St. 13.
V Gorici, 30. marca 1888.
„So6a" izhaja vsnlc petok in tel.i» po poSti prejemana ali v florin na «lotn poSiljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol lota.....„ 2.'>(
Cetvrt leta    .   .   .   . ,„ I id Fri oznauiliii in tako tudi jiri „po. ttanicah" so pJacuje za liavadno tristop. no vrsto:
8 kr. 6e se ttskn 1 Icrat 7   „   „   „     „   3   „ 6   „   „   „     „   3   „ Zftrefto crke po proatoru
SOCA
opravnisl
m
ie dobirajp po
gfa efer|inVtrJ5n!'
¦jXr8tuV!.||pt Ca-
naj  se poslja Via    Seminario
Rokopisi sene vraiajo; dopiai naj sc blagovoljno franlujojo. — Delate© in drugim «epremo2nim se naro&nmt sniia, ako se ogluse pri oprarQikJtvq.'
Dika jugostovanska.             I
BKaj more storiti en sam clovok ? !u izrafca so 1 na§e ljudatvo, kedar govori o kakej ostbi, ki je v dotiki s kakiiu tohtnira oinom. Res, en sam filovek ne more se svojimi moomi kaj posobnega storiti, ven-dar pa da povod se svojo sposobnostjo velikauskini svetovnim cmom, dobrim ali slabim. Resnico te tr-ditve dokazo &e lahko z muogimi zgledi, a nidi po-manjkanja prostora navedemo tu lo nameravani, za nas najvainiSi dokaz.
Kakor je ime vladike Siomsok znano in veduo zivi med Slovenci, tako in le bolj je zoaoo in bode vecno med nami ime vladike Strossmayer. Znano je sicei? ime vladike Strossinayer uie v vsakej sjovan-skej vasi, a vendar ne 8e po vrednosti; zato si Sfce-jemo v dolznost, nasim Sitateljem ta uzor dloveski po svojej moei* oznaSiti.
Strossmayer porodil se je v Oseku na Hrva-ikem dne 4. fobruvarja leta 1815. SiromaSiii roditelji njegovi vzdrzevali so ga, da je dovrsil domaSe latin-eke Sole. Razumeo je bil tako, da njegovi vrstniki Se zdaj pravijo, da oseskagimnazija So ni huelat.iko odltdnega dijaka. Po dovrSenih Iatin*kih sulah bi! je kot najboljsi dijak poslan leta 1832 na pesfcanslco VBeuSilisce, kjer je obcudovalno dobro od^ovarjal pri izpitu za dr. modroslovja. Po triletnem kaplanovanji njegove prve sluSbe v Petrovardino bil je poslan v Avguitinejura na Dutiaj, kj«r je vae Sfciri ostre izpito bogoslovja imdovito dobro dostal. Nastavljeh je bil potem profesorjetu djakovskega semeniJca, pozneje pa ravnateljem dubovskega vzgojevalisea.
Prvih 10 let je vladika Strossm&yer v svojem Djakovem eamotaril in delal nadrte, s kojimi bi mo* gel o priliki pomagati svoji domovini in rojakom svo-jim. Zafiel je potem udelezevati se borbe za praviee naroda svojega !r* jel s tern zase vzbujati pozornost vladinik krogov in svojih rojnkov. Valod tega postal jc vladika djakovski, kakor je zdaj. Is toga atali86a v/.budil je dusevne moSi Hrvatov in Jugoslovanov.
Neizmerno je, kar je storil vladika Strossmayer za blagor clovo§tva sploh, posebe pa za Jugoslovane. Kolikim preblagim svetovno znamenititn diaom je on povod, nemogoito je sprevideti in vredno opisati, zato navedemo le nekatero njegovih znamenitih dejanj.
Geslo njegovo je: vse za vero in za domovioo. To geslo pa njomu ni na jezikn, kakor je maogim nasim slovanskim rojakom, ampak pri njem se to ra-sodeva r uedosegljivih njegovih dejanjih. Velikansko
LISTEK.
in ncdoscgljivo je, kar jo on storil v elavo bpzjo in I v prosveto nsroda svojega. Kralji iu cesarji ne do- i prinaSajo takih zrtev, kot jih je on doptineael na;ol- ! tar avote vore in ljubo domovioe svoje. Zgradil je ' ptemiiogo dragooeuih spomenikov, ki bodo stoietja povelicevali dast in slavo bozjo. Tu omenimo le 8ko-fijbko cerkov v Djakovem, kojo je najznamenitejfia ; zgradba doaaitajega casa iu jo je on po svojih nazo- : rih na lastne stroske priskrbcl.
Kot duhoven pastir kristjanskih dus je on ne-umoren; neprostano poucuje v sveti veri in nravno-sti, odvra6uje od zlega in priporocuje bogoljubno iiv-ljeaje, veroost in bratsko ljubezeu. Vladika Strossmayer je 7. dejanji apostelj Kristov. Kot rodoljub skazal se je nedosegljivega velikana v politiCnih zadevah in y gmotnih zrtvah. VpolitiSntm poglcdu »o vladika Strossmayer ni obrnil od svojega naroda, kot so na-viidno obrno ein od svojega zanemarjenega oCota, kedar postane pajdaa vi^o gospode, ampak ostal je ved-no zvest in zaljubljen v avoj narod. V svojem gmot-nem blagostanji pa tudi ni pozabii na potrebo svojega naroda, kakor navadno pozabi siti na laSuega — da niti krajearja ne zinote od svojega gmotnega blago* etanja za obtfi 6loveski blagor.
Leta 1860 se je Strossmayer pokazal na poli-ticnem polji in jo bil srediloe dugerncga in politic*-nega Livljenja na Htvaskem. Od tedaj dela in govori o vaeh prilikah za blagor naroda evojegu. Iatega leta j« bil poklioan na Dunaj v pomnoieni drzavni zbor, kjerjez barouom Vranioanjem ziistopal Hivasko. On je bil protivnik „nagodi" z Ogorako. Zuto je moral opustiti vso politiko. zapustiti domovinb fer je givel v proguanstvu na Francoskem, najvefi v Parizu. Od zdaj se Strossmayer ni vec" javno vtikal v politiko, njegova nacela pa zaatopa na Hryaskem „neodvisna narodna stranka", ki steje najuSenejae, najresnejsc, kralju in domovini udaue mo/e.
Res velikansko iu nedosogljivo je, kar jo Stross-mayeij storil na dus ivnem polji. Skrbel je posebno za srednje sole svoje dpmovine ter zalagai dijaske ustanove. Oaeski gimnaziji je dal v ta nam^n 60.000 gld., reski 5000 gld., vinkovaSki varazdinski in se-njaki, vsaki po 1000 ^d. Mestu Djakovu je podaril 12.000 gld. za Mrtega uSitcIja in katehcti, za 3cnsko mladino vse Slavonije jo ustanovil zonski samoarpn s konviktem, kjer je sedaj visja dekliska sola. Leta 1857 je z velikimi troSki (do 40.000 gld.) osnoval semeni§5c za bosensko duhovsko mladino. Podaril je 10.000 gld. za onemogle duhovnike svoje vladikovine, 70.000 gld. za de^ko semonil^e.   Svojemu semeniS^u
~
Spo!bLorjeni greSnili.
RuBka naxodna legenda, spisal grof Lev Tolstoj.
h\ reie Jesusu: „Go$pod spomni se ndme, ho pridei v svoje kraljestvo.'*— Jesus pa mureCe: %%Remi6no, nsniSno ti povem, h danes boi e menoj v raji*
Snivel je nek Slovak na zomlji sedemueset let, -r- in celo svoje fuvljonjo ?.ivel jo v greh i. Nekega dne pa zboll in ni bo se koaal grehov svojih. In ko pride smrt, zafine jokati in se keaati v poalednjih tre-notkih reko5: ^Gospod, kakor razbojnika na 'krizi edpusti mi \* Koraaj je izrekel te besede, izdilinil je dufio svojo. In duSa gresntkova ljubiti za^ae Vse-ntogoSega, opa na milost njegovo in pribliSa se vra-tam nebeSkim.
