Zbrane so pozdravili tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik, poveljnik GZ Lukovica Zdravko Tkalec, predsednik GZ Lukovica Robert Maselj, predsednik KS Lukovica, predsednik KS Zlato Polje in predstavnika PGD Trojane. Sprejet je bil tudi sklep, da se dolgoletnemu članu, nekdanjemu predsedniku, poveljniku in še vedno aktivnemu članu društva Florijanu Maslju na slavnostni akademiji podeli naziv častni poveljnik društva. Po podelitvi odlikovanj in napredovanj v stopnji čina smo občni zbor zaključili s pogostitvijo udeležencev in prijetnim druženjem. Luka Horjak Foto: Katja Cerar vabilo Ljubezen do obujanja slovenske plesne in druge zapuščine naših krajev je pripeljala do ideje za ustanovitev folklorne skupine. Vse, ki vas privlačijo folklorni plesi, prijetno druženje in ohranjanje ljudskega izročila, vabimo na predstavitev in seznanitev s to dejavnostjo. Dobimo se v torek, 16. aprila 2013, ob 19. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Poleg plesalcev so vabljeni tudi glasbeniki, saj brez pristne glasbe pri folklori ne gre. Turistično društvo Sv. vid Občni zbor Društva podeželskih žena Lukovica Osmi februar - kulturni dan vseh Slovencev in hkrati praznik podeželskih žena Lukovice. Zbralo se nas je preko 70. Po krajšem kulturnem programu je vse zbrane pozdravila predsednica Vida Capuder, ki je tudi predstavila delo društva v minulem letu in seveda načrte za naprej. Kot vsako leto bomo tudi letos organizirale pohod okoli Gradiškega jezera, dve strokovni ekskurziji, kuharski tečaj, sodelovale na raznih sejmih in prireditvah. Predvsem pa ne bomo pozabile na druženje in zabavo. Mnenje vseh zbranih je bilo namreč, da to vsi zelo potrebujemo. Navdušil nas je tudi županov predlog za ekskurzijo po lukovški občini in seveda tudi obljube gospe Čoklove, da nam je kot predsednica Turistične zveze občine Lukovica pripravljena pri tem pomagati. Občni zbor nam je prijazno popestrila s svojim predavanjem o zdravem prehranjevanju doktorica Ovnova. Njene besede, da ni važno le, da se najemo, temveč tudi to, kaj in kako pojemo, da jemo v miru, zdravo ter uravnoteženo in seveda v pravih količinah ter kombinacijah. Prepričana sem, da smo si zapomnile vsaj kakšen njen stavek. Zahvaljujemo se ji za čas in prijaznost, ki nam jo je namenila in se veselimo naslednjega srečanja z njo. Slavka Urbanja VABILO Vabimo vas, da se nam pridružite na šestem tradicionalnem pohodu okoli Gradiškega jezera. Dobimo se v ponedeljek , 25. marca, ob 10. uri na parkirišču. Malica iz nahrbtnikov, kulturni program, družabno srečanje na cilju. Vsaka udeleženka prejme nagelj ob materinskem dnevu. Pohod bo ob vsakem vremenu. Vsem bralcem Rokovnjača želimo lepe velikonočne praznike! Društvo podeželskih žena lukovica ČD Lukovica: občni zbor in »izlet« v kino Bo že držalo, da v čebelarjevem svetu zimski meseci veljajo za čas počitka in nabiranja novih moči za novo delovno sezono. Vendar pa v Čebelarskem društvu Lukovica nikakor ne počivamo. Konec januarja smo se čebelarke in čebelarji zbrali na rednem občnem zboru v gostišču Čebelica na Brdu. Petkovo pozno popoldne je ob pogledu na minulo leto minilo zelo hitro. Predsednik društva Mitja Nakrst je po začetnem pozdravu in minuti molka ob spominu na umrlega člana Franca Zobavnika vodenje občnega zbora predal Henriku Omahni. Beseda je bila nato namenjena predsedniku, tajnici, blagajni-čarki, predsedniku nadzornega odbora in skrbniku društvenega čebelnjaka, ki so predstavili letna poročila. Iz podanih poročil in nagovorov gostov iz sosednjih društev je razvidno, da je za nami zelo uspešno in zanimivo leto. Predsednik je nato predstavil program dela za tekoče