Leto XVIII.
f Celju, dne 29. septembra 1908.
, //o pUj' -Štev. 111.
DOMOVIN
1
i

Uredništvo
Je na Schilleijevi cesti ši 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake peti t-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno rnseriranje znaten popust.
Odgovor trboveljskih obrtnikov in trgovcev na ptujske in celjske dogodke.
V sredo, 23. t. m. vršil se je v Trbovljah - Vodah mnogoštevilno obiskani sestanek slovenskih obrtnikov in trgovcev. Z ogorčenjem so sledili navzoči izvajanjem referata, ki je slikal dogodke zadnjih dveh teanov ter ra^iskaval vzroke nemških napadov in zločinov na mirne Slovence, Ogromna večina najstrastnejših sovražnikov našega naroda živi zgolj od denarja slovenskih odjemalcev; denar, ki ga dan na dan nanaša slovenski obrtnik in trgovec nemškemu liferantu pa se porablja deloma za to, da se najme poulična druhal, ki slovenskega odjemalca, kateri je v soboto še oddal svojemu nemškemu in nemčurskemu trgovskemu »prijatelju" stotake in tisočake, v nedeljo neusmiljeno zasmehuje in pobija. Resolucije in protesti ne pomagajo nič, treba je iskati resnejših sredstev, ki naj v bodoče onemogočujejo enake prizore. Le v gospodarski osamosvojitvi leži rešitev tega vprašanja. V tem oziru se mora začeti posebno pri nas na Spodnjem Štajerskem z doslednim in dobro premišljenim delom. Razmere našega dobavnega trga žal ne pripuščajo popolnega bojkota nemških liferantov, vendar pa bi se dalo z organizirano sa-mopomočjo že sedaj marsikaj doseči. V Celju bi se naj osnovala velika nakupovalna zadruga ali pa centralno skladišče špecerijskega blaga v obliki družbe z omejeno zavezo, pri kateri bi lahko sodelovali vsi slovensko-šta-jerski trgovci, enake nakupovalne zadruge naj bi si osnovali tudi drugi
obrtniki. Glede manufakture slovenski trgovci niso navezani na Celje, Ptuj in Maribor: popoln bojkot nemških tvrdk je lahko izvedljiv ker je ljubljanska slovenska manufak-tu;na trgovina jako razvita. Treba pa bi bilo opozoriti predvsem tudi češko industrijo na slovenski trg, kar naj bi celjsko trgovsko društvo oskrbelo. — Zbrani obrtniki in trgovci so si postavili sledeča temeljna načela, ki morajo veljati kot nekak minimum gospodarskega programa vsakterega slovenskega odjemalca:
1.	Enako dobro in ceno blago bodo kupovali v naprej le pri slovenskih odjemalcih.
2.	Ozirali se bodo v drugi vrsti na slovansko industrijo ter pričakujejo, da se posreči slovenskim trgovskim in obrtnim društvom obrniti pozornost slovanskih dodovateljev na slovenski trg.
3.	Kadar je treba kupiti pri nemškem liferantu ozirali se bojo predvsem na tvrdke, ki niso na slovenskem ozemlju, posebno pa se bodo ogibali nemških liferantov v Celju, Ptuju, Mariboru in Ljubljani.
4.	Vso korespondenco bodo v naprej vodili slovensko in odklanjali obiske nemških agentov.
Z ozirom na lokalne razmere v Trbovljah bodo delovali obrtniki in trgovci na to, da se še bolj kot do-sedaj uveljavijo samoslovenski napisi na izvesnih deskah.
Navzoči so si bili tudi edini v tem, da ne gre sprejemat nemških do-stavnic in pisem javnih uradov in ustanov: vsak zaveden trboveljski obrtnik in trgovec jih bo v prihodnje brezpogojno zavračal.
Splošno se je tudi izrekla želja, da naj bi se večkrat vršili obrtni in trgovski sestanki pri katerih bi naj strokovnjaki poročali o važnejših strokovnih zadevah in kjer bi se naj tudi pogovarjali o skupnih težnjah trboveljskega obrtništva.
Ob splošnem zadovoljstvu se je končal večer, ki naj pomenja v gospodarskem življenju našega industri-jalnega kraja važen in krepek korak naprej!
Politični pregled
Domače dežele.
