P O š r N I N A P L A C A NAV G OTO V I N I.
L E T O
SKLEPNA BESEDA O PROBLEMI H J U R1DI č N E F A K L L T ETE I N J U R I -DIČNEGA ŠT U D I J A.
Gospod profesor Dolenc je na juridični fakulteti do nadaljnjega odpovedal svoja predavanja o zgodovini slovenskega prava. Izvedeli smo, da je bil povod temu naš članek o juridični fakulteti in juridičnem študiju. Zelo obžalujemo to odločitev gospoda prof. Dolenca, tem bolj, ker naš članek po nagibu in namenu, zaradi katerega je izšel, ni hotel biti napad na nikogar, najmanj na g. prof. Dolenca in njegovo delo. Kolikor je odstavek o predavanjih g. prof. Dolenca izzvenel drugače, deloma zaradi pretrgane zveze s prejšnjimi izvajanji, kar se je pa zgodilo brez naše krivde, obžalujemo in zato prosimo gospoda profesorja, da umakne svojo odločitev. Načelno pa bi želeli dodati k prejšnjim izvajanjem sledeče misli.	*
K.
ko smo v zadnjih dveh številkah pisali o problemih juridične fakultete in juridičnega študija, smo se zavedali polne odgovornosti takega pisanja. Pisali smo iz čutenja do slovenske univerze in vseh njenih sestavnih delov in iz stremljenja po njihovem razvoju in napredku, posebej juridične fakultete, na kateri študiramo in delamo. Tiho in brez slavnosti gre mimo nas petnajstletnica naše univerze, in vendar čutimo, da moramo ob tem jubileju nekaj storiti — da se moramo razgledati po življenju in delu univerze ter spoznati, kako jo bomo razvili do stopnje, ki jo hočemo doseči v univerzi kot vrhu svoje gmotne in duhovne kulture.
Pri razpravljanju o juridični fakulteti nam je šlo za načelne stvari. Znamo preceniti pomen juridifne fakultete in njenih profesorjev in njihovo delo, ki je bilo v tem petnajstletju živo in obsežno. Toda vemo, da bi moglo biti to delo še bolj živo in obsežnejše, in prepričani smo, da bi spričo posebnega položaja slovenskega naroda tako m o r a 1 o biti. Zato (je bilo težišče našega razmišljanja, kako doseči smoter, ki si ga želimo in ki je dosegljiv prav na temeljih, ki ‘jih je ustvarilo delo profesorjev juridične fakultete. Skušali smo najti vzroke neustrezajočih razmer in jih našli zlasti v dvojem: v neprimerni ureditvi juridičnega študija in v slabem materijalnem položaju juridične fakultete.
V	sistemu in metodi juridičnega študija smo videli prvi vzrok, da delo juridične fakultete ne zadovoljuje. Poudarili smo sistem in metodo, ker smo hoteli s tem tudi poudarili, da posamezni profesorji za splošno stopnjo in kvaliteto študija n e m o rejo biti oseb n o o d -g o v o r n i. Zato naša kritika ni mogla biti osebna. Nasprotno smo se prizadevali, da vše osebne momente v t e m n a č e I n e m razpravljanju popolno m a izloči m o. Toda obsodili smo sistem študija, ker vidimo v njem osnovni vzrok za to. da ostajajo študentom skrita znanstvena raziskavanja njihovih lastnih profesorjev in še v mnogo večji meri drugih pravnih znanstvenikov, da se slušatelj i juridične fakultete ne poglabljajo v bogato strokovno literaturo, ki jo brani jnridična knjižnica navzlic pomanjkljivostim zadnjih let, da sploh študij današnjega jurista ne seže v globino in do širnih obzorij, ki jih je do danes že rodila pravna, gospodarska in
družb, na znanost. Nas, ki smo razpravljali o juridični fakulteti, boli, da slušatelji edine naše 'ju-lidične fakultete ne morejo biti do znanstvenega dela svojih profesorjev v živem razmerju, da ne občuti jo posebnih nalog fakultete in dolžnosti izobražencev, ki odhajajo z nje v službo med slovensko 1 juiidstvo. Poznamo razprave in članke svojih profesorjev, raztrese po številnih zbornikih in časopisih, začenši v Zborniku znanstvenih razprav in Slovenskega Pravnika preko srbskih in hrvat-skih do uglednih inozemskih časopisov. Kakor se zavedamo, kaj pomeni, da sodelujejo naši profesorji v krogih z najpomembnejšimi sodobnimi pravniki, vendar nas boli, da vse to delo ni dovolj znano slovenskim slušateljem prava.
