GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO X ŠTEVILKA 4 — APRIL 1968 Razgovor z glavnim direktorjem • 27. marca je DSP ponovno imenoval tovariša Rakuščka • za glavnega direktorja tovarne SATURNUS. Uveljavljeno • ustavno načelo o reelekciji direktorjev nam je dalo I možnost, da na javen, demokratičen način obravnavamo • In ocenimo rezultate gospodarjenja, trenutni gospodarski • položaj naše delovne organizacije in njene perspektivne • • • smo tudi storili in po širokih razpravah na sestankih • družbeno-politlčnlh organizacij in delovnih enot izrazili • Popolno zaupanje tovarišu Rakuščku za vodenje do se-® duj in za vodenje v bodoče. razvojne možnosti, razvitost samoupravnih odnosov, prin-c*Pe kadrovske politike in izobrazbeno strukturo vodilnih kadrov, posebei še vodilnih in vodstvenih delavcev. To podjetja skoraj 100 ®/o pravilno programirali. — Na koga ste se v vašem dolgoletnem vodenju največkrat obračali? V mojem delu sem se največkrat, kar pa mislim, da je popolnoma razumljivo, posvetoval s svojimi strokovnimi sodelavci. — So družbeno-polilične organizacije izpolnjevale svoje poslanstvo in kako ga danes? (nadaij. na 2. str.) Vaša ponovna izvolitev °ka7.uje zaupanje v vaše v°denje. Kdaj ste postali direktor SATURNUSA in kako Je bilo takrat? Direktor pod j e ftal maja 1956. mio precej manj S"- ljudi, kakor ®fgu proizvodnje tju nas je bilo, <*>rat Tuba, sam, Oru*0 produkt je "^'ij-, to je tolike danes, skoraj bi ®o£na proizvodnj tovo je bilo pri Su podjetja mno ordinirati, vodi Usklajevati odnos to v strokovnem in družabnem smislu. — Ste pričakovali tako velik razvoj tovarne? V tistem času, ko sem postal direktor, so se pri nas ravno začeli formirati novi ekonomski odnosi, ki so bazirali na večji samostojnosti podjetij in na večji odvisnosti od potreb tržišča. Ti momenti so sprostili tudi možnosti razmeroma zelo hitre ekspanzije našega podjetja. Naša predvidevanja, med katerimi je bilo jasno tudi moje, ki smo jih planirali v naših perspektivnih planih, so pokazala, da smo razširitev RAKUŠCEK ZDRAVKO — glavni direktor naše tovarne. Posnetek je iz proslave jubilantov, ki je bila lansko leto. K******************-! * * ¥ Praznovali ¥ smo 1. maj ¥ Prvega maja leta * j,. 1886 so stavkajoči chi- * ¥ caški delavci organi- * J zirali množično zboro- * ¥ vanje in zahtevali 8- * * urni delavnik. Polici- * 4 sti so streljali in po * ¥ ulicah Chicaga je te- * 44 kla kri delavcev. V J ¥ spomin na prelito kri * * ameriških delavcev je * ¥ bilo na prvem kongre- * J su Druge internacio- * 44 nale I. 1889 sklenjeno, J ¥ naj bi vsakega prvega * + maja organizirali de- * ¥ lavske demonstracije. * * Kot demonstracije v t ¥ Chicagu, so bile tudi * prvomajske proslave v * 4 začetku v znamenju ^ ¥ zahtev za proglasitev * 41 8-urnega delavnika. ¥ Praznovanja 1. maja * if. se je hitro širilo v * ¥ vedno več dežel kot * J praznik mednarodne * ¥ solidarnosti borbnega * J delavstva. Se posebno * 44 velik razmah so pro- * ¥ slave prvega maja do- * 4 bile po oktobrski re- * ¥ voluciji v Rusiji, de- J lavci so vse odločneje * ¥ zahtevali korenite so- * * cialno-ekonomske in J 44 politične spremembe. * ¥ v Sloveniji in Hr- J vatski so bile prve * ¥ proslave že leta 1890. J I Vse do socialistične * ^ revolucije so prazno- * ¥ vanje 1. maja delavci * 44 pogosto plačali s krv- * ¥ jo, vendar izkazovanja J solidarnosti se niso * 44 odrekli. V socialiskč- J ■j nih in nekaterih novo * J osvobojenih deželah je J 44 1. maj proglašen za * ¥ državni praznik. Obe- * 44 ležje prvomajskih pro- * ¥ slav je v manifestaciji * 41 borbe za mir in za J ¥ zboljšanje materialne- * J ga in družbenega po- J ¥ ložaja delovnih ljudi. * * In prav delavskemu * 44 razredu Jugoslavije je * $ pripadla zgodovinska * * vloga, da ob iskanju * ¥ lastne poti graditve * 44 nove družbe vnese sa- J ¥ moupravljanje kot no- * 44 vo pridobitev v za- J ¥ kladnico socialistične * 44 misli in prakse. Fraz- t ¥ nik dela že od nekdaj * prinaša svoje borbeno * 44 naročilo, obnavlja mi- * J sel v zgodovinskem po- * 44 slanstvu človeka, po- * ¥ stati tvorec lastne * 44 usode in graditelj no- J ¥ ve družbe. * * * h******************)« glavnim direktorjem Razgovor z (nadalj. s 1. strani) Z razvojem delavskega samoupravljanja, so se po mojem mišljenju spreminjale tudi oblike dela političnih organizacij. Smatram, da je v tem prvem obdobju odigrala naj večjo vlogo v našem podjetju za uveljavitev delavskega samoupravljanja ravno organizacija ZK. Mislim, da so v tem obdobju imele politične organizacije prilično razčiščene funkcije in vloge pri uresničevanju raznih nalog. Z razvojem in kvalitetnejšim delom delavskega samoupravljanja pa mislim, da so se odnosi nekoliko spremenili in da v tem spremenjenem obdobju politične organizacije, med njimi tudi naša ZK, ne najde vedno najprimernejših oblik sodelovanja. Tu mislim zlasti na, od časa do časa, sektaški odnos posameznih političnih vodstev do organov samoupravljanja, namesto bolj mobilizacijske moralne pomoči pri uresničevanju posameznih akcij. — Kako in kdaj smo začeli uresničevati načela naše gospodarske reforme? Mislim, da je nemogoče obravnavati ločeno položaj podjetja od splošno gospodarske situacije. Mislim, da je reforma nujno prinesla določene premike v našem gospodarskem gibanju. Ti premiki ustvarjajo določene težave, ki jih več ali manj vsi občutimo. Mislim, da v teh premikih doživlja tudi SATURNUS določene težave in smatram, da jih bo še. Tu mislim zlasti na nestabilnost tržišča in finančno stanje v odnosu na devizno situacijo. Vsi ti momenti zelo otežkočajo močnejše oziroma perspektivno programiranje, kar je osnovni pogoj dobrega gospodarjenja, tako da je po mojem mišljenju trenutno najbolj važno osredotočiti vse akcije v kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo, ki je sposobna zelo hitro reagirati na nestalno situacijo našega tržišča In naših zunanje trgovinskih pogojev. — Slišimo, da pripravljate določeno reorganizacijo v naši gospodarski organizaciji. Kakšna je ta reorganizacija — na čem temelji? Ako gledamo SATURNUS s stališča perspektive, potem lahko še danes ugotovimo, da je to pravzaprav podjetje, sestavljeno iz veči-h tovarn oziroma popolnoma samostojnih obratov. Zlasti prihaja to do izraza pri sedanji dograditvi obrata v Zalogu, Z ozirom na ugotovitev, jasno tudi sedanja organizacijska forma, ki je verjetno do včeraj odgovarjala, perspektivno ni primerna. Osnovni cilj mojega predloga po vprašanju reorganizacije je večja organ izacijsko-analitska samostojnost posameznih obratov oziroma tovarn. Zlasti decentralizacija operativnega vodenja, je po mojem mišljenju sedaj preveč centralizirana v zvezi s tem tudi delitev dela premalo smotrno izvedena; Pri tej decentralizaciji pa smatram, da v nobenem primeru ne moremo načeti vprašanja finančne decentralizacije podjetja, kakor tudi ne osnovne politike podjetja v zunanjih odnosih, kakor tudi ne vprašanja perspektiv podjetja (investicije), kar mora biti vedno odraz tržnih analiz in situacije na tržišču. — Naši integracijski poizkusi da sedaj so bili