Nemci v celi državi so se složno poprijeli skrajno izzivajoče taktike. Njih nacijonalni in radikalni poslanci, katerim nemški minister rojak včasih samo sekundira včasih pa načeluje v njih početju, skrbe za to, da se v vseh autonomnih zborih in na neštetih shodih po čeli Avstriji govori o dogodkih v Ljubljani, da se povsod sklepajo ten-denciozne resolucije proti »slovenskim nasilstvom" itd. Nemško meščansko časopisje vseh barv je v zavijanju, laganju in izmišljanju slovenskih hudodelstev in kulturnih grozot prekosilo samo sebe. Kdor pozna to časopisje, bo vedel, kaj se to pravi. Ce kedaj, pokazalo in dokazalo je nemško meščansko časopisje sedaj, na kako nizki etični in knltnrni stopinji stoje njega pisci in vzdrževalci ali narečniki. Vse to brezmejno in v kulturni zgodovini bržkone do danes še nepoznano spro-staštvo nosi na sebi jasno vsakemu in menda celo policijskemu in vladnemu očesu viden značaj skrajne frivolnosti. Tem praznim frazerjem se vidi, da so komedijanti, katerih edini namen je
LISTEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
A za »večernice ... v tih vaseh (slovenskega kmeta) ..., gdi (latinskih) šularjev nej", ni določil nemščini ni-kakega upoštevanja, čeravno so bile namenjene tudi grajščaku in njegovi družini. V določilih o »jutrašnji službi božji... ob praznikih, kadar ta cerkov ob sedmi uri pred puldnem se vkupe zbira" in o »večerji", ki »po vseh mejstih inu farah vsak mesic ino koker čestnkrat so ludi pred rokami, kir se hote obhajati, se ima deržati" je po okolščinah puščal latinsko petje sicer pa predpisal slovenski jezik: Najprej mogo ti šularji ta Introitum de tempore, Kirielejson, Et in terra, eno lipo kerščansko prozo, latinski pejti. Za tejm ima vsa cerkov en slovenski psalm, duhovsko pejsem oli en štuk oli artikul iz tiga kate-
kizma, potle Pridi k nam sveti duh pejti. Natu ima ta pridigar začeti pridigati prou inu zastopnu iz pisma od tih štnkov inu artikulov ... oli ta nedelski postavleni evangeli ali to epistolo... Po pridigi ima s to cer-kovjo moliti za vse stannve, nadlnge inu za vso žlaht potrebo oli to litanijo pejti (slovenski vzorci). Inu po sledni pridigi se imajo ti ludi zvejstu opominati, de bozih hišnih ludi ž nih almožno ne pozabijo, ,inu na koncu tim ludem ta žegen se oznaniti (slovenski vzorec), inu z ano duhovsko pejsmo se ta jutrašna služba božja dokona. Kadar se pag ta Kristuseva večerja derži inu obhaje, se ima letaku .. . ravnati (:)... na večer ti, kir se hote obhajati, imajo timu pridigarju se izkazati, tim ima ta pridigar pridigati, vsakiga suseb zaslišati, izuprašati, vmejli inu zastopi ta celi katekizmus, hoče-ii v pravo pokuro stopiti. Inu potle v jutro spet v to cerkev priti, vkupe pejti, latinski inn slovenski. Natu ta gmajn pridiga se sturiti, inu
na koncu kratku od tiga prida inu vredniga vživanja te večerje povejdati (slovenski vzorec). Za tejm to očito izpovid . . . govoriti tim ludem naprej inu moliti (slovenski vzorec). Za tejm se ima pejti ta kratka oli dolga slovenska vera. V tem ima ta pridigar iz te kancelije pujti h timu oltarja, gdi je h timu obhajilu per-pravlenn. Inu, od letih predgovorih en navuk oli pridigo od te večerje proti tim ludem lipu po lahku inu zastupnu brati (slovenski vzorec). — Tudi za druge cerkvene obrede je predpisal slovenski jezik in priredil po možnosti slovenske vzorce in previdno, pa odločno korakal za ciljem, ki ga je orisal z besedami: »...Mi hočemo, de v ti naši krajski deželi... se tj| psalmi, pejsmi inu vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovenskim kranjsim jeziku se dopernašajo inudile." Pod solncem tega smotra so zoreli tudi Trubarjevi nazori v šoli.
Dalje sledi.
povzročiti nečuven škandal in zmešnjavo ter pri tem osmešiti državo, katero so baje sami ustvarili ter jo tudi sami vzdržujejo in ob jednem za večno kompromitirati »državni ugled", na katerega se vedno sklicujejo, trdeč da so ga slovenska nasilstva in pan-slavistična agresivnost spodkopala. Žalostno je, da v nemškem prebivalstvu ni razven soc. demokratov nobene stranke, ki bi se energično uprla tej nečuveno frivolni igri z najresnejšimi stvarmi. Še bolj žalostno je pa to, da baron Beck [in njegova vlada, katere član je seveda tudi ekscelenca Prade, jemlje te razgrajače resno in konferira z njimi, kakor z normalnimi ljudmi.
*
Deželni zbori.
V	štajerskem deželnem zboru je bil 26. t. m. predložen račnnski zaključek za 1907 kateri kaže, da je imela dežela v minolem letu skupno 28,516.898 K 55 vin. izdatkov ki so bili pokriti s 50 in 55°/0 dokladami z davkom na pivo (v znesku 2,735.253 K) z 10% dokladami na vžitnine v zneskn 270 tisoč, z državnim prispevkom od osebnega doh. davka v znesku 184 tisoč in davka na žganje z 970 tisoč. — Končni deficit je znašal 1,085.007 K. Južna železnica hoča zopet povišati svoje tarife. .Posl. Wellenhof upa, da vlada ne bo potrdila tega povišanja. Soc. dem, Schacherl zahteva, naj vlada zapreči, da bi se to zgodilo. — Posl. Kern je govoril o pomanjkanju vagonov na Južni šeleznici za prevažanje sadja in raznih kmetskih pridelkov, kar povzroča baš sedaj kmetom velikanske izgube. — Posl. Resel zahteva naj se premeni deželni red tako, da bode deželni zbor moral vsako leto vsaj 10 tednov zborovati, da reši najnujnejša vprašanja tikajoča se deželnega gospodarstva.
*
V	goriškem deželnem zboru je prišlo do čudnega seskupljenja strank: Združili so se Faiduttijevi furlanski klerikalci s lovenskimi liberalci in slovenski klerikalci z italjanskimi liberalci. Skupina Faidutti-Gabršček stoji proti skupini Pajer - Gregorčič ter je v vprašanju o sestavi verifikacijskega odseka že priborila svojo prvo zmago. Zdi se pa, da bode ta tudi zadnja, kajti skupina Pajer-Gregorčič je na to zapustila dvorano in s tem onemogočila nadaljno razpravo. Prih. seja bode 28. t. m. Če se gospodje kako ne pobotajo med sabo, bo vlada baje deželni zbor razpustila in
razpisala nove volitve.