In gresnik za6ne trkati in prosit!, naj bigapu-stili v kraljestvo nebesko.
Kar za5uje nek glas zx vrati aebelkimi: nKdo •trka na vrata nebeSka? Kako je zivel 61ovek ta na *emljiPB
In toznik hudobni zafae "aai'tevati ysa gresna dela tega cloveka in dobrega dela ni imonoval no* benega.
In glai za vrati odgovoii: „Prepovedan jo g,e-ittikow tiihod> kraljestvo aelel'io, jodstopil*
In Slovek pa rede: „0oapod ! glas tvoj slisim, ali oblicja tvojega ne vidim in imena tvojega ne ys» znam."
In glas mu odgovori: BJaz sem Peter, apoatel".
la girsnik pravi *. „Us?nili se me, Peter, apostel t Spomui so ^loveake slabosti in milosti Bozjo. Ali nisi bil ti ucenec Kristovf Ali nisi posluSal iz ust Njegovih Njegov nauk, ali nisi videl izglede Njegovega iivljenja ? In spomni se, — ko je bila dusa Njegova Saloatna in ranjena do smrti in ko to je takrat pro-sil, da bi & Njim Lul in molil, pa si ti spaval, kajti odt tvoje bilo so drcmotne in trikrat te je unset apa-vajofiega. — In ravno tako sem tudi jaz delal t
„In spomni se, kako si mu sam obljubil, da ga ne izdas, ceprav bi ti bilo umrell in kako si ga potem trikrat zatajH. — Ravao tak6 som storil tudi jaz 1
„In spomni se so, ko je prtelin tretjicS zapel, Sel ai ven in si bridko jokai. — Ravno tako* sem storil tudi jaz! Ti mi pa zo ne smes brattiti y kraljestvo neboSko!"-------
In glas za vrati nebeskimi jo umolknil.
6oz nekaj casa zajine grcSuik zopet trkati in ptojiti, da bi smel v keaijuatvo nobeSko.
Iq za vrati zasliSi nek drug gias, ki rofie: BKdo je ta clovek in kak6 je zivel na zemlji P*
In oglaei se toznik hudobni in naiteje zopet vsa greSna dels gresoikova in dobrega dela ni ime-
in njegovi knji^nici je podaril 11.000 gld. Poleg tega je podpiral vsa podjetja1, ki so bila na korlst duIeV-nomu razvoju naroda hrvaskega. Tega meseca je da-roval; Za ustanovitev medicinske fakultete na vseu-^ilisci v Zagrebu 20.000 gl., galeriji slik' 10.000 gl., za delko semeniBce v Djakovem 14.000 gl, za BMa-tico Hrvatsko" 1000 gl., druStvu sv. Jeronima 1000 gl. Yzfvotvarjal je svoje idejale. Meseca decembra 1860 je banaki konferenci v Zagrebu izrocil izdelan nWit za akademijo znanosti in umetnosti, ki je dbsle| Vz-bujala narod, branila slovstvo hrvasko. V (a ucimeii je daroval 70.000 gld. Kakor elektriina iskraje^ro-Sinil narod hrvaski njegov govor, ki ga je gbyoril v uprilu 1861 v hrvaski zbomici ter dokazoval, da narod hivaski potrebuje svoje vaeutiiiSce. Njegove be-sodo niao bile brez vspeha. V kratkem fiasi je narod ! nabral do 200.000 gld. Akademija se je slovesoo od-mla dne 28. junija 1867 in je sedaj znana vsi uieni Evropi. O tristolotnici hrvaskega junaka Nikole Zri-njskega I. 1866. je podaril 57.000 gld. za brvaiko yseti5iliSLe. Narod je nabral zopet okoli 200.000 gl, in doe 19. oktobra 1874 je bilo slovesno odprto nr» vaSko Franc-Josipovo vBeuiiliSee. Ves narod je iste dui alavil nprvega sina domovine*.
PotujoC po Italiji je nabiral umetniske alike prve vrste. Nabral je nad 170 slik prave umetmSke vrednoati, za koje je plaJSal do 250.000 gld. To kra-sno galerijo slik je podaril jugoslovanski akademiji. L. 1876. je podaril §e 40.000 gld. za akademijsko palaio.                                                                       A *
S kratkiini vratioami smo na§teli najva^nejga dela Strossmayerjeva, koja je izvrsil ua korlsi veri in domovini svoji. Ni {uda torej, da |& sedaj narod hrvaski imenuje „o6eta domovine", pesniki opevajo v vzviSenih pesmih in se ga rodoljubi' aporainjajo pri vseh slovesnoatih. In ker vemo, da jo Strosaroayer pnjatclj i nasemu narodu sloveuskemu, zato upaino, da bo nasim citatoljem v8ec, da jim v prihodnji St6-vilki opisemo slavnost, knja se je njemu na cast vr-sila o njegovi zlati masi Djakovem 19. dne t m.
Siovenci! z brati Hryati y Rim I
Pod tern naslovom smo izpregovorili v predzadnjecn liatu tistim, ki so namenjeni v Rim. Danes pa naj jim podamo ae dopis iz duhovskih krogov hfvasko kolonije v Rimu ter jim gorko polagamo na arce, da pojdejo tje kot zastopniki naroda ua§6ga. Dopia g'asi:
In glas za vrati odgovori: „Odstopi! Ni pro-atora za take greSnike med nami v paradiSi I"
In gcesnik re2o: „Gospod! glas tvpj sliSim, ali oblicja tvojega ne vidim, tudi imena tvojega ne pozn&m.*
In glas mu ro5e: „Jaz sem kralj in prorok David."
GreSnik pa ne obupa, ne gane se od vrat ne-beSkih in zacue govoriti: nUsmili se me, David, kralj! Spomni se na slabosti 6Iovesko in milost BoJjo! — Bog te je ljubil in poviSal te je pred Ijudmi. Vsega Bi irael v obilaosti: kraljestvo, s,lavo, bogastvo, 2ene in otroke, — ali ko Bi zagledal s stroke doli lepo 2eno uboznega moid, veplamtelo je v tebi grosno j>o-zelenje in^vzel si Urijevo.fl Ti bogatineo si odvzel ubc2cu nekaj drobnih ov&'c in pahnil ga tak6 v po* gubo. — Ravno tak6 sem delal tudi jaz!
„In spomni se, da si so pozneje spokoril in rekel: MSpoznani hudobijo svojo in jjjreh mi lebdf veduo pred ocmf!" — Ravno tak6 Bern storil tudi jaz! Ti mi torej pa ze no sraos braniti v kraljestvo uebeSko!
In glas za vrati jo umolknil.