neuspešni. Bomo ponovno poizkušali? To vprašanje ni popolnoma točno postavljeno, ker naše podjetje sodeluje kot kooperant s celo vrsto podjetij, tako v živilski industriji, kemični kakor tudi v Avtomobilski industriji. Mislim, da pri obravnavi integracije gleda večina to problematiko bolj s stališča fizične združitve kot pa iz ekonomskih stališč. Smotrna integracija nastane lahko samo v primerih, kjer to vodi v boljšo delitev dela in boljše ekonomske rezultate. Dosedanji integracijski problemi pri nas na sploh so bili preveč, b; lahko trdil »politični« in premalo pod ekonomskimi pritiski. Mislim, da se ta situacija prilično spreminja, vendar mislim, da smo še vsi na splošno preveč pod vtisom bližnje preteklosti. Mislim pa, da so pri teh akcijah pritlično krivi tudi naši hitro se spreminjajoči gospodarski predpisi in v nemali meri tudi naša dostikrat politično neekonomska gledanja, ki se zelo hitro spreminjajo in vnašajo v gospodarjenje nezaupanje in negotovost. — In vaša osebna »največja želja«, če lahko vprašam za njo? Da bi bil zdrav, ker se da pod tem pogojem doseči tudi razne druge želje! O delu obratne ambulante v letu 1967 NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV IZ LETNEGA POROČILA OBRATNE AMBULANTE ZA LETO 1967 Delo obratne ambulante je usmerjeno v tri osnovne dejavnosti: 1. služba za medicino dela in industrijsko higieno, 2. splošna ordinacija 3. zobna ordinacija Te tri osnovne dejavnosti imajo v pomoč: dlagno-stično-rutinski laboratorij, patronažno službo, postajo za prvo pomoč in zobno tehniko. Kot posebni službi obstojata še: ginekološki dispanzer in uprava. Kadrovska in strokovna zasedba delovnih mest odgovarjata normativom, kateri veljajo za leto 1967, razen v primeru zobne ordinacije ko je medobčinski zdravstveni center z ozirom na število zaposlenih v gospodarski organizaciji »Saturnus« priznal le 3/4 ekipe. Na osnovi civiino-pravne pogodbe sta zaposlena ginekolog in računovodja. A. SLUŽBA ZA MEDICINO DELA IN INDUSTRIJSKO PREVENTIVO Služba za medicino dela in industrijsko preventivo je poleg splošnih nalog (pregledi delovnih prostorov, sodelovanje z organi družbenega samoupravljanja, upravo, kadrovsko službo, psihologom, socialnim delavcem, varnostnim tehnikom, obratovodji itd) opravila tudi naslednje delo: 1. pregledi pred nastopom na delo , 111 2. pregledi vajencev 28 3. pregledi delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih 356 Skupaj 495 pregledov. 4. Proti gripi je bilo cepljenih v 1. cepljenju 912 oseb 2. 772 oseb 3. 700 oseb 5. Fluorografiranih je bilo 1225 oseb 6. V sodelovanju s sindikalno podružnico je bila izvedena krvodajalska akcija, katere se je udeležilo 232 oseb. 7. Patronažna služba je opravila 62 obiskov na domu zaposlenih, poleg tega pa opravljala svoje delo predvsem med zaposlenimi z razgovori, posveti in kontakti- ranju z preddelavci, vodji oddelkov, obratovodji, soci-jalnim delavcem, psihologom In po potrebi z drugimi zdravstvenimi ustanovami in socialnimi službami. 8. Postaja za prvo pomoč je opravila 833 storitev (nudenje prve pomoči ob nezgodah, gavobolih itd.). B. SPLOŠNA ORDINACIJA Delo je potekalo po predvidenem letnem načrtu. Osnovno zdravstveno varstvo je bilo nudeno v možnih oblikah predvsem zavarovancem iz gospodarske organizacije »Saturnus«. Le izjemoma smo sprejemali svojce in upokojence — nekdaj zaposlene v »Saturnusu««. Od celokupnega Števila ambulantnih pregledov 10111 je bilo samo 369 pregledov za prej imenovane kategorije prebivalstva. Iz gornjega sledi, da je bil vsak aktivni zavarovanec, vključno vajenec, zaradi uveljavljanja pravic iz pasivnega zdravstvenega varstva v splošni ordinaciji v letu 1967 povprečno 6,3 krat za razliko od leta 1966, ko je bil povprečno 7,7 krat. Pregled prvih in ponovnih pregledov: 3293 6818 10111 1:2,7 Diagnostični laboratorij je za potrebe službe za medicino dela in industrijsko preventivo opravil 2641 preiskav, za potrebe splošne ordinacije pa 2731 preiskav. C. ZOBNA ORDINACIJA Zobna ekipa je na delovnih mestih zobozdravnika in zobnega tehnika izvršila naslednje delo izraženo v minutah (izvršitev dela se v zobozdravstveni službi prikazuje v minutah): 1. Zobozdravnik — konzervativa 47796 min — protetika 29149 min. 2. Tehnik 97737 min. Odobren čas s strani zdravstvenega centra za posameznika 74500 minut — računajoč priznanih samo 3/4 ekipe, s tem vred pa samo 3/4 delovnega časa. D. GINEKOLOG Ginekolog je skupno opravil 564 pregledov. Zaradi kontracepcije je bilo izdanih 123 kontracepcijskih sredstev, od tega 28 prvič. Finančno poročilo Zaostreno finančno stanje škladov socialnega zavarovanja v 1. 1967, je še močneje vplivalo na rezultate ambulante, predvsem pa se je še bolj pokazala prednost obratne abmuiante, ker je podjetje s svojim deležem omogočilo normalno zdravstveno zaščito svojih zaposlenih. Prepričljiv dokaz tega je dejstvo, da so leta 1966 znašali plačani prispevki podjetja za poslovanje obratne ambulante 33 % od celokupnih dohodkov, v letu 1967 pa so ti pri- spevki znašali že 67 % celokupnih dohodkov. Ce upoštevamo dejstvo, da je bila fakturirana realizacija za 16,5% večja kot leta 1966 ter da ta razlika predstavlja preventivno in kurativno zdravljenje Rezultati so v primerjavi Fakturirana realizacija Neplačani računi Plačana realizacija Celotni dohodek Porabljeni material Izdatki za storitve Amortizacija Porabljena sredstva Netto produkt Vsega v breme celot, dohodka Dohodek za razdelitev od tega: bruito osebni dohodki netto osebni dohodki Iz Indeksov je razviden porast stroškov napram realizaciji, vendar sta pri tem predvsem deležna amortizacija, ki se je povečala z 271 % in izdatki za storitve, ki so se povečali za 300,9%, kar je kot že omenjeno posledica zdravljenja v zdraviliščih. Nasprotno pa so se z dosledno štednjo, ne da bi ta negativno vplivala na delo znižali vsi ostali izdatki, kar je omogočilo, da so osebni dohodki ambulante v letu 1967 ostali skorajda popolnoma na isti ravni kot leta 1966, saj so v brutto zneskih znašali le 99% napram letu 1966 v netto zneskih pa 102,2%. Značilno je tudi, da so neplačani računi porasli kar za 195% v primerjavi z L 1966, kar je seveda nekoliko vplivalo na redno finančno likvidnost obratne ambulante, vendar pa rednega finančne- v zdraviliščih, ki ga je v 1. 1967 prevzela v smislu pogodbe obratna ambulanta, vidimo, da se ostali dohodki napram letu 1966 niso zvišali. Iz tega izhaja, da je obratna ambulanta za isto delo imela v bistvu tudi ista sredstva, dočim stroški še vedno kažejo tendenco naraščanja. z letom 1966 naslednji: 289.137 336.773 116,5 16.479 48.713 295,6 272.657 288.060 105,7 273.391 288.188 105,4 42.028 26.532 63,1 11.127 45.502 400,9 1.998 7.419 371,3 57.808 81.653 141,2 215.583 206.535 95,8 64.198 85.089 97,0 209.192 203.099 97,0 204.649 202.571 99,0 133.635 136,571 102,2 ga .poslovanja ni motilo in so bili računi in osebni dohodki normalno izplačevani. Splošna problematika. Kolektiv obratne ambulante je že v pripravljalni fazi uvajanja družbeno-gospodar-ske reforme spoznal da prehajamo v novo obdobje graditve naše domovine. Ob pravočasnem spoznanju in-tencij reforme je bila spremenjena organizacijska struktura in porazdelitev dela, ukinjena delovna mesta katerih obremenjenost ni bila 100%, delo z teh delovnih mest pa porazdeljeno na ostale člane kolektiva. Mosto stalnega računovodje pa je bilo nadomeščeno z »honorarnim« delavcem. V letu 1967 smo želeli tudi dvigniti strokovnost zatorej je zdravnik nadaljeval spe- (nadaljevanje na 3. strani v N din 1966 1967 index O delu obratne ambulante v letu 67 PRIMERJAVA % BOLNIŠKEGA STALEžA 1962—1967 V SATURNUSU IN SRS ZA DEJAVNOST 117 Zap. št. 