VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVii!
CELOVEC, PETEK, 9. DECEMBER 1983
ŠTEV. 49 (2152)
JUGOSLAViJA:
Dobro sosedstvo v interesu miru
Politika dobrih sosedskih odnosov se v interesu stabilnosti na Balkanu in miru v svetu, hkrati pa sestavni del temeljne zunanjepolitične usmeritve Jugoslavije, ki se bo tudi v prihodnje prizadevala za razvoj prijateljskega sodelovanja z vsemi sosednjimi državami. Tako je bilo, po poročilih Tanjuga, rečeno v odboru Zveznega zbora skupščine SFRJ za zunanjo politiko začetek tega tedna. Izmenjali so tudi mnenja o izkušnjah republik in pokrajin s sodelovanjem s sosednjimi državami, poudarjena pa je bila tudi trajna opredelitev Jugoslavije za politiko popolne odprtosti meja in svobodnega gibanja ljudi. Pri tem so opozorili tudi na položaj manjšin v sosednjih državah in hkrati poudarili, da so narodnosti mostovi prijateljstva med državami.
Slovence vključiti v koroško zgodovinopisje
Slovenski znanstveni inštitut je treba enakopravno vključiti v sestavo znanstvene dokumentacije o koroški povojni zgodovini. To je logičen sklep iz poziva deželnega glavarja Wagnerja, da naj vsi Korošci pomagajo pri zbiranju gradiva za raziskovanje koroške deželne zgodovine po drugi svetovni vojni
Deželni glavar je prejšnji teden pozval vse občane, da naj z raznoraznim gradivom, ki jih imajo v lasti, prispevajo k sestavi take zgodovinske dokumntacije. Zbiranje in obdelavo gradiva je deželni glavar poveril koroškemu dežel, arhivu. Medtem se je zvedelo, da bo pri dokumentaciji odgovorno sodelovala tudi celovška univerza. Sestavo take deželnozgodo-vinske dokumentacije je že pred časom sklenil koroški deželni zbor, vendar je tedaj še bilo govora o „beli knjigi", Medtem so koncept očitno modificirali, seveda pa bo eno od težišč vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kar je prav tako napovedal deželni glavar Wag-
Jasno je, da zgodovinska dokumentacija o koroški povojni zgodovini ne more obiti slovenskega vprašanja. Vendar je tudi logično, da — vsaj pri tem poglavju — odgovorno sodeluje poleg deželnega arhiva in univerze še Slovenski znanstveni inštitut. Ne samo, ker že vse od svoje ustanovitve naprej zbira vsakovrstno zgodovinsko gradivo, temveč tudi, ker hočemo Slovenci biti subjekt deželnega zgodovinopisja, ne zgolj njegov objekt.
In še nasvet vsem, ki hočejo dati deželnemu arhivu na razpolago gradivo: omogočite kopiranje, kjer pa to ni mogoče, predajte gradivo z izrecnim pridržkom, da ostane v vaši lasti. Sicer se zna zgoditi, da pride spet na spregled šele čez 50 let.
Nobeno stališče je tudi jasno stališče
Političen molk ob FP-napadu na dvojezično šolstvo
Pol resnica je eno izmed sredstev zavajanja javnosti. Zamolčanje pa je drugo sredstvo tristrankarske nacionalne nadoblasti nad koroškimi Slovenci. Takšne misli se vsiljujejo ob zadnjih političnih reakcijah na zadnji zakonski osnutek FP(3 deželnemu zboru, ki predvideva demontažo zadnjih preostankov dvojezičnega šolstva na Koroškem (glej tudi članek na 2. str ).
Z neresnicami in poi-resnicami so v zadnjih mesecih skrajno nemško-nacionalne sile pripravljale napad na dvojezično šolo. S FPO-jevskim zakonskim osnuitkom pa je ta politični način stopil tudi v ofioialno politiko Koroške. ..Svobodnjaki" zahtevajo ločitev šol po narodnosti z argumentom, da pouk v slovenščini poleg nemščine ovira normalno napredovanje nemškogovorečih šolarjev. Ker je demokratična javnost v zadnjih letih že spoznala nedemokratične napade na pravice koroških Slovencev se sedaj skrivajo za besednimi zidovi o ..zaščiti nemškogovoreče večine"!
Manjka samo še, da bodo svojim nedemokratičnim napadom na skupni pouk šolarjev obeh jezikov in narod-
nosti, skušali pritisniti pečat „na-prednosti".
Ob obisku slovenskih novinarjev na Koroškem, j<e maja meseca deželni glavar Wagner povedal, da „smo (socialisti) zaenkrat odločeni, da ne bomo dopustili kulturnega boja na hrbtu šole", dodal je, da se bodo socialisti zoperstavili centralnim šolam („nočemo getoizaoije"), in opozoril, da mladina nasprotuje nacionalizmu. Zato bi bilo samo logično, če bi deželni glavar sedaj ravno tako odločno nastopil proti predlogu FPO, kot se je zoperstavil proti zvišanju cene za kurilno olje.
Vendar se v deželnem zboru nobena stranka ni oglasila ob predlogu FPO. Tudi skoraj vsi časopisi so
Premik glede zaščite Slovencev v Italiji
Ko je v italijanskem parlamentu stekla razprava o zakonski zaščiti Slovencev, so tudi nacionaiistični krogi sprožiti svojo protiofenzivo.
molčali. Le „Karntner Nachrichten" je dogodek kratko zabeležila. Vsiljuje se vtis, da so se domenili za ta politični molk, ko sicer izrabijo vsako priložnost, da se eden profilira proti drugemu.
Predsednik Koroške OVP, Knafl, je celo teden dni po predlogu pred zbranimi novinarji poudarjal, da predloga FPO ne pozna, čeprav je bil pred leti on prvi, ki jig zahteval „re-ševanje" manjšinskega šolstva! Mimogrede pa je ponavljal argumente, ki jih imajo svobodnjaki.
Edino KPA je obširno poročala o napadu na dvojezično šolstvo, ter v posebni resoluciji zavrnila predlog FPO, ker „uresničitev takih misli ne bi samo spodbudila manjšini sovražne in rasistične sile, temveč bi obenem bistveno poslabša veljavno ureditev dvojezičnih šol."
Proti temu predlogu, ki skuša uveljaviti nadaljnje izrinjenje Slovencev iz družbenega življenja, bo potrebna široka strokovna politična akcija.
Fronta zakonske zaščite Slovencev v Italiji postaja spet živahna. Po daljšem zatišju so v parlamentu spet vložile svoje zakonske predloge vse stranke, ki so jih že v prejšnji mandatni dobi: Slovenska skupnost, krščanski demokrati, komunisti in socia-iisti. Kaže, da je pomagaio tudi zanimanje predsednika Pertinija, ki je med obiskom v julijski krajini v začetku oktobra obijubii, da bo storii, kar je v njegovi moči, da pospeši postopek.
Vsi ti zakonski osnutki so v glavnem enaki prejšnjim. Nekaj vidnejših popravkov so vnesli socialisti in tako še povečati razkorak med kr-ščanskodemokratskim predlogom na eni strani in vsemi ostaiimi na drugi. Prediog krščanske demokracije je namreč izrazito omejevaien, bodisi glede ozemlja, na katerem naj bi veljale različne stopnje zaščite, bodisi giede njene vsebine, saj skuša „odre-zati" videmsko pokrajino od tržaške in goriške in na teh dveh območjih kar najboij omejiti zaščitne določbe v mestnih okotiših. Medtem pa socialistični prediog med drugim priznava siovenski šoti avtonomen značaj in manjšini kot taki družbenogospodarski status subjekta, kar pomeni, da npr. urbanistični načrti ne smejo spreminjati narodnostnega značaja mešanih področij.
Med nedavnim obiskom predsednika slovenske viade Janeza Zemijari-ča v Rimu je predstavnik italijanske viade napovedat, da bo tudi viada prediožiia svoj osnutek zakona. Ta osnutek bo nedvomno imei veliko težo pri uskiajevanju raziik med dosedanjimi predlogi.
Ta počasni, a pozitivni razvoj je očitno zbudil tudi v itaiijanskih na-cionaiističnib krogih zaskrbljenost, da se tokrat utegne zaščita resnično pojaviti. Na njihov odgovor ni bilo treba doigo čakati. Neofašisti so organi-ziraii vrsto zasedb itaiijanskih srednjih šoi kot protest na bližajočo se uvedbo ..dvojezičnosti". Narekovaj je dvakrat upravičen: predlogi namreč ne govorijo o pravi dvojezičnosti in večina mladih namišljenih branilcev tržaškega itaiijanstva spioh ne pozna vsebine predlogov.
Na srečo se časi vendarle spreminjajo: pred dvajsetimi ieti so manj-
ši politični dogodki omogočiti fašističnim agitatorjem, da so privedb na uiice na tisoče zasiepijenib srednje-šoicev. Minuti četrtek pa je vodja fašistične povorke oznanjat Tržačanom, da tisoči mladih, ki mu siedijo, dokazujejo „itaiijanstvo Trsta". In za njim s je 250 dijakov skušalo razpotegniti v kar najdaijši sprevod.
Poieg neofašistov so se izkazati tudi čiani nedavno poražene Liste za Trst, ki so razviti ceio vrsto protisio-venskih pobud. Ni jim prav, da se zaščita Siovencev obravnava točeno od zaščite ostaiih manjšin v Itaiiji, razpravo o Stovencih imajo za nedemokratično, ker se ni prej vprašaio za mnenje italijanske večine, zahtevajo dežeini popis narodnosti itd. Slovencem očitajo celo šovinistično ofenzivo, ker so v zadnjih tednih razviti vrsto pobud.
Tako je odbornik za davke v tržaški občini, prof. A. Lokar, dat nalepiti slovensko sporočiio za zbiraice smeti. Pred tedni so biie tabie s krajevnimi imeni siovenskih vasi v tržaški občini, ki imajo dosiej ie italijanski napis, prebarvane s siovenskimi imeni. In prejšnji teden končno se je pojavil na tržaških zidovih dvojzični iepak z zeio kratkim sporočilom: ^Demokratična družba spoštuje pravice narodnih skupnosti, mar ne?" Pod vprašanjem pa sta videti sedanja in dvojezična verzija krajevne tabie.
Dvojezični iepak je nosii podpis „Siovenske miadinske organizacije" in proti njim bo najbrž sedaj stekei postopek sodnih oblasti. Posiedice tega postopka bodo zanimive, a že sedaj je zanimiv učinek, ki ga je iepak sprožil v sami slovenski javnosti.
Nekateri so mnenja, da si s takimi akcijami Siovenci škodimo, ker dajemo šovinistom argument za zanikanje naših zahtev. Boj siovenske narodne skupnosti se je namreč dosiej bii izključno znotraj demokratičnih in iegainih postopkov, take akcije na robu zakonitosti pa naj bi metale neljubo senco na to tradicijo. Drugi so mnenja, da je edina napaka teh akcij ta, da se odvijajo ponoči, medtem ko bi jih moraii opravijati podnevi s primernim siavnostnim obeiežjem. A to so mnenja posameznikov. Slovenske organizacije se še niso opredeiiie.
Pavei Stranj, Trst
PREBERITE

FPO proti skupni vzgoji koroške mladine
str. 2
Umri heroj
Edo Brajnik-Štefan
str. 2
150-letnica rojstva Franca Ledra-Lisičjaka
str. 3
Zelena luč za planinsko postojanko v Podjuni
O medsebojnem zaupanju
str. 4
str. 5
Ob Prežihovi 90-letnici
str. 6
10. decemkra ko minaio 33 iet, odkar so zdraženi narod: skieniii in svečano prog/asd: Spiošno deklaracijo o čiovekovik pratdcak.
Verjetno n; Mednarodnega doka-menta, k: k: ga kdo čioveštvo, zlasti maii in odvisni narodi in vsi ponižani in razžaljeni spiok po strašanskem teptanja človekovega dostojanstva v časa naci/ašizma s takšnim navdašenjem pozdravili kot to deklaracijo, ki priznava človekovo dostojanstvo in vse iz tega dostojanstva izvirajoče človekove pravice siekernema č/oveškema kitja.
Strašne sažnosti osvokojene države in koioniaini narodi, različne na smrt oksojene verske, rasne, narodnostne in etnične skapnosti in ncpreštcvne žrtve naci/ašističnega nasi/ja so kdi po/ni navdašenja in dazij, da je končno napočil čas dejanske svokode, kaitarne, socialne in ekonomske enakopravnosti, splošnega spoštovanja človekovega dostojanstva in čiovekovik pravic.
Te prekmaia pa so se pokazala nasprotja med deklaracijami in dejanji, in v časa kiadne vojne so kda ta slovesno proglašena demokratična načela skoraj pozakijena. Kijak vsema pa ostane dejstvo, da
je po težkik doživetjik dvek sve-tovnik vojn, zlasti s splošno deklaracijo o čiovekovik pravicak močno napredovala demokratična zavest človeštva in danes ie težko kdo odprto krani in proglaša ne-
vse civilizirano človeštvo z gna-som oksoja, pa nas zanima predvsem, kako je v tek zadnjik 33 ietik po slovesni prokiamaciji Spiošne deklaracije OZN o čiove-kovik pravicak napredovala demo-
35 let Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah
enakopravne odnose med narodi in ijndrni spiok.
Da pa še vedno okstajajo nesoglasja in se še vedno spet teptajo človekove pravice, se najkoij vidi iz dejstva, da so za to prvo slovesno Spiošno deklaracijo o čio-vekovik pravicak kiii potrekni še številni podokni, koij konkrctn; mednarodni dokamenti, kot so Konvencija OZN o držav/janskik in poiitičnik pravicak, Evropska konvencija o čiovekovik pravicak, A/ednarodna konvencija o odpravi vsek okiik rasne diskriminacije in dragi vse do Sk/epne iistine Nei-sinške kon/crcncc.
O poznanik najnovejšik ziočinik proti čiovekovim pravicam, ki jik
kratiena zavest giede potreke priznanja vsek čiovekovik pravic narodnim skupnostim in njikovim članom.
Koroški Siovenci iz svoje skušnje iakko trdimo, da je zanimanje dmokratienik krogov za manjšine krez dvoma napredovaio, kar pri-kaja do izraza v nenekni podpori, ki nam jo nadijo raziična soiidar-nostna gikanja, pa tad; števiini demokratično nastrojeni znanstveniki in kaitarnik; in končno vsa demokratična javnost v svet;:.
Ziasti po Konjerenci o varnosti in sodeiovanja v Evropi, kjer so se države adeieženke okvezaie, da kodo na področja čiovekovik pravic akrepaie v skiada s ciiji in na-
čeii Spiošne dekiaracije o čiovekovik pravicak in kjer izrecno tadi narodnostnim manjšinam zagotav-ijajo, da jim kodo nadiie vse možnosti za dejansko uživanje čiovekovik pravic in temeijnik svoko-ščin in na ta način varovaie nji-kove interese na tem področja, je svetovna demokratična javnost po-staia vse koij senzikiina za to vprašanje. Vsepovsod na svet;: nastajajo tako imenovan; Neisinški komiteji s ciijem, da v zagotovitev mira podpirajo široke demokratične težnje za aveijavitev in aresničitev v Skiepni iistini sprejetik načei, ne nazadnje in predvsem tadi čiovekovik pravic. Tak komite se prav te dni /ormaino astanavija tadi v Avstriji. Predvidena je tadi posek-na deiovna skapina, ki naj ki stai-no okravnavaia in spremijaia, kako aresnieajejo pravice, ki jik Skiepna iistina predvideva za manjšine konkretno v Zvstriji.
Kakor je to razveseijivo, pa je kkraii dokaz, da po 33 ietik oksto-ja Spiošne dekiaracije OZN o čiovekovik pravicak njena načeia v pogieda na ravnanje z manjšinami v Zvstriji še vedno niso aresni-čena.
dr. Franci Zwitter
Vsako leto v tednih pred božičem se zdi avstrijskim politikom potrebno, da dokažejo javnosti, da so tudi še prisotni in da so svoj denar vredni. V teh dnenh namreč romajo na Dunaj v parlament, da bi z boljšimi ali slabšimi govori — bolj ali manj dolgočasnimi — dokazali, da je to, kar so sklenili edina možna pot, drugi pa spet, da je to pot v pogubo in da je treba izbrati drugo pot. Vse to skupaj imenujejo proračunsko debato, ki naj je menda višek vsakoletne parlamentarne sezone.
Leto sedi po dolgem prvič, edino le Avstrijska ljudska stranka na klopeh opozicije, je torej lahko napadalna, medtem ko so socilisti in z njimi koali-rani svodnjaki v vlogi vladne stranke, se pravi v vlogi bralnica vseh letošnjih političnih ukrepov. Avstrijska ljudska stranka bi torej imela vse možnosti za koncentriran napad na to vlado, ki doslej razen novih obremenitev še ni dokazala posebne delovne ali inovativne politične sile. Toda čeprav je ljudska stranka zdaj že trinajsto leto v opoziciji, še vedno ni našla poti do opozicijske politike: trenutno ji to preprečujeta dva njena višja funkcionarja: nižjeavstrijski deželni glavar Ludvvig in tajnik stranke Michael Gratf.
Ludwiga toži javno tožilstvo nelegalnega obogatenja v zvezi s škandalom WBO in zahteva tozadevno sodnijsko preiskavo proti njemu; Ludvvig sam sicer trdi, da je nedolžen, vendar se skriva za svojo imuniteto, ki brani avstrij-
skemu sodišču preiskavo proti njemu. Vsesplošni sklep iz tega je, da očitno nima mirne vesti, kajti če obdolžitve proti njemu ne bi bile upravičene, se mu ne bi bilo treba skrivati za imuniteto. Zdaj pa stopa v ospredje Michael Gratf (ljudska stranka očitno nima srečne roke pri izbiri svojih tajnikov) in napada celotno avstrijsko sodstvo, da je .politično pokvarjeno" in da Ludvvigu ne bi zagotovilo poštenega procesa, niti poštene preiskave. Gratf se ravna po starem geslu: najbolja obramba je napad.