*
Nemški radikalci delajo v češkem deželnem zboru obstrukcijo. Dne 25. t. m. so začeli obstruirati, ker ni med 4 aktuarji deželnega zbora nobenega Nemca. Konstatirati treba, da so bili
oni 4 aktuarji (Cehi) imenovani v soglasja z nemškimi deželnimi odborniki. Wolf, Iro in drugovi so torej ta izgovor kar iz trte zvili. Dne 26' t. m. so začeli obstrukcijo še bolj lahkomiselno. Očitali so deželnemu maršala kneza Lobkoviczu, da je proti poslovnika odrekel posl. Iro-tu besedo. Gospodi je samo do škandalov, resnega na njih početfu ni nič. Najbolj jasno karakte-rizuje postopanje teh nemških radikal-cev dejstvo, da je morala biti izvoljena posebna komisija dveh čeških in dveh nemških poslancev v obrambo predsed-ništva, kateremu so nemški obs truk c i j o n i s ti hoteli na vsak način onemogočiti poslovanje. To govori samo za se dovolj jasno. Tako daleč smo že prišli po zaslugi teh nemških ..politikov" v Avstriji, da je treba celo predsednika deželnega zbora pred insnlti in napadi braniti. Nemški poslanci so peli v češkem deželnem zboru „die Wacht am Rhein". kar je pražko prebivalstvo neizmerno razburilo. Vsi ti škandali imajo pa očividno samo ta namen, prisiliti vlado da zaključi zasedanje deželnega zbora in tako zapreči volilno reformo. Gospoda je reakci-jonarna in se boji vsake reforme, zato se dela radikalno. Min. predsednik Beck je povabil češke in nemške poslance na Dunaj na posvetovanje in hoče posredovati med njimi, da bi se pogodili in omogočili nadaljno zasedanje dež. zbora. Češki poslanci so izjavili, da ne gredo na Dunaj, ker se nimajo o čem posvetovati. Nemci so šli in so polni upanja, da se bode vlada uklonila njih terorizmu.
Dopisi.
Iz Celja. Naprej z lažjo in perfidnostjo! V tem znamenju stoji politika vseh nemških ,,svobodomiselnih" strank. Nikdar in še nikjer se ni svobodomiselnost in naprednost grše in nesramne j še zlorabila, kakor se godi to sedaj med avstrijskimi Nemci. Nasilstvo je geslo, z nasilstvom se hoče ukloniti vlado in ves vladni sistem v službo nemško radikalnih teroristov. Preglejmo še enkrat na kratko vse dogodke zadnjih dni.
Intenzivno ščuvanje se je začelo v Celju. Tukajšnji nemškutarji so raztrosili v svet lažnjivo vest, da se zida v Gaberju pri Celju „Sokolski dom" z denarjem občine Okolica Celje ter da pride na veselico kluba slovenskih naprednih akademiko v „Nar. domu" v Celju dne 26. t. m. 5000 „Sokolov" v društveni opravi, med njimi nebroj Čehov. Mi smo takoj zavrnili obe laži ter povedali, da se Sokolski dom zida z denarjem društva „Sokolski dom" in da se veselice ne udeleži sokolstvo kot tako, ampak domače občinstvo. To seveda ni izdala, kulturni naši someščani so mirno trosili čedalje hujše laži po vsem ..nemško-naprednem" časopisju in v kratkem je bil furor teutonicus v živem plamenu. S temi lažmi je bilo nemškutarstvo in nemštvo Že tako razgreto, da se je z vso besnostjo vrglo na udeležence glavne skupščine naše šolske družbe v Ptuju.
Vlada je morala vedeti, kake posledice bo imelo to neprestano ščuvanje vseh nemških listov proti Slovencem, vedela je tudi, kako je to ščuvanje neopravičeno in oprto na same laži, zavijanja in izmišljotine, zato bi morala že v naprej vzeti v svoje roke skrb za javni red in mir in varnost življenja in imetja Slovencev in Nemcev v Ptuju. Izgovor, da je ta skrb izročena po zakonu avtonomnim oblastvom tem manj drži, ker je baš ptujski občinski svet sklenil pred zborovanjem
družbe sv. Cirila in Metoda znano protestno resolucijo in ker je bilo vsem znano, da so glavni zaščitniki in moralni očetje vsega ščnvanja po listih, letakih in tajnih shodih v nemških društvih, baš oni možje, kateri imajo ta aatonomna oblastva v svojih rokah. Mi pač spoštujemo prostost in zagovarjamo autonomijo v največji men, vemo pa, da je prostost v rokah onih, ki je ne znajo rabiti, ali ki jo namenoma in vedoma zlorabijo, nevarno in pogubno orožje. To bi bila morala vedeti tudi politična oblastva ter po tem uravnati svoje postopanje. Tega ni storila, zato se je zgodilo to, kar smo baš doživeli. Vzrok vsemu pa je strah politične uprave pred fanatičnimi nemškimi kričači, kateri so očito pozivali svoje somišljenike na najostrejše izgrede in naravnost na poboj Slovencev v Ptuju in v Celju.
Za Ptujem je prišla Ljubljana Obžalujemo, da se je to zgodilo — no, na to so sledili mah na mah izgredi v Mariboru dne 19. t. m. in v Celju dne 20. t. m. Ali ni bila vlada po dogodkih 12. in 13. v Ptuju in dne 18. v Ljubljani še dovolj poučena? Ni li bilo to dovolj, da bi se bilo takoj ukrenilo vse potrebno, da bi se nadaljna grozodejstva popolnoma zaprečila in onemogočila? Šele ko je bilo že v Mariboru in Celju vse slovensko razbito, ko so bili Slovenci v Mariboru in v Celju tepeni, ko je bilo torej nemško kulturno delo završeno, je vlada energično nastopila, kakor bi hotela braniti pobita slovenska okna in poškodovane slovenske hiše. V pondeljek so stražili tukaj v Celju Nemško hišo. Pred kom ? Človeku se zdi, kakor bi bila vlada tudi s tem samo Nemcem hotela vstreči in dati njih lažem, da so v nevarnosti pred „razgrajočimi Slovenci" uradno potrdilo, da so ta obrekovanja resnična in da se bodo mogli sedaj on£ ki niso nemških izgredov zaprečili, na to sklicevati, kot na neovrgljive dokaze o slovenski nasilnosti proti Nemcem. Pozivamo vlado in Nemce, naj navedejo le en sum slučaj slovenske nasilnosti na Štajerskem proti Nemcem. En sam dokaz naj navedejo za svoje per-fidne laži. Navedejo naj nadalje, kedaj, ne samo letos, ampak tudi v preteklosti, kedaj so Sokoli ali kdo drugi od nas napadali Nemce? Ko so bili pred leti Sokoli in Slovenci v Celju napadeni, so se branili, letos se pa niti to ni zgodilo in vendar so vsi nemški listi polni krika o slovenskih navalih na nemška mesta na Spodnjem Štajerskem, o slovenskem nasilstvu in o upravičenem odporu in odboju Nemcev na nemško posest! Tako govore vsi nemški listi, vsi nemški politiki in poslanci in tudi na shodih, katerih so se udeležili nemški ministri.