leto, saj se vsak mesec v našem društvu nekaj dogaja. Predvidena so izobraževanja, urejanje okolice društvenega čebelnjaka, strokovna ekskurzija, predavanje o obrezovanju dreves, obisk v vrtcu z medenim zajtrkom ... Še vedno se vsako prvo sredo v mesecu ob 18. uri v društveni pisarni na Brdu odvijajo debatni večeri, kjer se člani pogovarjamo o aktualnih čebelarskih temah. Debatni večeri so vedno bolj obiskani in so res lepa priložnost za konstruktivno debato o aktualnih čebelarskih dilemah. Razvila se je zanimiva debata in večer se je zaključil v prijetnem vzdušju. V začetku marca smo se članice, člani in ljubitelji čebel - zbralo se nas je kar 27 - odpravili v Kinodvor, kjer smo si ogledali dokumentarni film s slovenskim naslovom Več kot med. Vsekakor je ogled filma zanimiva izkušnja in pridobitev novih spoznanj o čebelarjenju po svetu. Vtisi po ogledu filma so bili različni, vsi pa smo se strinjali, da so čebele naše bogastvo, da so živa bitja in moramo tako z njimi tudi ravnati. Predvsem nas je navdušila res lepa slika oziroma pogled v svet čebel. Pomlad se že kaže v vsej svoji lepoti. Čebelarji in čebelarke že opravljamo prva opravila pri čebelah. Prebujanje narave naj nam bo tudi opomin, naj prebudi v nas skrb za naše okolje, za naravo - da bodo tudi naslednje pomladi cvetoče in dišeče. Več informacij o delovanju našega društva je dostopnih na spletni strani društva http:// www.srce-me-povezuje.si/cebelarji-lukovica. Katja Nakrst TAJNiCA CD LukoviCA Kolona pohodnikov na poti do vrha Kuka Planinski pohod na Kraški rob V nedeljo, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, se je 65 članov Športnega društva Helios in Planinskega društva Blagovica podalo na planinski pohod na Kraški rob, ki nudi nešteto poti in čudovite razglede v neokrnjenem naravnem okolju, posejanim z gručastimi zaselki, pripetimi na rob vzpetin kot varna ptičja gnezda. Na tem območju slovenske Istre vlada blagodejni mir, čisti zrak se nenehoma meša v manjših in večjih valovih burje. Izhodiščna točka poti je bila vas Gračišče (325 m), od koder so se pohodniki povzpeli na vrh Kraškega roba, kjer stoji razgledni stolp Lačna (451 m) ter nadaljevali pot v smeri Koga (418 m) do vrha Kuk (489 m). Po počitku so se spustili v dolino proti Hrastovljam, kjer jih je čakal avtobus. Na poti domov so najmlajši udeleženci pohoda zbrano in tenkočutno zapeli Prešernovo Zdravljico in na ta način počastili slovenski kulturni praznik. M. Bolhar Med udeleženci pohoda je bilo veliko otrok. Uspešno so premešale karte 15. februarja so imele žene Društva podeželskih žena Blagovica - Trojane redni letni občni zbor v podružnični šoli v Blagovici. Veliko se jih je zbralo, kar govori v prid temu, kako uspešne in ustvarjalne so. V naslovu povedano pomeni, da so lani dobro izbrale novo predsednico Ani Čerin, ki je njeni predhodnici Darinki res lahko v ponos in pravo vero, da bo društvo nadaljevalo začrtano pot. Tudi dolgoletna blagajničarka društva gospa Vida - skoraj tridesetletno opravljanje te pomembne funkcije, je predala novi blagajničarki Ireni. Vse zastavljene cilje preteklega leta so uresničile, še najlepše so se imele na izletu na Golem otoku, kjer so si ogledale pokrajino in poslušale zgodovino naše preteklosti, ki je del naše zgodovine in se je pač ne da prezreti. Posnetki z izleta in drugih skupnih srečanj, ki so spremljali občni zbor, pa jim je obudil spomine in pričaral nasmeh in hehet na obraz. Letošnje leto bo prav tako pestro, učile se bodo novih ročnih spretnosti, kuhale, potovale po naši deželi, pripravljale srečanja in se udeleževale tistih, ki jih bodo pripravila druga društva. Povabljene so tudi na izobraževanja, ki