Samo: na ta način bo ljudska stranka, ki se je vedno hotela profilirati kot stranka poštenih politikov (zlasti v aferi splošne bolnišnice, v katero so bili zapleteni nižji člani socialistov) to svojo profilacijo kmalu spet izgubila, če jo je sploh kdaj dosegla. Kajti deželni glavar — hkrati tudi eden podpredsednikov ljudske stranke, ki je obdolžen tako hudih gospodarskih zločinov in ki se brani sodnijske preiskave, gotovo ni bela vizitka za opozicijsko stranko; zanimivo je v tej zvezi ravnanje predsednika Mocka, ki igra v celotni tej igri bolj nesrečno vlogo: najprej se (prav milo) izreče za izročitev Ludwiga sodniji, kar pa prihodnji dan takoj spet prekliče (izročitev Ludwiga, o kateri mora odločati nižjeavstrijski deželni zbor in v katerem ima ljudska stranka absolutno večino, je torej v prvi vrsti zadeva ljudske stranke same).
Da se tudi predsednik Mock očitno
ne more uveljaviti proti Ludvvigu, ki je za ljudsko stranko nedvomno obremenitev (najkasneje pri prihodnjih volitvah) pa dovoli še dodatna vprašanja: koliko ve Ludvvig o celotni aferi WBO, koliko ljudi je še zapletenih v to afero, na katerih merodajnih položajih sedijo, da se cela ljudska stranka trese pred tem deželnim carjem (ker se očitno boji, da bi — če bi ga izročili sod-nijski preiskavi — potem preveč govoril in preveč razjasnil temno okolje te afere); kam je prišel denar, morda res tja, kjer ga že številni slutijo: direktno v partijsko blagajno ljudske stranke?
Druga obvezna vaja, ki jo absolvira-jo politiki med proračunsko debato je soglasni sklep o .omejitvi privilegijev politikov", se pravi, da tu pa tam malo obdavcčijo svoje dohodke, ki jih pa hkrati povišajo, da ob koncu lahko trdijo, da so prav tako ubogi kot povprečni državljan. S tem je volk sit in koza cela in mirnemu božiču ni nič več na poti. Letos je ta soglasni sklep imel lepotno hibo: socialistični poslanec Jo-sef Cap je zapustil .visoko hišo* pred glasovanjem in je s tem protestiral proti tej celotni komediji o .omejitvi privilegijev politikov". Ta korak so mu zamerili ne samo poslanci drugih dveh strank, marveč tudi socialistični ktub-kolegi. Vendar je Cap s tem dokazal, da ima še hrbtenico in da je edini, ki se tudi v parlamentu drži tega, kar je svojim volilcem pred volitvami obljubil.
frat-fer
zik. Peti in šesti čien sta povezana z drugim in tretjim, govorita pa o številu šolarjev na razred. Očitno se podpisani svobodnjaški poslanci bojijo navala na njihov šolski anhronizem z juga, kajti potrebnemu številu šolarjev za ljudske in glavne šole s čisto slovenskim učnim jezikom naj bi se šteli le tisti z avstrijskim državljanstvom. To so pobrali pri določilih, ki veljajo za Zvezno gimnazijo za Slovence. Kakšni števili naj bi veljali za dvojezično šolo ne povedo in citirajo le koroški šolski zakon, ki predvideva za ljudske šole največ 30 in najmanj 10 šolarjev na razred, za glavne šole pa največ 33 najmanj pa 20 šolarjev na razred, pri čemer so odmiki v okviru zakona in ob posebnih potrebah možni.
Četrti člen pravi, da je treba ustvariti izven teritorija trinajstih občin, kjer naj bi bile ločene šole, vse pogoje za predmetni pouk slovenščine za tiste učence, ki jih starši prijavijo. To pomeni, stvarno oženje dosedanjega obsega dvojezičnega pouka na pretežnem delu dvojezičnega ozemlja, na drugi strani pa je le treba reči, da je to itak že realnost na 4. stopnji ljudske in na vseh stopnjah glavne šole.
Z DEZINFORMACIJO
ZAVAJAJO JAVNOST
Sicer pa svobodnjaki v uvodu in v obrazložitvah govorijo le o enojezičnih šolah in tožijo o tem, da neprijavljeni ne uživajo v polni meri v Avstriji splošno veljavne šole in so tako prikrajšani.
„Danes razorožitev ni zgoij politično in moraino vprašanje, temveč osrednje vprašanje obstoja človeštva na celotnem našem planetu", so med drugim ugotovile soglasno vse delegacije borčevskih organizacij in organizacij žrtev fašizma iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, ki so se zbrale zadnjo soboto v Mariboru na vsakoletnem delovnem sestanku, ki je letos služil razpravam o sodelovanju demokratičnih sil sosednjih dežel.
V resoluciji, ki jo bodo poslali glavnemu sekretariatu OZN in vsem državnim vladam sosednjih dežel, protestirajo proti namestitvi novih raket v Evropi, ki prizadene in ogroža tudi sosednje dežele. Delegacije so opozorile tudi na dejstvo, da več kot
V obraztožitvah navajajo dokument UNESCA z dnen 15. decembra 1960, ki pravi da „iz jezikovnih vzrokov ločene šole" še niso diskriminirajoče za manjšino. Seveda bi lahko iz tega in štvilnih drugih novejših dokumentov iste organizacije navajali druge citate. Na mestu pa je vprašanje, ali obstaja listina UNESCA, ki označuje „skupne dvojezične šole" kot za večino diskriminirajoče?
O iniciativnem predlogu svobodnjakov glasili Socialistične stranke Avstrije in Avstrijske ljudske stranke zaenkrat molčita. Gotovo je, da nosi večinska stranka v deželi tudi v tej zadevi največjo odgovornost.
Koroški Slovenci naj bi se premišljeno postavil proti nameram svobodnjakov. To ne bo lahko, ker pač nimajo potrebnih informacijskih sredstev, da bi odbijali in zavračali neresnice in polresnice, kot se kažejo v uvodu in v obrazložitvi predloga. Pred očmi morajo imeti šolstvo kot celoto, od predšolskega razreda do trgovske akademije in izobraževanja dvojezičnih učiteljev. Ljudska šola bo gotovo nsalednje mesece v ospredju zanimanja, pripravlja pa se tudi nova srednja šola in v teku je interna reforma višjih splošnoizobraževalnih šol. Pripraviti bo treba čimveč ljudi, posebno učiteljev, da bodo znali stopiti v razpravo z vsemi, ki so leta 1945 sprejeli in potem sooblikovali dvojezično šolo.
dr. Avgaštin Afaiie
polovica prebivalstva v državah, kjer nameščajo rakete, nasprotuje temu nadaljnjemu koraku oboroževanju Hkrati pa se delegacije zavzemajo zu podporo vsake pobude, ki ima za namen vzpostavitev nejedrskega območja v Evropi.
Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je v svojem govoru med drugim opozori! tudi pomembno viogo koroških partizanov v borbi proti nemškemu fašizmu i" zavrnit trditev, da se je ta borba začeta šele konec druge svetovne vojue-
Na srečanju, ki bo v prihodnjem ietu verjetno na avstrijskem Štajerskem. so se izrekli tudi za nadaijuJ^ utrjevanje pravic narodnostnih skupnosti kot mostu za trajno sodelovanje med sosednjimi narodi.
Šolski predlog FPO hoče izolirati Slovence:
FPUproti skupni vzgoji koroške mladine
Predlog, ki so ga poslanci svobodnjaške stranke predložili koroškemu deželnemu zboru v obliki zakonskega osnutka, ki naj bi pomenil izpolnitev osnovnih določil manjšinskega šolskega zakona za Koroško, spada v preteklo dobo in je popolnoma nasproten splošnemu šolskemu razvoju v Avstriji. Anahronizem naj velja le na južnem Koroškem in verjetno nihče izmed njegovih podpisnikov oz. otrok podpisnikov ne bo direktno prizadet. Predsednik stranke je dal predlog podpisati drugim in je še naprej lahko vse — tudi liberalen.
NEKATERA SPLOŠNA NAČELA AVSTRIJSKEGA ŠOLSTVA
K!jub nasprotjem med obema avstrijskima velikima sitama (med Socialistično stranko Avstrije in Avstrijsko ljudsko stranko) na šolskem področju, moremo izluščiti neke osnovne splošne tendence v obveznem šolstvu, ki so sad tihega soglasja:
#	v prvi vrsti je to koedukacija (skupno šolanje) otrok ne glede na spol, veroizpoved in seveda tudi narodno pripadnost, zadnje — je na primeru zdomcev posebne važnosti;
3 vključitev čim večjega števila otrok v enoten izobraževalni proces potom prilagajanja učnih načrtov sedanje glavne (bodoče nove srednje šole) z onimi nižje stopnje višjih šol in s tem ustvaritev možnosti poklicne usmeritve s štirinajstim in petnajstim letom;
G forsiranje visoko organiziranih ljudskih šol (1.—4. razred), po raznih administrativnih ukrepih; tudi nižje organizirane dvojezične šole so bile ukinjene, z nadaljnjimi ukrepi ravnajo iz raznih drugih, zlasti socialnih in prostorskopolitičnih momentov sedaj bolj previdno;
#	šolanje otrok v tujem jeziku že v ljudski šoli, otrok naj čuje, zazna in ponavlja še en jezik;
#	pospeševanje socialnega ravnanja učencev pri celotnem pouku in v vseh predmetih;
#	razširitev pouka v obliki vzgoje na predšolski razred in s tem priprava na osnovno šolo, vzgoja v vrtcih dobiva na pomenu;
#	ljudska šola posreduje prve važne osnove znanja.
NAČELO .SVOBODNJAKOV : LOČEVATI IN ZOŽEVATI
Predlog odnosno zakonski osnutek svobodnjakov gradi na:
#	ločitvi otrok zaradi narodne pripadnosti in zahteva ločeno šolanje otrok;
#	namesto integracije otrok v skupno šolo zahteva ponovno ločevanje zaradi narodne pripadnosti;
^ možne so le nizko organizirane ljudske šole;
$ izrinitev drugega, v deželi domačega jezika, ki ga nemški otroci niti ne smejo čuti, kar je glavno ozadje predloga;
^ namesto pospeševanja socialnega ravnanja prakticira asocialno zadržanje;
^ čim manj popolna sta vzgoja in izobraževanje za narodno skupnost, tem bolje je;
#	materinščina postane za del slo-
venskih otrok izbirni obvezni predmet že na prvi stopnji ljudske šole.
HOČEJO ODPRAVO ZADNJIH
OSTANKOV DVOJEZIČNOSTI
V uvodu in v obrazložitvah predloga skušajo podpisniki vzbuditi vtis nekega zeio razširjenega in razvejanega dvojezičnega šoistva na Koroškem. V bistvu pa hočejo odpravo zadnjih ostankov dvojezičnosti v sedanji obliki in ločeno obvezno šolo po narodni pripadnosti oziroma volji in odločitvi staršev. Nikjer ne povedo, da dvojezična šola obstaja le na prvih treh stopnjah ljudske šole in da se na četrti stopnji ljudske šole in na vseh stopnjah glavne šole slovenščina poučuje kot predmet. Šolarji, ki jih vzgojni upravičenci niso prijavili k dvojezičnemu pouku naj bi bili obvarovani v tistih trinajstih občinah, kjer naj bi po volji svobodnjakov obstajala možnost ustanovitve čisto slovenskih šol, da čujejo v šoli oziroma v razredu slovensko besedo. Sedanjo obliko ljudske šole, razreda ali oddelka, ki je poznala enojezičen in dvojezičen tip v eni in isti šoli, razredu ali oddelku, naj bi nadomestile ločene šole. Poleg tega pa iz uvoda, delno členov samih in obrazložitev beremo zožitev nekoč tako hvaljene pravice staršev za izbiro le enega učnega jezika. Koroški Slovenci pa so se odločili za dvojezičnost z vsemi ustanovnimi strankami druge avstrijske republike, ko svobodnjakov še nikjer ni bilo.
Prvi člen osnutka zahteva ločene šole odnosno razrede. Drugi in tretji člen označujeta območje, na katerem se lahko ustanovijo ljudske in glavne šole, ki pridejo posebej v poštev za manjšino. Te so možne tam, kjer velja
Kuriozna proračunska debata
Umri je Edo Brajnik
„Ob smrti Eda Brajnika, ki smo ga koroški Slovenci poznali kot prijatelja in podpornika zamejskih Slovencev, Vam v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem izrekamo iskreno sožalje." Tako je v svojem so-žalnem brzojavu predsedniku skupščine SRS zapisal predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. Kajti smrt Eda Brajnika je tudi za nas koroške Slovence boleča, saj smo v njem izgubili iskrenega prijatelja in zagovornika vsestranske podpore s strani matičnega naroda.
Edo Brajnik se je že v mladih letih vključil v napredno gibanje in v času NOB bil med prvimi, ki so se borili proti okupatorju. Bil je nosilec „Par-tizanske spomenice 1941" in kot tak opravljal številne funkcije, med dru-
gimi v vrhovnem štabu NOV Jugoslavije na Visu. Po vojni je bil odlikovan z redom narodnega heroja in kasneje prejel še vrsto visokih državnih odlikovanj.
Edo Brajnik se je udejstvoval na številnih področjih v partiji in na družbeno političnem področju. Med drugim je bil vrsto let poslanec in delegat skupščine SRS, član izvršnega sveta, predsednik komisije za mednarodne odnose in član sveta republike.
Edo Brajnik je v povojnih letih v okviru SZDL bil odgovoren tudi za stike z zamejskimi Slovenci. Ta skrb mu ni pomenila le dolžnost, ampak je prerasla v trajno prijateljstvo s koroškimi Slovenci; kot takega ga bomo ohranili v častnem spominu.
Poziv bivših borcev sosednjih dežel
za mir
Ob nastopu Koroške solidarnosti
Pomotoma je izpadei pri uvodniku v zadnji števiiki Slovenskega vestnika zadnji odstavek, zato objavljamo danes članek v celoti.
kot smo v našem lista že poročali, se je prejšnji teden v Celovcu formirala dvojezična shapina delojemalcev pod imenom Korošca solidarnost — Aarntner Solidaritat, h< im nastopila ob naslednjih volitvah v horošho De-lavsho zbornico aprila 19#4. kandidirala ho v dveh volilnih telesih, pri delavcih in nameščencih.
ZSO se v shladit s svojo politično honcepctjo hot nadstranharsha, zbirna narodno-politična organizacija sloven-she narodnne sbapnosti na korošhem hot titdi doslej ne bo vhljttčevala v svoji celoti v volilni boj za to ali ono grttpacijo.
ZSO je vedno apelirala in tttdi to-hrat apelira na svoje člane, hi se pri hateriholi politični grapaciji angažirajo stranharshopolitično ali pa stanov-shopolitično, da se v teh strtthtttrah zavzemajo tttdi za ttresničevanje narodne enahopravnosti v smisla člena 7 /IDA
Zato je titdi v shladit s politično platformo naše organizacije, če neha-teri člani in ahtivisti naše organizacije zagovarjajo alternativen nastop ob volitvah v Delavsho zbornico in zaradi tega sodelttjejo in soobiibttjejo honcepcijo korošhe solidarnosti. Tttdi tem tovarišicam in tovarišem velja zgoraj omenjen apel/
Ne moremo pa mimo dejstva, da je naša honcepcija o integraciji v politične stranhe, hi jo je zagovarjala
ZSO vsa povojna leta, doživela httdo razočaranje. Ta vtis se nam vsiijitje ob branjtt članha deželnega glavarja v lista SP „Ztthttnft", hjer agotavlja, da je slovensha levica na korošhem bila do pred hrathim reprezentirana od ti-tohomttnistov, maoittov ali pa homa-nistov in da je ^olitiha te levice imela namen hrepiti ki' in šhodovati SP. Po tej iogihi so bili npr. Herman Ve-iih, Hanzi Ogris in dr. Franci Ztvit-ter, hi so vsa povojna leta bistveno hreiraii poiitiho ZSO in s tem tttdi integracijo v SP torej „homttnistični agenti". Hanzi Ogris celo hot dežei-nozborshi poslanec!
Ti tovariši so torej svojo nalogo opravili.' Der Mohr hat seine Scbtti-digheit getan, der Mohr hann gehen. Taho nehaho iogiha ITagnerjevega
članha. Vodstvo SP v manjšinshem vprašanja ne rabi več transmisijshih strahtar v obiibi organizirane sioven-she levice.
Ta honcepcija horošhib socialistov pride do izraza tadi v nehi dragi misli v že omenjenem članha deželnega glavarja. Namreč tam, ho govori o tem, da bodo preho socialne emancipacije postali narodni honflihti in spori odvečni. To je v bistva redahci-ja narodnega vprašanja na osebno prosperiteto posamezniha, redahcija na hariero in s tem sabtiina obliha asimilacije.
V tej fači manjšinsho vprašanje ni več sestavni del demohratičnega razvoja avstrijshe oz. horošhc dražbe, temveč zgoij še drobiž v stranharsho-pofitičnib prizadevanjih za glasove, konsehvenca te politihe pa je pragmatizem in nev-
tralizacija ideoiošbib načel v manjšinshem vprašanja, sbratba horo-šba stvarnost.
ZSO bo tadi v bodoče zagovarjala svojo politično honcepcijo bot nadstranharsha, zbirna organizacija slovenshe narodne shapnosti na korošhem. Seveda pa bomo morali to našo honcepcijo honhretizirati v inči zgoraj nahazanih političnih sprememb in tendenc.
Če so se nehateri člani naše organizacije vhijačiii v volilno gra-pacijo korošha solidarnost, potem to niso storili hot priveseh KEL, hot objeht, temveč hot sabjeht, hi želi sodelovati hot enabopraven partner taho pri izdelavi programa hot pri dela za volitve same.