To so dejstva, proti katerim se ne da nič ugovarjati; ta dejstva dokazujejo, da to nasilno in skrajno brutalno in anarhistično politiko odobravajo ne samo plačani skribenti zakotnih nemškutarskih lističev in šmoki velikih nemških listov, ampak tudi vse njih glave, katere bi rade strgale vso oblast v državi nase.
V tem hudem boju stojimo osamljeni, oprti le nase in na svojo moč, katero zajemamo iz neomajnega prepričanja, da je pravo na naši strani in da mora končno zmagati proti vsemu, kar se tudi proti nam ukrene in stori. Borimo se za svoj obstanek in obenem za pravo in pravico, torej za višjo kulturo. In zmagali bomo v tem boju ali z vašo pomočjo, ali pa tudi brez nje in morda celo proti vam, ako ne premagate svojih starih predsodkov o višji nemški kulturi v Avstriji, ki pa obstoji danes v terorizmu.
— Merniki izgredi v Ptuju. Brzojavlja se nami v mestu je zbranih nad 50 žandarjev vendar nemiki mob naprej razsaja. Danes zarano so pobijali pri Narodnem domu krčmarju Mahoriču, potem pri okoliiki ftoli in drugod o belem dnevu in nemoteno.
Štajerske novice.
—	Zahvala. Klnb naprednih slovenskih akademikov v Celju izpolnjuje prijetno dolžnost, da se najiskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so 8 sodelovanjem pripomogli do sijajnega uspeha naše slavnosti. Zahvaljujemo se: slav. damskemu odseku, posebno njega predsednici g. dr. Kukovčtvi, ki je vzel z znano požrtvovalnostjo oskrbo šotorov v roke; vsem cenjenim pevkam in pevcem, posebno g. pevovodju dr. Gvidonu Sernecu, ki so s svojim vrlim nastopom pod spretno roko pevovodje dosti pripomogli k lepemu uspehu; g. Bnkšeku za prijazno sodelovanje in gospici Mili Sernečevi za spremljanje na glasovirju; slavnemu tel. društvu „Celjski Sokol" posebno njega načelniku br. Smert-niku, ki so nam pri pripravah mnogo pomagali in s svojim nastopom pri slavnosti želi obilo zaslužene hvale; si. „Narodni godbi", ki je pod vodstvom kapelnika g. Koruna prav pridno svirala; si. Posojilnici in Čitalnici, za brezplačno prepustitev prostorov; si. slovenskemu časopisju za prijazno objavljanje reklame za našo slavnost; vsem cenjenim gospicam in gospodom, ki so iz prijaznosti prevzeli predpro-dajo vstopnic po Spod. Štajerskem; končno vsem tistim, ki so za našo slavnost kaj darovali, oziroma z dobrimi nasveti šli na roko. Najboljša zahvala vsem pa bodi lep uspeh, ka-tereea je veselica dosegla.
V Celju, 28. sept. 1908. Za klub slov. napred. akad. v Celju. Milko Hrašovec, Vojteh Hočevar, tč. predsednik	tč. tajnik.
—	„ Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi dne 4. oktobra 1.1. vinsko trgatev v „Skalni kleti" pri Celju. Opozarjamo na to vse prijatelje društva.
—	Vo Hrastnika kroži .grozovita, vest, da nameravajo priti Ljubljančanje ter zdrobiti obe tovarni. Mi vemo, da trosijo take in podobne novice fabriški pisači ter nek železniški uradnik. Ti gospodje hočejo imeti po vsej sili v Hrastniku poboje, da bi jih izrabili v svoje st.-ankarske namene. Čudimo se, da je šlo ces. kr. orožništvo tem pobom na lim ter je baje zahtevalo od orož. poveljstva pomoči. Sicer pa, če hočemo te za ušesi še mokre fanta-line naučiti dostojnosti, je dovolj mokra cunja, kaj še, da bi iskali drugod pomoči. Prosimo pa svoje somišljenike, naj ohranijo mirno kri ter naj se ne dajo po teh ljudeh zapeljati k nepremišljenostim. Vrnili jim bomo na bolj občuten način, na gospodarskem polju. Držite se dosledno gesla: Svoji k svojim in ko bodo očetje in delodaj-niki teh nemškutarskih razgrajačev delali letošnjo bilanco, bodo že v številka hlahko izrazili, koliko jih je stala ta „križarska" vojska proti Slovencem. To bodi naš odgovor, zato le dosledno delujmo ter bodimo mirni in dostojni, pobalinstva so privilegij nemškutarstva.
—	Hrastnlške delavce, zlasti one iz kemične tovarne opozarjamo, da smejo kedar hočejo vzeti svojo mladino iz nemške šole ter jo poslati nazaj v domačo šolo. Culi smo namrečr da so nekateri mnenja (najbrže jim je to misel natrobil hujskač Amar), da ne morejo vzeti otrok več iz nemške šole. Torej le nazaj otroke, če jih ljubite,
nikdo vam radi tega nič ne more, ker imajo stariši po zakona zajamčeno pravico, da smejo sami določevati, v kako šolo naj zahajajo njih otroci. Poučite o tem svoje tovariše natančno da se bodo znali ravnati!
—	Kaplanu Berku v Gornjem-gradu se v poslednjem časa menda zopet zdi potrebno obračati pozornost nase. Ako ne bode dal miru, mu zago-demo brezobzirno tako pesem, zloženo po rajhenburških motivih, da mu bode brenčala dolgo po ušesih. Torej!