In ko je potem nekaj Lasa mirno stal pred vrati, zopet zaSnd trkati in prositi, naj bi ga pustiji v kraljostvo nebesko. In za vrati zasli^i nek tretji glas, ki re6e: „K$o jo ta aioyek in kak6 je i\n\ »a zemlji ?*
RImt'%ftbr. (Izv. dop.). Z velikim veaeljem cu-jetod,' ea*"se je ze javno sproziia iniaol o hrvatskem tse ve6no mesto. Nadejali smo se tega, je katoiiski 3uh in naklonjenost k raacUu nafiem. Ta vest tim bolj razi-^nalijiker se — sedaj ali nikoli! — po-aiiomtK'naBemu narodu ugodaa prilika,   da
______^' ilfeUte Ike vsemu svetu, a osobito vr-
hOYnemu'giavarji^feblpa cerkve. Mi, ki smo to blizje, mnogo boljr j^aWetno stvarf, znamo jih. iz-virno, poaebno kolikftrCaa ^iSe naSih koriatij. S po* polno gotovostjo recerao, da Lev XIII. Jjnbi slovan-ske narode in da mnogo akcbf za njo, fieprav- no raialgo na to aovrainiki nasi. Veruj mi, narod miu, da nam je pred kratkem duia aplavala v veltkej m-dosti, ko smo sliSali iz uat papeza Lev* XIII. h»a-liti vernoat tvojo in stanovitnoat, ko smo euli lepe izraze o slovanskem romanji 1. 1881., katero On yedno imenuje „il nolo pellegrinaggio slavo" (pozoato slovanskQ romanje); ko nam je opomiiil, kako in zakaj da je razglasil znano enoik'iko .Grande munus" ter go?oril o vrlinah sv. Cirila in Metoda; ko nam je pripovedal, koliko deluje za na§e Cehe, o kojih rece, da so naSi bratje ia da smo vai enega rodii: sieie Slavi yoi come ossi, e sappiamo che vi sono mold milioni di Slavi, ai quali e rivolto il nostrc penaiero in mondo speciale, per ravvioinarh' e tenerli attaccati^ alia sede apostolica (— Slovaui ste kakor oni (n. Cehi), in mi znann, da je mnogo milijonov Slovanov, za katere skrbimo Se posebno, da jih pri-blizamo in zjedinimo h katoliski cerkvi); — in ra-dostili smo se, ko smo slisali njegovo arfino zeljo, da zopet vidi jednako romatije „di cui nel 1881 era proprio compenetrata" (— ki mi je ]. 1881. zarcs presnmilo srce). Taka uzvisena cuatva goji in obcuti
Slemenito srce Leva XIII. Zbadi se torej, milt narod, asetem eustvom i ti slozao tn jednodusno odzoveS! Pazi, da to tvoje romanjo bode cisto n a r o d n o romance. Ysa romanja, ki bo do3lej dospeia sem v Kim, bila so narodna romanja. Najprvo je bilo francozko romanje, potem pa § p a n s k o, i t a-lijaaako in madjarslco. In zakaj naj bi bilo zdaj le tvoje romanje prazno, nepomenljivo ? Saj so tudi Madjarji priredili svoje narodno romanje! T tak6 -imenovanem ogerskem romanji bilo je pri bv. Ocetn tudi nad 200 naSih Slovakov, in o teh se niti zinilo ni. Yodja romr.rjav je bil kaidinal Sim or, — in to vam bodi dosti, Sami Madjari so bi!i tu zastopani, a Slovaki utopljeni so bili v madjarskem morji. Pazi torej, narod mili, da se i tebi ne zgodi kaj podobnega, kajti zdi se, da je madjarsko izvrseno siege prevze! sedaj Nemec, ki hoes uamer&vanemu avstrijskema romanjn dati nemSko lice ter odlikovati le sebe samega. Pazi torej, da ne bodes prevarjea! kajti avstrgsko romanje ima" namen, da te utopf v nemskem raorji! Ti bodi svoj! Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hprcejjovina, Primorsko, a tudi Kranjsko, KoroSko in Stajersko, vai skupaj ; nemajo se deiiti! Ysi slozno in pozrtvovalno pod jedno zastavo in z jednim vodjor kakor jeden sam narod prihitijo naj v Rim. Po gori povedanih mislih in zeljah lebko ve-rujeg in spoznas, da se ti ni bati Galimbertijevih o-kroznic. Pac pa bi ti, o narod mili, ce bi se zoai, s koliko odusevljenosljo je sv. Oce govoril o svoji en-cikliki „Grande munnsK in o sv. Cirila in Mctodu prav takrat, ko so ma povedali, kako maogi Slovaui znajo to encikliko malone na pamet, — dd ti bi, mili narod, skofiil Se z vecjim ponosom na noge ter prihitrl sem, da se zahvalis tolikemu veltkaoa, ki nas je se avojimi aesedami zelo oveselil ter pregnal vse grenkosti, ki so nam jih prouzro6ile Qalimber* tijeve okrozuice ia njih naslednice. Besede sv. Oceta bo nam porok, da doseSemo 51ove§ke pravice kljuba zlobnim sebifinra nasprotnikom. Ne daj se torej va* rati, narod mili; izpolni, kar misliS, pridi v obilnem fitevilu, da bodeS svecano zastopan pri sv. 05etu, ki je danes zjntraj ob 11. uri sam izjavil se hrvatskej
I
In tcznika glas iretjiC nasteje vsa huda dela gresnikova, a dobrega dela ni imenoval nobenega.
In glas za vrati odgovori: „Odstopi! Prepove-dano je greSniku v nebeSko kraljestvo !tf
^ In  greSnik  odgovorf:    BGlas  tvoj   siiSim,   ali oblicja tvojega ne vidim in glasii tvojega ne pozo&m."
In glas odgovori: 8Jaz sem Ivan, Ktistov naj-IjubSi uiSenec*
Gresnik pa se silno rasveseli, rekod: B0 sedaj >a ze ni mogo^e, da bi mi branili v kraljestvo ne-jeSko! Peter in David me pustita notri, ker poznata slaboati 5ioveske in milost Bozjo. Ti me pa pustis notri iti zat6, ker je Ijnbezoi polna du§a tvoja. Ali bisi Ti Ivan pisal v knjigi svoji, da je Bog Ijnbezen in da kdor ne Habi, tudi Bogd ne pozndP Ali nisi ti na svoje atare dni dejdl: „Bratje, ljubite se med sabol"? Kako bi me mogel sedaj ti sovra&ti ia bra-niti mi v kraljestvo nebeSko ? Utaji to, kar si go* voril sam, ali pa Ijubt me in pusti v kraljestvo nebeSko !a
In vwta nebeSka se odp'r6 in Ivan vsprejme spokorjenega grcSnika v narocje svojti ter ga spuati T kraJjestvo nebeako.
¦aggiu i i,i    ,„ mmsssssssmmssm
koloniji, kapitulu in zavodu sv. Jerolima, da bi rad videl hrvaSke romarje v Rimu» inobefial je, dahoc*e o tej priliki nositi dragooeni kriz, katerega mu je poklonila hrvaSka Kolonija. Zelimo tali, da se res oziv6tvori krasna miseK d^ bode romarjem na Lelu blavni aas — Stvossmajar. Na svidanjo!
Doatavljamo se; da bode vodnik romarjev res preslavljeni starcek Strossmajer, kakor jo sam zatr-dil sv. Qfietu, ko se mu je telegrafisko zahvalil na 6estitarji;' a med romarji bodo tudi, kakor se cuje, vsi skofi Hrvaake, Slavonije, boaao, Heicegovine in Dalmacije. Tern romarjem ae pridruzijo prav gotovo slovenski romirji a Staiorskega in mnogo drugih. Nasi neprijatelji bi radi naredili z nami ^divide et impcra" tudi o tej priliki. Komnr §o mrvica bije v prsih slovansko srce, ta bode delal narodu svojemu 6ast. Ako se uresnici fa ideja, da se vsi sloven-ski romarji pridruzijo Hrvatom, potera se bo imono-valo to BhrvaSko:alovefjakott romanje, vsi bomo zastopani pri sv. OSotu kakor jodon narod, n<trod svoj in zaveden!
Dopisi.