Marjan Surm
Nove plošče iti kasete domačih pevskih zborov
rano pri Schvvarz-lu v Ptiberku, kjer bodo plošče društvenega moškega zbora predstaviti še v okviru koncerta.
O predstavitvah oziroma izidu po-
šem iistu razumljivo še poročali.
Poročali pa bomo tudi o drugih izdajah, zlasti knjigah, ki bodo pred prazniki izšle pri založbi „Drava" v sodelovanju s
Založbe imajo polne roke dela.
Treba je, da pred prazniki ponudijo svoje najnovejše izdelke, da jih potem lahko še uvrstijo med svoja praznična darila. Tako je tudi založba Drava v tem času zaposlena s pripravami za predstavitev svojih knjižnih in drugih novitet.
Tokrat založba Drava skupno z založbo Obzorja oz. Helidon in Sio- sameznih plošč in vensko prosvetno zvezo pripravlja kaset bomo v na-izid novih gramofonskih plošč in tonskih kaset s posnetki domačih pevskih zborov. To bo za našo zborovsko dejavnost gotovo lep praznik, za ljubitelje vokalne glasbe pa lepo darilo. Prihodnji petek bodo predstavniki imenovanih založb javnosti predstavili LP-ploščo s posnetki moškega pevskega zbora SPD ..Edinost" v Pliberku, kaseto s pesmimi Koroškega partizanskega pevskega zbora, pevskega zbora France Pasterk-Lenart in pevskega zbora SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni.
Torej nas pričakuje lep šopek narodnih, borbenih in drugih pesmi, ki jih pojejo naši pevski zbori.
Predstavitev plošč bo, kot že zapisano, prihodnji petek ob 19.30 uri v Delavski zbornici v Celovcu, v sobi 4. Poleg predstavnikov založb bodo na predstavitvi prisotni tudi zastopniki zborov. Za to priložnost bo SPD ..Edinost" v soboto 17. decembra ob 19.30 uri vabilo v dvo-
Slovensko prosvetno zvezo, zlasti o izidu njenega knjižnega daru za leto 1984.
150-letnica rojstva F. Leder-Lisičjaka
3. decembra je minulo 150 let odkar se je v Globasnici rodil znani koroški ljudski pevec Franc Leder-Lisičjak. Rodil se je v času, ko je na Koroškem živela vrsta bukovni-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na tradicionalni
FF'
v soboto 7. januarja 1984 ob 20. uri v Domu sindikatov (bivši De-iavski zbornici) v Ceiovcu, BahnhofstraBe 44.
Za pies bodo igraii:
#	PLANiNSK! SEKSTET iz Podjune
#	narodno zabavni ansambei MODRiNA iz Kranja in
#	miadinski pop ansambei JAGADAN!
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga " v Ceiovcu.
Ljubitetji veseie družabnosti prisrčno vabijeni.
Odbor
kov in ljudskih pevcev. Franc Le-der-Lisičjak je bil nadarjen pevec, ki je svojim besedilom dajal tudi svoje melodije. S citrami čez rame je hodil po Koroškem in prepeval. Na sejmih, ob žegnanjih in lepih nedeljah je zabaval ljudstvo. S citrami in petjem je toliko zaslužil, da si je postavil hišo. V pesmih je opeval kmečko življenje od rojstva do groba in razne dogodivščine. Najbolj znana je njegova „Pesem od rojstva", ki jo naši zbori še danes prepevajo.
V tistih časih — v 17., 18. in 19. stoletju — je vrsta bukovnikov in ljudskih pevcev skrbelo za ohranitev in nastanek ljudske kulture. Tedaj še ni bilo dosti tiskane slovenske duševne hrane, zato pa si je ljudstvo pomagalo s prepisovanjem, prevajanjem in celo tudi z izvirnimi spisi; tako, da je prišlo v narodno posest veliko kulturnega blaga. S tem se je koroško slovensko ljudstvo osamosvojilo tudi od nemške kulture in jezika, ki ga ni razumelo, in če ga je, mu ni šlo k srcu. Tako je ustvarilo svojo literarno tradicijo, ki je često prerasla svoj prostor in vplivala tudi na Slovence sosednjih pokrajin.
K temu razvoju je brez dvoma doprinesel tudi ljudski pevec Franc Leder-Lisičjak, ki zavzema v slovenski koroški kulturni zgodovini vidno mesto.
Pozabljeni listi - pesniška zbirka P. Rovan
Dobro knjigo vzameš v roke, jo bereš, odložiš in spet sežeš po njej, v njej odkrivaš lepote besede, melodijo življenja, del samega sebe. Kadar gre za zbirko pesmi, je branje le-te tembolj intenzivno. Poezija bralca sili k razmišljanju, analizi besed, zloženih v verze, ki s svojim ritmom naglašajo pesnikovo izpoved. Bralec prične iskati pot do avtorja, skuša razumeti, kaj mu pripoveduje, zakaj prav na tak in ne na drug način?
Če pri tem gre za zbirko, ki predstavlja lok več desetletij, in to izpod peresa avtorice, ki smo jo poznali bolj kot pisateljico, je to tem bolj zanimivo. Gre torej za pesniško zbirko Pavle Rovanove, ki jo je izdala pri založbi Obzorja z na-stovom Pozabljeni listi. Iz tega sledi, da je avtorica v zbirki zbrala pesmi, ki obsegajo daljše ustvarjalno obdobje, zato so tudi po tematiki različne, temu primerna je tudi njihova izpovedna sila, nihajoča, Vendar v celoti tvori harmonično, Zaokroženo celoto. Pavla Rovan sodi med tiste slovenske pisce, ki so do svoje umetniške izpovedi prišli Po samorastniški poti. Taka je tudi njena govorica, preprosta, brez besednih iger. v prvi vrsti iskrena. Tako smo Pavlo Rovan spoznali, ko smo brali njeno knjigo Cej so tiste stezice (v našem listu smo to ob-
javljali kot podlistek op. ured.), ko je pripovedovala o svojih čustvih, navezanih na Koroško in njene ljudi. Seveda je Rovanova v pesmih
drugačna, njena izpoved je širša, saj obravnava obče človeška čustva, ki pa hkrati izražajo tudi usodo in boj za obstoj slovenskega naroda. Literarni zagodovinar Emil Cesar je v svoji spremni besedi o
Rovanovi literarni beri med drugim zapisal: „Po vsem tem smemo trditi, da je pesniška zbirka Pozabljeni listi Pavle Rovanove sestavni del njene tehtne literarne izpovedi, vseskozi vpete v naš čas, ki daje antologijsko zasnovan vpogled v njeno vseskozi aktivno in delovno življenje. Ta vpetost se razkriva v načinu obdelave problematike ali v komentarjih, ki sledijo vzgibom, ki so izpoved pobudili. Nikjer ni izumetničena, nikjer iskana in nenaravna. Ob vseh zakonitostih se ustavlja s svežimi in aktualnimi ugotovitvami, ki so jih narekovala lastna, kaj vzpodbudna spoznanja: sprejema jih z razumom in s čustvom in prav tako in tako izpovedna so lepa, zato prepričujejo in so vzpodbudna."
Zato pesniško zbirko Pozabljeni listi Pavle Rovanove priporočamo tudi našim bralcem, saj bodo v njej našli dosti verzov, ki bodo segli tudi v naša srca. Poglejmo kaj pravi v pesmi Bolečina: Vse minule vojne strahote / so danes le še spomin, /a še zmeraj živ,/še zmeraj boleč, / saj marsikomu / je padel najbližji — / padel je oče, / padla je mati, / padla je hči, / padel je sin...
Pesniško zbirko Pozabljeni listi lahko naročite v knjigarni Naša knjiga v Celovcu.
M) )N KULTURA — M) )N KULTURA —M! m KULTURA — M) )M KULTURA —
Kulturno udejstvovanje in kritika
Tonči Schlapper
b/očno ;e f ?M.s še zaMrgno rMnenje, </% je	pr/reJ/Tev, b/
je /e nebo/Zbo Mggjg/% občZmr^M Mbrg. Včg$Zb ye ce/o ZdJovo/jZrrro z MgofcMtvZjo, tfd rfHo Zwe/Z s/o-ven$bo prZreJZrev. Če Mg??! pg po bgbZ ZgrZ d/Z prZret/ZfvZ Mo r/o-brobotno rgzbrZ/e to d/Z ono Mdpd-bo Z?: Ndrw ^vetdje Zzbo/;šgn;e, dZd/jen/ o/n-nemo brbef, češ.* bo-r/Z vese/, </g sp/0/7 se bg; ZgrgTMO. A/nogobrg;	Zz go/egd sdwo-
/jgbjg s/epZ Zn g/gbZ zd wgb borZ-sre?! Hdsvet, bZ bZ Mg7w powoge/ M /epsZ/7 Kspe/rov.
7*gbo ngzZrgr!;e bg/fMrnZb Je/dv-cev Zrr tgb ot/nos r/o bg/tgrrregg MejsPoovdnjd we borfg povzr/ZgnZ-/d Mdie bg/rgrne rgvnZ, Mds ne bo-std r/vZgnZ/d Zz zdostd/osrZ, b/ je Mds MdjvecjZ scurdžnZ^. V fsem ndšenr M/tKrneTM prZzdt/e^dnjd se mord-7M0 t/os/e^no zdver/dfZ, r/d ndj s/džZ nds ndpor, bZ gd v/ožZnro n. pr. f Zgro d/Z M/tKrno prZrer/Zfev, bg/-rdrnemK rgzwgbg ndsegd /jMs^fd Zn ne Sdmo ndsZ oseMZ s/dfZ Zn Zd-<7oT7o/jsfVK. Zdfo rnord M; fg</Z nds oJnos r/o brZrZbe tgb, M ne 'oZč/ZTno v njej z/obnegg zdsnreAcud/cd nd-šZb ndpd^ Zn nenspeMv, temveč srer/stvo, bZ ndm Aoče bZtZ pomoč Zn svetovd/ec prZ Zzbo/jšgnjg prZ-rer/Ztvene MMvostZ.
Vrer/nost ndsZ/7 bg/fgrnZb prZre-</Ztev mordmo presojdf/ Zz tčve/r sfd/Zsč;
/. Po njZ/?ov/ vse/nnZ.
2. Po njZMvZ ZgrgAbZ Zn te/mZč-n/ Zzver/Zn.
ZdveMjmo se, M Zdjdme bg/fgr-nd prZrec/Ztev ngjš/rše ndše /jg&be množZce Zn ngjbo/; gč/nbovZro vp/j-vd nd o/nsMvd/ce Zn g/er/d/ce. Do-gg/grz/g nd oz/rg se ndmreč prZ/7/Z-ždjo g/er/d/cem v ndj/70/j žZv/jenj-$bZ ob/ZbZ Zn v njZZ) zdpdsfZjo sfd-/en d/Z vsdj </d/j čdsd frdjdjočZ vt/s. VtZsZ, &Z jZ/r je or/nese/ g/er/d/ec o(/ pr/reJZtve, mn /dMo mnogo MrZ-st/jo, če gd ndvr/nsnjejo zd /epe č/ovečdnsM Zt/ed/e, če mn Mjejo po/?Mo zd r/ejdnjd v /Vdgor sMp-nost/, če mn vcep/jo ponos č/oveM z vero v svojo /dstno moč Zn sposobnost, — prdv tdbo pd mn /db-bo sbot/njejo, če mn Zzpor/bopdVd-jo žZ/dvost zr/rdvegd č/ovebd Zn Zdnpdnje v Sdmegd sebe, če gd or/-vdjdjo or/ resnZčnegd ž/v/jenjd Zn mn ZdgrZnjdjo por/obo č/ovebd, čdsd Zn </rnžbe.
Zdto je prdvZ/nd ZzbZrd prZre-r/Ztvene snovZ, Zgre Zt</. neprecen-/jZve vdžnost/ Zn nd/dgd režZserjn bot ;grd/sb; sbnpZn/ ve/Zbo or/go-vornost. P/ebbd, brezsmZse/nd Zn Sdmo nd zdbdvnZ nčZneb prerdčn-
ndnd prZrer/Ztev ne nstrezd potre-bdm Zn Zdbtevdm /jnr/sbegd or/rd, še mdnj pd ndpret/nZ vzgojZ Zn bn/-tnrnemn r/vZgn ndšegd /jnr/stvd. Po ve/jd zd vese/o Zgro prdv tdbo bd-bor zd </rdmo Zn trdger/Zjo. Poseb-rro prZ zdr/njZ vrst/ Zger ndjvečbrdt grešZmo, če prevr/drjdmo prZ ZzbZrZ, bdterd Zgrd bo ndjbo/j nčZnbovd/d nd sentZmentd/ne čnte občZnstvd Zn Zzvdb/jd/d ženZcdm so/ze ter rdz-nežZ/d sred vseb g/er/d/cev. PrZ tem pd mnogobrdt ne premZs/Zmo, bd-bo bo vp/Zvd/d Zgrd vzgojno d/Z pončevd/no nd občZnstvo. Če s td-begd std/Zščd prev</drjdmo ZzbZro ndšZb prZrer/Ztev, potem smo zgre-šZ/Z pot prosvete. Večbrdt se tegd nZtZ ne Zdver/dmo, ber ne preštn-r/Zrdmo prer/ prZprdvo prZret/Ztve teme/jZto njene snovZ. V tem prZ-mern ndj nds opozorZ bn/tnrnd brZ-
75 let Slovenske prosvetne zveze
tZbd nd storjene ndpdbe Zn ndm po-mdgd rdzč/enttZ pomen Zn tenr/en-co Zgre v ee/otZ Zn v pot/robnostZb, r/d ndm prZbdže njene s/dbe Zn r/o-bre, borZstne Zn šbor//jZve strdnZ. /(rZtZbd ndj torej por/d prdvZ/no ]*dz/dgo posdmezn/b r/rdmsbtb r/e/, bZ so jZb Zgrd/cZ nprZzorZ/Z nd tem d/Z onem or/rn. Pdbd br/t/bd bo prZpomog/d, r/d bor/o Zgrd/sbe sbd-pZne prZprdv/jd/e std/no bo/jše bn/-tnrne prZrec/Ztve.
ObčZnstvo, bZ je obZsbd/o prZre-r/Ztev, bo or/nes/o tem bo/jšt Zn tem bo/j Jo/gotrdjnZ vt/s, č/mbo/j r/o-gndnd Zn nmetnZšbo r/ovršend, s tem pd tMZ žZv/jenjn bo/j por/obnd se j/m bor/o prer/očZ/d or/rsbd r/e-jdnjd. Vsdb ve, bdbo se g/et/d/eZ po r/obrZ Zn /epo Zzvet/enZ ZgrZ pogo-vdrjdjo še r/o/go čdsd o njej, o nje-n/b posebnostZb, o Zgrd/cZb Zn. o prob/emZb, bZ jZb je pr/bdzovd/d. Do/go po tdbšnZ pr/re</Ztv/ se /jd-r/je še bdvZjo z vprdšdnjZ, bZ jZm j/b je ndbdZd/d d/Z rdzbrZ/d or/rsbd prer/stdvd. Po bočemo z ndšZm or/rsb/m nr/ejstvovdnjem tnr/Z </ose-ČZ. Doseg/Z pd bomo to v bor/st ndšegd /jnr/stvd sdmo ter/dj, če mn bomo nMZ/Z res t/obre Zn nmetnZ-šbo r/ovršene or/rsbe prer/stdve.
SVOBODA, februar 1949
M) )W KULTURA — M) KULTURA — M) KULTURA — M) )M KULTURA —
Mohorjeve knjige za leto 1984
Vodja založbe Mohorjeve družbe dipl. inž. Franc Kattnig je prejšnji teden zastopnikom tiska predstavil knjižno zbirko imenovane družbe za leto 1984. Poleg koledarja obsega zbirka pet knjig in sicer prevod romana Franca VVerfta Bernardkina pesem, slikanico Martin potrebuje plašč, almanah ob 130-lexnici MD, II. del Mauserjevega dela Le eno je potrebno in Ingoličevo mladinsko knjigo Tajno društvo PGC. K temu je možno dobiti Pratiko za leto 1984 in kot doplačilno knjigo še Janu-ševo zbirko Pesmi.
Knjižna zbirka stane skupno s koledarjem 556 šilingov, vendar je za ude nekoliko popusta, če zbirko kupijo skupaj s koledarjem. Cena za Pratiko znaša 40.-, za Januševe pesmi pa 180.- za vezano in 115.— šilingov za broširano zbirko.
Med knjigami zbirke je treba posebej omeniti almanah ob 130-letnici Mohorjeve družbe, v katerem je nakazana zgodovina te pomembne slovenske kulturne ustanove, dvojezično otroško slikanico, ki je vezana v trde platnice in je tudi v notranjosti opremljena z barvnimi inlustracijami ter dvojezično izdajo Ingoličevega dela Tajno društvo PGC, katerega prevod sta pripravila Alfonz Kopriva in Heidi Saxer. Med prevajalci (Bernardkina pesem) najdemo skupno s Karlom Mauserjem Janka Messnerja, kar je ob predstavitvenem omizju izzvalo vprašujoče začudenje. Tu je potem še Koledar, ki je pretežno napolnjen s prispevki o Koroški; očitno pa tudi tokrat ni šlo brez napadov na Jugoslavijo oz. Slovenijo. Za to je odgovorna politična emigracija, soodgovorni so tudi pri celovški MD, ki omogočajo tisk takih pamfletov.