—	I« Trbovelj. Če hočemo na Spod. Štajerskem priti kot narod v poštev in ne le kot hlapci in žrtve, potem moramo najprej spoznati svoje grehe in na podlagi tega spoznanja seči po samopomoči.
Naše delo bodi naperjeno na to, da se ravnamo natanko po geslu .Svoji k svojim'. Tu pri nas živi pek M. Juvan. To človeče se je že opetovano predrznilo udrihati po nas Slovencih. V zadnjem času so pa njegova izzivanja prekoračila vse meje. Slovencem prideva same psovke, katerih niti navajati nočem in ošabno trdi, da lahko pogreša slov. denar. Do sedaj je mož le od slov. grošev živel, od Nemcev ni zaslužil niti za sol. Sicer pa ustrezimo njegovi želji ter ogibajmo se njegove prodajalne. Svoji k svojim! Skrbimo sami za se in dokažimo gospodi, da si vse potrebščine prav lahko sami preskrbimo brez njiho. ega posredovanja.
—	Proti prelivanju slovenske krvi v Ljubljani. Občinski odbor slovenske občine trg Kropa izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. — Občinski odbor slovenske občine trg Kropa protestuje najodločnejše proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: „Svoji k svojim".
Županstvo trg Kropa, dne 24. septembra 1908.	Šola m. p.
Jednak sklep je storil tndi. odbor slovenske občine Koroika Bela dne 24. t. m. Temu sklepu dodaje občinski svet v Koroški Beli to-le: Iskrena želja občinskega odbora je, da se kolikor mogoče ostrine različnih strank omilijo, da zamorejo skupno z združenimi močmi delovati za blagostanje slovenskega naroda. Z ozirom na to se poživljajo vsi slovenski poslanci in merodajne osebe, da brez razlike store vse, kar je njih dolžnost za slovensko ljudstvo.
Koroška Bela, dne 24. sept. 1908. Podpisan župan in vsi obč. odborniki.
—	Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 18. septembra 1908, štev. 24188 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v IV. četrtletju 1908- Tekom IV. četrtletja 1908 dotečejo neposredni davki na Štajerskem ozir. so plačljivi v naslednjih odbrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnin-skega davka in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1908. 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1908. 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1908. II. Občna pridobnina in pridob-nina podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1908. III. Reutnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki
ne pobirajo na račnn državne blagaj' niče potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. poluletni obrok dne 1. decembra 1908.
—	Božje, krma za govedo. Znano je, da se da rožje, ki vsako leto odpada pri obrezovanju vinske trte vpo-rabiti za krmo govedi, ako se v ta namen pripravi, namreč na malo razkosa in zdrobi ter se krmi kot pridevek k senu, rezanci, repi itd. Francozi nporabljajo rožje na ta način že dolgo časa, dočim so živinorejci v vinorodnih pokrajinah v Avstriji dosedaj to opuščali.
Vsled letošnjega pomanjkanja krme v južnih vinorodnih krajih bo težko živinorejcem prehraniti govedo čez zimo brez posebnih pripomočkov, ki so v stanu nadomestiti seno. Treba se bo torej poprijeti raznih tvarin-nadome-stujočih navadno krmo. In v ta namen more izvrstno služiti rožje. Mogoče je, da se ta način krmljenja letos dobro obnese ter se tudi pri nas udomači.
Za pripravljanje rožja kot krme, se priporočajo v prvi vrsti stroji, ki jih goni umetna sila, ker taki stroji morejo vstrezati potrebam večjih okolišev.
C. kr. poljedelsko ministerstvo namerava v svrho vpeljave uporabe rožja kot krme za Spodnje Štajersko 8 takih strojev z ometno gonilno silo dati na razpolago. Rožje bi se mlelo le po zimi in na spomlad. Stroške za stroje, voz-nino in namestitev istih prevzame ces. kr. poljedelsko ministerstvo. Stroji ostanejo last ministerstva. — Stroške za gonilno silo in popravila pa morajo poravnati zanimanci (občine, zadruge, društva itd.) Kedor bi želel imeti tak stroj za mletje rožja, naj vpošlje do-tično ponudbo c. kr. vinorejskemu inšpektorju Francu Matjašiču v Gradcu (Namestništvo), ki podaje tudi tozadevna natančneja pojasnila. Posreduje tudi „Zadružna Zveza"* v Celju.
—	Mašo zadušnico za ljubljanske žrtve je daroval danes zjutraj v farni cerkvi vikar g. Ivan Gorišek. Maše se je vdeležilo prav mnogo občinstva iz vseh slojev slovenskega celjskega prebivalstva, Črne zastave so bile razo-bešene na nekterih slovenskih hišah, katere je pa policija dala takoj sneti.
—	Protestni shodi proti nemškim nasilstvom so se včeraj, v kolikor so nam že došla poročila, vsi prav dobro obnesli. Pokazalo se je na teh shodih, da so brutalnosti in zločin-stva, katere so Nemci v zadnjem času storili na štajerskih Slovencih probu-dila tudi v najbolj oddaljeni gorski vasici zavest, da to ne gre več tako napiej in da treba omejiti naše stike m Nemci na kar najmanj mogoče. Nemška nasilstva so odprla kmetskemu prebivalstvu oči, da je spoznalo, da greši samo na sebi, ako daje zaslužka onim, kateri ga dejanski napadajo in potem še neprestano v svojih listih pred svetom blatijo in obrekujejo. S hinavcem ni mogoče shajati najmanj pa z brutalnim, nasilnim hinavcem, ki te v zahvalo za to, da ga hraniš, vzdržuješ in živiš, potem še pretepa in sramoti. Ta nasilstva so tudi našemu pohlevnemu ljudstvu naposled odprla oči, da je spoznalo, da ono s svojim delom in svojim trdo prisluženim denarjem vzdržuje svoje preganjalce, spoznalo je, da je delajoče slovensko ljudstvo pravi gospodar v deželi in da je le iz obžalovanja vredne zanikar-nosti in malomarnosti prepustilo peščici izkoriščevalcev gospodarstvo na svojih tleh. Slovensko ljudstvo je svojo zmoto spoznalo in se bo ravnalo po tem spoznanja.