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1. BOLEZEN IN POŠKODBE »B« Saturnus 4,55 4,53 4,63 4,33 4,08 3,98 SRS 4,84 4,06 4,64 4,53 4,16 3,59 2. POŠKODBE »A« »Ac« Saturnus 0,34 0,57 0,82 0,76 0,82 0,53 SRS 0,75 0,65 0,74 0,69 0,60 0,52 3. NEGA SVOJCA Saturnus 0,35 0,42 0,63 0,58 0,50 0,57 SRS 0,15 0,15 0,20 0,19 0,18 0,19 4. SKUPAJ Saturnus 5,25 5,53 6,08 5,68 5,40 5,09 SRS 5,74 4,86 5,58 5,21 4,94 4,30 POŠKODBA »B« — poškodbe izven tovarne POŠKODBE »A« »Ac« — poškodbe v tovarni, na poti na dela, z dela, na službenem potovanju (nadaljevanje z 2. strani) cializacijo iz medicine dela, ena izmed sester III. vrste pa se je vpisala kot izreden študent na šolo za višje zdravstvene delavce. Poleg tega nadaljuje isto šolo tudi iaiborantka. S sprejetjem zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS so nastali dokajšnji problemi tudi v našem kolektivu. Ne da bi zanikali potrebnost in pravilnost reorganizacije zdravstvene službe, temveč, da si zagotovimo ustavne pravice, poleg tega pa tudi pravice gospodarske organizacije »Saturnus« smo se pridružili postopku za oceno zakonitosti 65. člena citiranega zakona. Ni nas toliko motila reorganizacija sama kot pa način izvedbe. Vse te dileme, kate- re je postavljal pred nas zakon, postopek pred ustavnim sodiščem, določene posledice, ki so se predvsem kazale v stagnaciji dela. Dokajšen problem je predstavljala odsotnost zobozdravnika, ki je bil odsoten zaradi bolezni. Nadomeščal ga je sicer zobni terapevt, toda delovni učinek le ni bil tak, kot bi lahko hil ob polni dnevni obremenitvi. Nadejamo se, da bo leto 1968 pomenilo prelomnico tudi v obratni ambulanti. Predvidena združitev z zdravstvenim domom bo imela zopet določene organizacijske spremembe, ki pa ibodo našle sigurno odraz v še boljšem delu, posebno še na osnovi v zadnjem času izmenjanih mnenj med strokovnimi službami. Odstop predsednika sindikata Težave s predsedniško funkcijo izvršnega odbora sindikata v naši tovarni so sc začele že z izvolitvijo novega izvršnega odbora na občnem zboru lani in se iz meseca v mesec še vedno nadaljujejo. Najprej je tovariš Ocvirk Peter že sprejeto funkcijo po nasvetu svojega nadrejenega odklonil, nato so bile težave z izvolitvijo drugega. Ta, drugi je bil tovariš Tanacek Ferdo, ki je po nekaj mesecih dela tudi zaprosil izvršni odbor za razrešitev funkcije predsednika. Člani izvršnega odbora so v njem videli dobrega predsednika in so ga iz meseca v mesec bodrili, pomagati mu pa pri negovih težavah niso mogli. Nazadnje so ga po več mesecih le morali razrešiti in danes opravlja funkcijo predsednika tovariš Miloš Mikolič, strojni tehnik iz konstrukcije. Vprašanje predsednika in sploh dela sindikata pa je še vedno ostalo na široko odprto. Kdo bo rešil to vprašanje? Kdo je dolžan, da ga reši? Sindikat kot subjektivna sila je pri tem odpovedal, ostane ZK in mladinska organizacija. ZK ima sama podobne — vendar ne iste — težave. Bo mladinska organizacija to rešila? Bodo organi samoupravljanja to rešili? Nastaja tudi vprašanje družbeno-političnega dela in dela sploh, ki je nujno potrebno, vendar ni plačano. Navajeni smo delati za »na roko denar« s politiko, pa čeprav gre tu za politiko gospodarjenja, politiko nagrajevanja, kadrovanja itd., pa se naj ukvarjajo in vlačijo po sestankih zagrizeni bedaki. Vsi tisti zdravi ljudje, ki se zavedajo tudi svoje odgovornosti do družbe in ne samo do svojega žepa, ki se trudijo in ubijajo po »zastonj« sestankih zato, da bi bil nam vsem lep današnji dan in še lepši jutrišnji, ki so Prisiljeni z zakonom dialektike dostikrat svoja argumentirana mnenja »vsiljevati« ljudem, ki se z zakonom borbe za obstoj takega kot je, upirajo novim stvarem, ki jih čas zahteva, so obsojeni za nergače, nestrpneže, frakcionaše in podobno! Ali je to prav? Ali nam je morda dovolj, da se ponašamo s tradicijo Saturnusa kot »Rdeče trdnjave« med vojno? Ali je Saturnus danes še »Rdeča trdnjava« in če je, kdo so rdeči kamni te trdnjave? Morda boš dragi tovariš o tem razmislil, morda boš pripravljen najti na to odgovor, morda pa boš odvrgel v koš in bo tvoje družbeno delo storjeno. Popoldan boš delal nekje za še lepši avto kot ga že imaš in klel vse po vrsti od vlade do čistilke — morda? čas in obstoječe stanje pa sta sila resna, bolj kot se tega ml zavedamo! TANCEK FERDO pri svojem orodjarskem delu. INTERVJU S TOV. TANCKOM 1. že 6. decembra lansko i°to si na seji izvršnega odbora sindikata odstopil kot Predsednik tovarne Saturnus. Razrešnico si dobil šele aprila letos. Kateri vzroki so te pripeljali do te odločitve? Čudim se sam sebi, da je nisem dal že prej. Moje delovno mesto namreč, mi ne dopušča, da ibi bil stalno na sestankih, kakor je to pri nas v tovarni navada, da mora predsednik sindikata biti povsod. Poskušal sem že decembra dobiti zameno, niti eden- od 17 članov izvršnega odbora ni hotel pristopiti, da bi bil predsednik in tako sem ostal jaz vse do aprila. Vzrok za odstop pa ni samo eden. Kakor sem 'že omenil, moje delovno mesto ne dovoli, da sedim na sestankih, a orodje, ki ga potrebujejo v proizvodnji medtem leži na delovni mizi- Pa tudi to, da je veliko lažje in bolj hvaležno oblikovati kovino kakor pa bitja, katera so po naravi ljudje, po svojih dajanjih pa včasih vse kaj drugega. Funkcija predsednika sindikata je nehvaležna, ker moraš biti povsod in vse vedeti, meni pa tega ni mogoče in tudi nobenemu drugemu na podobnem mostu ne bo. In še to: sindikat v teh pogojih ima zelo malo besede in to zato, ker nima materialne baze, niti pravilnega koncepta, kaj sploh hoče. Od višjih forumov ga usmerjajo v vrsto dejavnosti in sicer: tarifno politiko, zaposlovanje, izobraževanje, produktivnost, rekreacijo, socialno skrbstvo in še in še. Meni kot amaterju je vskladiti te zahteve s svojim delom nemogoče in se mi zdi, da se tisti, ki to zahtevajo motijo ali pa dela in ljudi, ki v podružnicah delajo, ne poznajo. Meni se zdi, da sta delati in govoriti dve stvari in je od mene še vedno 'bolj pošteno, da sem srednje dober orodjar, kakor slab predsednik, ker v takih pogojih dober ne morem biti. 2. Kako da niste mogli nobenega od 17 članov izvoliti dokončno za predsednika in ste tov. Miloša Mikoliča postavili za vršilca dolžnosti predsednika »dokler se stvar ne uredi«. Niti eden od 17. članov izvršnega odbora ni hotel prevzeti funkcije in smo tov. Miloša Mikoliča kar malo prisilili, kdaj se bo stvar dokončno uredila, pa ne vem. 3. Sklenili ste, da se mesto predsednika izvršnega odbora sindikata uredi tako, da bo funkcija plačana. Mj nismo skleniti, mi smo menili in to tudi dali v zapisniku organom samoupravljanja, da naj se oni dokončno odločijo ali Ibo ta funkcija plačana ali pa jo vrši nekdo, kateremu bo njegovo delo to dopuščalo. 