Tudi v Podjuni planinska postojanka
Na željo članov Slovenskega planinskega društva je bil v soboto zvečer pri Mikeju v Lobniku informativni sestanek, katerega so se poleg planincev udeležili tudi kapelski prosvetaši. Zastopniki SPD iz Celovca so ob tej priložnosti med drugim povedali, da bodo pod Ojstro gradili planinsko postojanko, ki bo v glavnem služila planincem v Podjuni. Tako se bo uresničila dolgoletna želja, da ne bodo samo Rožani imeli to srečo, temveč da bo s to planinsko zgradbo zadoščeno vsem planincem na Koroškem, zlasti pa seveda Podjunčanom. Kot smo izvedeli iz ust predstavnika Slovenskega planinskega društva, pomeni ta projekt novo ero v planinski dejavnosti koroških Slovencev, kajti biti v posesti planinske postojanke pomeni ne samo poživiti in razširiti planinsko dejavnost tistega območja, marveč ustvariti novo možnost planinske medsebojne solidarnosti z vsemi planinci; skratka bodoča planinska postojanka v Podjuni bo dom srečanja z vsemi, ki ijubijo gore in naravo.
Kako lepa je narava in kako so planinci povezani z njo, je v prelepih barvnih diapozitivih na tem
Ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca
PUNT
Koncert in recitativ KPPZ
W v nedeljo 18. decembra 1983 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše" in Slovenska prosvetna zveza
Posebnost prihodnjega strokovnega sejma gastronomije in turizma „Gast 84" na celovškem sejemskem razstavišču, ki bo v času od 17. do 22. marca, bo spet mednarodno tekmovanje mladih kuharjev. Tokrat se bodo med seboj v pripravljanju nacionalnih in mednarodnih jedil pomerile sledeče tri skupine - iz Kopenhagna na Danskem, iz Celja v Sloveniji in z Dunaja v Avstriji. Voditelji teh skupin so se pred nedavnim srečali v Celovcu, kjer so se s predsednikom mednarodne žirije trg. svetnikom Jarom Kindlom skupno pogovorili
srečanju demonstriral podpredsednik SPD Celovec Franci Kropivnik. Pokazal je dejavnost naše planinske organizacije in pa posebne lepote naših Karavank, ki se ponašajo z bogato in pestro floro in fau-no. V neposredni bližini Železne Kaple je rajski svet, imenovan Meli (med Malo in Tolsto Košuto), kateremu je ravno „Se!an" (tako se
Mladinski kviz v radiu
Po uspeli telivizijski premieri, o skupnem projektu RTV Ljubljana in ORF Celovec - Predor Karavanke — bo v sredo 14. decembra 1983 sodelovanje obeh sosednjih radijskih hiš poglobljeno z javno oddajo, ki jo bosta neposredno prenašala koroški in ljubljanski radio ob istem času. V mladinskem kvizu: ..Spoznavajmo svet in domovino" bosta v javnem studiu koroškega radia v Celovcu nastopili zastopstvi Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in Strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu, spored pa bo glasbeno popestrila domača pop-skupina Jagadani.
Vsaka tekmovalna ekipa bo v mladinskem kvizu odgovarjala na vprašanja iz zgodovine lastne šole in ustanove tekmecev. Zvezno gimnazijo za Slovence bodo zastopali osmošolci Pepe Starman, Anica Ressmann, Hanzi VVuzella in Magda Wieser ter sedmošolec Tomi Millo-nig. Strokovno šolo sester pa učenke tretjega letnika Vida Brumnik, Mili Dolinšek, Zorka Pasterk, Doris Petek in Zofi Sager.
Obe tekmovalni ekipi bodo seveda spremljali in v javni oddaji vzpodbujali številni navijači, v javnem studiu koroškega radia pa bo seveda prostor tudi za publiko, ki je blizu mladim in jo zanima naša polpretekla zgodovina. Direktni prenos se bo začel točno ob 21.00 uri in bo trajal eno uro. Pred kvizom pa bodo v enournem koncertu od 19.30 do 20.30 zabavali publiko Jagadani.
o pripravah tega najbolj privlačnega programa prihodnjega strokovnega sejma „Gast 84".
Že ime strokovni sejem pove, da je namenjen ..strokovni" publiki — interesentom iz tistih strokovnih skupin, ki so bolj ali manj povezane z gospodarskimi dejavnostmi gostinstva in tujskega prometa.
To bo že 12. tekmovanje v okviru strokovnega sejma „Gast", ki bo prihodnje leto že 14-ič odprl svoja vrata in bo na razpolago veliki množici obiskovalcev iz tu in inozemstva.
sam rad imenuje Franci Kropivnik) in avtor predavanja dal svoj pečat in ga odkril (vpisna knjiga SPD Celovec) široki planinski javnosti.
Zemljišče za novo planinsko postojanko je dala na razpolago znana zavedna družina Sadolšek pd. Mikej v Lobniku. Zemljišče je že prenamenjeno. Nova koča bo v centru gorskega območja Podjune (okrog 1300 m visoko) na prisojni legi razgledne Ojstre s čudovitim pogledom na Košuto, Olševo in na Kamniške planine.
Po 15 letih iskanja in prizadevanj se je le končno posrečilo dobiti zemljišče (v najem) in tako ustvariti pogoje za realizacijo tretje slovenske zamejske planinske postojanke (prva na Bleščeči, druga v Žabnicah v italijanski Kanalski dolini), na kar so slovenski planinci na Koroškem še prav posebno ponosni.
Umrl je Gašper Ogris-Martič
Pretresla nas je žalostna vest, da je kruta smrt iz naše srede iztrgala mnogo premlado življenje Gašperja Ogrisa-Martiča, starega komaj 51 let.
Pokojni Hašpi, tako so ga imenovali domačini in prijatelji, je sin pred leti umrlega Janka Ogrisa, nekdanjega deželnega poslanca in brat prav tako nekdanjega deželnega poslanca in sedanjega bilčovskega župana Hanzija Ogrisa pd. Miklavža.
S smrtjo Gašperja Ogrisa-Martiča smo zgubili plemenitega človeka, kakršnih je le malo v naši deželi, moža dejanj in klenega značaja ter moža, ki se je vse svoje življenje razdajal za narodov blagor.
Pogreb pokojnika je bit v sredo ob ogromni udeležbi pogrebcev. 2eni in otrokom ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
Podrobneje bomo poročali prihodnjič.
Miklavževanje v Železni Kapli
Miklavžev obisk v Železni Kapli je bil letos posebno slovesen. Sivi škof in njegovo spremstvo so prišli s petjem in v najlepših oblačilih. Opereta Miklavž prihaja je ugajala vsem, ki so napolnili dvorano.
Domala petdeset angelčkov se je sukalo in je pelo na odru, in skoraj dvajset parkljev je oder že v naslednjem prizoru spremenilo v pravi iuciferjev peke) — v katerem se je povrh še resnično kadilo. Končno so bili še mnogi obdarovani.
Največ daril in pohvale bi seveda zaslužili Jožko Wrulich zborovodja SPD „Zarja" kot odgovorni za vse pevske točke, Šteti Piskernig za dovršeno spremljavo na klavirju, ter režiser društva in vodja celotne nedeljske prireditve Poldej Cunder. Imenovanim, ostalim pomočnikom, staršem, ki so pošiljali mladino na vaje in moškemu zboru društva se je še posebej zahvalil predsednik „Zarje".
„Gast 84" - spet z mednarodnim tekmovanjem mladih kuharjev
Koncert KPPZ v Pliberku
Preteklo soboto je Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku imelo v gosteh Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca. To je bil obenem tudi njihov prvi samostojni nastop v pliberškem okrožju. Koncert z Prežihovimi literarnimi vložki je bil posvečen njegovi 90-let-nici rojstva. Celotni večer je bil sestavljen v skladno celoto, v smiselno povezavo tekstov in pesmi. Ta koncertni večer nas je seznanil z delom avstrijskega delavskega gibanja na Dunaju v letu 1934. Podoživljali pa smo skozi pisateljeve besede tudi vse stiske, strah, grozote in rta-silstva, ki jih je rodil najstrahotnejši čas naše polpretekle zgodovine. Začutili pa smo tudi vso tisto prepričano močno voljo po uporu, ki nam je rodila svobdo.
To je bil koncertni večer, ki je bil sestavljen popolnoma drugače, kot si je marsikateri obiskovalec predstavljal, torej zgolj samo romantični pevski večer. Bil je nekaj globljega, dal nam je nekaj več.
Temu koncertnemu večeru Koroškega partizanskega pevskega zbora iz Celovca so poleg številnih obiskovalcev prisostvovale tudi delegacije občinskih in kulturnih ustanov iz Raven na Koroškem, navzoči pa so bili tudi podžupan občine Pliberk Fric Kumer, kulturni referent občine Piiberk Stanko Vavti, frakcijski vodja EL Fric Kert, organizacijski sekretar za kulturo pri CK Slovenije prof. Josip Košuta in dipl. trg. Janko Urank, predsednik Združenja staršev Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, s katero ima Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v letošnjem šolskem letu kulturno sodelovanje.
Anita Hudi
Dob pri Pliberku
leg% ;e prgZMOM/ že VM h? ^o/n žru/jeM/shc vo/je /ože/ N%tz, ptž. Z?oš?Mh v Doh% svojo #0-JftH;co. Kč/or /)0ZM<a hoŠMdhovo hwcb;o, oh CMt/, h/ voJf /z Thher-h% yrob TghofK, ve,	rej trc/n:
??? h/m/ s/ove?M^r rjofTM&jt vzorno gos^o^rr Tošnahcu gos^o&:r /ože/ s svojo pr/chzo ženo rer s svojr-nrf Mer^amr m srnovr.
/%M%nrov% žrv(jenjs^% por je srr-m po(n% pr;z%^ev%nj, ne s%mo zase, remveč brc/: za ohstoj našega žrv-jja na Norošhe???. Vetjno ga srečavamo na našfj? pnre^frva/? vsega vese/ega narč KSpejn' našfj? prizadevanj In dela. Oj? weh teh prfjernfj) dogod^lA pa jrrManr vedno s shrhjo gleda na razvoj našega narodnega vprašanja za dosego pravic In bodočega oh-sroja; ali hon?o dovolj močni, da Immo zmogli vzdržar! še nadaljnjih rlsoč ler. V vseh reh shrheh In prizadevanja za naš živelj, se je naš ja-hllanr zavedal naše gospodarske moči v ohllkl samopomoči In se vkljačll kor član In kil pozneje dolgolernl odbornik naše Posojilnice, za kar je dobil radi zadražno priznanje. Z vso skrbjo je obdeloval svojo zemljo, da ma je dajala vsakdanji krah In pa zaslažek, da je mogel gospodarske potrebe vskladlrl z razvojem časa. NI bilo lahko, vendar je naš jabllant znal vse te življenjske prelzkašnje In naloge mojstrsko obvladati.
Ob vsem tem dela In skrbi za narod ter obstoj domačije In dražlne, je skapno z ženo znal svojim otrokom v njihova mlada srca vcepiti zavest narodne pripadnosti, tako da se z vso vnemo že vkljačaje v delo za obstoj slovenske narodne skapnostl. Ves ponosen In žareč gleda danes ob visokem jablleja na svoje delo In na svoj rod, ki prav tako korajžno In trdno stopa po stopinjah, ki jih je prehodil na svoji življenjski poti.
številnim čestitkam z najboljšimi željami so se prldražlll tadl zastopni-
ki Zveze koroških partizanov, Posojilnice Pliberk In Krajevnega odbora Zveze slovenskih organizacij.
Našema jabllanta kličemo na mnoga leta/
Ikej
Tomaž Roban
80-LETN!K
Včeraj je Tomaž Noban pd. 3mon Iz ^entgandol/a pri Kotmarl vasi obhajal P0-letn! življenjski jabllej. /a-bllanta poznamo kot dolgoletnega aktivnega zadražnlka In kaltarnega delavca, ki je vse svoje življenje posvetil enema cilja — slažltl svojema Ijadstva. KoPTMrd vas In okolica je tesno povezana z dejavnostjo Tomaža Kobana, ki je bil aktiven na vseh območjih narodnega dela, tadl v koma-nalnl politiki, saj je bil občinski odbornik In kratek čas celo kotmlrškl žapan. Pri limona se je nekoč odvijalo vse narodno življenje In še danes prihajamo radi k njema na posvet, saj je človek z velikimi življenjskimi Izkašnjaml.
Ob njegovem praznika ma Iskreno čestitamo z željo, da bi bil čil In zdrav In še dolga leta med nami.
številnim čestitkam se prldražaje tadl arednlštvo Slovenskega vestnika, čigar zvesti bralec je naš jabllant.
V:a gradbena dela izvaja za ugodno ceno, val
gradbeni mojster JOZt PACK
Trabesinje/Trabesing 26
9071 Kotmara va:/Kottmannsdorf
Prevzemam tudi načrtovanja, proračune strolkov, izvajam statična m loptotno-izoiacij-ska preračunavanja in drugo
PRIREDITVE
SVEČE	CELOVEC
VEČER DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV
Voranc in Rarbi Gabriel v soboto 10. decembra 1983 ob 19. uri v stari šoli v Svečah.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah
CELOVEC
ADVENTNO SREČANJE
v četrtek 15. decembra 1983, od 9. do 16. ure v Slomškovem dekliškem domu v Celovcu, I0.-Oktober-Str.,
I.	nadstropje.
Spored:
9.00 oblikovanje duhov, živijenja
v družini (dekan Poidej Kassi)
II.	00 sv. maša - žpk. Val. Gotthart 12.00 kosilo (cena 60 šil.)
Prireditelj: Referat za žene pri Kat. deiovnem odboru
Dramska skupina graških študentov vabi na premiero igre
VETER
(Smiljan Rozman)
v poneddijek 19. decembra 1983, ob 19.30 uri v Marijanišču v Celovcu. Prireditelja: SKD v Celovcu in Mohorjev dijaški dom ,.Marij anišče"
OBVESTILO
Slovensko planinsko društvo Celovec sporoča, da je planinska postojanka „Ko6a n,ad Arihovo pečjo" na Bleščeči odprta ob nedeljah in praznikih in to ob vsakem vremenu. Poudarjamo, da koča ni oskrbovana, pač pa so na razpolago uporaba kuhinje in ležišča. Člani Slovenskega planinskega društva dobijo kijuč za kočo pri Tončiju Korenu v Šentjakobu v Rožu (trgovina za obutev).
2VABEK
OBČNI ZBOR
KPD „Drava" v 2vabeku
v petek 9. decembra 1983 ob 19.30 uri v farnem domu v Žvabcku.
2VABEK
MLADINSKA ADVENTNA MAŠA IN BAZAR V 2VABEKU
v nedeljo 18. decembra 1983
Prireditelj: Katoliška mladina Piiberk - 2vabek - Suha - Vogrče
CELOVEC
PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENSKIH GRAFIKOV
v Mohorjevi knjigami, Ceiovec, Vik-tringer Ring 26
Razstava bo odprta do 31. decembra.
2ELEZNA KAPLA
SRECAN E GLEDALIŠKIH SKUPIN
v nedeljo 11. decembra 1983 ob 14. uri v farni dvorani v 2elezni Kapli. Sodelujejo:	Oder mladje, Lutke
mladje, Kabaret miadje, Lutkarji KPD Šmihel.
Prir.: Krščanska kulturna zveza
PLIBERK .
SREČANJE V ADVENTU
v nedeljo 11. decembra 1983, ob 14. uri v farni dvorani v Pliberku. Vabijo: Katoliška mladina Pliberk -2vabek - Suha - Vogrče
O B I R S K O
TEČAJ ZA ROČNO DELO (2. del)
v petek 16. decembra 1983, ob 18. uri pri Kovaču na Obirskem.
Vodi: Danica Karničar Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem
CELOVEC
IZREDNI OBČNI ZBOR Slovenskega atletskega kluba
v nedeljo 11. decembra 1983 ob 14. uri v dijaškem domu SSD (Miksch-alLee) v Celovcu.
Na dnevnem redu so poročila, sprememba pravil, volitve in razno. Prosimo Vas, da plačate članarino naj* kasneje do 6. 12 83 za leto 1983, ki znaša 100 šilingov. Kdor ni plačal članarine, na občnem zboru nima volilne pravice!
Prisrčno vabljeni!
CELOVEC
Predstava s
.KOMEDIJANTI
(Kabaret - pantomima)
v sredo 14. decembra 1983, ob 20. uH v Domu glasbe v Modri dvorani.
Hrepenenje našega ljudstva
Nagrade AVNOJ 1983
Ob praznovanju dneva republike SFRJ 29. novembra, podeUjo tudi vsakoletne nagrade AVNOJ. Pode-iijo jih za razna področja dejavnosti posameznikov, organizacij in ustanov. Odbor za nagrade AVNOJ je od skupno 105 predlogov to najvišjo jugoslovansko družbeno politično nagrado dodelil 15 posameznikom in 10 organizacijam združenega deta. V Sloveniji sta to pomembno družbeno priznanje za svoje delo prejela akademik Anton Ingolič na področju književnosti in Vida Tomšič na področju družbenih ved. Med nagrajenimi organizacijami združenega dela pa je iz Slovenije delovna organizacija Elan — tovarna športne opreme iz Begunj in sicer za velike uspehe pri proizvodnji smuči, športne in navtične opreme.
V tozadevnih utemeljitvah je med drugim povedano: Akademik Anton tngolič v slovenski književnosti nastopa že dobrih petdeset let kot izvrsten prevajalec in eden najpomembnejših in najuglednejših slovenskih pripovednikov. Ingolič je začel pisati na začetku tridesetih let skupaj z Vorancem, Miškom Kranjcem in kasneje Cirilom Kosmačem o ljudeh in zemlji med Ptujem in Dravo, obravnaval je socialno tematiko, ki je tesno povezana s stvarnostjo slovenskega človeka.
Vida Tomšič, družbenopolitična delavka, rezervni podpolkovnik JLA, redna profesorica za področje družinskih razmerij, predsednica družbenega sveta SR Slovenije za mednarodne odnose in častna doktorica univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Domača in svetovna javnost jo pozna še zlasti kot avtorico številnih knjig in drugih del s področja družinskih razmerij in meddržavnih odnosov. Na področju družinskih razmerij se Vida Tomišč odlikuje s poglobljeno marksistično analizo ženskega vprašanja, še zlasti problema varstva, materinstva, načrtovanja družine in svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Žensko vprašanje obravnava kot vprašanje enakopravnenga uveljavljanja žensk in moških in s tem povezanih sprememb v zakonskih in družinskih razmerjih.