—	Shod v Vurbergu pri Ptuju «e je izborno obnesel. V Golobovi gostilni se je zbralo do 200 zavednih
kmetov mladeničev in žen. Zborovalce je pozdravil predsednik političnega društva g. Zupančič. Govoril je o dogodkih v Ptuju, Mariboru in Celju ter opisoval njih pomen za štajerske Slovence. O teh in o žalostnih dogodkih v Ljubljani je govoril tudi dr. Gvidon Sernec iz Celja. Obema govornikoma je poslušalstvo z veliko pozornostjo sledilo. Vse poslušalce so grozote, katere smo ravnokar doživeli silno pretresle. Videlo se je, da so se ti dogodki slovenskema ljudstvu zarezali globoko v dušo in v spomin in da je to zasra-movano, zaničevano in teptano ljudstvo spoznalo, da mu ne preostaje drnge rešitve iz te stiske, kakor samopomoč potom gospodarske osamosvoje. Spoznalo je, da mora zanaprej paziti na svoj denar in skrbeti za to, da ne bode s svojimi zaslužki redilo več svojih sramotilcev. To prepričanje prodira sedaj z elementarno silo na dan in bode obrodilo dober uspeh. Shod se je dostojno zvršil s primernim govorom g. župana. Udeleženci so se vrnili na svoj dom ter bodo prepričanje, ki se je samo v njih rodilo in ki je bilo na shodu le še bolj utrjeno, med svojimi sosedi širili, da ne bo več neza-vedneža ali mlačneža med nami.
—	Iz Ormoža. Oh kako bi točil solze očak Herman iz tevtonskih šum ako bi moral pisati krstne liste ormoškim Nemcem! Jokal bi se nad tem, vsiljivci, ki nikakor niso na korist ne čistosti njegovega plemena, ne nemške kulture. In jokal bi se tembolj, ker bi se moral trkati na svoja erešna prsa ter priznati, da si je sam kriv, da se je pleme in kultura zvrgla, ker je sprejel take ljudi pod svoje okrilje.
Ker je ometavanje slovenskih hiš s smrdljivimi jajci ter polivanje s črnilom po vseh spodnještajerskih mestih znak in dokaz pristno nemškega mišljenja, seveda tudi Ormožani ne smejo zaostati! — In kje bi ostala naših dičnih someščanov slava, katero uživajo med tem „Edelvolkom" ? Zato se je po noči od 23. do 24. septembra potrudil nek Hermanov postranski potomec ter je rešil narodno čast ormoškega nemštva s tem, da je ometal s smrdljivimi jajci Okrajno posojilnico in polil vrata narodne gostilne „Pri Jelenu" s črnilom.
Govori se tudi, da se pripravlja demonstracija v večjem obsegu, a mislimo, da bo naš dični „Biirger-meister" stal na svojem mestu ter poskrbel za red in mir, ako bi se nem-škutarska pobalinstva imela prevreči v banditstva po ptujskem, mariborskem in celjskem vzgledu.
—	Značilno za Ptuj. „Slovencu" poročajo iz Ptuja: Za razpisano mesto na slovenski okoliški šoli pri Ptuju so prosili med drugimi tudi trije trdo-nemški učitelji iz SchOnererjevega volilnega okraja na nemškem Češkem. Neverjetno! Nas spodnještajerske Slovence hoče „ osrečiti" vsenemška drhal iz cele Avstrije!
—	Naročajte novi spodnješta-jerski narodni dnevnik! Pošljite izjavo „Narodni založbi" v Celju, da se naročite na dnevnik, ki prične izhajati s 1. januarjem 1909. Odgovorite s tem na nemška nasilstva v Ptuju, Celju in Mariboru, da nam pomagate kovati novo ostro orožje proti Nemcem!
—	Vsa pisma, vprašanja itd. za „Zveeo narodnih društev" blagovolite pošiljati odslej g. iur. Al. Trstenjaku v Celju, Gledališke ulice 5.
• — Narodni trgovci, zavodi, obrtniki. industrijalci, gostilničarji iz Maribora ter celega mariborskega okrožja že všteta mesta Ptuj, Ormož, Slov. Bistrica, Sv. Lenart itd. naj nemudoma naznanijo Slov. trgovskemu društvu v Mariboru, svoja imena in obrti. Sestavi se namreč imenik vsehv
tukajšnjih narodnih podjetij pri kojih naj se nadalje kupuje. Imenik se bode razposlal v ogromni množini na vse tukajšnje kraje in občine, da se med ljudstvo razdeli. Ker je to podjetje spojeno z večjimi troški, prosimo ob enem, da nas kolikor mogoče tudi gmotno podpirate.
Naslov je: ..Slovensko trgovsko društvo", Maribor.
—	Sloveneem v premislek! Dne 13. sept. t. 1. šli so nastopni „Nemci" od Sv. Lenarta na Ptuj ter so pomagali tamošnjim razgrajačem psovati slovensko ljudstvo. Bili so: Jože Sed-minek, trgovec, ki od zdaj naprej ne mara več videti v svoji prodajalni slovenskega denarja, dr. Zirngast, dimnikar in češki renegat Schejbal, komi trgovca Slawitscha, kurji mesar trgovca Sedmineka in frizer Arnuš. Slovenci! Zapomnite si ta imena!