Gospod profesor Dolenc si je z raziskavanjem in proučevanjem slovenskega prava v poltretjem desetletju pridobil zares velikih zaslug, posebno pomembnost pa je dobilo njegovo delo prav s tem, da nas seznanja s svojimi izsledki iz slovenske pravne zgodovine na naši slovenski univerzi. Znamo preceniti pomen tega dela in vemo, da je ena tedenska ura, posvečena slovenski pravni zgodovini premalo. In če danes ne zavzema na naši juridični fakulteti tistega mesta kot ji pripada, ni to po krivdi g. prof. Dolenca, ki napravi v svoji ljubezni do tega predmeta vse, kar mo:e in še več.
Štejemo za neodložljivo nujnost, da se način dela in študija na naši juridični fakulteti izpre-meni. Prepričani smo, da se bodo potem razmere temeljito izboljšale in da bodo sami po sebi odpadli vsi nevšečni pojavi, ki smo jih omenili. Saj smo poudarili, da izhaja vse medsebojno nepoznavanje in nerazumevanje profesorjev in študentov iz tega osnovnega vzroka. V živem in tesnem medsebojnem razmerju bo tudi boj z mate-rijalnimi težkočami lažji, uspešnejši in smotre-nejši, da ne bo študentom prizadeval novih bremen.
Poudariti pa smo tudi hoteli, da je greh vseli nas, da ne spoznamo napak juridične fakultete. Toliko je kriv vsak posameznik, ki čuti napake in ne skuša začeti boja proti njim. Življenje na juridični fakulteti je danes urejeno tako, da nimamo niti prilike, da bi se o teh stvareh pogovorili. Nevajeni smo takih razgovorov, zato je izvenel članek morda na način, kot mi nismo želeli. članek o juridični fakulteti je bil napisan v globoki in iskreni želji, da bi bila tudi (a fakulteta v okviru slovenske univerze s svojim delom krepka opora slovenskega naroda na njegovi poti do svetlejših dni, in v trdili odločenosti, da se borno za ta smoter borili, la članek ni bil napisan v trenotku, temveč je bil rezultat dolgih in bolečih premišljevanj. In kadar se človek pripravlja na kakšno veliko dejanje, mora biti trd tudi do sebe, priznati napake in obsoditi vse, kar je napačnega. Današnja slovenska akademska generacija se trudi spoznati svojo nalogo in je pripravljena delati.
Ve, kdo je delal in se boril za slovensko univerzo in šteje med njene borce tudi profesorje juridične fakultete; za svojo dolžnost smatra, da z zanimanjem spremlja univerzitetne probleme, ker se zaveda, da ob procvitu univerze raste tudi sama, vsaka okrnitev univerze pa bi zadela prav tako tudi njo samo.
Ta in edino ta namen ima tudi vse delo okoli »Akademskega glasu«. V tem je razlog, da spremljamo tako vestno in s pozornostjo življenje svoje univerze.
OB PETNAJSTLETNICI UNIVERZE.
9. KEMIČNI INSTITUT.
r
Fd dveh načrtov: ustanovitev filozofskega in tehničnega instituta se je leta 1919 uresničil le drugi. Filozofi kemiki imajo samo lastno skupino na svoji fakulteti, vse ostalo, predavanja in vaje, pa je združeno z onimi na tehnični fakulteti. Kemični .institut je tehniški, čeprav ga po programu lahko prištevamo filozofiji. Med njima, to je med študijem obeli, ni bistvene razlike, zalo bodo vse misli o filozofskem vezane tudi na kemični institut tehnične fakultete.