Nagrajencema Vidi Tomšič in Antonu Ingoliču ter DO Elan k nagradi AVNOJ iskreno čestitamo in pri njihovem nadaljnjem delu želimo še mnogo uspeha.
Ob razstavi M. Obilčnika na Dunaju
Pod geslom „Usahnjeni tok", je bila pretekli teden v prostorih Kluba Slovenskih študentov na Dunaju odprta foto-razstava mladega umetnika Miha Obilčnika.
Osrednji motiv njegovega ustvarjanja je odkritje preteklih kulturnozgodovinskih in gospodarskih podob in zanimivosti, ki so vsekakor oblikovale specifični razvoj Slovencev.
Izhodiščna točka pri slikanju umetniškospomeniških objektov pa so spomini na vse, kar je nekdaj bilo, spojeno v podobi mlina -slikovito zanimiv v fragmentih — danes obsojen na muzealno životarjenje.
V velikanski razvalini mlina, kot pravi zaklad kulturno-gospodarske-
ga pričevanja z bogato cvetelim življenjem v zadružništvu, se zrcali srce, žalost in hrepenenje našega ljudstva.
Četudi imajo posameznosti vsaka svoj motiv, vendar se kot celota izraža v propadu ..arheološke najdbe".	P. B.
Ukve
V	Ukvah v Kanalski dolini je umrl v 95. letu starosti Valentin Prešeren. Pokojnik je bil znan rodoljub, ki je kljuboval nacionalnemu pritisku in vztrajal kot klena slovenska korenina. Svoje gostinsko podjetje je vzorno vodil in tudi svoje otroke vzgojil v zavedne člane slovenske narodne skupnosti. Valentin Prešeren je podpiral tudi slovensko mladino in ji dajal na razpolago svoje prostore za seminarje in počitnice.
Svojcem ob izgubi očeta izrekamo naše globoko sočutje.
RAZSTAVA
V	Mohorjevi knjigarni v Celovcu so v ponedeljek odprli prodajno razstavo izvirnih božičnih in novoletnih biljetk Andreje Zikulnig in Karla Vouka. Razstava bo odprta do 31. decembra, do tlej pa je možno tudi kupiti razstavljene bi-Ijetke mladih umetnikov.
Na otvoritvi je govoril vodja kulturnega urada v Beljaku Adolf Scherer, ki je pod temo ..Prijatelji — tudi tam", pripovedoval o svojih izkušnjah s kulturno izmenjavo Koroška-Slovenija.
15. Koroški kulturni dnevi
bodo od 27. (s pričetkom ob 9.00 uri) do 28. decembra 1983 v prostorih Siomškovega doma Mohorjeve v Ceiovcu,
10 -Oktober-StraBe 25.
Predvidena so predavanja in diskusije o dramski dejavnosti pri koroških Siovencih, o ijudski igri in giedaiiškem jeziku, v drugem deiu pa o ekoioških probiemih, vojaški ogroženosti Evrope in o mirovnem gibanju.
V okvirnem programu bodo iikovna razstava, razstava o diskriminaciji žensk ter dramska predstava Kiuba siovenskih študentov in študentk na Dunaju.
Koroške kuiturne dni bo zakijučiia OKROGLA MiZA na temo „Bomo preživeti?"
Sodeiovaii bodo mednarodno znani predavateiji in strokovnjaki.
Podrobnejši spored 15. Koroških kuiturnih dni bomo objaviti prihodnji teden.
Zaupanje vase omogoča zaupanje v realistično oceno drugih
Povejte mi, kakšni so Vaši medčloveški odnosi, pa Vam bom povedala, kako stoji z Vašo samozavestjo. Priznam, da zveni trditev, ki sem jo postavila, provokantno, vendar pa velja dejstvo, da je vzrok večine medčloveških problemov pomanjkanje samozavesti ali pa manjvrednostni občutki posameznika. Če bi se vsak zavedal samega sebe, svojih potreb, če bi realistično znal ocenjevati svojo osebnost, dobre in slabe lastnosti, če bi sebe sprejel takšnega kot je in se ne bi boril proti sebi ali pa prikrival deleže svojega jaza, bi bil tudi bolj „odprt" za druge.
Kdo ne pozna občutka praznine in manjvrednosti? Velikokrat nas zunanje okoliščine privedejo tako daleč, da postanemo depresivni, včasih pa nas privede tako daleč tudi lasten občutek nezadostnosti. Cilji, ki smo si jih postavili, se nam za-zde nedosegljivi, ostane pa nam občutek manjvrednosti. Če se nahajamo v takšnem stanju, potem smo tudi na zunaj ..zaprti". Izogibamo se ljudi ali pa jih srečavamo polni nezaupanja. Z občutkom vrednosti smo izgubili tudi jasen pogled za realnost. Človek, ki se počuti manjvrednega, pričakuje tudi od soljudi, da ga ne cenijo, da ga varajo in zaničujejo. Ker pa vedno pričakuje najslabše, s svojim ravnanjem nazadnje doseže ravno, česar se boji. Strah utesnuje in zamegli pogled za realnost. Če človek v tem svojem strahu doživi še dodaten poraz, potem začne obupavati.
Občutek vrednosti ni prirojen — priučili smo se ga v prvih letih otroštva v družini. Starši so nam dostikrat z besedami pa tudi z mimiko in gestiko posredovali občutek vrednosti in zaupanja ali pa občutek manjvrednosti, nezadostnosti in nezaupanja.
Občutek samozavesti raste v atmosferi, kjer se cenijo individualne razlike, v atmosferi tolerance, odkritega pogovora, v atmosferi, kjer je možno govoriti
o svojih potrebah, o svojih razočaranjih, kjer so odrasli in otroci partnerji. Če pa otrok dorašča v atmosferi strogih pravi), trde kritike in kazni (avtoritarno vzdušje, kjer je odrasel vreden več kot otrok), potem se bo tudi kot odrasel počutil nezadostnega, ostal mu bo občutek, da nikomur ne more narediti prav, da je manjvreden. Ostalo pa mu bo tudi nezaupanje v sebe in svoje lastnosti in možnosti pa tudi nezaupanje v druge.
Dejstvo, da je občutek manjvrednosti priučen, lahko v nas zbuja občutek resignacije, češ da smo pač dorasli v avtoritarni družini, kjer je odločal samo oče, ali pa mati, zdaj pa nam ne uspe zaupati vase, če nam to zaupanje ne potrdi avtoriteta, bodisi v poklicnem življenju ali pa naš partner. Občutek vrednosti je odvisen od drugih, ni pa utrjen v nas samih.
Poleg tega ..osebnega občutka manjvrednosti", ki ima svoje korenine v vzgoji, pa smo velikokrat doživeli občutek manjvrednosti tudi v družbi, kot pripadniki slovenske manjšine — saj smo dostikrat občutili na lastni koži, da „Nemec velja več, kot Slovenec".
Kdo se naj ob teh doživetjih še čudi, da nam tako težko uspe realistično ocenjevati sebe in svoje možnosti?
Ravno v dejstvu, da je občutek nezaupanja vase prirojen, pa leži tudi upanje, kajti če smo se enkrat nekaj naučili, potem se v bodočnosti, z novimi izkušnjami lahko naučimo tudi nekaj novega, namreč zaupati vase, ceniti sebe, takšne kot smo, akceptirati in realistično ocenjevati naše možnosti, naše dobre in slabe lastnosti. Zaupanje vase pa nam bo olajšalo tudi zaupanje v medčloveških odnosih in realistično ocenjevanje drugih. Še nekaj ob robu: ali ste že opaziti, da pri drugih obsojate najbolj tiste lastnosti, ki jih imate tudi sami, ki jih pa na sebi ne marate, obsojate ali celo zaničujete?
Štefka Vavti
ŠTEFKA VAVTI
Problemi in možnosti rešitve
gospodarskega položaja v obrobnih predelih
:'z žganje
Visoki delež kmečkih obratov je nazadoval v korist naseljenih podjetij. Industrija pa proizvaja predvsem izdelke, ki so močno odvisni od konjunkture, na primer lesne izdelke, tekstilije ipd. Dejstvo, da se je naselilo več velikih podjetij z inozemsko udeležbo ali podružnic podjetij iz drugih predelov Avstrije, spravlja podeželjsko območje (periferijo) v odvisnost od večjih industrijskih krajev (centrov). O podjetniški politiki ne morejo več odločati v prvi vrsti prizadeti sami - ker Odločajo velikokrat tuji interesi, odločajo tisti, ki imajo kapital, ki imajo v rokah obratna sredstva. To pa irna za posledico, da postaja podeželje ..notranja kolonija" v državi, ki je povržena dvojnemu izkoriščanju:
1.	izkoriščanju delavca in
2.	izkoriščanju nerazvitega območja
Socio-ekonomska struktura se ^ačne spreminjati, postaja vsebolj
odvisna od večjih centrov in velikih koncernov (pri prodaji izdelkov, pri ohranitvi delovnih mest itd.), pojavljajo se socialni problemi, kot so: dnevno in tedensko nihanje, odseljevanje in zastaranje območja, brezposelnost, pomanjkanje učnih mest, nizke plače in nizka kvalifikacija delavcev, slabi delovni pogoji zaradi zastarele tehnologije ipd.
Zaradi eksistenčne odvisnosti od delovnega mesta postaja delavec vsebolj orodje kapitala — nima več možnosti soodločanja, pusti se izigravati drug proti drugemu (konkurenca za delovno mesto), dela brezplačne nadure ali se pusti poslati na ..prostovoljni" dopust, če ni dovolj dela.
Ob vsem tem pa prizadeti pozabljajo, da pravzaprav vsi „sedijo v istem čolnu", da rešitve problemov ne bodo našli, dokler bo delavec izpodrival delavca, temveč le če se bodo skupno borili za boljše delovne pogoje, za možnosti sood-
ločanja pri naseljevanju podjetij itd.
Kot smo videli iz naštetih dejavnikov, rešitve problemov ne bomo našli v večji odvisnosti od centrov, kajti odvisnost na daljši rok nasprotno prinaša le še več problemov. Zato je potrebno, da iščemo druge možnosti. V tem smislu bom skušala nakazati alternativo, ki je v zadnjih letih pridobila na veljavi in moči v pristojnih znanstvenih krogih.
Dejstva kažejo, da v svetovnem merilu (dežele v razvoju - industrijske dežele) in znotraj države (velemesta - podežetjski kraji) vladajo isti mehanizmi (kolonializaci-ja), zato bodo tudi rešitve problemov, ki jih imajo prizadeti, podobne.
Prvi korak bi bil, da se prizadeti zavejo svoje odvisnosti od ..močnejšega", da pa se po drugi strani zavedajo tudi svojih lastnih možnosti in zmogljivosti. V svoji odvis-
nosti zaupajo predvsem v pomoč „od zunaj" — čeprav se je le-ta že tolikokrat izkazala za dodatno breme. Emancipacija iz te odvisnosti bo uspela samo, če bodo prizadeti kraji našli spet poti k avtonomnemu razvoju, po načelu zaupanja v lastno moč in zanašanja na lastne zmogljivosti. V določeni meri bi to lahko pomenilo tudi korak nazaj k tradicionalnim strukturam. Pri tem mislim predvsem izdelovanje za lastne potrebe, zmanjšanje uvoza iz drugih krajev (centrov), prednost domačim surovinam, sodelovanje med raznimi obrati celotnega območja s podobno strukturo — to bi pomenilo tudi pospeševanje maloobmejnega prometa, ker je območje onstran meje po strukturi podobno našim krajem, širše regionalno sodelovanje, samoupravljanje, več možnosti soodločanja v politiki, več odgovornosti za lastni razvoj (ki se je v zadnjih letih velikokrat delegirala „na zunaj").
Trenutno vlada med prebivalstvom ozračje resignacije in apatije, primanjkuje pa aktivnosti, solidarnosti med prizadetimi. Vsaj deloma je za takšno stanje gotovo odgovoren tudi naš sistem, ki si pri-
vzgaja državljana, ki ni preveč kritičen, za katerega je beseda „ konkurenca" pomembnejša od solidarnosti.
V bodoče bi bilo treba vsebolj pospeševati obrate, ki so prilagojeni obrobnemu območju po svoji tehonlogiji, potrebnih surovinah, kupcu, ipd., zmanjšati pa vpliv, ki ga imajo na naše območje veliki industrijski centri. Socio-ekonomska in politična slabost obrobnih krajev ni v prvi vrsti znamenje zaostajanja za centri, temveč posledica vladajočega gospodarskega sistema, ki ne dopušča avtonomnega razvoja (ker bi npr. industrijski centri lahko zgubili trg za svoje izdelke, če bi se naše območje preskrbovalo avtonomno). Najti bi morali nove oblike proizvodnje, oblike, ki bi bile prilagojene možnostim na podeželju, in tehnologijo, ki bi varovala okolje.
Podeželjskih krajev ni možno razvijati po vzoru industrijskih centrov, ker na podeželju vladajo druge zakonitosti, ker se socio-ekonomska struktura na podeželju bistveno razlikuje od strukture v velemestih in velikih industrijskih centrih.
(*$f
Prežih v nemščini

V jezik, ki je Mi Prežihu po slovenščini najbližji, v nemščino, so se njegova dela doslej prevajala precej redko. Razen ..Samorastnikov", ki so 1963 izšli v Messnerjevem prevodu, v knjižni obliki ni doslej izšlo še nič. Zato pa smo dobili pred kratkim kar dve njegovi deli v nemščini: Požga-nico in popravljene Samorastnike. Obe deli —
Prežihov Voranc: Die Brandalm. Roman aus den Umsturztagen. Prevedla Anton Svetina in Peter Wie-ser. — Založba Drava in Založništvo Tržaškega tiska, Celovec in Trst 1983; platno, 472 str.
Prežihov Voranc: Wildwiichslinge. Prevedel Janko Messner. — Založba Drava in Založništvo tržaškega tiska, Celovec in Trst 1983; platno, 260 str.
—	sta izdali zamejski založbi v Celovcu in Trstu skupno. Predvsem za ..plebiscitni roman" Požganica je bil že čas, da je — ootem ko so komin-formovske zdrahe pred 35 leti preprečile njegov izid — končno dosegljiv tudi za nemškojezičnega bralca.
Takorekoč Požganici na pot pa sta isti založbi dali dva eseja —
Janko Pleterski, Drago Druškovič: Der ungleiche Grenzstreit. — Založba Drava in Založništvo tržaškega tiska, Celovec in Trst 1983; platno, 76 str.
—	ki zdržita kritiko tudi kot samostojno delo, predvsem še Pleterskega študija o zgodovinskih ozadjih plebiscita leta 1920.
Vsem trem knjigam je dal Matjaž Vipotnik izvirno opremo.
„Prežih je bi) nenehno zavzet za Koroško"
Drago Druškovič o Prežihovem odnosu do Koroške in o „Požganici'

Prežihove stalne povezanosti s Slovenci na Koroškem in njihovim prizadevanjem za narodnostno enakopravnost ni treba posebej poudarjati. Ujegova zavzetost je bila stalna, vendar ne sentimentalna. Pa še pravi Korošec je bil: njegov prednik se je iz Globasnice priselil v Kotlje.
Ob njegovi devetdesetletnici smo se pogovarjali z urednikom njegovih zbranih del Dragom Druškovičem, ki je precejšen del svoje energije posvetil raziskovanju Prežihovega živijenja in dela, o čemer priča že okoli tisoč strani študij in opomb, ki jih je napisal.
Slovenski vestnik: Pred kratkim je izšia deseta knjiga Zbranih dei Prežihovega Voranca, v kateri so zbrani njegovi politični spisi. Med njimi najdemo tudi precej spisov, ki se ukvarjajo s koroškim vprašanjem.
DRUŠKOVIČ: Za Koroško je mogoče zanimivo m novo predvsem pismo centratnega komiteja KPJ centralnemu komiteju avstrijske komunistične stranke iz januarja 1934. To pismo je vsekakor formutirat Voranc, v njem pa govori o siovenski materinščini koroških Stovencev. In sicer zavrača tezo, da siovenski jezik na Koroškem ne bi šta v spiošni okvir sto-venščine, da bi Korošcem knjižna sto-venščina bita tuja. Torej zavrača predvsem vindišarstvo. Potem govori tudi o nujnosti, da avstrijski komunisti sodeiujejo z narodnorevotucionar-nimi in naprednimi koroškimi študenti na Dunaju, s katerimi je takrat imet stik.
SV: Kako se ?a skozi desetletja razvija Prežihov odnos do Koroške, od plebiscitne dobe do povojnih let?
DRUŠKOVIČ: Njegov odnos do Koroške je nenehna zavzetost zanjo. 2e v piebiscitnem obdobju je terjat skupno angažiranje deiavstva, ne pa boj med obema. Tu gre za tako imenovano skupino piebiscitnih čiankov, ki so zbrani v desetem zvezku Zbranih det. Nato je v začetku tridesetih tet žeto angažiran za narodnorevo-tucionarnega duha med korškimi študenti na Dunaju. Tačas je ravno pisat osnove za brošuro Roj z% osvoRo-zdrMŽitff s/ofensReg^ n^ro-</<!. Bit je tudi žeto pozoren na posamezne čtanke ,ki so izhajati v nemškem časopisju v zvezi s Koroško.
SV: Pa je v njegovem odnosu opaziti kako zarezo?
DRUŠKOVIČ: Ne, nobene. Opaziti je kar naprej skrajno prizadevanje za pomoč in za razvoj, vendar pa riztično od meščanskih pojmovanj, saj vseskozi siti stran npr. od sentimentat-nega objokovanja.
SV: Torej ni mogoče skonstruirati nobenega nasprotja med njegovimi plebiscitnimi članki, kjer se distancira od plebiscitnih bojev, in recimo njegovo brošuro „0 slovenskih mejah" med drugo svetovno vojno?