4. Smatrate, da ne gre brez plačanega ali profesionalnega predsednika sindikata. Na to vprašanje bom odgovoril tako kot to sam smatram in ne kaj smatra izvršni odbor sindikata, ker z njimi o tem nisem imel nobenega posvetovanja. Moje mnenje je: da sindikat če mora delati res vse kar republiški in mestni sindikalni svet od njega zahtevata, potrebuje plačanega in šolanega predsednika, brez tega ne gre. Sindikat pa nam je še nujno potreben, kljub temu, da imamo samoupravljanje. 5. Kaj vas je v izvršnem odboru najbolj zaposlovalo? Največ so nas zaposlovali ljudje — mali ljudje in njihovi mali dohodki. Toda sindikatu ostane malo denarja in vseh takih problemov ni bilo mogoče rešiti zadovoljivo. 6. Boš ti sedaj še lahko deloval v IO — mislim na tvoj čas in zaposlenost? Jaz bom sodeloval, vendar samo izven delovnega časa. Moj dohodek je odvisen od tega, koliko naredim in kdaj naredim in ne od presedetih ur na sestankih in to največkrat takih, katerih problematiko bi morale reševati službe, ki so za to plačane, vendar pa niso kos svojemu delu ali pa ga ne poznajo in se pogosto skrivajo za organi upravljanja. 7. Kaj bi se moralo v našem sindikatu spremeniti? V našem sindikatu bi se moralo spremeniti predvsem to, da se pride od vsega k konkretnemu. Ne mislim to samo v tovarni, ampak od vrha navzdol. Kaj so sklenili in kaj bodo sindikati v situaciji zaposlovanja In brezposelnosti? Sindikati se preveč ukvarjajo s stvarmi za katere niso usposobljeni, zanemarjajo pa osnovno, to je delavca, ne tistega povprečnega, ampak podpovprečnega s 40.000.— Sdin ali pa še manj osebnega dohodka. Želel bi, da vse organizacije, če že so v tovarni, delajo z roko v roki, ne pa da se ustvarjajo nekakšne skupine, pa najsi bo to v ZK, sindikatu ali mladini. Mislim, da nima niti ZK niti katerakoli druga organizacija v tovarni pravice vsiljevati svoje mišljenje strokovnim službam. Naloga vseh je, da tem pomagamo in delamo vsi za boljšo in plodovitejšo rast našega kolektiva. Slavko Ccrlica Na zagrebškem velesejmu smo bili edini od proizvajalcev kovinske embalaže Razstavljali smo vse artikle naše proizvodnje, ob enem pa smo razstavili tuidi zapiralke za konzervne doze 0 73 im 0 163 mm ter zapiralke za aluvi, alupo din sapo pokrove. Poleg telh pa smo prvič pokazali tudi zapiralke za hoboke. Naš razstavni prostor je bil, po mnenju mnogih obiskovalcev, zelo lepo urejen, kar gre zasluga tov. Marnu, ki si ga je tako zamislil in aranžiral, ter ekipi. tov. Kravosa, ki je to zamisel uspešno realizirala. Eksponati so bili razvrščeni pregledno po posameznih skupinah, vendar -bi bilo treba v bodoče skrbeti, da bodo razstavljeni res vsi artikli, ki so zanimivi za naše odjemalce. Tisti, ki so obiskali letošnji spomladanski velesejem so gotovo opazili, da je bilo naše podjetje edino od proizvajalcev kovinske embalaže, ki je razstavljalo svoje proizvode. Mogoče je pri podjetjih prevladovalo mišljenje, da spomladanski sejem nima takega značaja kot jesenski, vendar temu ni tako. Dokaz, da je sodelovanje na spomladanskem sejmu potrebno je že v tem, da smo imeli veliko obtokov in strank skoraj ves čas trajanja in to vsak dan od 9. do 19. ure. Pri razgovorih z našimi odjemalci smo urejevali, kar je bilo še nejasnega glede dobavnih rokov, novih litografij itd. Kupci široke potrošnje so nam upravičeno očitali, da tudi za ta sejem nismo pripravili prepotrebnega kataloga, v katerem ibi bili prikazani vsi naši proizvodi z vsemi obstoječimi litografijami. Zal smo to vprašanje zopet zanemarili, in moramo to čimprej urediti. Kupci so nas opozorili tudi na to, da moramo razmišljati o novih motivih litografije na izdelkih široke potrošnje, iker je s starimi litografijami tržišče že prenassičeno in išče nekaj novega. Vsi pa vemo, da izdelke široke potrošnje prodaja predvsem lepo izdelana litografija, ki naij bi bila v čimvečji izbiri. Tej želji mi z malo dobre volje v kratkem času lahlko ustrežemo. Očitek odjemalcev, da premalo zasledujemo potrebe in Okus tržišča, je povsem na mestu lin moramo v bodoče temu posvetiti veliko več pozornosti. Kot omenjeno smo poleg artiklov naše proizvodnje letos razstavili tudi vrsto zapiralk. Mogoče bo ob tej novosti nekdo pomislil, zakaj Saturnus, ki je proizvajalec kovinske embalaže razstavlja tudi zapiralke, ki niso njegove proizvodnje. Vsem tem v informacijo le to, da smo se za ta korak odločili zaradi želje po unifikaciji zapiralnih strojev pri naših odjemalcih. To bo zagotovilo veliko manj problemov pri zapiranju pri kupcih in jim zelo olajšalo delo naše servisne službe, istočasno pa bo kupec vedel, da je na naše priporočilo nabavil najprimernejše stroje za svoje potrebe in da naše podjetje skrbi in sodeluje z njim tudi po tem vprašanju. Posebno zanimanje so kupci pokazali za zapiralke SZS-3, katerih prvo serijo bomo lahko nabavili še letos. Zapiralka je zaradi svoje univerzalnosti (zapira aluvi, kronske in alupo pokrove) in nizke cene primerna za manjše obrate ali pa večje proizvajalce, za zapiranje manjših serij različnih proizvodov. Samo za to zapiralko smo dobili 11 ponudb ih lahko računamo na prodajo večje serije, prototip pa je prodan. Vrednost pogodb, sklenjenih na tem sejmu za konzervne doze, alupo pokrove in kronske zamaške je 150 milijonov starih din. S tem so kapacitete obrata Zalog skupno z dosedanjimi pogodbami za 'leto 1968 skoraj povsem zasedene. Za široko potrošnjo in izdelke OTP pa je naročila zbiral MARKETING. Zal mam vrednosti zaključnic do danes še niso mogli posredovati, tako da še nimamo celotne slike finančnega efekta tega sejma. Ta kratek opis dogajanj na minulem spomladanskem velesejmu v Zagrebu naj bo v informacijo vsem tistim članom našega kolektiva, ki si sejma niso mogli ogledati SZS-2 avtomatski stroj za zapiranje z aluvi pokrovi, izdelani v Šolskih delavnicah srednje tehnične šole. Ravno tako sta tudi zapiralna stroja SZS-3 in PVZK-1, ki smo ju prikazali v zadnji številki GLAS SATURNUSA izdelka šolskih delavnic STŠ in ne vajeniške šole, kot smo mi napisali. Prosimo, da nam pomoto oprostite (uredništvo). ali na njem sodelovati. Pri- potrebe trga, ki mu moramo pomnim naj le še to, da nas slediti in si s tem zagotoviti vsak sdjem pa naj bo to dovolj naročil in s tem seve- spomladanski ali jesenski, da delo. vedno znova opozarja na Jože Zalokar Novo osvojeni izdelki embalaže Predstavljamo nove izdelke, ki jih bomo letos pokazali na natečaju za Oskarja. Večina teh izdelkov je že osvojenih, ostanek pa je v zaključni fazi. A. KONZERVNA EMBALAŽA 1. Konz. doza 0 163 zl vakuumskim pokrovom 2. Konz. lonček 0 73 x 28 — konični B. POKROVI 1. Aluvi 0 31,5x44 — luksuzna izvedba 2. Sapo pokrovi 0 66 in 0 82 C. OSTALA EMBALAŽA 1. Doza za parketna loščila TIP-TOP 2. Vazelinka 0 94 x 34 3. Škatla Assugrin s kovinskim vložkom 4. Doza 0 56 in 0 90 — PETROL 5. Novi hobok 0 280 iz bele pločevine