jih organizira Kmetijsko svetovalna služba tako na nivoju države kot lokalno. Povabili sta jih Marta Kos in Pavla Pirnat in jim hkrati izrekli pohvale za njihovo delovanje in ohranjanje dediščine kmečkega in kulturnega življa prednikov. Še zlasti velja povabilo k zbiranju in vzgajanju domačih avtohtonih semen in tudi domačih sadnih drevesnih vrst. S pohvalami ni skoparil niti župan Matej Kotnik, ki je posebej poudaril, kako pomembno se je pogovarjati z otroki. Starši bi se morali več pogovarjati z njimi, kajti psihologinja v vrtcu opaža, da ima veliko malčkov govorne težave. Tu pa še kako lahko pripomorejo ravno matere, žene z veliko pogovarjanja s svojimi otroki in vnuki (no, se razume, da očetje nikakor niso izvzeti). Povabljene gostje iz sosednjih društev so opazile njihovo starostno raznolikost od mladih do starejših članic domačega društva. Uradni občni zbor se je končal v dobri uri, ker pa si je bilo treba povedati še toliko stvari ob sproščenem klepetu, so zadnje z zbora odšle zelo pozno. Ampak je druženje in pogovor še kako potreben v današnjem hitenju in ob neštetih obveznostih. Milena Bradač spominska slovesnost na Oklem nad Ihanom Kljub slabemu vremenu smo se člani in simpatizerji Združenja borcev za vrednost NOB občine Lukovica udeležili v soboto, 23. februarja 2013, slovesnosti na Oklem. Tam je padlo 72 partizanov kamniškozasavsega odreda. Slavnosti govornik, župan občine Domžale Toni Dragar, je v govoru dejal: "To se ne sme več ponoviti. Moramo pa ohranjati spomine nanje, ki so se tako hrabro borili." Vse udeležence proslave je že letos povabil, da se vidimo spet drugo leto, ko bo minilo 70 let od tragedije na Oklem. Jožica Križman Občni zbor Športnega društva Zlato Polje Sredi januarja so se zbrali člani ŠD Zlato Polje na občnem zboru in zbranim posredovali delovanje društva za preteklo leto. Navzočeje pozdravil predsednik društva, za delovnega predsednika pa predlagal Marka Vrankarja. Poslušali smo poročilo o delu društva za lansko leto, v katerem smo bili zelo uspešni. Skoraj v celoti smo realizirali vse začrtane naloge. S pomočjo Občine Lukovica smo sanirali poškodovani del igrišča in ga tudi v celoti preplas-tili. Dokončali smo tudi z napeljavo razsvetljave še spodnjega dela igrišča, na kar smo čakali že vrsto let. Bill smo dokaj aktivni na športno rekreativnem področju; poročilo je podal tajnik društva. Blagajnik nam je nanizal finančno poslovanje za lansko leto s pozitivnimi številkami. Podan je bil plan dela za letošnje leto, v katerem je prednostna sanacija in zamenjava zaščitne mreže ob igrišču ter čiščenje in pleskanje celotnega nadstreška stopnišča oziroma tribune. Tudi tokrat so bile podeljene plakete, ki so jih prejeli: Janko Kuhar član društva za vzorno delo, Občina Lukovica za pomoč društvu ter župan Matej Kotnik in Tomaž Cerar za dolgoletno pomoč in podporo društvu. Prisluhnili smo besedam župana, ki je dejal: "Vesel sem, da ste tako aktivni, pridobili ste sredstva, da ste lahko toliko naredili, da ste delavni. Upam ,da boste tudi v bodoče" Janez Pavlič, predsednik KS Zlato Polje, je izrazil povezanost društva s KS in se zahvalil članom za pomoč pri izvedbi spominske svečanosti ob sedemdeseti obletnici požiga zlatopoljskih vasi. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem za udeležbo, Občini Lukovica, županu in Tomažu Cerarju za pomoč, prav tako tudi vsem donatorjem in vsem, ki društvu pomagajo. Tone Habjanič 32 POLITIKA s'l Rokovnjač »Ukradli so nam državo« Janez Janša je dejal »Ni vsak čas tak, da terja zborovanja. A danes tak čas je. Potisnili so nas vanj in nimamo druge izbire.