DRUŠKOVIČ: Ne. Vidimo skia-den razvoj. Voranc ima svojo marksistično togiko in tudi ob primeru sto-venskih meja vedno zagovarja anti-imperiatistične in neagresivne rešitve. Torej protetariat se ne sme bojevati med seboj, temveč mora graditi mostove. Pri stovenskih mejah sicer vztraja pri tem, da ne priznava ponemčevanja, do katerega je prišto v novejšem imperiatističnem času. To zavrača, čeprav kaže v raznih čtan-kih precej razumevanja za družbene procese, ki pa jih ne odobrava. V zadnjem obdobju pa je jasnoda hudo zavzet za uvetjavtjanje koroških Sto-
Drago Druškovič
vencev in je tudi žeto prizadet ob razvoju, do katerega pride. Vaško snov obravnava v okvirih proizvajalnega dogajanja, v okvirih družbene zakonitosti in odnosov med tjudmi ob izteku predindustrijske družbe. Nikoti pa pri tem ne zapada v domačijstvo, v „Heimatdichtung", ne v idito ati v ideatizirani kutt zemtje in krvi, niti v povetičevanje etementarnosti in primitivnosti.
SV: Kako se pa v tej luči kaže njegov odnos do Perkoniga?
DRUŠKOVIČ: Voranc je vedet za Perkoniga in ga v detu Dr%f% teče proti vzRodM tudi omenja. Pravi, da je tako imenovana ponemčena kultura ktjub temu data tudi izraze dobre literature, čeprav je odtujena. Tu omenja tudi Perkoniga. Na drugi strani pa Perkonig v eseju o koroškem Slovencu po vojni omenja, da sicer ni brat Požgan/ce, da pa je stišat o njej in da ima ocene, da je v tem detu probtem ptebiscita široko in gtoboko zajet. Osebno pa se nista nikoti srečata, poznata sta se te posredno.
SV: Koliko prihaja v Požganici do izraza pisateij-literat in koliko politik? Kakšno je razmerje med tema dvema stranema Prežihovega
DRUŠKOVIČ: Voranc sam pravi, da je Požggmco pisat in dopotnjevat v takem času, ko je bit strašno za-posten, in da se mora to najbrž detu tudi poznati. Seveda je težil za tem, da bi snov obravnavat z obče človeških in stovenskih statišč, da pa je roman v gtavnem pisan zoper tradicio-natnega sovražnika imperiatista, ki je vedno zatirat Stovence. To je nekako srž Vorančevih pogtedov na to. Po-žg<m/c% je ob izidu bita presenečenje, doživeta je dobro kritiko, četo ljubljansko mestno nagrado. Vsi so priznavati njegov tatent, nekateri pa so
Preži-
hov
Voranc
imeti tudi manjše kritične pripombe. Požg%fHcg je očitno še danes žeto bralna zadeva, ktjub morebitnim slabostim, saj bi lahko kdo naše) kje neravnovesje med obema taboroma. Voranc pač skuša iskati vzroke, zakaj se je protetariat odločit tako, kakor se je, zakaj je bit kmet takšen, kakršen je bit. To je zapisat z vetikim smistom za politiko in sociologijo.
SV: Kakšno je sporočilo „Požga-nice" za nemškega bralca današnjega rodu, ki ni tako povezan s Koroško?
DRUŠKOVIČ: Sporočilo za nemškega bratca je prikaz, kako se je razvijat narodnostni spopad na tem območju, kako ta majhen rob majhnega naroda ni bit doraset vsem tistim tra-dicionatnim silam, ki so ga že prej ob-vtadovate. Nemštvo je bito v prednosti in zato do afirmacije Stovencev ni prišto. Bito je četo tako, da je detav-stvo v nekem pomenu enačito vse napredno z nemštvom, žeto odvisni slovenski živetj pa tudi takrat ktjub nekaterim novim dogajanjem ni prišet do izraza. Tedaj se nikakor ni odtočato o narodnostni pripadnosti, temveč o sociatni. To Voranc tudi točno pove, da so se tjudje odločati po socialnem porektu, po /GassenRetCK/irse/M. Ta zavest pa je bita pri delavstvu močno pod vpiivom socialdemokracije, ki je bila prepričana, da je absolutno pravi nositec naprednega gibanja in da je vse drugo nazadnjaško. Nemec pa napredek, to je ena in ista stvar, vse ostalo pa je nazadnjaško, to je bita njihova togika.
SV: Katera je končno tista dimenzija v Prežihovem iiterarnem ustvarjanju, ki njegove romane dviguje nad raven nekakšnih ..heimatromanov".
DRUŠKOVIČ: To je brez dvoma njegova sociatna anatiza. Nobene sen-timentatnosti ni pri njem. Prežihova romantika je narava, je navezanost na kraj, ni pa negativne, nazadnjaške romantike. Ta romantika je stvarne na-
(1893—1950) bi bil 10. avgusta letos praznovat 90-letnico rojstva. Po vsej slovenski deželi so se spominjali tega dneva, v letu njegove devetdesetletnice pa je izšla cela vrsta knjig-„Slovenski vestnik", v katerem je Voranc še za svojega življenja objavil nekaj prispevkov, se s to stranjo oddolžuje spominu velikega rojaka.
Knjižna bera ob 90-tetnici Prežihovega Voranca
Knjižna bera v letu 90-tetnice Prežihovega Voranca je brez dvoma bogata. In brez dvoma je čisto v Prežihovem smistu, da se Slovenci njegove 90-tetnice spomnijo s knjižnimi izdajami, če seveda pustimo ob strani Prežihove svečanosti konec oktobra na Ravnah na Koroškem.
Od Prežihovih del dostej še niso bili zbrani njegovi politični spisi, ki jih ni tako mato, saj je Prežih od vsega začetka nastopat tudi kot angažiran potitičen delavec. Zdaj jih imamo zbrane, skupaj z nekaterimi ocenami leposlovnih det, ki jih je večinoma spisat za notranje potrebe celjške Mohorjeve družbe, v deseti knjigi njegovih zbranih det:
Lovro Kuhar — Prežihov Voranc: Zbrano delo. Deseta knjiga. Politični spisi — Ocene leposlovnih del — Dodatek. Uredil in opombe napisal Drago Druškovič. — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1983; platno. 612 str.
Iz objavtjenih del vetja poudariti dva teksta, ki sta svojčas izšta v posebni 'brošuri. Gre najprej za Roj z% osfoRod/ret) m zt/rKŽ/tev s/ofensRegc: naroda (1933), kjer je Prežih formutirat program in zahteve Slovenskega Nacionatnega Revoiucionarnega gibanja. Nato pa za brošuro O s/ovensR/R nrfjaR, ki je izšta pod imenom Pavte Vithar in jo je teta 1943 izdata agita-cijsko-propagandistična komisija pri Centratnem komiteju KPS. Brošura, ki je doživeta več izdaj se končuje z znamenitim stavkom Tnjeg^t nočem — svojega ne dam/
V deseti knjigi pa so npr. končno tudi zbrani Prežihovi ..plebiscitni čtanki in nekateri drugi čtanki o koroškem vprašanju, poteg tega pa še
„To je teza nemškonacionalne strani"
Pismo centratnega komiteja KPJ avstrijski komunistični stranki od 6. januarja 1934, ki ga Drago Druškovič navaja v intervjuju, je skupno s še nekom formutirat Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, ki je tedaj živet na Dunaju in je imet tesne stike z narodnorevolucionarnimi slovenskimi študenti s Koroške. Odtomek ponatiskujemo iz 10. zvezka Zbranih det Prežihovega Voranca, str. 421.
.../)ovrmmo se M4 zadevo s čm-
m^om De/o. Po/efi rte nam z vare rt ra m iz/dvi/i, da zanj n/ mogoče najt/ čra/eev, Rer je p/ran v jez//?«, R/ ga na Kotorjem ne razamejo. C/ede tega smo preje// prav nasprotne izjave. LdRRo /a /a/o, da vse/ana doce/a n/ astreza/a Zaa/cem, Rer n/ Zn/a dovo/j RonRrrfHd pr/ avstr/jsUR vprašanj;/)/ Vendar prav pr/ tem vprašanja ne gre za našo Rr/vdo. Že od marca /933 smo s/ zaman pr/zadeva//, da Z)/ do/n/Z od vas RdRršnoRo/Z gradivo za časn/R, pa četad/ smo vas seznani// s tem, da smo namen/// vprašanjem /n de/a na ZčorošRem ce/o Ro/ono. /čer od vas nismo n/česar preje//, smo sRaša/Z sam/ nap/sat/ neRaj o ZčorošRZ, Rar je ra-zam/j/vo mora/o Znt/ pomanjR/j/vo. /ez/Rovna zavrnitev časn/Ra — da ga na /čorošRem ne razamejo — ne vzdr-
ži Rr/f/Re /n odgovarja sta//šča nem-šRo))dc/or:d/))/R Rrogov, da s/ovensRZ jez/R na /čorošRem n/ /st/ RcRor dra-god v S/ovenZjZ. 7*o je Zmper/a/ZstZčna teza nemšRonac/ona/ne stran/, R/ teme-/j/ na narečn/Z) raz/ZRa/) enega /n istega jez/Ra /n so jo na ZčorošRem de-set/etja zganja// pr/ svoj/ raznarodo-va/n/ po/ZtZRZ. /čaRo ma/o vzdržijo to Rr/t/Ro, doRazaje oRo/Zšč/na, da namreč s/ovensRa stranRa na /čorošRcm izdaja dva množična časn/Ra v Rnj/ž-nem jez/Ra /n ne v narečja, da prav /sto de/a ce/o stranRa LandRanda, R/ ne izdaja s/ovensRega časn/Ra v narečja, čeprav sama zagovarja tezo o .v/ndZšarsRem //adstva' /n da tad/ cer-Rev apora/dja oJZcZa/n/ s/ovensR/ Rnj/žnZ ;ez/R. Če vsi drag/ ZzRajajo /z tega, m/s/Zmo., /aZ)Ro tad/ m/ apora/s /jamo ta jez/R v RorošRem de/a čas-n/Ra/"
dopisi in čtanki, ki zadevajo mežiško dotino ati pa zadružništvo in kmetijska vprašanja.
Knjigo zaključuje zajetna študija Draga Druškoviča pod skromnim naslovom OpomRe R deset/ Rnj/g/, kt poteg nadrobnih opomb k posameznim detom skorajda minuciozno obravnava Prežihovo politično pubtici-stiko.
Enajsta in zadnja knjiga Prežihovih Zbranih det, ki bo vsebovata njegova pisma, je načrtovana za teto 1985-Kot drugo naj omenimo knjigo posebne vrste, saj njen gtavni det sestojt iz stik. Gre za
Prežihov album. Uredil Tone Sušnik. Za tisk pripravila Jože Koruza in Jože Stabej. Založba Borec, Ljubljana 1983: platno, 264 str.,
ki s fotografijami in dokument: spremtja Prežihovo življenje in deto-od njegovih korenin do smrti in še* čez, kjer dokumentira njegovo pisateljsko učinkovanje.
Ustaviti se vetja tudi ob knjigi, ki je tik pred izidom in bo sestavni de! knjižnega daru Slovenske prosvetna zveze za teto 1984. Gre za knjigo Prežihov Voranc: Odrinjeni. — Založba Drava, Celovec 1983, 360 str.? ki vsebuje dve Prežihovi noveti, dva eseja, črtice, reportaže in čtanke o Koroški, skupno 30 nastovov. Knjigo j^ uredit, odbrat besedita in napisa! uvodno besedo Drago Druškovič. Tako bo — seveda z izjemo Požgdrt/ce* — na enem mestu zbrano vse, kar je* Prežih napisat o Koroški, od plebiscitnih čtankov do razprave teče prot/ vzRot/K, ki je 1950 izšta v cetovški RvoRot//.
Kdor hoče spoznati osebno in človeško podobo Prežiha, naj vzame v roko knjigo
Kristina Brenkova: Kruh upanja. Spomini na Prežiha. — Založba Borec, Ljubljana 1982; platno.
160 str.,
kjer avtorica obuja spomine na vo)f& teta 1941 do 1943, ko je kot kurirka OI' bita dodetjena Prežihu kot zvesta spremtjevatka. Zeto intimni in doživeti pripovedi o prvih dveh tetih ^ okupirani Ljubtjani se pridružujejo s? spomini na srečanja po vojni.
Ob koncu našega sprehoda pa ustavimo še pri dveh brošurah, kt imata ktjub skromnemu obsegu svop? težo. Kdor hoče dobiti strnjen vpogled v živtjenje in deto velikega ptsa-tetja in revotucionarja, bo segel po' zvezku
Drago Druškovič: Prežihov Voranc-Založila Miadinska knjiga v zbirat Obrazi, Ljubljana 1983; veliki format, broširano, 50 str.
Zvezek je bogat s stikami, namenjen pa je predvsem mtadini. Druga or šura
Tone Sušnik: Po Prežihovih ljah. — Izdala Kulturna skupno^ Ravne na Koroškem ob 90-lctn' rojstva Prežihovega Voranca, R**v ne 1983; broširano, 50 str., , pa bo odtičen spremtjevatec za vsak gar, ki bo hodit po Prežihovih krap
RAD!0 — TELEV!Z!JA
A V $ T R ! J A 1
PETEK. 9. H.:?.00 Poročila
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.50 Ruščina — 10.00 šot-ska iv — Proizvodnja toka — Živijenje z reko — 10.50 Dežeta brez povratka — 11.50 Kamorkoii — 12.15 Na kaj iahko upamo? —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Risanka — 17.50 George —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije "19.50časvstiki — 20.15 Derrick — 21.20 ^ade in Austria — 22.10 Rektama in šport
—	22.20 Nočni studio — 25.25 Poročita. SOBOTA, 10. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 An-
9teščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ru-Sčina — 10.55 Stike iz Avstrije — 10.55 Do-Potdanski koncert — 11.55 Nočni studio —
13.00	Uredništvo — 15.00 Sebastian Kneipp
—	zdravnik z vodo — 16.50 Lisica in zajec
—	17.00 Kdo rokodetči z nami? — 17.50 Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom za tahko Hoč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober Večer v soboto žeti Heinz Conrads— 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirotske — 19.50 ^as v stiki in šport — 20.15 Stavimo, da.. . " 22.05 Šport — 22.25 Diana Ross v Cen-^otnem parku — 25.40 Poročita.
NEDELJA, 11. 12.: 10.00 Papež v Avstriji —
11.00	Ura tiska — 12.00 Naša šota — 14.50 Komedija — 16.15 Zrcatne stike —- 16.50 Mojster Eder in njegov Pumuckt — 16.55 TV knjižni regat — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev— 18.50 Mi— 19.00 Stike iz Avstrije " 19.20 Adventni pogovori — 19.50 Čas v stiki in šport — 20.15 Mož iz Sueza — 21.45
i Nauk Bude — 21.50 Panorama — 22.55 Poro-) <ita.
PONEDELJEK, 12. 12.: 9.00 Poročita — Za Predšotske otroke — 9.25ŠotskaTV — 9.55 Svetovni pokat: vetestatom za moške —
11.05	Sebastian Kneipp — zdravnik z vodo " 12.55 SP: vetestotom za moške — 15.50 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.50 Stari htapon — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Okrog božiča — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — "21.05„V kavarni" — 21.10 čarovnik —
19.50	čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport
22.00	šport — 25.50 Poročita.
TOREK, H. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	šotska TV — 10.50 Komedija — 11.50 Na preži — 12.00 Maroko — 12.10 Ponedetjski šport — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za Predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se le treba — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	šport — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —19.50 Čas v stiki— 20.15 Argumenti — 21.50 Zrcatne stike — 22.15 Porodita.
SREDA, 14. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi Pošatiti se je treba — 9.55 Francoščina —
10.05	šotska TV — 11.45 Argumenti — 15.00 Uredništvo — 17.00 Nevarna najdba — 17.50 debetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko Hoč — 18.00 Robinovo gnezdo — 18.50 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — I9.50časvstiki — 20.15 Mož iz Sueza — 21.45 tzbrani otroci — 22.50 šport — Poočita
ČETRTEK, 15. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.50 Dežeta in tjudje
—	10.CO šotska TV — 10.50 Družinski oče —
12.15	Ktub seniorjev — 15.00 Uredništvo —
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče
—	17.50 Kiwi — pustotovščina v Neusee-tandu — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije— 19.50 čas v stiki — 20.15 Družinski svet — 21.15 Jotty joker — 22.05 šport — Poročita.
		A V S T R ! J A 2
§		PETEK, 9. 12.: 17.50 Naša šota — 18.00 Gaierija — 18.50
Brez nagobčnika —	19.15
Otroci pripovedujejo... — 19.50 čas v stiki — 20.15 Zdravniški svetovatec — 21.00 Avstrija, hiša zaktadov — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Za-tiv smrti — 0.00 Poročita.
SOBOTA, 10. 12.: 15.00 Potitika v petek —
16.00	Ob Luthrovem tetu — 16.45 Sto mojstrovin — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Fitzmoos: smučarska tekma profesionatcev
—	19.00 Traiter — 19.50 Stric Vanja — 22.10 Dotga ježa — 25.55 Nenavadne zgodbe Roatda Dahta — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 11. 12.: 15.00 Adventno petje —
15.50	Huttererji — 16.15 Fitzmoos: smučarska tekma profesionatcev — 17.00 Božič je tep čas — 17.45 Potovanje okoti sveta — 18.50 Okay — 19.50 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 O fitmu — 21.00 šport —
21.15	Še vedno primadona — 25.15 Nenavadne zgodbe Roatda Dahta — 25.40 Sto mojstrovin — 25.50 Poročita.