Institut je zavzel — po uvidevnosti Kranjske hranilnice kletne prostore realke. Prezidava-nja so šla naglo od rok, da je mogla spraviti kemija v letu 1921 22 pod streho vse štiri letnike. Delo obsega anorg. analitsko, organsko in fizikalno kemijo. Vsa ta praktična dela je enotno usmerjal od začetkov do končne organizacije v
1.	1926 predstojnik instituta, sedanji rektor uni-veize g. prof. dr. Maks Samec. Volja ustvarjanja in sposobnost organizatorja sta ga vodili, da je cživotvoril oddelek, ki bi užival največji sloves, če bi imel na razpolago še sredstva, kot jih je imel n. pr. isti oddelek na beograjski univerzi. Ponos instituta je laboratorij za znanstvena dela, toda povdarjamo, da ne po svoji opremi, temveč po delih, ki so izšla iz vlažnega, zdravju škodljivega kletnega prostora v širni svet.
Žal pa se vse želje znanstvenika, ki vodi institut. niso mogle izpolniti. Vzrok so nezadostni krediti. Prav kemični institut rabi za svoje kemikalije ogromno denarja. Drugim institutom se po ig tega vse nabavljeno še ohranja, medtem ko se pri tem večina izliva v lijak.
Institut je prejel do 1. 1926 skupno 1,102.612 in mlnih in izrednih kreditov. Kako naglo pa-dajo ' novejših letih te dotacije, naj pokaže primer iz I. 1928, v katerem je bilo 280.000 Din in iz zadnjega državnega proračuna, v katerem je le se 111.600 Din letnega kredita. Res je vžival institut tudi podpore drugih ministrstev, toda ogromne vsote so odjedle prezidave kleti, hodnikov in laboratorijev. Ko bi se svoječasno lahko zanesli na stalnost kreditov, bi imeli danes iz tega denarja morda že cel prizidek tehnične fakultete na Mirju.
Delo je delo v kleteh. Vlažne so in nezdrave, lo je tem hujše, ker je vezan kemik na ta prostor celih 10 ur dnevno, od jutra do večera. Strop je v kleteh nizek, dušljivo ozračje nasičeno strupenih plinov. Slaba in pomanjkljiva ventilacija se najbolj čuti v laboratoriju za anorgansko analitsko in organsko kemijo. So dnevi, ko jc laboratorij zavit v meglo, da opaziš samo sence, ki se premikajo v njem. Tla so iz materijala, sličnega cementu i:i ne vplivajo baš najboljše na zdravje ves dan stoječega praktikanta. Vsako leto znova se posebno naraščaju nekako upirajo te razmere — toda odpomoči se ne more. Predstojnik sam se mnogo trudi, toda tudi on sam je brez moči.
Položaj ni rožnat, študent, ki plačuje se mest ralno povprečno 1000 Din za same laboratorijske takse hoče nekaj zato, vsaj inventar. Tudi v tem je v zadnji letih videti rapiden padec na leto 1919. Praktikant mora sam kupovati najpotrebnejše, da postaja s tem študij vedno dražji. Vsi vemo, da 60 te razmere vezane na kredite.
A KAD K V! S K ! G I. A S
Votla, plin in elektrika so mora kemičnega instituta.
Kljub temu vod'ja instituta ne klone, dela se vseeno, da intenzivnost znanstvenega dela ne pada, ampak se stopnjuje. Vsakdo, ki dela pri prof. Samcu, čuti in občuduje njegov vpliv na delo; kot pozna svojega študenta, sledi z zanimanjem absolventu v prakso, da vidi, kako se bo obnesel in živel. Znano je, kako zelo redka je na univerzi skrb profesorja za dijaka, ko ta zapusti institut ali delavnico profesorja. Kemiki z ljubljanske univerze vživajo v javnosti dober glas, zdi se, da je to posledica vsestranskega študija
—	nespecializiranja. Po dobrih splošnih temeljih, ki si jih je pridobil absolvent v institutu, mu je dana popolna svoboda za kasnejšo specializacijo.
To so vezi, ki se začenjajo pri kemikih že vse od početka študija in postajajo vedno močnejše. Sicer so še nekatere vrzeli, ki bi se dale z dobro voljo ostFanit.i, n. pr. pomanjkanje asistentov, s katerimi bi prišel študent v stik med delom.