« Danes potrebujemo enak pristop. Zato hvala, ker ste prišli. Hvala, ker ste danes na Kongresnem trgu in hvala, ker vam ni vseeno, kaj bo z našo domovino. Po osamosvojitvi smo Slovenci dokazali, da lahko v enakopravnih pogojih dosegamo enake in boljše rezultate. Za vse zamujene priložnosti pa smo bili krivi sami. Ostanki preteklosti so se razraščali, uspevala sta laž in prevara. Večino prejšnje družbene lastnine so si prisvojili nekdanji nelegitimni upravljavci. Ko jih je kriza začela omejevati, so silili državo v drastično zadolževanje. Zato, da je ta lahko dajala nov denar v državne banke, te pa so ga preko slabih kreditov prelile njim. Danes je več milijardna bančna luknja največji problem te države. Tisti, ki so jo povzročili, tisti so nam ukradli državo. In to želijo početi še naprej. Ta luknja iz slabih kreditov šestnajstih povezanih družb. Petnajst teh povezanih družb je oziroma je bilo pred stečaji trdno v rokah prepoznavnih oseb tranzicijske levice, večinoma neposredno v okrilju Foruma 21. Samo ena je pripadala cerkvenemu holdingu. Milijardna luknja v slovenskih državnih bankah ima jasno prepoznavne botre in ti imajo jasno prepoznavno barvo. Napadene so bile institucije, ki zagotavljajo korektiv grobemu delovanju trga oz. pri nas tovarišijskega kapitalizma. »Ni lahke poti, a pred nami je vsemu navkljub lahko dobra prihodnost.« Več na www.lukovica.sds.si Obisk ministrov in poslancev V* I v* • v nasi občini Delegacija dveh ministrov in štirih poslancev Državnega zbora: predsednica Nove Slovenije in ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin ter poslanci Iva Dimic, Janez Vasle in Jožef Horvat, je na svojem rednem mesečnem obisku regij v ponedeljek, 18. februarja 2013, obiskala tudi Občino Lukovica. Ustavili so se v podjetju M&P Burja v Krašnji. Minister za obrambo in poslanci so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo. Ci Mover Slovenija ^pf totttfttsko uutiska stmtmo Blizu ljudem XII. Kongres SLS Na 12. rednem volilnem Kongresu SLS, 2. marca 2013 na Brdu pri Kranju, je bilo izvoljeno novo vodstvo SLS in člani organov SLS. Novi predsednik SLS je postal Franc Bogovič. Ob izvolitvi novemu predsedniku čestitamo in mu želimo uspešno delo v novem mandatu. Čestitamo tudi vsem materam ob materinskem dnevu. 0.0. SLS LuKoviCA I Ni ga, ki bi zmogel otroka lepše podučiti, kdo je Bog, kakor skrben oče in ljubezniva mati. (bl. Anton Martin Slomšek) Vsem mamicam, mamam in babicam hvala za skrb in dobroto, ki nam jo dajete, za vso ljubezen in toplino. Ob materinskem dnevu vam iskreno čestitamo! Občankam in občanom želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! Občinski odbor N.Si Lukovica Ustanovitelj tega močnega podjetja in nekdanji župan Občine Lukovica Anastazij Živko Burja je gostom predstavil podjetje in optimistični načrte za prihodnost. Podjetje zdaj uspešno vodita sinova Boštjan in Simon. Njegovo podjetje je zgled, da se z družinsko zavzetostjo da dejansko dobro poslovati in dosegati odličnost v vseh pomenih besede. Ministra in poslanci so obiskali tudi nekatere druge občine osrednje-slovenske regije (Dol pri Ljubljani, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda, Kamnik, Moravče) in se seznanili z njihovim delovanjem. Ugotovili so, da imajo te občine precej skupnih značilnosti. Ena teh je, da imajo zaradi velikega priseljevanja predvsem mladih družin v rodni dobi v preteklih nekaj letih razmeroma visok naravni prirast, kar pa s seboj prinese potrebo po več mestih v vrtcih in kasneje v osnovnih šolah. S tem je tudi neposredno obremenjen vedno premajhen proračun občin. Kot predstavniki občin sami priznavajo, se v preteklosti ni dovolj strateško načrtovalo, da bi se ob pospešeni izgradnji