PONEDELJEK. 12. 12.: 18.00 Znanje danes
—	18.50 Aerobika — 18.45 Rdeči panter —
18.55	Otroci pripovedujejo ... — 19.00 Svo-jegtavček — 19.50 čas v stiki — 20.15 špio-nažni fitm — 21.05 „V kavarni" — 21.10 Kriza detovne družbe— 21.50 Deset pred deseto — 22.10 Eduard Wattnofer — 70-tetnik
—	22.50 Le testament d Orphee — 25.45 Poročita.
TOREK, H. 12.: 17.45 šotska TV — 18.00 Orientacija — 18.50 Aerobika — 18.45 Rdeči panter — 18.55 Otroci pripovedujejo . . . —
19.00	Svojegtavček — 19.50 čas v stiki —
20.15	Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.00 Novi podnajemnik — 21.05 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 14. 12,: 16.45 tz partamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.50 Tom & Jerry —
18.55	Otroci pripovedujejo — 19.00 Svojegtavček — 19.50 Čas v stiki — 20.15 Kuttur-ni žurnat v sredo — 21.05 Gtasbena scena 85 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ptič bum bum in sonce — 25.20 Muzej na Dunaju
—	25.50 Poročita.
ČETRTEK, IS, 12.: 17.45 Šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.50 Tom & Jerry — 18.55
Otroci pripovedujejo — 19.00 Svojegtavček
—	19.50 Čas v stiki — 20.15 Avstrija — 21.50 Deset pred deseto — 22 20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠK! RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 9, 12.: 14.10 Koroški obzornik —
tzkutturnegaživtjenja:90-tetnica pevskega
zbora „Gorotan" iz šmiheta (posnetki prireditve 27. 11. 85)
SOBOTA, 10. 12.: 9.C0 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, 11. 12.: 7.05 Duhovna miset —
PONEDELJEK, 12. 12.: 14.10 Koroški obzornik — tz tjudstva za tjudstvo (Andrej Wie-ser iz Borovetj pripoveduje o Miktavževa-nju in o Božiču).
TOREK, 15. 12.: 9.50 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Godbe na pihata — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 14. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z mešanim oktetom „Korotan" — Naša beseda — 21.C0 Spoznavajmo svet in domovino — mtadinsko tekmovanje med Zvezno gimnazijo za Stovence v Cetovcu in strokovno šoto za ženske poktice v št. Jakobu.
ČETRTEK, 15. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Družinski magacin.
		LJUBLJANA
§		PETEK, 9. 12.: 8.50 TV v šoti — 10.55 Vat d'isere: Svetov-
ni pokat v smučanju — smuk, prenos — 16.10 Propagandna oddaja —
16.15	Smuk za moške, posnetek iz Vat d'tse-ra — 17.15 Poročita — 17.20 Domači ansam-bti: V gosteh pri Dobrih znancih — 17.50 Modro potetje — 18.25 Obzornik tjubtjan-skega območja — 18.40 Poročito s seje CK ZKS — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Stovenski muzeji in gaterije — 20.50 Modni utrinki — 20.55 Ne prezrite — 20.55 šerif v New Yorku — 22.05 Dnevnik — 22.20 Chinchero, fitm.
SOBOTA, M. 12.: 8.C0 Poročita — 8.05 ZBtS - V. T. Arhar: Uganke med nitkami — 8.20 Ciciban, dober dan — 8.55 Mi smo smešna družina — 9.05 Pisani svet — 9.55 t. Otrin: Pesem giba — Btišč ih beda romantike — 10.00 Zemtjepisne posebnosti —
10.55	Stovenski muzeji in gaterije — 11.25 Ljudje in zemtja — 12.20 Gtasbeni magazin 15.25/50 Vat dtsere: Svetovni pokat v smučanju - supervetestatom (m), prenos — 16.55 Poročita — 17.00 Košarka Partizan : Bosna, prenos — 18.25 Ptanet opic — 19.20 Cik cak
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Barakuda — operacija Lucifer, fitm — 21.55 Zrcato tedna — 21.55 Dober večer, zabavna gtasbena oddaja — 22.45 Poročita.
NEDELJA. 11. 12.: 9.25 Poročita — 9.50 2iv žav — 10.15 Modro potetje — 10.50 Fantje sHittStreeta — 11.40 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.00 Kmetijska oddaja — 14.00 Poročita — 15.55 Visok pritisk, zabavna gtasbena oddaja — 16.10 Druga ženska, ju-gostovanski fitm — 17.25 Poročita — 17.50
Naš kraj: Stojno seto — 17.45 športna po-
OPOZARJAMO VSE LJUBtTELJE SLOVENSKE KNJtGE,
DA S) LAHKO
brezptačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSK) ŠTUDtJSK! KNJtŽNtC!
S PODROČJA PREDŠOLSKE VZGOJE
Prodanovič L.. VZGOJtTELJ! !N STARŠ!: prispevek k metodiki sodeiovanja s starši v vzgojnovarstveni organizaciji.
152 str., iiustr.
Kunst Gnamuš O.: VLOGA JEZtKA V SPOZNAVNEM RAZVOJU ŠOLSKEGA OTROKA. - 218 str.
Kenk M.: G!B SKOZ) ŽiVLJENJE: izrazni ples. - 31 str., iiustr.
Kosec M.: TELESNA VZGOJA PREDŠOLSKiH OTROK: (gradivo za vzgojiteljice pripravnice). — 76 str.
Kroflič B : PLESNA VZGOJA PREDŠOLSKiH OTROK.
110str., iiustr.
Trdina J : TUD! PREDŠOLSK) OTROK TELOVAD).
308 str., iiustr.
DOBRO JUTRO, SONCE: berilo za osnovne šole. — 162 str., il. DRREVO !Z ZEMLJE RASE: berilo za osnovne šole. - 139 str.
Golli D.: METODiKA POUKA ZAČETNEGA BRANJA !N PtSANJA.
94 str. (Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani; 20)
Suhodolčan L.: PR! NAS !N OKOL! NAS. - 24 str., iiustr.
SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, te!. 51 15 34 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Stovenije Po!eg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko stovenico. Knjige so ze!o raztične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
ročita — 18.00 Ritmična gimnastika, posnetek — 18.40 Stovenci v zamejstvu — 19.10 Risanka — 19.25 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Obiaki so rdeči, TV nadatajevanka
—	21.15 Športni pregted — 21.45 Živeti z naravo— 22.50 Poroči!a.
PONEDELJEK, 12. 12.: 9.55 Les Diabterets: SP v smučanju - vetestatom (moški), prenos 1. teka — 15.25 prenos 2. teka — 16.00 Poročita — 16.05 Mi smo smešna družina —
16.55	Mogočni Mirko — 17.05 Vetestatom za moške, posnetek iz Les Diabteretsa — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Pop godba —
19.50	Dnevnik — 20.C0 Egon Schiete, avstrijska drama — 21.55 Gtasbeni magazin —
22.55	Dnevnik.
TOREK, H. 12.: 9.55 Courmayeur: SP v smučanju - statom za moške, prenos 1. teka — 12.25 prenos 2. teka — 15.05 Šotska TV — 16.10 ZBtS: Kovaška pravtjica — 16.50 Od vsakega jutra raste dan — 17.05 Statom za moške, posnetek iz Courmayeurja — 18.25 Posavski obzornik — 18.50 Knjiga — 19.05
Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Prevzetnost in pristranost, nodatjevanka — 20.55 Aktuatno — 21.55 Pesem giba — Eksperiment — 22.15 Dnevnik.
SREDA, 14. 12.: 8.50 TV v šoti — 17.55 Poročita— 17.40 Ciciban, dober dan — 17.55 Gtasba za kitaro — 18.25 Cetjski obzornik
—	18.40 Mozaik kratkega fitma — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.50 Vreme
—	19.55 Kakor materine sanje, dokumentarna oddaja — 20.25 Cardiff: Nogomet Wa-tes:Jugostavija, prenos — 22.15Dnevnik.
ČETRTEK, 15. 12.: 8.50 TV v šoti — 16.50 šotska TV: Btues za rdeči ptanet — 17.50 Poročita — 17.55 Čtovek in zemtja— 18.25
ba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Tednik — 21.00 Propagandna oddaja —
21.05	Tarče Mikea Androsa, ameriška nanizanka — 21.55 Dnevnik.
'Z TELEKSA - tZ TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - )Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA -
ZADOLŽENOST JE VSE HUJSA
Ali svet drvi v bankrot?
BOŽO MAŠANOVIC VELIKE BANKE ŽELIJO
OBDRŽATI VLOGO ARBITRA
fNddrt/jfMnje zz
Ena od institucij, ki se ukvarjajo z ^programiranjem doigov, je ,,pariški kiub" ki si je v mednarodnih finančnih krogih pridobil sloves učinkovina mehanizma, ki ekspeditivno reprogramira dolgove držav v razvoju. '.Pariškti klub" sestavljajo visoki htnkcionarji zunanjih ali finančnih Ministrov 15 zahodnih držav, ki se Enkrat mesečno zbirajo v francoski Prestolnici, srečanja pa vodi funkcionar francoskega finančnega ministrova Jean-Ciaude Trichet.
. ..Pariški klub" reprogramira odplavita glavnice in obresti za uradno garantirana posojila, sodeluje pa s sku-Piho izvedencev IMF. Doslej so v "Pariškem klubu" reprogramirali za 8 milijard dolarjev dolgov, samo v ^dnjih šestih mesecih pa so uspešno odložili odplačevanje dela dolgov ^negala, Ugande, Malavija, Romune. Kostarike, Sudana in Kube, če-Pdi slednja ni čianica IMF.
Le-teh nikakor ne gre podcenjevati, od 131 milijard dolarjev, kolt-bi države v razvoju morate odplavati. je kar 72 milijard obresti, skrat-.a prav ta dei ddiga, ali dobiček, ki V' ga zaračunajo banke-upnice, po-J3roča največ preglavic pri odplačevanju Reprogramiranje je uspešno A doižnika le, če v času manjših ob-Važnosti, ki si ga je izboril v poganih, ustvari trdnejše gospodarske , Paelje, da bo kasneje lahko odpia-^ posojila z novimi obrestmi vred. ^ nasprotnem primeru je reprogra-
miranje zgolj odlaganje bremena na jutri, a za veliko višjo ceno, kajti nakopičene obresti pomenijo čedalje težji položaj.
Ali svetovni finančni sistem lahko opravi s tolikšnimi dolgovi? Finančni izvedenci so si o tem različnih mnenj, kajti obremenitev nekaterih držav z doigovi je že dosegia razsežnosti, ko je težko razmišijati o izhodu iz nastalega poiožaja, kar kažejo ostre notranje razprave v latinskoameriških doižnicah. V Argentini je predsednik dai zapreti guvernerja centraine banke, ker je v pogajanjih privoiii v jurisdikcijo tujih sodišč v primeru spora o reprogramiranih dolgovih, šef brazilske centraine banke Langoni pa je svoj poiožaj morai prepustiti nasiedniku Aifonsu Ceisu Pastoreju, ki je dobii nič kaj udobno naiogo pogoditi se s približno 850 tujimi bankami o reševalnem načrtu, ki naj bi starta! prihodnje ieto.
Tempirana bomba, na kateri sedi svet, utegne izbruhniti, če bi več velikih doižnic moraio razglasiti nesposobnost plačevanja. V tem primeru bi prišlo do verižnih bankrotov zahodnih bank ter do mednarodne finančne krize nssiutenih razsežnosti. Zaradi tega ni nič presenetljivega, če so banke zaznale nevarnost, se deloma umaknile iz posojanja državam v razvoju, reprogramiranje pa jim pomeni možnost, da posojeni denar prikažejo v poslovnih knjigah kot obračajoči se kapital, hkrati pa jim dotekajoče obresti zagotavljajo dobiček, na katerega so računale.
Nevarnost je torej le v množičnem bankrotu zadolženih držav in zato ni nič nenavadnega, da so velike banke z vsemi sredstvi, ki so jih imele na voljo pritisnile proti multilateralnemu urejevanju problema mednarodnih dolgov, za katerega se zavzemajo države v razvoju. Takšna „upniško-doižniška konferenca" bi bankam izbila iz rok orožje arbitra v pogajanjih o reprogramiranju, njihovo zaskrbljenost pa je bilo najjasneje opaziti pretekli mesec, ko so se v Caracasu ssšle latinskoameriške doižnice, da bi razpravljale o skupni akciji za izhod iz težavnega poiožaja. To akcijo je blokirala skupina naj-večjih doižnic, ki bi sicer morale biti naj boi j zainteresirane za enotno politiko do velikih bank. Toda Brazilija, Mehika in druge države so dobro razumeie sporočilo, ki so jim ga poslale ameriške banke: pripravljeni smo na reprogramiranje, tudi na dotok svežega denarja, a le, če se nehate spogledovati z ustvarjanjem dolžniškega kartela.
Takšno stališče, ki bolj ali manj prevladuje med zahodnimi državami, je prišlo do izraza na beograjski ministrski konferenci UNCTAD, pa tudi tri mesece kasneje na letni konferenci mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu, kjer se je odigrala prava farsa.
Mednarodni denarni skiad. ki bi v tako zaostrenem finančnem položaju moral imeti kijučno viogo v restruk-tuiranju doigov, a je dosiej s togimi gospodarskimi recepti ie ščitit interese veiikih bank, se je že iani sooči! s pomanjkanjem denarja za no-
va posojila. Ta denar bi iahko dobili z razpisom novih kotizacij, s prodajo ziata aii kako drugače, a temu so se uprii najmočnejši v tej mednarodni organizaciji — Američani. Februarja so sicer na pritisk zahodnoevropskih držav resda privoiiii, da bodo povečati svoj prispevek v posojilni skad IMF za 8,4 milijarde dolarjev, a nato se je v obeh domovih washingtonskega kongresa razvneta razprava, aii denar dati aii ne, in pod kakšnimi pogoji,kar je popolnoma zasenčilo druge — veliko pomembnejše — teme na ietni konferenci.
Denar za nova posojila državam v razvoju bo na voljo, a Američani, ki imajo ne le pravico do veta, pač pa dajejo tudi naj večji prispevek, so izsilili, da se bo kvota posojila za posamično državo zmanjšala od sedanjih 150 odstotkov na 102 odstotka, ker pa bo v posojilnem skladu več denarja kot doslej, bodo članice IMF, ki imajo finančne težave, lahko črpale prav toliko denarja, kot do sedaj. Skratka, možnosti za posojila niso nič širše, le preveč držav se bo lahko potegovalo zanje.
A posojila lahko igrajo le vlogo začasnega gasilca, kajti v tako težavnem položaju, v kakršnem so se znašle države v razvoju, je njihova vloga predvsem v razbremenjevanju gospodarstva, da zajame sapo in se spusti v nov boj za likvidnost. Dolgoročneje je problem dolgov mogoče urediti le z globalno prestruk-turacijo gospodarskih odnosov v svetu. To pomeni liberalizacijo mednarodne trgovine, v kateri so države v razvoju sedaj potisnjene ob rob, dogovarjanje pa poteka v trikotu med ZDA, EGS in Japonsko, ki si delijo
naj večj i delež mednarodne menjave.
Drugi pogoj je gotovo izhod iz gospodarske krize, ki je zaostrila odnose v mednarodnem gospodarstvu. Vsak odstotek gospodarske rasti v organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje 24 najbolj razvitih zahodnih držav, pomeni poldrugi odstotek povečanja njihovega uvoza, zato številni ekonomisti vidijo izhod iz težav v višji stopnji gospodarske rasti Zahoda.
A tudi ta ..lokomotiva" ne bo do-voij, če razviti ne odpravijo omejitev za izdelke iz držav v razvoju, ne povečajo sovlaganj v njihovo gospodarstvo.
A vse to bo zaman, če se bo v razvitem svetu nadaljevala sebična ekonomska politika. Naraščajoči ameriški proračunski primanjkljaj, ki ga predsednik Ronald Reagan ne namerava zniževati, ker bi bodisi kresanje izdatkov ali povečevanje davkov neugodno vplivalo na izid predsedniške volilne kampanje, pomeni nenehno nevarnost zviševanja obrestnih mer, to pa bi zadolžene države v razvoju znova potisnilo v brezno zadolženosti. Londonska Amex Bank je objavila, da so države v razvoju leta 1978 dobile skupno 140 milijard dolarjev posojil, za obresti pa so plačale 126 milijard, kar pomeni, da jim je za investiranje — in prav to je smoter zadolževanja na tujem — ostaio le 14 milijard dolarjev. Ce se finančna pomoč ne bo povečala, bo razmerje še neugodnejše in tedaj se dejansko utegne zgoditi, da bo svet zletel s tečajev in padel v globoko finančno krizo, ki ne bo prizadela le držav v razvoju.
(Da)je v prihodnji številki)
TELEKSA - 'Z TELEKSA - !Z TELEKSA - tZ TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - )Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA - !Z TELEKSA -
____ŠPORTNI VESTNI K
KRANJSKA GORA
SSK Obir končal jesenski del prvenstva v namiznem tenisu
Svetovni poka! - slalom za ženske
Prva smučarska tekma za svetovni pokal se je odvijala v Kranjski gori na umetnem snegu. Akterji te tekme so bile smučarke v slalomu.