Studiij sam po sebi je neobhodno vezan na praktično delo. Organizacija praktikuma je pokazala svojo dobro stran, hibo se čuti le v pomanjkanju povezanosti med predavanji in tem delom. Praktikant je navezan na literaturo, ker predavanja ne obravnavajo njegovo delo. Temu se je sicer odpomoglo z asistentom, vendar je pri 40 delavcih v analitskem laboratoriju čas za posameznika prepičlo odmerjen. Posledica tega je, da vsak delo čimbolj pospešuje in prej konča. Temu je nadalje vzrok tudi to, da je študij sorazmerno zelo drag, saj stane vsakega kemika semestralno blizu 2000 Din (taksa, doplačilo, popravila, kemikalije itd.). K temu je treba sedaj prišteti še 1000 Din za znanstveno delo pred diplomo, ki ga ne dela noben drug oddelek na filozofski fakulteti, s katerim so kemiki v razmerju do drugih oddelkov obenem počaščeni kot preobremenjeni. To delo je samostojna znanstvena razprava, ki se dela po' izbiri pri enem izmed treh profesorjev kemije, a )je navadno vključena v znana raziskovanja škroba g. prof. Samca.
Kemik je z vsem študijem navezan na literaturo. To pa je poglavje, ki je nerešeno. Knjižnica je bogata. Od vseh kreditov je svoječasno šlo 80.000 Din za večino kemičnih časopisov in strokovnih knjig, danes letno samo še približno 10.000 Din za najnujnejše: Centralblatt, Zeit-schrift fiir anorganische Chemie in Kolloidzeit-schrift. Dobimo še par domačih časopisov gratis. Vendar leži vse to bogastvo mrtvo. Prostor knjižnice je neprimeren, mračen, tlačeč in ni miru v njem. Redko dobiš koga v njem. Kje je krivda? Na predstojniku direktno' ne. Njegova utemeljena strogost se zdi, da bi se lahko ublažila. Razumeti je treba sledeče: Naraščaj dela celodnevno, knjižnica pa je odprta od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. lo je čas, ko vsi delajo. Zvečer pa zopet institut ne dopušča jemati knjige domov. Rešitev hi bila taka, kot je v fizikalnem institutu. Knjige, ki so priročne profesorjem ter časopisi se odvzamejo prometu izven instituta, vse ostale se izposojajo. Pri sedanjem načinu ostanejo knjige zastarele, nerabne. Kaj koristi knjižnica, ki je nihče ne pozna, niti ne ve, kakšne knjige so v njej. Zakaj se knjige v fizikalnem institutu ne kvarijo iti si jih od tani izposojajo tudi kemiki? Seveda ne sme knjiga v laboratorij. Z malo večjo strogostjo pri izposojanju se bo s posojanjem knjig doprineslo mnogo že tako dobro pripravljenemu naraščaju.
Se nekaj je potrebno poprave. To je kemično izrazoslovje, lega filozofi najbolj potrebujejo. I'lorjančičevo je n-edovoljno, nerabno. Pri nekih predavanjih se celo dogaja, da ne slišimo slovenskega izraza. Literatura pa je nemška. Kako naj se izraža študent potem pri izpitu? Zato je nujno potrebno, da se izdajajo ne knjige, temveč cenena skripta. Tega nam danes primanjkuje.
Kot zadnje bi se pridružili pisem članka o fizikalnem institutu: naraščaj znanstvenikov, asistentov naj se v zg a'j a iz slovenskih moči.
MARIBOR — ENO IZMED NAŠIH TEŽKIH VPRAŠANJ. w	'	|.	A.	D.
7
Ase desetletja, od časov mariborske narodnostne diferenciacije, o kateri ne smemo pozabiti, da je nastala pod močnim vplivom najostrejše mlado-slovenske opozicije zoper nacionalno sicer že več ali manj prebujeno, samozavestno Ljubljano, obstoji neka nejasnost in neizravnanost razmerja med Ljubljano in Mariborom.