stanovanj poskrbelo tudi za ostalo infrastrukturo, kar v veliki meri velja tudi za našo občino. Naknadno urejanje te problematike sicer otežuje dejstvo, da zaradi geografske lege v razvitem delu države te občine na razpisih za sofinanciranje izgradnje ali obnove šol ter ostale infrastrukture dobijo manj točk, čeprav niso ravno bogate. Je pa škoda, da naš župan ni imel časa, da bi se z ministroma in poslanci osebno srečal in pridobil koristne informacije, kako se problem vendarle da reševati. Poslal je podžupana Bojana Andrejka, ki je pozdravil goste v imenu občine. Zinka Meden in Janez Bernot Zahvala vsem dobrim ljudem Dober mesec po požaru, ki nam je uničil dom, imamo spet streho. V naših srcih se je prižgala lučka, ki nam osvetljuje pot v novo življenje. Do strehe nad glavo ste nam pomagali DOBRI LJUDJE. Gasilci, Občina Lukovica, Krajevna skupnost Prevoje, krajani KS Prevoje, sosedje, prijatelji - bližnji in daljni, znanci in nenazadnje sorodniki. Koliko tolažbe in spodbudnih besed smo bili deležni; od vsepovsod ste prihajali na pogorišče in nam pomagali pri obnavljanju našega doma; vaši prispevki so nam olajšali težke trenutke, ki smo jih doživljali, in pripomogli, da smo lahko začeli obnavljati tisto, kar potrebuje vsak za svoj obstoj, lasten dom. BREZ VAS NE BI ZMOGLI! Beseda HVALA je mogoče premalo, toda ta trenutek drugega nimamo. Božo PoGAčAR z družino Opravičilo Zdravko Gabrovec, Krajno Brdo štev. 14, obžalujem storjeno dejanje in se oškodovancu Janezu Sušniku, Krajno Brdo štev. 11, opravičujem. Letošnja zima pokazala pravi obraz Nevajeni smo bili, da je zimska odeja - sneg, čedalje bolj redkost v naših krajih v zimskem času. Seveda je bilo to všeč prevoznikom in voznikom osebnih vozil, ki so po kopnih cestah varno - brez zastojev vozili po njih ne glede na čas. Toda letos se je vse postavilo na glavo. S trinajstega na štirinajsti januar je padla prva pošiljka snega in to 50 cm in več. Tudi sam sem imel slabo cesto tako rekoč neprevozno. Asfaltni del ceste je po pluženju 14. januarja ob 10. uri bil takoj prevozen, makadamski del pa sem bolan nekaj dni usposabljal (odmetavanje, posip itd.), da sem lahko šel do zdravnika in v trgovino. Zatem so se manjše padavine občasno pojavljale, pluženja pa ni bilo zaradi premajhne količine snega. Centimetri snega pa so na makadamski cesti ostajali. Po 20. februarju pa sta ponovno prišli dve pošiljki snega po 30 cm. Prevozno res slaba zima, toda upam, da se te snežne padavine nalagajo kot rezerva za vodo ob morebitni veliki suši v poletnem času. Voda je in bo življenjskega pomena. vinkoJeras Rokovnjač Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama,stara mama in sestra VALENTINA URANKAR po domače Brinovčeva mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, Boži Požar in Francu Novaku za poslovilni govor, gospodu Antonu Potokarju in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem! Vsi njeni Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša draga sestra in teta VLADISLAVA RIHTAR iz Krašnje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna, pisna sožalja in sveče. Posebna zahvala župniku Antonu Potokarju za lepe besede slovesa in pogrebno sv. mašo ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo Slavko pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni m Prekmalu osul se je cvet tvojih mladih let. Nam za vedno ostane le spomin na ta mladi osuti cvet. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje URŠKE CERAR iz Gorenj nad Blagovico se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Od srca hvala za vso sosedsko, prijateljsko pomoč, za darovano denarno pomoč, cvetje, sveče in svete maše. Posebno hvala vsem njenim sošolcem , vodstvu Srednje šole živilske stroke, Zavodu za usposabljanje Janeza Levca in gospe vzgojiteljici Danijeli. Hvala gospodu župniku Marku Pajku za lepe poslovilne besede, hvala pogrebni službi Vrbančič. Mamica Mari in sestrica Andreja ter vsi njeni 3 Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, boleč spomin. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA KUŠAR iz Učaka 17 pri Trojanah Vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo poznali, se najlepše zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Zahvala osebju Doma počitka Mengeš za 15-letno skrbno oskrbo v domu. Zahvala župniku Dragu Markušu za lep mašni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Šentgotard, pevcem moškega pevskega zbora Lipa, pogrebni službi Vrbančič in Ladu Goričanu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Tu bi lahko bil vaš oglas. Ekskluzivno trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač: 01 839 6400 www.ir-image.si IR IMAGE advertising Skupaj s Hoferjem sem za vas izbral: sivi pinot Lisjak 2011 Vipavska dolina postaja vse bolj prepoznavna po lahkih belih vinih, saj kombinacija hladnejšega podnebja in bližine morja ustvari prijetno aromo ter svežino. V okolici Dornberka najdemo tudi vinsko klet Lisjak, ki jo vodita brata Tomaž in Klemen. Prvi skrbi za agronomijo, drugi pa se posveča enologiji. Idealna kombinacija vestnega obdelovanja vinogradov in natančnega dela v kleti prinaša odlične rezultate. je priznani slovenski sommelier in ustanovitelj spletnega portala evino. Njegove prispevke o vinih si lahko preberemo v števili1 i revijah. Udeležil se je mnogih držav, i'i tekmovanj in na vseh osvojil zlato rredeljo. Še posebej se je izkazal na letošnjem stanovskem tekmovanju, kjer je postal najboljSi sommelier za leto 2013. LISJAK Sivi pinot kakovostno suho belo vino z zaščitenim geografskim poreklom, alk. 13,5% vol., 0,751 Sivi pinot Lisjak 2011 je lahkotno in harmonično vino z izraženo kislino ter srednje dolgim pookusom. Arome spominjajo na koščičasto sadje, kot so breskve in marelice, v ozadju pa se čuti aroma zelenega jabolka in grenivke. Sivi pinot Lisjak 2011 je eno redkih lahkih belih vin, ki se prileže tudi ob mrzlih zimskih dneh. Priporočene jedi: jedi iz belega mesa, ribe, školjke in lahke jedi z gobami Servirna temperatura: ca. 8-10 °C Poreklo: Vipavska dolina Gašper Čarman, sommelier, eVino Vsa vina iz naše ponudbe najdete na www.hofer.si Hofer trgovina d.o.o"- Priporočene jedi: pomladanske solate, ribe, morski sadeži, rižote, testenine in goveji karpačo, odličen je tudi kotaperitiv Servirna temperatura: 9-10 °C Poreklo: Slovenija UUTOMERČAN Traminec kakovostno sladko belo vino z zaščitenim geografskim poreklom, 0,751 GORIŠKA BRDA Rose kakovostno suho rose vino z zaščitenim geografskim poreklom, 0,751 VINAKOPER v Sladki muškat kakovostno sladko belo vino z zaščitenim geografskim poreklom, 0,751 Priporočene jedi: različne sladice, ponudimo ga lahko tudi samostojno Servirna temperatura: 10-12 °C Poreklo: Slovenija Priporočene jedi: sladice in sadje Servirna temperatura: 10 °C Poreklo: Slovenija LUIS FELIPE EDWARDS Cabernet sauvignon suho rdeče vino, Priporočene jedi: mesne jedi (steaki ipd.) Servirna temperatura: 16-18 °C Poreklo: Čile BURLWOOD Ruby cabernet suho rdeče vino, 0,751 Priporočene jedi: jedi z žara in začinjene mesne jedi Servirna temperatura: 16-18 °C Poreklo: Kalifornija. ZDA Priporočene jedi: mesne jedi, suhome-snati izdelki, rdeče meso in divjačina Servirna temperatura: 16-18 °C Poreklo: Slovenija KAVRECIC Refošk kakovostno suho rdeče vino z zaščitenim geografskim poreklom, 0,751