Iz DONlberga, dne 28. marca. (Yino- iu sa-djerejako dru§tvo. — Uatanovimo bralno druStvo! — Navada na§ih krajev.) Vino- in sadjerejsko druStvo naSe je dosihmal §e precej dobro napredovalo in smo se upati, da tudi v prihodnjo no bo zaostalo, ker ae je v en em letu Stevilo udov mocno pomnoziio, nade-jajo se prave tfrugbene sloznosti in edinosti. A zali-bog, kakor gorko sonce sneg v vodo spremeni, tako spremenile so se edinost in slo2noat druSlva v sploSno nezadovoljnoat udov, katero p>ktzali so a tern, da vecina njih, ko je bil dne 18. t. m. aklican ob5ni zbor, ni se udeleSila nove volitvo. Todaj jo g. prod-sednik bil priailjen odloiiti volitov na piihodnji mo-sec, da se med tem male razmere poravnajo in dobro prevdari, katerega naj se voli pred.sednikom in od-bornikom. NaS g. Supan se je odpovedal predsedni-Stvn, ker ima dovolj drugih opravkov. Voliti je todaj treba druzega moza, ki ima veselje, zmo^uoat in 5as za to. Tako tudi v odbor volite moze, ki se bodo ravnali po pravilih in po tih nalagali dol^nosti udom. Ako ne volimo tako, bomo drultveniki vedno le vodo s i torn zajemali. Imel bi o tem §e ve5 poro^ati, pa naj bo zadosti, kor upam, da se bodo drustveno razmere zboljsale.
Dandaues v naSih krajih ni skoraj najti ob<5iue, ki bi ne bila preskrtrfjena z bralnim druStvom, uudno je, da ravno v nasT obdini tega ne zmoremo. NaSi mladini, katera se v nedeljah in praznikih z mnogo-verstnimi igracami kratko5asi, , bilo bi druatvo v ve-liho korist. Cas in denar bi se ne tratila po nepo-trebnem po pivnicah, in surovost (ako jo je So kaj) pobegnila bi v Jeplance. Za majhon denar dobili bi vcfi fiasoikov in pri g. Keraovaui ai najeli bralno sobo, kjer bi se po popoidanski sluzbi Bozji shajali, marsi-kaj zanimivega in podufiljivoga Citali. 6as bi bil, da ustanovimo Se bralno druatvo!
Prav lepa navada je, da otioci po drugih krajih, tudi po Krasu tujega cloveka lepo pozdravljnjo in spodobno gredo mimo njega; pri nas pa tega ni; pogosto so otroci Se spakujejo popotnikom 1 Start Si in o5itelji naj v tej zadevi ator6, kolikor mogo5o!
Medana, 27. marca. Yceraj Brno tukaj vjeli dva tifika, katera sta pobirak miloSdino za zldanje nove cerkve sv. Jakopa v Jernzalemu, Pravila sta, da sta FranSiSkana iz Betlehema, ali franSisjkanakega ni bilo ni5 na njih. Opehuila sta duhovSSino po ipavskej dekaniji, potom v uaSoj nadSkofiji hribovsko duhovSdino po solkanskej fari, in nekaj po Kanalskem in v Berdih. Tukaj pa se je bil zakelj napolnil ia se jima je odcf>5il. Ko sta priSIa od pobiranja iz doljne Medano, jima jo bila zV napravljena past v tajnikovi hiSi. Ta ju v imena zupanatva ustavi, jima odvzame v Medani nabtaci denar, in ju poSlje pod varnim spremstvom c. k. 2endarmeriji v Kermin. Danes iz-vemo, d» sta bila sleparja. OdpoSIjejo ju v Terst. Eden je govoril male ftrvaicme, drugi samo arabako. Denara so jima pobrali v Korminu 29 for. Duhovni, duhovui, zakaj smo tako lahkoverni I Tohko v na-glici; samo jedro.
IZ VipOli, dne 20. marca. Draga nSo6*a* pro-eim te, da resnici na ljubo sprejmeS par vrstic v tvoje predale. Dopis iz Brd ,v tvoji letoSnji 11. Stev. je nemilo zadel nas Vipol2ane; ofiita nam da hodimo v kercme, mesto v corkov in da ne BliSimo vt"5 bozja besede pri nas ltd. Da ne bodo mislili 6itatolji »Socett, da je vse to res, hocem omenjeni dopis pojaaniii.
Ni r*a, da bi cdo leto ne slisali bozjo besede, ker mnogokrat in aicor kolekorkrat je bilo vdobiti k dubovnika, imoli smo sv. raaSo, pridigo in blar goalov. To nam zamore poterditi 6, g. Gelazi Kobal, pater gvardian v Gorici. Tudi ni res, da bi ljudje I oastt sluzbe bozje zahajali v Itereme, mesto v cerkev, kajti am ker^raarji pa ljuditvo niso se tako nepoi*
teni.   Mogotfe pa, da g. dopisnik  to delft, kar  nam priSteva.
Glede prestopa policijskih ur se nahajajo vmar-sikateri Supnnij vedji spodtikljeji nego v nasi, ;a ni-majo takega prijatelja, kot mi, da bi jih objavil.
Prizaavam sioer g. dopisniku, da pri nas ni vse tako v redn, kakor bi moglo biti in da je tega krivo najveS, ker ze skoraj 14 meseeev nimamo duSnega paatirja.
Da je g. dopisnik omenil priliko bolgurakega kneza, zdi se mi smeSao; cirau vaako Salo ali pa ko muSioa preakoci II. nadstropje v glavi, po 6asnikih javiti! To ditatoljem Sjce v p^jastiilo.
A. Skolaris.
Dostavek ureduiStva; Javnosti nikakor ni mogoco usluziti. — Dopisi So5o sprifiujejo, da dovo-Ijujemo dopisnikom obilo in mnogokrat prevei svo-bodo*; vendar nam mnogi o&tajo in aekateri so se celo vjezili, da jim ost dopi<ov prevoC priSfirkujomo. Ako uatre^emo dopisniku, zameritno se zadetemu. Mi storimo vedno, kakor se nam zdi da bi bilo uajbolje. Nezmotljivi in vsegavcdni pa nismo ; komiaije tudi ne moremo poSilja'i. da bi poroeene zadeve preiskovala. Potrpimo vsak nekoliko, pa bo vse prav in dobro. Dopis v 11. St. letoSnje „SocV ni imel natnena oboino Jaliti Jn zanidevati, ampak bil joleslabo izrazen, ker hotel jo lepovedati, da morajoobfinarji okrog poatopati in da nckateri celo v krcino zahajajo tieti caa, ko bi bili pri sluzbi bozji, Le bi imeli dubovnika. Zraven tega je hotel povediti, da v Vipoliah ni vse v redu, kar tudi danaSnji dopisnik prizuava. Dopisnikom piiporo-camo, naj so mogodne jrvnosti v dasopisu Se le takrat posluzijo, ko ni ve3 drage pomodi.
Koneduo. zagotovimo, da ja kvemar J. Reja v Gorici popolnoma nedolcon na onem dopisu.
IZ BOlCa, 27. marca. Odhajajo na novo mo-sto v staroduvai Kopor, zapn&til nas je tt» dni vele-6aafi(i c. k. okr. sodnik g. Avguat JakopiS.
Njemu, kot tnuzaku in odlicnotna sodniku na 6ast in slovo napravile so so razno ovacije
V2e tri tbdae lijo tukaj deL nepreuoboma. Sv. 40 mudeaiki imajo prav — za njih dan de2 — 40 dni dez 1
De2 protno5;I jo v viaini snog do tal, iu udo* rajo se taki plazovi, da jo groza vidoti. Na Predelu so plazovi naredili goidu muog<) Skode in ooato Sat Predel zaperli.
Lotos jo za naa tia vao strani tako slabo, da moram tudi jaz zaklicati: Prflprifiajto so o uaSom, slabem stanji in dajte ubogim kruha!                V. ,
¦'.._.   Politidni razgled.