Zmagovalka je bila Švicarka Erika Hess. Slabo so se odrezale Avstrijke, saj je favorit za eno boljših mest Steiner izpadla, poleg nje pa še sedem drugih Avstrijk. Najboljša med Avstrijkami je bila Anni Kronbichler na tl. mestu, naslednja Avstrijka pa je bila šele na 20. mestu. Izredno dobro so se odrezale Jugoslovanke, ki so se med prvih 15 najboljših uvrstile kar tri — Ana Zavadlav na 7., Polona Peharc na 10. in Nuša Tome na 12. mesto. Napet
KRANJSKA GORA
Svetovni pokal -
Stari pregovor pravi, da je sreča opoteča in to se je pokazalo naslednji dan 2. decembra v Kranjski gori, ker so se zelo dobro odrezali Avstrijci in imeli smolo Jugoslovani. Avstrijci so med najboljših 15 tekmovalcev spravili kar štiri svoje člane — Franz Gruber na5., Anton Steiner na 7., Christian Or-lainsky na 8. in Hubert Strolz na 13. mestu. Jugoslovani tokrat niso imeli sreče. Križaj, najboljši jugoslovanskih
boj je bil med Švicarko Eriko Hess in Američanko Tamaro McKinney, smučarki, ki sta v pretekli sezoni brilirali v ženskem svetovnem pokalu. Zmagala je Erika Hess, poleg nje še tri Švicarke na lestvici prvih 15 mest. Vrstni red: 1. Erika Hess (Svi), 2. Tamara McKin-ney (ZDA), 3. Malgorzata Tlalka (Pol), 4. Olga Charvafova (Ceh), 5. Christine v. Grunigen (Svi), 6. Christin Cooper (ZDA), 7. Anja Zavadlav (Jug), 8. Petra Wenzel (Lie), 9. Dorota Tlalka (Pol), 10. Polona Peharc (Jug), 11. Anni Kronbichler (A), 12. Nuša Tome (Jug), 13. Brigifte Gadient (Svi), 14. Paoletta Ma-goni (Ita), 15. Monika Hess (Svi).
slalom za moške
slalomistov, je na prvi progi bil 5., na drugi pa je moral odstopiti. Prav tako so morali odstopiti Stenmark, S. Mahre, Strand in Heidegger (A).
Vrstni red: 1. Wenzel (Lie), 2. Popan-gelov (Bol), 3. Frommelt (Lie), 4. Fjall-berg (Šved), 5. Gruber (A), 6. Nilsson (Šved), 7. Steiner (A), 8. Orlainsky, 9. Phil Mahre (ZDA), 10. Edalini (Ita), 1). Grigis (Ita), 12. Bouvet (Fr), 14. ex aeguo Franko (Jug).
SCHLADM1NG
Svetovni pokal v smuku za moške
Nedeljska tekma v smuku, prva v letošnji zimski sezoni, je bil res odličen uspeh za Avstrijce. Sest Avstrijcev med 15 najboljšimi je vsekakor nepričakovan uspeh. Veteran v smuku Franz Klammer je bil peti.
Vrstni red: 1. Resch (A), 2. Wei-rather (A), 3. Podborski (Kan), 4. Ra-ber (Svi), 5. Klammer (A), 6. Brooker (Kan), 7. Niederseer (A), 8. Cathomen (Svi), 9. Muller (Svi), 10. Wirnsberger (A), 11. Kernen (Svi), 12. Heinzer (Svi),
13. Meli (Svi), 14. Makajev (SZ), 15. Pfaffenbichler (A).
Premiera v letošnjem smuku za svetovni pokal je bil lep start avstrijskih smukačev in dober omen za nadaljnji potek svetovnega prvenstva v smuku. Po treh tekmovanjih vodijo po nacijah: 1. Avstrija 108, 2. Švica 79, 3. Liechtenstein 48, 4. ZDA 37, 5. Kanada 25, 6. ex aequo Švedska in Poljska 22, 8. Jugoslavija 21, 9. Bolgarija 20, 10. Italija 13točk.
Slovenski športni klub Obir letos že tretjo sezono nastopa v 1. razredu B. Po zaključku lanske sezone sta moštvo zapustila dva standardna igralca, ki sta šla študirat na Dunaj. Kljub temu si je novo formirano moštvo zastavilo cilj, pristati nekje na sredini lestvice. Na žalost pa se to ni uresničilo. Mladi Obirčani zasedajo s tremi točkami iz osmih tekem zadnje deveto mesto. Po zmagi nad Selami (6:4), jim je uspelo doseči le še eno točko in sicer proti moštvu iz Liebenfeisa.
Krivdo za ta neuspeh prav gotovo ne moremo pripisati igralcem, kajti dejstvo je, da so vsi trije igralci — Gerhard Brumnik, Vladimir Smrtnik in Matej Dobaje, še zelo mladi in neizkušeni, poleg tega pa jim je zaradi raznih drugih obveznosti skorajda onemogočeno redno treniranje. Drugi problem, ki ga moramo tudi omeniti je ta, da moštvo nima nobenega človeka, ki bi popravljal napake igralcev in jim dajal taktična navodila. To pomeni, da so si igralci morali celotno znanje prisvojiti sami. Zato pa je samo po sebi umevno, da se pri takem igralcu, katerega način igre nihče ni popravljal, pojavijo napake, ki jih nasprotniki potem lahko izrabljajo. Kljub mnogim težavam so se igralci hrabro in požrtvovalno borili, zato se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem z željo, da bi še v naprej vestno igrali namizni tenis za Slovenski športni klub Obir. Najlepša zahvala pa velja tudi dr. Avgustu Brumniku, ki igralce teden za tednom prevaža širom Koroške in za namizni tenis žrtvuje zelo veliko svojega prostega časa.
V. S.
Slovenska športna zveza sporoča, da bo
SMUČARSK! TEČAJ
tokrat na Južnem Tirolskem spet v času energetskih počitnic, med nedeljo 12. 2. in soboto 18. 2. 1984. Podrobnejše informacije še sledijo.
Vogrče -
Mikiavičeve matere ni več
Planinski izlet za zamejce
Triiški planinci so organizirati kvaliteten novoletni izlet za planince v zamejstvu. Tura je dvoinpoldnevna s pričetkom t. januarja 1984 zvečer in zaključkom 3. januarja popoldan. Zbirališče je do 18. ure zvečer v nedeljo v penzionu Perko v Podljubelju pri Tržiču. Izlet bo vodil udeleženec štirih himalajskih odprav Borut Bergant, ki bo imel tudi oba večera predavanje Everest in Karakorum s filomom in diapozitivi. Udeleženci se bodo povzpeli na Uskovnico in Viševnik v Julijskih Alpah, naslednji dan pa na Vrtačo v Karavankah. Cena bo znašala 500 šilingov in vključuje dva polpenziona, predavanja in vodenje izleta.
Prijave sprejema do 21. decembra 1983 Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Celovec, Gasometergasse 10; te!. 0 42 22 - 32 5 50 ali 54 0 42.
Če bo dovolj snega bo tudi turni smuk.
Pravni nasveti
Vedno spet potrebujejo posamezniki in društva pravne nasvete, zato se je Zveza slovenskih organizacij odločila, da napolni to vrzel z uvedbo rednih pravnih nasvetov, ki jih bo dajal ob spodaj navedenih terminih DR. FRANCI SERAJNIK:
v CELOVCU [v prostorih ZSO, Gasometergasse 10) vpetek9. 12. 1983 med 10. in 13. uro.
v PLIBERKU jv prostorih Posojilnice Pliberk)
v soboto 17. 12. 1983 med 10. in 12.30 uro.
v ŠENTJAKOBU v Rožu [v prostorih Posojilnice)
v petek 30. 12. 1983 med 17. in 20. uro.
Še ni dolgo tega, ko smo spremili na naše pokopališče tragično preminulega gostilničarja Avgusta Čebula, in zopet so žalostno naznanjali zvonovi novo smrt. Hitro se je razširila žalostna vest, da je Miklavičevi materi v Vogrčah za vedno prenehalo biti njeno blago srce. Z Miklavičevo materjo, Rozino Hartner smo zgubili dobro vaščanko, sosedo in vzorno mater, ki je morala na njeni križevi poti tega sveta preizkusiti vse tegobe, a doživljati le malo lepih, srečnih in veselih dni. Pokojna Miklavičeva mati je izhajala iz znane Mikiavičeve družine, katere korenine segajo daleč nazaj in iz katerih so zrasle močne osebnosti, ki so stale na braniku očetnjave, za naš obstoj. Tako je zrasel iz teh globokih narodnih korenin tudi sin Pavel Miklavič, nekdanji župan občine Blato. Prav takšna je bila tudi Rozina Hartner, ki je dajala svojo zavest in vzor svojim naslednikom Mikiavičeve rodbine. Hudo je bilo, ko je že pred 50 leti zgubila moža in tako morala prevzeti njegovo mesto v družini s petimi otroki, ki so prosili — mama kruha. Težko je bilo tem drobnim otročičkom izpolniti njihove želje. Vendar Miklavičeva mati je vse to zmogla, ker je bila trdna,
Polna Pušnikova dvorana je preteklo nedeljo pričakala Miklavža. Posebno otroške oči so ga željno, pa tudi nekoliko vznemirjeno spremljale, ko je dostojanstveno korakal proti odru.
Najbolj všeč pa je bil mali Mi-haelci, ki je spremljala vsak njegov korak z nedolžnim otroškim pogledom, in ki se nikakor ni mogla ločiti od mogočnega Miklavža. S pozdravno pesmico ga je medse sprejel otroški zbor. Vidno zadovoljen je pohvalil male slavčke, posebno solista Nadjo in Marjana, ter jih poprosit za dodatek. Prav tako je vedel pohvaliti Kristijana, najvne-tejšega in najbolj resnega pevca, ki
zdrava in pogumna mati — borka našega naroda. Nikoli ni tarnala ali nadlegovala drugih s svojimi skrbmi. Svoje breme je nosila pač vdano, vendar ponosno. Kljub obilnemu delu na kmetiji, ki je od nje zahtevalo ogromno naporov, je posvečala otrokom vso skrb in ljubezen. Vzgojila jih je v zavedne člane naše narodne skupnosti, da so vredni potomci Miklavičevega rodu. Kljub delu je vedno našla čas za naše prireditve in tako izpričevala svojo narodno zavest in dolžnost.
Leta pa so hitro tekla. Dobra mati je namenila posest in vso brigo sinu Jozeju, da bi na življenjsko jesen lahko živela bolj skrbno. Kljub trdemu delu na kmetiji je dosegla častitljivo starost 83 let. Zadnje čase je zaradi bolezni iskala pomoč v bolnišnici, vendar ji niso mogli vrniti zdravja. Skrbna hčerka Rozina v Celovcu ji je lajšala bolečine v dneh, ko je bilo najtežje.
Ob veliki udeležbi smo jo položili v sveži grob na našem pokopališču, da se v njem spočije. Ostala nam bo vedno v spominu kot dobra in vzorna Miklavičeva mati. Svojcem, sinu nasledniku Jozeju pa naše iskreno sožalje.
naj bi bil vsem ostalim pevcem v vzgled. Med pesmicami so Sandra, Tanja in Marjan povedali nekaj verzov na čast Miklavžu in prejeli zato pohvalo.
Nastopila je tudi mladinska skupina iz Ledine in za zaključek so zaigrali še domači tamburaši. Nekaj zmede je nastalo, ko so se med vrati pojavili strašni parkeljni. Ker so bili pa navzoči otroci menda vsi pridni, jih je Miklavž kmalu spet poslal ven.
Ob razdeljevanju daril so žarele otroške oči, zakaj tudi ne — saj je bil njih praznik.
F. Č.
Loče
Karavanke - tretja izdaja
Pred nedavnim je izšla že tretja izdaja planinskega vodnika Karavanke, katerega avtor je Stanko Klinar. Prva izdaja je bila leta 1971, druga v letu 1975 in tretja letos. V 12 letih tri izdaje, to je vsekakor prepričljiv dokaz, kakšno zanimanje je za karavanško pogorje, ki je v primerjavi z Julijskimi in
Iščemo
NAMEŠČENCA - NAMEŠČENKO
dobro obvladanje slovenščine in nemščine je pogoj. Absolventi trgovske akademije oz. slovenskega abi-tečaja imajo prednost.
Pismene ponudbe z lastnoročnim življenjepisom na Posojilnico Velikovec 2.-Mai-Sfr. 10, 9100 Velikovec
Kamniškimi Alpami gorniško gledano bolj skromno. Tri izdaje v tako kratkem času, je rekord, ki mu ni primera.
Pri nas koroških Slovencih igra planinski vodnik Karavanke še posebno vlogo, saj nas je on spodbudil, da z večjim zanimanjem zasledujemo gorsko imenoslovje in kar je z njim v zvezi. Tu gre za bogato zbirko avtohtonih gorskih in ledinskih imen, ki niso, kot še pred nedavnim znani samo nekaterim izbrancem, temveč so sedaj na razpolago široki javnosti. Avtor Stanko Klinar, ki je največ prispeval k izdaji vseh treh planinskih vodnikov Karavanke izreka zahvalo za delo tudi koroškim sodelavcem, ki se po večini rekrutirajo iz vrst Slovenskega planinskega društva Celovec. V skrbi za imenoslovje pravi, da se premalo zavedamo, kolikšnega pomena so zapisana in urejena zemljepisna imena, zlasti tista z obrobja slovenskega ozemlja, ki so skoraj dosledno vsa slovenske-
Delegacija iz Skopja v Celovcu
Pred nedavnim je koroško metropolo Celovec obiskala delegacija politikov in gospodarstvenikov iz Skopja, glavnega mesta SR Makedonije. Delegacija, pod vodstvom tovariša Miljovskega, je imela v Celovcu važne razgovore iz komunalnega in gospodarskega področja.
Makedonske zastopnike je sprejel in pozdravil čelov, podžupan Dermuth, ki je hkrati tudi gospodarski referent koroške metropole in prezident Celovškega sejma. Celovški župan je ob tej priložnosti med drugim naglasil, da so medsebojni ekonomski kontakti z Jugoslavijo, v obojestranskem interesu, da se kljub težkim časom, še bolj intenzivirajo in da so nujno potrebni.
Zastopniki iz Skopja so se tudi s hvaležnostjo spomnili avstrijske pomoči pred 20 leti, ko je njihovo glavno mesto razdejal potres. Skopje je dobilo pred 20 leti naslov „mesto mednarodne solidarnosti". V tem času se je močno razvilo, tako da sedaj šteje že 520.000 prebivalcev. Težišče industrijske dejavnosti mesta Skopje je danes na območju kovinske predelave kot tudi tekstilne, strojne in pivovarske industrije, ter v predelavi kmetijskih proizvodov (tobak).
Obe mesti. — Celovec in Skopje imata prav gotovo možnosti medse-bojnenga sodelovanja tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem področju.
Nekaj nenavadnega ob obisku skopske delegacije v Celovcu je predvsem to, da niso našli stika s koroškimi Slovenci. Tu gre za predstavnike SR Makedonije, za katero je znano, da ima na svojem ozemlju precej drugih narodnosti in da si je ta narod priboril svojo nacionalno neodvisnost šele pred 40 leti. Res škoda, da je bila zamujena ta priložnost bližje spoznati se z zastopniki makedonskega ljudstva, ki predstavlja danes narod, ki ima slavno zgodovinsko preteklost.
ga izvora. Ta do sedaj že zapisana in zbrana zemljepisna imena — če bo kedaj to delo dokončno opravljeno — bodo dodatna legitimacija za kulturnost in domoljubje Slovencev.
Še nekaj je, kar moti avtorja in kar je z obžalovanjem zapisal v tretji izdaji. Skrbi ga namreč gradnja cest po karavanških bregovih, ki ubija božanski mir, ki domuje od pamtiveka; mir, ki je potreben duši kot telesu kruh. Res je tako, da je v zadnjih letih nastalo toliko cest v karavanškem pogorju, da je dejansko naravno okolje izmaličeno.
Sedaj pa še nekaj kar pogrešamo pri tretji izdaji. Le-ta je brez zemljevidov (prejšnji sta jih imeli)! Če je za tem špekulacija, da bo zaradi zemljevidov v vodiču trpela prodaja zemljevidov (specialk), po* tem je to nepotreben strah, kajti zemljevidi v vodiču so, nasprotno, ravno spodbuda za nabavo specialk, da se tako zadosti radovednosti, ki jo je vzbudil zemljevid v vodniku. V kratkem bo tretja izdaja planinskega vodnika Karavanke na razpolago tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Poslužite se te priložnosti in nabavite si to knjigo, ne bo vam žal. Tu gre za edino slovensko napisano knjigo, ki vas povede v lepi karavanški gorski svet z vsemi posebnostmi. Biti lastnik te knjige pomeni biti poznavalec in oboževalec ožje domovine, kar naj bi bit vsakdo.
Slovenska pesem v TV
ORF je pred nedavnim pisal oziroma vabil koroške občine, da njihovi politiki s petjem sodeloval' v dobrodelni akciji Licht ins Dun-kel/Luč v temo, ki bo v avstrijski televiziji 24. decembra, to je na sveti večer. Takšno pismo oz. vabilo je prejela tudi selska občina-Ker je v selskem občinskem odboru kar pet odličnih slovenskih pevcev, so to sporočili ORF-u z željo-da bi Selani radi v obliki slovenskega kvinteta nastopili v okviru to dobrodelne akcije. V ORF-u so imeli razumevanje za to. V nedeljo jo bila že pevska vaja, kjer so Selan' zapeli tri slovenske pesmi. V Tj oddaji 24. decembra bomo tote) slišali in videli združno peti koroške politike iz vseh političnih taborov in med njimi tudi slovensk' kvintet iz Sel, ki bo tako tudi ma-nifestiral tisto resnično sliko roške, kot deželo dveh narodov.
Škoda je le, da bo ta idilični vzajemnost koroških politikov de-monstrirana samo na sveti večet-No, pa tudi to je uspeh, ker bo ta prireditev služila dobrodelnim n^' menom in zato jo tudi pozdravljamo.
Menjava denarja
Stanje v sredo 7. decembra 1983
Za100d!n dobite	11.50	s'j-
Za 100 din plačate	14.50	$'*
Za 100 lir dobite	1.13	s} *
Za 100 iir plačate	1.22	s]'
Za 100 mark dobite	695.50	s'*
Za 100 mark plačate 711 80 s'
n'*'"
VESTMK
Izdajate)] in zatoinik: Zveza stover organizacij na Koroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10
Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprecht** StraOe 19/tV, te). 0 42 22 / 54 0 42, te)eks 42 20 86 sindoka.
Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg ^ * te). 0 42 22 / 32 5 50.
Tisk: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Dravo, Cetovec - Borovtje