—	Zaradi tolovajskih napadov Nemcev na Slovence v Ptuju, Celju, Mariboru in Kočevju, zaradi krvavih dogodkov v Ljubljani je dala občina Kokarje v imenu prebivalstva razobesiti na Gorici črne zastave. Na nedeljo, dne 27. kimovca so se na predpoldan sklicale seje občinskih odborov, a na popoludne javni shodi vseh občin gor-njegrajskega okraja, na katerih so se dogodki obravnavali ter so se:
1.	odposlali brzojavi na ministers-kega predsednika z najodločnejšim protestom zoper nezaslišano ravnanje c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju, zoper pasivno ravnanje policije v Ptuju, Mariboru, Celju in Kočevju, posebno pa zoper streljanje vojaštva naSlovence v v Ljubljani, ki niso nikomur ničesar hudega storili. V zadoščenje za prelivanje nedolžne krvi in napade Nemcev zahtevamo od vlade slovenskih srednjih šol vseh vrst v vseh onih mestih v področju slovenske govorice po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Istri, v katerih se nahajajo sedaj nemške srednje šole, potem ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
2.	Protestiralo se je najodloč-nejše zoper ravnanje Nemcev,* ki žive med nami ter ruvajo in ščuvajo zoper nas ter nas napadajo in pobijajo.
3.	Sklenilo se je držati se gesla: rSvoji k svojim!"
4.	Vse občine, društva, cerkveni in šolski uradi ter posamezni občani naj vračajo vsako pismo z nemškim naslovom, nemške dopise in tiskovine. Slovenskemu jeziku popolno ravnoprav-nost!
5.	Nabiranje darov za družbo sv. Cirila in Metoda.
6.	Razobešenje črnih zastav.
Slovenci, storimo povsod tako, ob-
našajmo se mirno in dostojno, nasilnosti se izogibajmo!
—	Nemški pivovarnar Kosler je napajal vojake, ki so delali na žalostno znani način „red" v Ljubljani. Odgovor Ljubljančanov in Kranjcev sploh na to je ta, da noben slovenski gostilničar ne toči več Koslerjevega piva. Na Spodnjem Štajerskem in še posebno v Savinski dolini Slovenci popijejo mnogo Koslerjevega piva. Vrhu tega je pivovarnar Kosler član kartela onih pivovarnarjev, ki so pivo podražili. Letos imamo toliko in tako dobrega vina, da bode vsak, ki ima v resnici srce za našega kmeta, bo pač rajše pil dobro in pristno domače vino, nego pa podraženo pivo pivovarnar j a Koslerja. Naj ta gospod prodaja svoje pivo v Gradcu in tam, koder bivajo njegovi somišljeniki, mi pijmo rajše pristno vino, pridelek slovenskih vinogradnikov in kmetov. S tem bode po-magano našim kmetom in vstreženo ob enem tudi nemškemu pivovarnarju, kateremu itak ni na slovenskih groših ležeče.
—	V Clrkoveih se je vršilo protestno zborovanje v gostilni g. Goljata. Po treh popoldne se je zbralo nad 100 ljudi. Priprave za shod je z vsega priznanja vredno vnemo izvedel domači kaplan gosp. M. Zorko. Zborovanje je otvoril s primernim nagovorom domači župan ter je dal besedo g. Zupančiču, ki je govoril o istih predmetih kakor zjutraj v Vurbergu. Istotako je govoril tudi g. dr. G. Sernec. Z velikim uspehom sta nastopila tukaj tudi gospod dr. Kukovec iz Maribora in g. kaplan M. Zorko. Ljudstvo je z istim razumevanjem in pozornostjo sledilo govorom, kakor njih sosedje v Vurbergu ter je končno istotako soglasno sprejelo predlagano resolucijo, katero priobčimo prihodnjič. Tudi ta shod je pustil trajne sledove v prebivalstvu, ki se je tudi tukaj začelo zavedati svojih pravic in svoje moči, ki mu jo daje organizirano delo. Tudi tu smo na potu gospodarske osamosvojitve! Le neustrašeno in neumorno naprej. Delo, neprestano delo bodi naše geslo!
—	Večja vsota denarja se je na kolodvoru našla ter oddala pri kolodvorski blagajni.
—	C. kr. poštni urad v Celju nam poroča, da je urednik g. Walter stal na oknu vsem strankam dostopne telefonske govorice.
—	Gospod Alojzij Grad, pisar na Južni železnici v Celju se ni vdeležil nemških demonstracij proti Slovencem minulo nedeljo. S tem je popravljena naša notica v štev. 109. „ Domovine" od 23. t. m.
—	Ivan Adamič, v Ljubljani ustreljeni četrtošolec je dejal, ko so ga umirajočega prenesli v stražnico: „Ne povejte mamici, kaj se je zgodilo, umrla bi še ona!" Vse je jokalo. Pogled na mrtveca je bil grozen, zlasti Adamič v svoji revni obleki in zakrpanih čevlj-čkih izvablja tisočem solze." Tako poroča „Rdeči prapor" od 23. t. m.
— Slovenskim visokošolcem in abiturijentom! Z ozirom na izgrede zadnjih dni in na čedalje bolj rastoče ščuvanje graških nemških nacijonal-cev proti Slovencem priporočamo slovenskim visokošolcem, naj vzamejo vsi, ki jim le količkaj dopuščajo razmere, odhodnico iz nemških šol ter naj se vpišejo na češke visoke šole v Pragi, zlasti pa naj se ogibljejo graških visokih šol. Ni tu treba govoriti posebej o veliki moralni in duševni izgubi, ki jo trpe slovenski akademiki v tem pro-vincijalnem glavnem mestu, ki izobrazbe željnemu dijaku nikakor ne nudi tega, kar dobi v Pragi v obilni meri v znanstvenem in družabnem obziru! V mestu, kjer je narodna mržnja proti Slovencem tako razvneta, kakor v Gradcu, ni mogoče misliti na mirno knlturno delo. Zato proč od Gradca tudi v tem obziru. Idite v Prago, kjer bodete lahko mirno študirali in se pod vodstvom ljubečih vas bratov pripravljali za bodoči poklic v domovini, katera potrebuje dobrih vsestransko izobraženih delavcev. Slovensko občinstvo pa prosimo, naj se ob vsaki priliki spominja „Slovenskega podpornega društva" v Pragi.