Cesarjevi6a Rrdolfa inieuovalo je N. veli-6austvo nadzoniika poscev vse drzavnc vojne.
Dr^avni zbor suide se zopet dne 10. aprila. V dosedanjem zimskcm zasedanji skleuil je na-slednje: zakon o sladorncm davku; trgovinsko pogodbo z Italijo; mejno pogodbo z Rumunijo; viadin predlog o oboro^evanji doraobrancev; zakon o scdeindnovnih oroznih vajah;' dolodbe o ustavah v proslavo 40 letnicc cesarjeve; zakon o boluiskih blagajnah ; in zakon o uftitcljih veronka.
Na poziv pravosodncga ministra sestavil jo najvisji sodni dvor komisijo, ki se bo pod Smer-lingom posvetovala, kako bi pri tej sodniskej stopinji izvr§evali jezikovno ravnopravnost. Clani te komisije so dvorni svetniki raznih narodnosti.
Sv. 06e dobil je od ruskega carja pismo, v katerem je izrazena zelja, da bi nastale bo-Ijse razmere med katolisko cerkvi jo na Poljskem in rasko vlada.
Italijanski opozicijonalni listi grajajo vlado, da je poslala vojsko v Afriko, ker vse ka2e, da ne bo ni6 opravila. Za resne boje Italijani niso.
Koburzan ne bo ve6 dolgo igral liolgarskega kneza; prigoditi se mu utegne kmalu, kot se je bilo prigodilo Batenberzanu. Njegova mati se je vze nuiaknila iz Bolgarije in princ ji je pri od-hodn zaklical: „Na svidenje!" kar pri sedanjih razmerah nikakor ne more pomeniti na svidenje v Bolgariji, kajti Turdija je pred kratkim naz-nanila princu, da nima pravice do bolgarskega prestola; ncmSki cesar Friderik je pa svojemu poslaniku v Bolgariji. prepovedal s Kobur2anom v vliuliuih zadevah pbCevati. Princ gotovo vze previdi, da ni dolzan hvalczuosti tietidj, ki so ga spravili v Bolgarijo.
Domafie in razne vesti
NA&E P. N. PRIJATELJE IN NAROONIKE prav uljuduo prosimo, naj blagovole nam -narocaino to'cnp posiljati, kor smo obvezani tiskami in drnge gtroSko vcak mesec reduo placati. Kdor nam za lefcos ni Se hiS plaeal, naj nam izvdli kanlu poslati narofi-nino vsaj za pol leta. Kdor nam je pa sV, /.* pretekla leta dolman, naj takoj poravua avoj dolg, ako hofce BSoco" §e nadalje prejemati. Tcdovrataim dolznikom ne posljemo ve6 prihodnjega liata, ako nie ne prej-memo predod ujih. Slovensko rodoljube pa prosimo, naj^nam pomagajo za na§o narodno in pravicuo stvar se boriti, da nam pridobe vsaj toliko dubrih narocni-kov, kolikorim bomo morali list zarad noplaLovaoja ustaviti.
Slovenska gitalnica v Gorici priredi na velikonofoi pondeljek dne 2. aprila v svoji dvorani nV o 1 i k o b o s o d ou z naslednjiin sporedom : I. Del. l."MMi pjevarao", ugl. A. Forstor, poje moSki zbor. 2. „Uzor", ugl. Fr. 8. Vilhar, poje meSani zbor. 3. „Ali plavaj ali utoni!* vesela igra v eaem dejanji. Osebe: Ilija Lepoaavi6. Bogdan, njogov sin; Ljud-mila, njegova bratranka in varovirnka. II. Del. 4. „Muj spominek", ugl. F. Gerbic. poje meSani zbor. 5. „Slovo od laatovke*, ugl. A. Hajdrih^ oetverospev za mo&ke glaae. 6. »Lahko noca, ugl. Dr. G. Ipavec, poje meSani zbor. 7. „Advokata", apevoprizor ugl. Fr. Schubert. Osebe: I. advokat — tenor 1., II. advokat — bas, Scmpronij. km«t — tenor 2. III. Del. 8. „Ve6er na Savi", ugl. Iv. p'. Zijo, poje moSki zbor. 9. ,Pozd?avM, us;1,. Dr. G. Ipavec, pojo meSani zbor. 10. „Srco je odkrila", veseia igra v enem de-janji. Osebe: Prgovec, vpokojen stotnik, Pavlinka, njegova vnuka, UrSa, gospodinja, Lazar, nadgozdar, Kamilo, sin njegov. Pet jo vodi in spremlja na glaao-viru Litalni6en povovodja gosp. J. Alercina. Zacotek ob 1% uri zvocer. Vstopnina za udo in noudo 30 kr.; sedeft e Stovilkami po 10 kr. Radodamoat jo neomejena, ker je cisti dohodek odmenjen za na-grobni spotneuik biv&emu citalnifinemu pevovodji A. Ilribar-ju. Zaradi blazega uamena priSakujomo prav obilne vdelezbe.
Radodarnih doneskov dobili smo tudi v zadnjih Sasik za naSe zovodo in sicer so darovali za otroSki v r t in dekliSko solo: geriSka Citalnica po nimonu g. Pahorja in C. Kumarja 2 gl.; bralno druStvo v Sempaau nabralo pri voaclici 2. febr. 1 gl. 50 kr.; Matej KorSic etrfcil za sukno iz zapuJcinc grofinje Chambordovo, darovano po d.\ A. Rojic, 11 gl. 82 kr.; Franc Avgustin Kosufca v Lo5niku 1 gl. 60 kr.; dr. Nikolaj Toukli 10 pi.; Matija 'Kravanj* v Gorici 4 gl. 25 kr.; Antou Bratiua v Doberdobu 1 gl.; J. K. V. 6 gl. 45 kr.; Stefan Kofol v Gorici 5 gl. Studcntovski k u h i n j i so podelili: Mirenski pevci 3 gl.; dr. Nikolaj Tonkli 10 gl.; J. K. V. 6 gl. 45 kr.; g. ufittclj Josip Bali6 v Berjah [2 gl. Pro-arena hvala vsem blagim dobrotuikom, pa obilo po-Buenialcev.
delnic gorisko iiitalnice poslal se je ves nabrani de-nar drustveuemu vodstva v Ljabljauo, Neki druafve-nik iziazi^eljo, naj bi so marijivojo  girila ta preko- j ristna diuzba imd narodom slbvensiiim in naj bi bo- 1 dofii odbor taznusijal,   kako bi najvspe.suftje   pobirali doneske med dnistveniki.    Sledila je vo!itev   novega odbora, ki jo fako )e nestavljon:   Matej   Lazar pred-sodnik, Anton Santl tajnik,  Val.-ntin Kanclor denar-uioar, niitnestniki:   Vekoilav   Spineic,   Josip Ivan5i6, I Anton Fon.    PoddruziiiSni zastopnik pri glavni skup- J scini bo dr. A. Grcgorpifi. Prehovljenemu odboru ze- j limo nojbuljcga  vspoba in propriSani smo,  da vspelt { no izost.iise,   ako b)do rodoljtibi   podpirali odbornike j kot pove jeniki.   Poverjeniki pokazali so se v raznih I druStvili kot jako korisfna napravi   za druStvene na- I mene.   'ludi v poddiuXnici bi gotovo dobio delovali. j
GoriSki   „Sokolu   ne   bod.'   iinel vcaelioo in zborovanje dnu 2. aprila,   kakor je biio naznanjeno v 11. listu „SoLeB ampak se le v nedeljo po veliko-noci,   t. j. 8. aprila   ob   6. uri zvecer — radi  tega, I ker 2. dno aprila priredt  goriSka 6italnica ^besedo" j za Htibarjov Bporainek.                                                    1
DeLelm  odbor  naznanja,   da  bode due 30. aprila t. I. ob 10 uri zjutraj  v pisaruici  tukajSojoga drgelnega odbora javuo sreokanje obligacij zem)jii5no I odvezuega  zaloga v zncsku  odm^rjonem v razdoliit-vonem nacrtu 3. marea 1856; (drL. zakl. II St. 4).    j
Slovenski pevci iz Goriee in goriSke okolice I snidojo se zopet letos tretjt veIfkonoLni praznik po- I poludne pri g. iupana v Standroii. Na bvidenjol
Stalno name§6enje uditeljev v goriskem oleraji: Josip Calavini, zacaeni uJSitelJ v Gradigft, v Lo5eniku ; Josip Kriznic* na Baujsioab; Olga Fabjani v Crnioah; Pavla Fabjani v Vrtojbi.