D. STROJI 1. Univerzalni stroj za zapiranje Aluvi vijakov, kronskih zamaškov in Alupo pokrovov 2. Stroj za zapiranje kozarcev s Sapo pokrovi 3. Naprava za zapiranje hobokov s tlačnimi pokrovi 1. Konzervna doza 0 163 z vakumskim pokrovom S konzervno dozo 0 163 z vakumskim pokrovom smo izpolnili program proizvodnje Okroglih konzerv ter bo v celoti zamenjala sedanjo 54kg konzervo 0 153 x 260 do 277. Izdelovali jo bomo na avtomatski liniji, ikar pri prejšnji zaradi prevelike višine ni bilo mogoče. Opremljena je z novim vakumskim pokrovom, namenjenem vročemu polnjenju. Po vročem polnjenju nastane v konzervi med ohlajanjem vafoum, ki povzroči, da se obdod doze, četudi opremljen z ojačevalni-mi žlebovi, deformira. Pri uporabi vakurmskega pokrova pa zaradi konstrukcijske oblike pokrova (pokrov je pred polnjenjem izbočen), ta prevzame del vakuma nase s tem, da se vboči. Zaradi tega je vakum v dozi nižji — deformacije oboda pa manjše. Pri tem so žlebovi oboda pliitkejši, navarnost pokanja laka pa manjša. Ker je do- za po ohladitvi okrogla, je tudi za kupca bolj privlačna. 2. Konični konzervni lonček 0 73x28 To je konstrukcijsko izboljšana izvedba klasičnega lončka 0 73 x 28. Običajni konz. lonček s cilindrično steno je v pogledu zlaganja v trgovinah zelo neprikladen. Novi konični lonček ima to prednost, da se zgornji lonček usede v pokrov spodnjega, zato jih lahko zlagamo po več enega vrh drugega brez nevarnosti., da se lončki prevrnejo. Primeren je predvsem za samopostrežne trgovine, ker zavzemajo zloženi konični lončki manj prostora od običajnih. 3. Aluvi pokrov 0 31 x 44 milimetrov Za industrijo alkoholnih pijač smo osvojiti luksuzno izvedbo Aluvi vijaka 0 31,5x44. Namenjen je za zapiranje kvalitetnejših žganih pijač. Pokrov zahteva tudi posebno obliko grla steklenice, za kar smo se dogovorili s Steklarno »STRAŽA« — Rogatec. Pokrov je možno izdelovati samo litografiran, ali v še popolnejši izvedbi — z reliefnim napisom na steni pokrova, ki je naknadno še porezlkan tako, da ima napiis kovinski sijaj, kar daje pokrovu še posebej eleganten videz. Pokrov izdelujemo polavtomatsko zaradi manjših naklad in ker zaradi velike višine potrebuje več vlekov. 4. SAPO pokrovi Sapo pokrov smo na natečaju predstavili že lani, toda zaradi nerazumljive odločitve komisije ga letos ponovno prijavljamo. To je nova oblika vakum-škega pokrova za zapiranje kozarcev. Izdelani so iz elektrolitske bele pločevine. Pokrov je robljen navznoter, na robu pa ima izoblikovane bradavice, ki pri zaprtju vprijemiljejo v navojnice, izoblikovane na vratu kozarcev. Pokrov je tesnjen s posebno tesnilno maso, ki ima to lastnost, da dobro drsi v dotiku s kozarcem. Zapiranje se vrši s posebno zapiralko, ki med vrtenjem vbrigza med pokrov in kozarec paro, ki izrine iz kozarca zrak, zaradi česar nastane v kozarcu po kondenzaciji pare podpritisk — dokaz, da je vsebina dobro zaprta. Pokrov je primeren za odpiranje in zapiranje ter za večkratno naknadno zapira- nje kozarcev. Izdelujemo ga na avtomatski proizvodnji liniji. 5. Škatla 0 105 za parketna loščila TIP-TOP Škatla je izdelana iz elektrolitske bele pločevine. Namenjena je za parketna loščila. Škatla je v celoti tesnjena; dno z gumo, obod po vzdolžnem zgibu s tesnilnim cementom, pokrov pa je tesnjen s plastično tesnilno maso. Obod doze je robljen navznoter in opremljen z desetimi navojnicami, v katere vprijemlje navzven robljen pokrov, ki ima na robu 10 zapiralnih bradavic. Odpiranje in zapiranje je s tem zelo olajšano. Dno im pokrov sta konstruirana v obliki, primerni za zlaganje (dno je prilagojeno pokrovu). škatla je litografirana in predstavlja zelo ličen in izpopolnjen videz embalaže. Izdelujemo jo na polavtomatskih strojih. 6. Vazelinka 0 94 x 34 Namenjena je za polnjenje 250 gr kreme. Izdelana je iz alu-pločevine. Je večja doza, osvojena z ozirom na zahtevo tovarne NEVA iz Zagreba, ki s tem prihaja do sorazmerno poceni embalaže. (nadaljevanje na 6. strani) Nekaj o kliringu večje poslužovainje obračunavanja medsebojnih terjatev dn dolgov s pomočjo pobota-_ nja, kompenzacije, s pomočjo Une 10/3-1968 smo brali v Uradnem listu SFRJ za- nakazila — asignaoije s po-kon o posebnem načinu poravnave nekaterih dolgov m0čj0 odstopa — cesije in uporabnikov družbenih sredstev. V naslednji številki prevzema dolga. To so vse radnega lista SFRJ, št. 10 so bila 13/3-1968 objavljena načini brezgotovinskega po-navodiia o postopku za poravnavo nekaterih dolgov ravmavainja medsebojnih ob-uporabnikov družbenih sredstev .katera je izdala služba iveznosti. družbenega knjigovodstva. Ce povzamemo vse ukrepe, Namen novih predpisov je salde ali enostavneje vse ne- k* ,se ,predvidevajo za nor-predvsem usposobiti gospo- pokrite dolgove iz svojih '™allzaay« nasega. Bospodar-darstvo, da bi postalo tekoče sredstev ali pa z izdajo novih v ‘zvvii v celoti. Pa je med takratnim in da- nJe medsebojnih dolgov in Upamo, da bodo ob even-našnjim precej razlik. Na te terjatev. Naj pojasnimo, da tuainem ponovnem zatekanju bomo sproti opozarjali. moramo pri sodnih plačilnih h kliringu predpisani za vse Po sedanjih predpisih so- na'loSih praktično čakati na uporabnike diružebnih sred-dclujejo v ki,»ringu vsi upo- P14161110 najmanj šest tednov, stav enaki pogoji, da se ne rabniki ’ družbenih sredstev pri akceptnem nalogu pa bo- bi krmil čut odgovornosti torej delovne organizacije in’ mo dospe,Ii do plačila že v uspešnih uporabnikov druž-družbenopolitičnc skupnosti nekaJ dneh. benih sredstev po naodgovor- KAJ BOMO RAZSTAVILI NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V NOVEM SADU OD 11. DO 20. MAJA V Novem Sadu bomo razstavili litografirano embalažo za živilsko, kemično, farmacevtsko in kozmetično industrijo iz bele, črne in aluminijaste pločevine; zamaške: Omnia, Twist-off, SAG in kronske v litografi-rani in nelitografirani izvedbi; pločevinaste artikle za široko potrošnjo (garniture štirioglatih in okroglih škatel, pladnjev itd.), svetlobno opremo za motorna vozila in elektrotermične aparate. Medtem ko bo »Limprodukt«, tovarna pločevinaste embalaže iz Novega Sada prikazala in ponujala vse vrste litografirane in vernirane embalaže, pocenkano embalažo, okrogle pločevinaste škatle za konserve ter vse vrste pločevinastih škatel drugih oblik za konserve, štirioglate posode za sir, mast in jajčne izdelke, sode za mast, olje, nafto in naftne derivate v lahki, srednji in težki izvedbi. Ikakor tudi družbene pravna Km nadaljnja sredstva za mh uporabnikih iistih skup-osebe. V letu 1962 je bilo P°sPeš®nje normalnega pošlo- nih sredstev. priporočajo tudi dr. Alojz Jama Naši dobavitelji Osnovna surovina v našem podjetju je brez dvoma železo oziroma jeklo, ki ga v tej ali oni obliki dnevno porabimo nekaj deset ton. Zato je prav, da se ob tej priliki ustavimo pri našem dobavitelju jeklene pločevine, ki jo uporabljamo za globoki vlek pri izdelavi žarometov in za razna preoblikovanja pri izdelavi embalaže, zlasti še zato, ker je železarna Jesenice ena izmed najstarejših tovarn pri nas. železarstva vključeno v kliring izključno vania se samo gospodarstvo. v