—	Nesreča. Včeraj je klatil Maks j Čoter posestnik in zidar v Pečovniku orehe ter je pri tem tako nesrečno padel z drevesa, da je v dveh urah umrl. Nesrečnež zapuiča vdovo in 7 otrok.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Zahvala. Akademičnemu fer. društvu „Bodočnost" so darovali gg.: dr. Pippenbacher, profesor v Ljubljani, 10 K; vesela družba v Hočah mesto udeležitve veselice pri Sv. Janžu na
Drav. polju po med. Novaku, 3 krone; Voršič Alojz, osmošolec v Ljubljani, 1 K; dr. Koderman, odv. koncipijent v Ptuju, 2 K za ljudske knjižnice; gdč. Jerica Visenjakova, učit. kandidatinja v Ljubljani, 10 vin.; iur. Volčič v Mariboru 40 vin. Vsem p. n. darovalcem izreka za blagohotno naklonjenost najsrčnejšo zahvalo odbor akadem. fer. društva »Bodočnost".
—	Za odsek »Prosvete" za slo-venjebistriški in konjiški okraj so darovali sledeči gg.: Clarici 25 knjig, Viktor Glaser 5 knjig, Šamprl 24 njig, Mahor 2 K in 3 knjige. Tem potom se izreka častitim darovalcem najprisrč-nejša zahvala.
—	Zahvala. V nedeljo, dne 13. t. m. je priredila prostovoljna požarna bramba v Šmartnem na Paki pod pokroviteljstvom preblagorodnega gospoda barona Rudolfa Warsberga povodom 60 letnega vladanja presvetlega cesarja jubilejno slavnost. Ko so se bratska društva iz Brežic (z zastavo), iz Mozirja in s Polzele pod poveljstvom njih načelnikov z domačo brambo skupaj 80 mož, zbrala na slavnostnem prostora pri g. županu Goričnikn, pripel je gospod pokrovitelj po vfenešenih besedah zbranemu moštvu spominske kolajne. Na to je sledila prosta zabava, ua večer je bil umetni ogenj. Krasno uspela slavnost donesla je društvu nad 300 K, ki se porabijo za nakup raznih društvenih potrebščin. Društveno vodstvo izreka tem potom g. pokrovitelju in njega gospodu bratu za nju požrtvovalnost, dalje bratskim društvom iz Rečice, Mozirja in Polzele in vsem, kateri so s svojo prisotnostjo pomen slavnosti povzdignili, tem potom naj toplejšo zahvalo.
Književnost in nmetnost.
— Kratka zgodovina slovenskega naroda. Letos je objavil v »Novem Slovenskem Štajercu" Pavel Poljanec poljudno in priprosto pisano »Kratko zgodovino slovenskega naroda", ki je nedavno izšla v ponatisu kot posebna knjižica, obsegajoča 8 pol, 126 strani. Knjižica je izšla zaradi občutljive potrebe, ker Slovenci nimamo dosihdob niti poljudne, niti znanstvene dobre kDjige, ki bi nas poučevala o domači narodni zgodovini.
Vsled tega, v prvi vrsti pa zaradi svoje izborne vsebine je bila knjižica povsod zelo dobro sprejeta. Knjižica je posebno pripravna kot darilo za ono odraslo slovensko mladino, katera nima drugače priložnosti se natančneje seznaniti z domačo zgodovino. V tem oziru bi jo bilo posebno priporočati slavnim krajnim šolskim svetom, slav. učiteljstvu, ljudskim knjižnicam i. t. d.
Knjižica se dobiva pri »Mariborskem Sokolu" v Mariboru, kjer jo je pisatelj deponiral. 1 izvod stane 1 K. Če se pa naroči vsaj 10 izvodov skupaj, pa 10% popusta.
.Loterijske številke«
Trst, 26. septembra 1908: 14. 63, 86. 37, 47. Line, „	„ 73, 2, 7. 72. 88.
Listnica uredništva.
G. K. Stvar je že malo zastarela. Oprostite, nam slaba prede s prostorom.
Naprodaj
je večje število dobro napravljenih up iz zaloge umrlega urarja Feldina
v Žalcu.
Prodaja se po prav nizki ceni. Žalec h. štev. 38. 540 i
/
v konjiškem okraju. Posestvo, h kateremu spadate dve solidno zidani hiši in 2 gospodarski poslopji, meri 20 oralov rodovitne zemlje, in je pripravno za živino-, sadje-in vinorejo. Naslov pove uprav-
ništvo ..Domovine".
541 2-1
Gospica Kranjica, fina kuharica, izvežbana v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu, gostilni in trgovini
gostilno na račun
išče v Celju ali okolici, v mestu ali deželi, v bližini kolodvora in farne cerkve, prevzame tudi službo ra-čunojoče natakarice v boljšo hišo. Naslov štev. 7000 Ljubljana do 15. oktobra. 5391
Potnike
gospe in gospice
za jako lukrativno podjetje išče dunajska tvrdka za celjsko okolico. Potniki zavarovalnic imajo prednost. Zaslužek na dan do 15 K. Položiti je 15 K za kavcijo. — Tpraša naj| se v torek dopoldne v Narodnem domu soba štev. 22 ali pri natakarici. 5381
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu mesta Celje, okolice in pokrajine naznanjam, da sem se po dolgoletnem sodelovanju pri stavbah povrnil iz tujega v domovino. Kot domačin upam, da se bode slavno občinstvo v potrebah izdelovanja stavbenih načrtov, stroškovnikov, oddajanja izvršitev stavb itd. obračalo na mene, ker bodem vedno pripravljen vsakemu po mogočnosti ustreči. S spoštovanjem
Josip Stojan 337 8 1
obl. preiskušeni in pooblaščeni zidarski mojster Celje-Gaberje II.
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drngo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—1
Savinshi
■zkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčllni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER dolini, Štajersko.
13 130—104
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
ar

51
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
54 61
Moderno sukneno, volno svileno in perilno blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka
Karol Vame" ss Celje m
8»