Gospod Fr. Kasca iz Vedrijana nastopi «lu2bo potovalnoga ucitolja za Roko in Ravno v tolmin&em okraji.
Javna prito^ba. Potovala sva te dni a pri-jateljem ob beneskej nieji, kjer prideva ob Grojnem v takoyblato, da nama je bila komaj so mogo6o na-proj. Oudila in jozila sva se nomarnoBti ljudstva, 2u-panstva in cestaega odbora, ki bi imel skbeti, da je cesta odpita.
Odbor „Tolminskega u6itejlskega dru-2tvaa je bil v svoji soji uze 1. t. m. sklenil odpo-slati na drzavni zbor peticijo, da se odkloui Liech-tensteinov predlog in sioer iz sledeSih razlogov: 1) ker se naga mladina v nasih golah u2o itak vzgojuje v vorekom duhu tcr so uditelji isfce kato-liske vere kot ufionci; 2) kor jo ccrkev do-volj zastopana po svojih org.inih v Solskih korpora- i cijah, kji.>r more tako po svoje uplivati na Solo in tudi u p 1 i v a; 3) ker predlog Lieciitensteinov pre-zirajedno najpaglavitnisih pedagogidnih na^el, kerne zagotfivlja soli matcrinscino ki je najvarnejse sredstva do vzobrazenosti; 4) ker predlog Liechtenstein©v pre-zira nekatero za zivljenje potrebne predmete, ki so | vsekako vazai za vscstranski razvoj ljudske pro»vete, kolikor more Jjudaka §ola k toj pripomoft; 5) ker predlog Liochtensteinov prctt omajati v o 1 j a v o in pa dosedanjo ie precelgnjo samostcjnost u&toljstvu ter u^iteljski stan podvrefii drugemu stanu, docim jo doslej u&tolj kot javen slu-zabnik podrejen oblastnijam seatavjenim m zaatopnikov raznih pa neopredeljenih Btar.0T. ProSnja so je odposlala na menjeno mesto.
0c% druStvo za Se^anski golski okraj je v odborovi eeji dne 8. marcija 1.1. v Sezani sesta-vilo pet:oijo na yisoki dr?.avni zbor, priznavajod, da se mladina vseskozi vzgaja vorskonravski, torprcsilo, da gledc fllcx Liechtenstein" prcido na dnevni red na podlogi nastopnih razlogov: a) ker piezira pre-vazno pedagogiSko naLelo glede matsrinscino; b) ker odstranjuje nekoje v obco narodno izobra&bo koristne in potreb in prednuto in skrajsuje dobo sol. obisko-vanja; c) ker ne mara, da se ruSi vrla sloga in vza-jemno dclovaujo mej imenitnima in mogoemm^ cini-teljema omike — prec. duhovSfiino in uditoljstvom —, koja bi so pa bra" BprSila z „lox Liechtenstein" na-rodu na veliko skodo.
Iz uCiteljskih krogo?- nU5itclj ka SoCa« — tak6 nazivlje 8Slovencctt naS slovenski list v Gorici tor povdarja to s toliko ironijo, da mora to zaliti ves uLiteljski stan. Ker je flSofia" izpregovorila neiaj besed v korist uoiteljstva, zat6 2e povzdigujo „S'o-venoc* avoj glas ter napovednjo boj tej ,ucitelj8ki So6iB, 6eS : duhovniki, toeite, — n^itelji so priali. \ In to je tisti list, ki toliko pi§o za alogo med Solo | in oefkvijo, ali % drugimi besedami: modu6itelJ3tvom in dubovatvom. Ysled tega dovolim si par be3ed, ne iz hinavSSine, ne iz sovra§tva, * marveS iz odkrito-8r8ne Ijubezni do miru. in slogo, katere uarod naS toliko in toliko potrebujo.
„SlovenecB jo edini slovt'nski list, ki jo napo-vedal sedanji Soli in u5ito!jatvu boj, boj do Bkraj-nosti, »Sednj se morajo dnho?i loSits ta po lorn geslu npije 2e par mesecev v vsaki St. svoji. Iz „Sloveneaa smo Se - le razvideli, da smo ncitelji slovonaki sami brezveroi, ki nojovei'o trosimo med milo slov. mla-dino. Razvideli snn, da jo vao n^Sa delovanjo na-' rodu 1© ? pogubo, in brali eino tyd^ da j»arod $o
komaj prena&a^ brezyerstvo naSe. To so hude besede, za katere senaSe u^iteljstvo nizagreSilo; to jeobre-kovanje.s katerim se ufiiteljaki stan po krivici spod^ kopaje; zato ne more ten besed mirno po^reti. Kdor seje yeter, naj pazi, da ne bode 2el vihaija! Naj polozi roko na: sree in premiali, v koliko so,resai8na taka gorostczna sumni6enja. Pomisli naj, kdor 2ivi med narodom, kdliko je resnioe na tern, kar se pi&e 6 naSi brezverski Soli in ufiiteljstvn. AH se ne trudi u5i-teljatvo za napredek in blagor naroda, kolikor je y njega moaebP Ako je med duhovnom in ufiiteljem kako razlika v nafielih in sredstvih ~ smotar je veduo eden in isti. Ali zaradi na^eloih nasprotij uci-tfllji So ni<mo brezverci; ini mile izroSene nam mla-dine ne vzgajamo v brezvorskem dnhu. 0 tern mora biti vsakdo prepvican. Ostanimo zjedinjeni kakor smo in ne posluSajmo tistih, ki mefiejo prepirna jabelka med naa, sicer node res veden boj, kakor nam do-kazuje 81, Mi vsi smo prepriJSani, da „Sl0vencua ni toliko mari Sola v §o 1 i, marvec Sola zunaj Sole. Dokazal in povedal nam je jasno, da koce s svojo nrersko Solo" le vsaka nasprotstva v neSolskih zadevah zaduSevati.
;           Zagotovimo si sami  „versko §olo", saj jgorimo
vsi za isti smotor. Kakor prijatajji in bratje, ki imajo iste nade, isto sinotro, iste sovrainiko, druiimo se, j podpirajmo se z dobrimi svett in z dejaoji, spoStujmo i Be medsebojno, kakor olikani stanovi, katere malen-kostna principijelaa nasprotja nikoli ne razdevajo. Ne bobnajmo vedao na tiato smeSno struno, kdo je bolj izobra2en, kdo manj, kdo jo vefi kot drugi — to so prepirna jabelka. Le prijateljako vzajemuo de-lovanjo med duhovstvom in uciteljstvom zamore bla-godejno uplivati na naroda naSega bodo6nost.
Sloge je treba nam Slovencem posebno tu na mejah. Toda SI. ni za alogo prijatoljsko.