sedanjem načinu poravnavanja medsebojnih dolgov ne morejo sodelovati kreditno nesposiobniki uporabniki družbenih sredstev, dočiim so 'leta 1962 sodelovali v kliringu tudi takšni. Z izbiro udeležencev v kliringu bo prišlo do razlikovanja! Uporabnikov družebnih sredstev glede na njihovo po-ovrto in kreditno sposobnost. Posledice razlikovanja na Tradicija železarstva na ska dejavnost na Gorenjskem Soh tn° spos°bne in nespo- Slovenskem segajo celo v 14. današnjo po skoraj 600 letih, sr d6 uporail>nilke družbenih stoletje, tako da lahko trdi- saj datira naj starej ši poda-tat stev. kQct0 velike, celo mo, da smo razvijali to važ- tek o tovrstni dejavnosti že j. v®]rke, da se teh posle- no panogo vrsto stoletij ter iz leta 1381, ko so grofje Or-,lc umjijo tako zakonodaja- si pri tem nabirali potrebne tenburški zapisali v »Svobo-c kot tudi izbrani udeležen- izkušnje, vzgajzdš kader ter ščinskem pismu« podatke o i' v kliringu. Zato se že raz- dali osnovo današnji tovarni, rudarjenju, topilnicah in ko-tslja, kakšne nove ukrepe Kraja Javornik in Jesenice vadnicah v Planini pri Jese-o treba podvzeti, da to po- sta v železarstvu poznana že nicah. nn i CC' ^ grozijo plačilno in iz prejšnjih stoletij, ko so na- Železarji z JavarnikaZso se poslovno nesposobnim upo- ši železarji že topili rudo v vpisali v zgodovino železarni-'*0111 družbenih sredstev manjših plavžih ter vlivali stva s svojim dosežkom, da ovce ne prizadele tudi pla- grodelj, ga predelovali, čisti- so prvi na svetu pričeli s pri-0 Sposobnih. Zaradi pre- li, gnetli, kovali in valjali v dobivanjem manganovega žo-to Urv Posledic razne oblike. leza — feromangana v viso- Pod il,kvi,diranja ikreditno in železarna Jesenice je bila kih pečeh. Kranjska indu-rahnu'nU nesposobnih upo- ustanovljena kot predhodni- sirijska družba je zaradi iz-se h °V druzbenih sredstev ca današnje oblike leta 1869 redno dobre kvalitete fero-° Poskušalo te najprej pod imenom »Kranjska indu- mangana izvažala pretežni del xlov;i ° 111 Za normalno P°' sirijska družba«. Pod tem svoje proizvodnje v Nemčijo, skušni,C’ l° ^e’ -se B*1 do po" naslovom je poslovala Žele- Francijo, Belgijo, Anglijo in celot n ° samrati, kar je za žarna do konca II. svetovne celo Ameriko. O odlikah fe-no .fospodarstvo ved- vojne to je do 1. 1945. Pri romangana govore številne cjja anjse zlo kot pa likvida- preimenovanju Kranjske in- medalje in pismene pohvale V W in,n dustrijske družbe v Železar- z vseh strani sveta in jih hra- sledic U' 1 i. yprašanje P®- no Jesenice se je izvršila tudi nijo v tehničnem muzeju Ženih k -i-u° nesposob- združitev že Obstoječih obra- lezame Jesenice. Taka prizna- izstomiv• 'n 111 t<>v na Savi in Javorniku, z nja za izvozne artikle so da- va Tir.,-?' ker JC morala drža- matično tovarno na Jeseni- la Kranjski industrijski druž-vnati vse negativne cah. Tako je dobila železar- bi možnost, da je med prvo in drugo svetovno vojno znatno razširila svoj delokrog in s tem v zvezi tudi svoje kapacitete. Istočasno z rastjo tovarne pa so lastniki vedno bolj izkoriščali delavce. Zato so se vedno bolj slabšali odnosi med delavci in lastniki, pri čemer pa je vedno bolj naraščala razredna zavest Jeseniškega proletariata. Jeseniški železarjii so se izkoriščevalcem stalno upirali ter so z uporno borbo težili k uresničevanju svojih pravic. Ta razredna borba je dosegla svoj višek leta 1935, ko so z velikim štrajkom dokazali svojo enotnost in trdno voljo, da bodo dosegli svoje osnovne pravice za normalno življenje. Neprestani boji z izkoriščevalci so dvigali zavest delavcev, ki so med svetovno vojno dali NOB več kot 2000 borcev, aktivistov in organizatorjev upora okupatorju. Jeseniški proletariat je dokazal svojo visoko patriotsko in politično zavest ter je poziv Komunistične partije Jugoslavije in Osvobodilne fronte Slovenije pričal že prve dni okupacije z oboroženim uporom. Po končani drugi svetovni vojni so železarji zgrabili za delo ter tako kot v celi državi pričeli z obnovo svoje tovarne. To zelo zahtevno in široko nalogo obnavljanja in širjenja proizvodnje so žele-zarjd ijivršili v letih 1946 do 1953, saj so delali sedaj za svojo tovarno — Železarno Jesenice. Kolikšen delež so doprinesli v teh kratkih letih najbolje pove podatek, da je bilo na jugoslovanskem kar 40 do 50 % od skupne proizvodne valjanih proizvodov — izdelkov železarne Jesenice. Obdobje obnove je zahtevalo velike količine materiala, kasneje pa se je pojavila potreba po kvalitetnejših vrstah jekeL Zato se je kmalu bistveno spremenila struktura proizvodnje. V jeklarni, ki je prej masovno izdelovala razne vrste jekla za gradbeništvo, so pričeli izdelovati nove vrste legiranih in nale-giranih jekel in posebej še specialna jekla. Pri profilnih jeklih, ki jih uporabljajo za važne strojne dele, krogljične in valjčne ležaje itd. so v železarni Jesenice izdelali kvalitetna nizko in visoko legirana konstrukcijska jekla za poboljšanje in cementaeijo. Tudi s pločevino je železarna Jesenice pokrila več kot 50 % jugoslovanskih potreb in to s pločevino raznih kvalitet. Posebno važno mesto je Železarna zasedla pri izdelavi debele pločevine, saj krije dobršen del potreb našega ladjedelništva. O odlični kvaliteti ladijske pločevine govore številni zapisniki organov Llo-yd's Register of Shipping, Bureau Veritas, Norske Veri-tas, American Bureau of Shipping in končno tudi Jugo Register, ki ne prevzamejo pločevine, dokler ne iizvrše temeljite in vsestranske preiskave. O kvaliteti izdelkov Železarne govore tudi številni cevovodi, s katerimi so kompleti-rani naš hidro-energetski sistem. Poleg kotlovske pločevine pa so na Jesenicah izdelali tudi več vrst tanke pločevine. Poleg dekapiranih in finih tankih pločevin izdelujejo tudi specialne dinamo in transformatorske pločevine, s katerim zalagajo našo industrijo električnih strojev in naprav. Važno mesto v proizvodnji Železarne zavzemajo tudi žica iin žični proizvodi. Poleg črne in pocinkane žice izdelujejo tudi jekleno žico iz plemenitih jekel kakor tudi patentirano žico za izdelavo jeklenih vrvi. Elektrode za avtogeno in elektro varjenje zavzemajo ravno tako važno mesto v širokem asortimentu proizvodnje. Dolgoletne izkušnje Železarne Jesenice so doprinesle k temu, da je ta izdelek cenjen na domačem in inozemskem tržišču. To potrjujejo številni (mednarodni atesti, ki se nanašajo zlasti na elektrode, ki jih uporabljajo v ladjedelništvu. Hladno valjani trakovi so delali! Železarni dolga leta težave, sedaj pa so kot izgle-da vse težave odpravili ter izdelujejo pločevino, ki jo v našem podjetju lahko uporabljamo za vse vrste globokih vlekov. Hladno valjane trakove raznih kvalitet uporabljamo v našem podjetju za najtežje Vleke raznih ohišij in paraboloidov, za izdelavo različne embalaže in še vrsto drugih izdelkov. Poraba hladno valjanih trakov stalno narašča, saj je ta vrsta pločevine uporabna za vse vrste izdelkov naši tovarni. Železarna Jesenice je z delom dokazala svojo željo, da s kvalitetnimi izdelki ustreže željam kupcev ter si bo, če bo tako delo nadaljevala, zagotovila še širši krog odjemalcev in najboljšo uveljavitev na tržišču. Janez Herzog Ustanovitev in razvoj računskega centra Poveča vanje proizvodnje v našem podjetju in vedno bolj zaostreni pogoji na tržišču zahtevajo vedno hitrejše in preciznejše poslovne odločitve. To je bil tudi glavni razlog, da so se naši samoupravni organi odločili, da v našem podjetju postavimo računski center. Podpisana je že pogodba za nabavo računskih strojev sistema 360/20, ki spadajo v tako zvano tretjo generacijo elektronskih računalnikov. Stroji bodo dobavljeni v mesecu oktobru 1968. Montirani bodo v renoviranih kletnih prostorih upravne zgradbe. Kljub temu, da smo mi del naših podatkov že obdelovali na klasičnih računski strojih v »Mehanografskem centru«, pa prehod na obdelavo z elektronskimi računalniki zahteva velike predpriprave. Kako velike kvalitativne spremembe na področju obdelave podatkov predvidevamo, vidimo iz tega, da sedaj obdelujemo samo podatke, ki registrirajo dogodke kateri so se že zgodili. V bodoče pa se bomo posluževali elektronskih računalnikov pred vsem pri programiranju in vodenju nabave proizvodnje in prodaje. Trenutno se vršijo sledeče priprave: a) šolanje kadrov, ki ne obsega samo kadre, ki bodo delali v centru, temveč tudi one, ki delajo na posameznih področjih. b) programi za pripravo dela: sestavnice, postopki, ugotavljanje potreb, Izračunavanje naročil, terminiranje, zasedba kapacitet, spremljanje proizvodnje. c) program za obračun materiala d) programi za obračun osebnih dohodkov. Kasneje bomo prešli na obdelavo tudi drugih področij. Več podrobnosti o samem računskem centru in orga-zaciji v zvezi z njim bo opisano v eni izmed prihodnjih številk časopisa. KAKO DALEČ SMO Z OPISI DELOVNIH MEST Že v eni izmed prejšnjih številk časopisa »Glas Saturnusa smo kolektiv obvestili o naporih, ki jih uprava podjetja in samoupravni organi usmerjajo, da bi dopolnili obstoječi način nagrajevanja po delu. Tedaj smo vas obvestili, da obstoji grupa, ki pripravlja opise delovnih mest. Ista grupa pripravlja tudi predloge za kriterije po katerih bi se vrednotila dela v analitični oceni. Grupa ima pripravljen tudi predlog kako naj bi kolektiv kot edini, ki lahko o tem odloča demokratično pristopil k za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov prepotrebnemu dokumentu. Dosedanje delo kaže, da je srednje - vodstveni in vodstveni kader z vso resnostjo pristopil ik sodelovanju z omenjeno grupo in da je večji del opisov delovnih mest kot osnovnega opravila za nadaljnje delo že v zaključni fazi. Da to delo še ni v celoti končano obstojajo objektivni razlogi kot so: — dinamika podjetja, ki angažira prav te vrste kadra — presistematizacija del. Tovarna se je povečala, nastala so nova opravila, določena opravila so se razširila. To zahteva, da kader razmišlja o obstoječi porazdelitvi, ki često pripelje do sprememb. Zlasti to dejstvo opozarja na to, da gre za akcije, ki tečejo vzporedno z opisi in zaradi tega ne morejo biti nepremišljene, torej tudi ne hitre. Ne glede na objektivne okolnosti pričakujemo, da bo v kratkem opis delovnih mest končan, da bi kolektiv lahko pristopil k kritičnim presojam kriterijev po katerih naj bi se izvrednotila dela. Novo osvojeni izdelki embalaže 8. Doza za olje 0 56 in 0 90 Sindikat o pripravnikih 0 Predsedstvo RS ZSS je na seji 22. III. 1968 razpravljalo 0 o stališčih in nalogah sindikata pri sprejemanju priprav-0 ni-kov v delovne organizacije, o organizaciji pripravni-0 škega dela in o samoupravnem normativnem urejanju 0 pripravništva, v smislu Temeljnega zakona o sprejemanju 0 pripravnikov na delo ter sprejelo o teh vprašanjih 0 naslednje sklepe: (nadaljevanje s 4. strani) Pokrov doze je zarobljen navznoter. Prav tako je robljeno tudi dno, kar prispeva k estetskemu izglcdu same škatle. Škatla dopolnjuje izbor že obstoječih vazelink. 7. Škatla »Assugrin« Namenjena je za pakiranje 200 kock Assugrin sladkorja. Izdelana je iz alu-plo-čevine. Sestavljena je iz pokrova, dna in kovinskega vložka, ki omogoča, da izpade iz škatle samo zaželjena količina kock. Škatlica je lakirana s posebnim lakom, da pri vlečenju mazanje ni potrebno in s tem omogoča čisto proizvodnjo. Proizvodnja je izpopolnjena tako, da rabimo za vse tri sestavne dele, razen rezanja trakov, le štiri operacije. — PETROL To je nova oblika tovrstne embalaže. Zgornji del je v več operacijah izvlečen in opremljen z navojem, na katerega je privit pokrovček. Zgornji del ni preluknjan in polnilec dobi dozo zaprto z zgornjim delom, dno pa zapira po polnitvi sam. Ob uporabi zgornji del prebodemo in v kolikor vsebine nismo v celoti porabili, privijemo pokrovček. Ker je pokrov cel, je originalnost proizvoda zajamčena. Dno in zgornji del sta gumirana, obod pa je prekrito lotan. Je v celoti izdelana iz elektrolitske bele pločevine. Obod je odgovarjajoče litografiran. Izdelujemo jo na polavtomatski proizvodnji liniji. Namen zakona je razumeti kot družbeno intervencijo in enega od ukrepov gospodarske reforme, ki naj pospeši bolj racionalno in funkcionalno organizacijo, doseganje višje produktivnosti delovnih organizacij in hitrejši gospodarski in družbeni napredek nasploh. Z obveznostmi, ki jih temeljni zakon nalaga delovnim organizacijam glede sprejemanja pripravnikov posega zakon v eno od temeljnih vprašanj njihove funkcionalnosti, odpira vprašanje njihove nezadovoljive in nesodobne kadrovske strukture, ki. je v pogojih sodobne, naglo se spreminjajoče in vedno ibolj zahtevne tehnologije najbolj resna ovira hitrejše modernizacije proizvodnega procesa. Temeljni zakon obvezuje delovne organizacije k stalnemu, načrtnemu in sistematičnemu spreminjanju in izboljševanju kadrovskega sestava in zasleduje s tem predvsem ekonomsfco-politič-ne cilje. Zakonita obveznost delovnih organizacij, da sprejemajo strokovno kvalificirane osebe kot pripravnike v redno delovno razmerje, da jih uvajajo v prakso in pripravljajo, da po uspešno končani pripravniški dobi teoretično in praktično usposobljeni sprejmejo delovne obveznosti na mestih, ki zahtevajo znanje in isfeušnje, je družbeni .impulz delovnim organizacijam, da se začnejo bolj sistematično ukvarjati s kadrovsko politiko, ne samo z vidika trenutne situacije, temveč tudi v perspektivi in z vidika tistih možnosti in zahtev ter spremenjenih pogojev, ki jih je že danes mogoče predvideti, To pa pomeni, da je obvezno sprejemanje pripravnikov v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu predvsem odvisno od današnjih in jutrišnjih objektivnih potreb vsake delovne organizacije. Potrebe delovne organizacije po pripravnikih zato niso stvar dobre volje, takšne subjektivne presoje in razpoloženja v delovnih organizacijah, ki vodi računa samo o trenutni ekonomski situaciji in še zlasti ne o raznih subjektivnih momentih. Objektivno so pogojene z njenimi ekonomskimi cilji, z zahtevami njene optimalne funkcionalizadje in racionalizacije, njene dinamike in njene rastoče produktivnosti, ker se v takšni dinamiki kaže uspešno izvrševanje družbeno-ekonomske funkcije podjetij. Iz teh razlogov zakona ne gre razlagati kot ukrepa družbene prisile, ki