Solskimi nadzornlki v Istri so imeno-vaai: Za slovanske ljudske Sole v Koprskom okraji g. dr. Fiftn Kos, profes>r v Kopru; za italijanske ljudske Sole Fran Orbanich; za Volovsko naduiitelj Fran UrSi6; za Losinjski okraj Pavl Skopinid, uci-telj na vadnici v Kopru; za okraj Puljski Stefan Krizaic, glavni u6itelj na u6iliS6i v Kopru; za okraj Pazinski Ivan Kos,   profesor na gimnaziji v Pazinu ;
I za Poreo kanonik Pcaante, za Rovinj naduiitelj Pro-
I domo.
I           nAngelj6eka,  otrokom u^itelj in prijatelj,  ki
ga izdaje g. Anton Kr2iL, tiska Be v 6000 izvodih. Nam do§li IV. zvezek   odiiktije   se,   kakor   njegovi
I predniki, po raznovrstni vsebini, mladini ugajajo^i. Pisan je vseskozi dobro, oblika je licna, eena (zvezek
! 12 kr.) pa prav nizka.
I           Obidajno je, da imiyo v vaaki druzini kako zdrarilo,
I na kojega gotovo pomoS bi zn. kako bolezen skoraj prisegli. I Tako je biio nokdaj, tako je Se dandanes. Odrivajo se po-I moceki drag druzega; mazila in zavzitki umikajo ae napre-I dujo5i yednosti in dandanes to age vsak prosfak, katerega | pomoftka se tnu je proti nagati, neslasti in proti neprebaTlji-I vosti posluziti. LekarniJarja R. Brandta gvicarske zrnica so I pripomocek, koji je vslod gotove in prijetno pomooi vse druge j pomockfi spodi-inil in je zdaj kot edino biSno zdravilo. Dobo I se po 70 kr. Skalica, na kateri je imol R. Brandt.
Presrcno zahvalo
izrekamo vsem prijateljem in znancem za prijaznost, katero so skazovali na§emu oSetu oziroma soprogu
Jozcf-u Munih-u
ves 6a8 njegove mncne bolezni, kakor tudi ob njegovi smrti. Prav topla zahvala pa slavnemu ob5instvu za tako obilno udeiezbo pri pogrebu.
Pri sv. Luciji na Mostu, 28* marcija 1888.
Marijam Munih, rojena Puiar soproga.
Dr. France Munih,    Marijam Munih, vdova Leban, Jotef Munih,                       Lucija Munih,
fetor Munih,                        Ana Munih,
Binovi.                                    hSere.
Zahvala.
Presrgno se zahvaljujemo vsem naSim prijateljem in znancem pa obcinarjem sploh, da ao ranjkega
Vinccncti Faganela
mlajSega
v tako obiluem Stevilu spremljali 27. dne t. m. k poslcdnjemu poiitku. Posebno se pa se zahvaljujemo precastitej duhovS6ini, doSlim Gorifianom in pevoem, ki bo tolikanj pripomogli k poslednji casti naSega ne-pozabnoga ranjkega.
V Mirnem, 28. due marca 1888.
ZalujoLa druiina.
Slovensko bralno in podpomo drugtvo
v Gorici poalalo  je   svojemu   daatnemu   udu vladiki Josipu Juriju Strossmayerju o pviliki slovesne petdesetletnico   njegovega maSniitva cestitko z naju-danejSimi vo§Cili,  na katero je dobilo pod  nasiovom svojega  predaednika   naslednji   odgovor:   Veleueeni Gospodine!   Prigodom 8vetcano8ti  zlatoe moje miso uporedu (poleg) drugib nebrojenih ceatitaka (destitek) primio.8am takodjei   (tudi) velcsrda^nu  fieatitku   od j slavnoga nSIovenskoga bralnoga i podpornoga druStva i u Gorici".   Ja (jaz) se na toj Ijubavi slavnomu dru-Jtva pak i Vama (Vam) veleuficni   gospodine na toj Ijubavi od <jvega srdca zabvaljujetn.   Bog  dragi bla- l goaiovio  (aaj blagoslovi)  slavno  druztvo i ave   (vse) Vriedne njegove filanovo svakim  dobrom  obilno  na-dario. —• Ja gam (sem) ovom zgodom od drage naSe bra^e  Slovenaca  (bratov Sloveacev)   bio   izvanredno j odlikovan,  primio aam nebrojenih dokaza   (dokazov) I Ijubavi i Stovanja, ter prosim od dragoga Boga same to miloat,  da braci   Siovencem tu (to) Ijnbav sa ve-<Som  ljubavju  uzvratiti  mogu  (morem  vrniti).   Bog dragi  blagoslovio  krasni naS  slovenski   narod!   Sa bratskoin   ljubavju — u  Djakovu  25.  3.   1888 — YaS Stroesmayor s/r. Vladika.
,GoriSka ljudska poscjilnica*' bo imeia avojo pisarnico zaprto 1. in 2. aprila radi veliko-noSnih praznikov. Prvi nradni dan po praznikih bo v cetrtek 5. aprila. V ob6nem zboru 1. marca po-trjeno je biio tudi za leto 1888 prejSnje nadaorjtvo in prejanje ravnateljstvo. Kdor 2e!i kako pojasntb o kateri stvari, naj Be obrne do katerega ravnatetja ali do katerega nadzornika, ki mu rad pojasni, kar je treba.
.GoriSka poddrnzniea Dru2be bv Cirila in Metoda" iuaela je sinoiH ob 7. uri zvefier svoj lotni obeni zbor z dnevnim redom, dolo6enim v poddcuin?5nih piavilih. Tajnik probere porodilo o poddru?,ni6nem delovanji v pveteklem letu, ki se s pohvalo vzame na znanje. Denarniear razlo2i poddruLni5oe dphodke in stro8ko od zadnjega obfinega zbora naprej.'Uazen mala voole, ki ee je porabila za uprayo,  in &f$k
mMm
ICMETOVALEC
r je   edini atoveuufei,  gospodar6«i list s podobami, , " "kl iahaja  dvakrat  na meaeo na celi poli. in pii-\ aaSapoKedetBfco,Hvinarake,Tinarskemdrugeaank©, ' 1 srospWprsko   norioa   tor   daje narocnikom  Bvojim ,'
dobre gOBpodarake Bvete. „Kmeto"valec" atoji na \ leto 2 gld., za gff. uSitelje in knjiznice Ijudskih Sol ) pa le X gld. tfaroforiki, ki vstopijo med letom, dobe
tse IriSle Stewlke tiBtega latnika.
ETOVRLEC.
_ ****** ***».**¦
VRTNAR
. je list b podobami, ki prinasa sadjarske  in  Bploh 1 vrtnarskc Sl&nke in izbaja dvakrat na mosec.,, Vr« tnarja" dobe narocniki ,KmoloTalca" aastonj.
i Mmk J. MB, |
g        v fiorici na Travnikn        *
8
i^j  u&'.eljexn pa cone se posebno znizuje.                  ^
fe            Priporocujo se p. n. casiitetuu  obciustvo, fe
L  da bi  blagoljuo hodiio k njemu   nakupovat in l(J
^  oaroce?at.                                                              fci
Tekoce zlato, tekoce srebro,
s katerim vsakdo laliko pozlati all posrebrni okvire in lesene, rudene, papirnate, nsnjate in vsako§nje reft, da so prav krasne in trajno svetle. 1 steklenica s Copifiem se dobi za 1 gld.; 6 steklenie za 5 gl. s po&tnim povze-tjem pri S. FEITF-U v Brnn ha Mo-ravskem.
Samo sredi Raatelja St. 7.
¦ mm
V GOKIOI.
Zaloga norimberSkega drobnegaj blaga
razprodaja na debefo in na drobno.
razne detelje, olepsevalne in zarastilnc tra-vc, krmno repo in razna zelenadna seraena.