zasleduje predvsem socialno politične cilje, niti ne kot ukrepa, ki zasleduje vzporedno eko-nomsko-politične in socialnopolitične smotre, pri čemer so ekonomski smotri (izboljšanje kadrovske strukture) v interesu podjetja in njegove funkcionadizacije, socialnopolitični (zaposlovanje) pa od teh neodvisni. Pomeni torej, da naj bi delovne organizacije Ustanavljale pa čeprav v omenjenem obsegu »socialna« delovna mesta, da pomagajo odpravljati socialni problem, ki ga družba ne more z odpiranjem novih delovnih mest oz. z ustanavljanjem novih delovnih organizacij itd. reševati. Delovna organizacija (podjetje) pa ni socialno-politična temveč družbeno-ekonomska organizacija in so takšne razlage za to nesprejemljive. Brezposelnost visokokvalificiranih kadrov ni socialnopolitičen problem dokler bo v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu okrog 500.000 delovnih mest neustrezno zasedenih z delavci, ki nimajo potrebne izobrazbe, medtem ko je po podatkih iz leta 1966 prijavljenih za delo samo cca 70.000 kvalificiranih oziroma visokokvalificiranih in strokovnih delavcev, ki pa zaradi konservativne zaprtosti delovnih organizacij, njihove nepripravljenosti, da izboljšajo svoj kadrovski sestav, iščejo zaposlitve. V taki situaciji obvezno sprejemanje pripravnikov seveda nima znakov socialno političnega reševanja problemov nezaposlenosti, temveč znake družbene intervencije, da se proces spreminjanja kadrovske strukture pospeši, da se razklene konservativna zaprtost predvsem tistih delovnih organizacij, ki še ne spoznavajo, da je ustrezen kadrovski sestav pogoj racionalnejše organizacije proizvodnega procesa, potrebne dinamike njihovega razvoja in pogoj gospodarske rasti podjetja in družbe kot celote. Ekonomsko politični ukrepi kot je obvezno sprejemanje pripravnikov pa rešujejo tudi socialno-politične probleme zoposlovanja mladih ljudi. Toda problemi se lahko uspešno razrešujejo kot posledica smotrne ekonomske politike delovnih organizacij, katerih sestavni del je načrtna, sistematična in perspektivna kadrovska politika. Ureditev pripravništva v samoupravnih normativnih aktih ni predvsem pravno vprašanje. Predvsem je to vprašanje politike delovne organizacije, njenih potreb in ciljev ter koncepcij o tem, kako te cilje na najbolj uspešen način dosegati. Tudi ni normativna ureditev pripravniškega dela enkratno opravilo, ki je končano v trenutku, ko so sprejeti ustrezni samoupravni alkti, temveč je stalna naloga delovnih organizacij, ki morajo samoupravne norme o pripravništvu prilagajati dinamiki proizvodnega procesa, sodobni tehnologiji, svoji ekonomski perspektivi ipd. V gospodarskih organizacijah, ki imajo neustrezen sestav kadrov bo potrebna še zlasti zelo intenzivna družbenopolitična akcija proti primitivni mentaliteti in konservativni zaprtosti, zaradi katere se kvalifikacijski sestav ne spreminja. Kriteriji sprejemanja pripravnikov ne morejo biti enotni niti za celotno gospodarsko področje, niti za posamezne gospodarske panoge. Podrobnejši zakon, ki bi preciziral obveznosti v tem smislu bi oviral samoupravno pobudo delovnih organizacij in še utrjeval gledanja, da je sprejemanje pripravnikov samo enkratni, v bistvu socialni ukrep, ne pa stalna naloga delovnih organizacij in sestavni del njihove celotne politike. Iz teh razlogov se zaenkrat tudi ne kaže potreba po republiškem zakonu, ki bi podrobneje določal kako naj delovne organizacije sprejemajo pripravnike. POČITEK — Zima je bila lepa, pomlad pa je še lepša. Vrba, ki je ravnokar ozelenela že nudi prijetno senco vsem, ki jim to med delovnim odmorom dobro de. Na sliki iz desne na levo: Peter Strniša, Edo Robič, Anton Krišpar, Piuzi Milan in Marjan Kunej. Izlet v Celje in ogled tovarne EMO Zopet smo mladi v Saturnusu porabili prosto soboto za izlet v Celje in ogled tovarne »EMO«. Pozabili smo za nekaj iasa na delo in skrbi ter se odpravili na pot. Zanimiva pokrajina ob cesti proti Celju nas je očarala. Hiteli smo mimo potokov, starih kmetij in mlinov, radio pa nam je igral lepe melodije, tako da nam je čas hitro mineval. Že smo se vzpeli po trojanskem klancu, prikaže se nam nova pokrajina. Spuščamo se. Dolina se kmalu začne širiti, to je Savinjska dolina — dolina hmeljarjev. Ustavili smo se v Šempetru. Tu smo si ogledali rimske izkopanine, se malo pokrepčali in nato odpeljali skozi Žalec v Celje. V eni uri smo si ogledali Celje, nato pa obiskali tovarno »EMO«. Konkurenti tovarne EMO so po njihovih trditvah precej močni, to pa sta: tovarna GORICA Zagreb in pa emaj-lirnica Strumica. Ob koncu pogovora nam je predsednik mladinske organizacije povedal še kratko zgodovino tovarne, njen razvoj in pa nekaj o njihovi mladini. V EMO je okrog 1500 mladin- cev, torej 1/3 zaposlenih. Mladina ima precej svojih predstavnikov v samoupravnih organih, največ v delavskih svetih ekonomskih enot. Imajo precej velik program dela. Počitniška zveza ima za letovanje dve vveekend hišici v MakarSki, podjetje pa dom v Mozirju. Tovariša, ki sta nas vodila, sta nam veliko povedala. Tako smo se polni novih spoznanj, prisrčno poslovili in odpeljali v Laško. Tu smo se imeli namen kopati v zdravilišču, vendar nam je zmanjkalo časa. V gostilni smo se dobro okrepčali, nato pa se čez kakšno uro odpeljali proti Ljubljani. Z izletom smo bili seveda zadovoljni, saj' smo videli veliko novega. V Ljubljano smo se pripeljali ravno takrat, ko se je kopala v rdečih žarkih zahajajočega sonca. Ivan Fnbežar V tovarni so nas najprej odpeljali v surovinski oddelek. V njem je skladišče pločevine, ki jo uvažajo največ iz Italije. V tem oddelku pločevino tudi režejo in predelujejo na stiskalnicah, ki so večinoma ekscentrične. Imajo tudi nekaj večjih stiskalnic, med njimi je najbolj zanimiva 900 tonska večstopenjska stiskalnica. Na njej izdelujejo največ Ekonom lonce. Pločevina se odvija iz koluta in gre preko ravnal-ca do stiskalnice, ki najprej odreže model, nato pa po stopnjah izdelujejo izdelek. tu so nas odpeljali v prostor, kjer surove izdelke uzijo. To delajo še po starem načinu z žvepleno kislti-u°. Lužijo v treh strojih, ki tieluijej0 avtomatično. Dva od teh sta stara že po sto let, medtem ko je tretji no-^ejši in seveda mnogo modernejši. Za tem smo si ogl< Prostore, kjer Žigo emajl so plinske peči za žg emajla. Plin, el in, ki ga i rahljajo, proizvajajo sami uranjše posode, oziroma delfce uporabljajo tune Peči,. Tovarna EMO je »vetu znana po zelo k vestnem in defkorativ emajliranju, tako emajli: posode gredo najbolje v dajo. Vzrok kakovosti je < kratno emajliranje. Ta nov postopek je zaščiten, dobili pa so ga z dolgotr, Prakso. Na posode nana najprej grobi emajl, ki t Pečeh žgo. Ko pridejo i; r iz peči, začnejo nam y 'še enkrat skupa barvo. Tovarna si za em nnje sama pripravlja de ?e v oddelku za priučitev m način pridejo do kval nih emajlircev. „ Na koncu smo si ogle izv^°ntažo oljnih peči, : fvodinjo oljnih peči so z TOFU pNhijučitviljo tov; n. o iz Bstrice pri Mar • bedaj izdelujejo dve i Oljnih peči, pripravljajo .. rotjo, ki bo neke cJa od prejšnjih dveh, a seveda tudi večje zmo tira' '- *z