Samo sredi RaStelja St. 7.
NAZNANJE.
Podpisani zemljemerec «n za-stopniit   banke   9,Sl»vije«*  v
Grorici,  naznaujam   slavaemu obcmstvu,
da imam   svojo   pisarno  zupefc v svoji hiSi
„Za nieanicamiw   (Via Uiirelli)  zad vojaioice i
St. 22,        ___          -    ...         .             _._
Anton mgf. Obizzi
MARIJACELISKE HAPM1CE f
so izvi'Btno zdrftvilo za vso zelud-fovo bolczni; nepreaegljivo zdravilo
so ob slabej slasti do jedi, ala-bem vzduhu, napenanji, ki-sle»a zdrgovanji, zrijanji po trebuhn, prehlajenji zelodea, zgagi, nabiranji akamenelca, za odpravo preobilne zlema, ble-dice, gnjuai iu riganja, glavo-bola od zelodea, zelodfievega krfia, jo proti otrjenja in zagati,
preobjedi in pvenapitji, glistam, bolezni na
vranici, jetrah in zlati zih.
Centi   male  stisklen'ce z naznanilom  vporabo
je 35, vefije pa 60 kr.   Osrednja razposiljnvnica jo
t KromeuXab.
Marijaceljake kapljioe niiio skrivSuc zdra-
vilo.   Njih aostanski v?oli so naznanjetii na listku o
njih vporabi.
Pravo MarJjaceljske kaplje so dobn skorej
v vaob  lekarnab ˇ ovitku z rudoco  znamko  zgorne
podobc zalopljcnem.
V Qorici jih imtijo lekavue Oiroiicoli,  Cris'o-   j
folotti, Kurnor in Pontoni; v ScBairi pa Philip Bitscbel.   j
i
ISTa, clrolbno in na debelo.
Joief Cilot
v Goriei v Ra&telji;
obilna in mnogovrstna zaloaa noi'imberSlilh, galanterlJKkili, mallh B*eL! in igraC*.
Najveii izbor blaga za raztioSdeke (bavsirarje) kramarje, Lev?jarje in krojaSe, potein molkov, sretih podob, rozenkrante ltd.; priporo<5a svojo voliko zalogo ii.ve« ali lepotidij, tapecerij, olepsovalnega papirja kakor ladi zlato iu srebrno podloga za .Mitmai?*-^»^4»ii3U:«5 "ftm-BilL-g&& po fubrignfh cenah, veliko zalogo sved io voliko zalogo ccrljev vs^ke sorte za male in velike ceno in moie itd.
POSEBNOST
VRTNA SEMENA
vsako \rste in gotovo dobiote.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmo-vanja.
H. Bock-a na Dwuji, III- Bwplsta ii> 11
Coniki so dopoSiljajo brospln^no.
Cudovite kapljice
sv. Anton? Padovanskega
To priproato in naravno zdraviln j^j prtiva doutodcjna pomoC in ni ireba umo-gib bi^odi, da ho dokftzo njibova iudoritn mod. Co bo lo fabijo nokoliko dui, olnjSnjo in ])rczi'n«jo pr.iv kinalu najtrdovratniSele lOftdne bolesli. Prav izrrstno vstrezajo ao-por bomorojd«, prnki boloznim na JetrJh in na vranici, proti crcvoanmi bole/nim inpr ti gliBium, pri zeuskih meseinHi nudlcznoalih, zopor boli tok, bozjast, zoper bitjo area tar cistijo pokvarjano kri. One ne prpgnjujo annjo omonjonik bolezni, ampak na^ obvoruiejo indi prod TBako boieznijo.
Prodajojo so t  Tseb   glaimib. lokarnicah na svotu; za narocbe   ia poiiliatre pa edina r lakar-nici Cristofoletti V Goriei, v Trstu t lokarni 0. Zanetti in G. B. Kovis iu r Jekarni Alia Ma-donna t Koxminu, Kna ateklenioa stoue 80 bovcot.
Razprodaja smrekovih sadik.
V c. k. osredni drevesnici pod rolnikora pri Ljubljani 'razproda se okoli 2 milijona tri letnih smrekovih sadik v skupinah po tiso6 ko~ sov, katerib vsaki stane z zavijanjem vred 2 goldinarja.
.Naro&ila proti vplafiilu znoska sprejema c, k. de^elno gozd.io nadzornistvo v Ljubljani do -------------    10. aprila 1888.
i
C. k. deielno gozdarsko nadzorstvo za Kranjsko.
M     ¦»» a Timrv t»rvTr,n»TS at      M
1
i i
l*j FaroSila se po 2elji izvergujejo po A ;jfl najnovejSem kroj za vsak staa in po M M poSteni ceni.                                        Ini
«]      llzurci se posiljnjo po zahtevanji       rfl J                        na ogled.                        M
il
MARTIN POVERAJ, civilski in vojaski krojat.
B06ATA ZALOGA
VSAKOVRSTNlSfiA SUfii\A   |]
tor                                   M
izdeUmili wtilirseriili obleli      m\
in sicoi* po uaslcdnjih cenah:              hS
spomladanske in letne obloko od gl. 8    napej  fA
»                 n    Jopi^e   „    n  4.50   „     M
n     Mnee    n    „  2 50   ,     YL
n                .     sul^'je  „    „  9.—   n     M
salonska obioka    ....„„ 25.—   n     ifll
obleke za doklice in de6ko   „    n   1.30   -     rJ
pla§fii zn dom in za de2   .    B    „   9.—
17 U, n& 1:vwi nasproii ti\mi
htf              _______________
t^^^^&s^S^S^S^
s
St. 148.
Razpis drazbe.
Po sklepu c. k. pom»oLeiiega okrajnega lol-skega sveta zidati je novo §olskohi§o na St Viskigori.
Odda se to delo dne 7. aprila t. I. po drazbi pri podpisanem uradu ob 11. nri prpd-poludne. Stroski so preudarjeni na 4774 gl. 57 kr.
DotiCni naSert, preudarek in pogoji so raz-polozeni v tukajsnji uradniji do dneva drazbe.
C.k. okrajni Solski  svet v   Tolminu, dne 16. marea 1888.
s: I duidy^ Kari pi. Braun na««
JOZ 6 f 9fne uzrokuJe nikakih te2av ¦   ¦ ^ professor pi. Bamberger sa Dua&ji.
Gre IIk I    »dela bolj;usp8gno, ko «-.        -               druge grenke vode,"
V r ele C fato Uidesdorf na Dmji.
Kalitcva nnj se vedno in razlo^no: FRANCA JOfeA OI5KNKI VUELEC. Zaloge povsod. V Goriei: lekar gosp. Cristofoletti, iu A. Seppenkofer, Uazposilja sc iz Bn-dapeSte. ___________________________
Ornilo od Rich. Gaertnerja,
ki itarcdi dc?Ije svetle.
ne da bi jih biio troba s §cefjo t-glajati in ostuncjo svctll tudl v mokrem. Uradno Je prt-skuSano ia potrjeno, dansttju ni skodljivoin da je najboljSe med sedanjirai ma-zili.
Vpeljano je pri vojakih. Gledati jc na varstveno znamonje. Napravlja ga toTarna Eich. Gaertner
------                                «a Dujifljj, Giselastr. 4, Parh
Steklenica vclja 60 kr.; s posto naroSeni velja ta 2 »tekle nici 1 gl. SiOkr., 6ateklonic3gl. 12 kr., 12 steklonio 4 gl. 80 kr. V Goriei se dobi pri E. Geutileju v goaposkili ulioah fit. 10-
mmmmwmorpTni warn: Y• Si
U 1-rMnnrk* Tifrm* t Goriei