Zdi se, kakor da bi ta, od nemške narodnostne meje in bližnijega Gradca kesneje gotovo podprta opozicija bila vcepila že prvim Mariborčanom, ki so tedaj pričeli gledati v Ljubljani svoj politični in kulturni center, toliko hladne objektivnosti, Ljubljani pa prizadela toliko užaljenega ponosa, da hladnost v ljubljansko-maribor-skih odnosih nikoli ni prav popustila.
Upati pa je bilo, da bo nova državna meja Maribor odtegnila graškemu gospodarskemu, političnemu, kulturneimii in družabnemu vplivu in da bo Ljubljana s smotreno gospodarsko, narodnostno in kulturno politiko znala Maribor pritegniti in navezati nase. Proti nacionalni ekspo-niranosti in močni gospodarski gravitaciji Maribora na sever je bila potrebna trdna gmotna in moralna podpora čvrstega zaledja. Toda že prevrat sam je pokazal tako minimalno zanimanje slovenskega centra za narodnostno usodo Maribora, da bi prišlo brez dvoma do katastrofe, če se ne bi že tedaj uveljavilo načelo absolutne samopomoči. Miselnost, da je Maribor zgolj malo-pomembna provinca, z deklamiranjem o edinem osvobojenem slovenskem mejniku, je že tedaj slavila svoje triumfe.
Razdelitev Jugoslavije na oblasti je sicer upravno ločila Maribor od centra, a je pomenila za Maribor možnost gospodarske osamosvojitve in s tem tudi možnost velikega porasta gospodarske moči. S to gospodarsko močijo pa bi rasla tudi navezanost Maribora na novo državo. Z nastankom banovin in koncentracijo uradov v banovinskih središčih pa je Maribor gotovo mnogo izgubil.
Od tedaj dobiva Maribor v gospodarskem oziru vedno bolj lice industrijskega mesta. Bližina falske elektrarne in z njo zvezana nizka cena električnega toka je vzrok, da so se maloštevilnim predvojnim začele pridruževati velike, posel >1)0 tekstilne tvornice z več tisoč delavci.
Ker je bilo pred prevratom seveda nemštvo močno favorizirano in ker so bili podjetniki in trgovci skero sami Nemci in posebno ker so (n. pr. pri ustanovitvi popravi jalnice južne železnice) naselili mnogo nemških delavcev, je imel Maribor pred prevratom v popolno razliko z okolico precej nemško lice. Šele izseljevanje Nemcev v Avstrijo in priseljevanje slovenskih emigrantov iz Italije je dalo Mariboru popolno slovensko lice. Večina kapitala pa je še danes nemška oziroma židovska.
Vse to so momenti, ki jih mora pametna kulturna politika upoštevati.
Sociahio-narodnostna problematika Maribora je tako zelo različna od l jubljanske, da je sicer razumljivo (a še ne opravičljivo!), da Ljubljana mariborskih kulturnih zahtev nikoli ni prav razumela, še manj pa. da bi jim znala ustrezati.
Morda najznačilnejše za mariborsko kulturno življenje je neka vztrajna in žilava borba s popolno provincializaeijo Maribora, ki bi ne pomenila le njegove kulturne smrti, ampak odmiranje vsega slovenskega severa.
Gotovo najvažnejša mariborska kulturna institucija je gledališče. Ni tu prostora, da bi debatirali o njegovi umetniški potenci. <'e pa vpn-števamo razen nizkih subvencij še pomanjkanje uradništva, ki ie danes pač edini kulturni kon^u-ment med meščani in dejstvo, da tvori mal oder često le prvo prehodno postajo na poti talentov do razmaha, bomo morda znali kulturno stremljenje mariborskega gledališči bolje ceniti. Gotovo bi medsebojna gostovanja ne poglobila le umetniškega zanimanja, ampak bi postavila na laž tudi marsikatero prezirljivo opazko o mariborskih diletantih.
Zanimivo stališče med mariborskimi kulturnimi instituci jami zavzema Ljmidska univerza. Ne toliko po svojem kulturnem vplivu, saj povprečno število poslušavcev pač ne presega števila 100. ampak ker tvori po izbiri predavateljev zanimivo kazalo mariborske kulturne orientacije. Dočim je prva leta rada posegala na sever, ter tako privabila tudi nemško govoreče someščane, ki so polnili dvorano in blagajno, prevladujejo danes med njenimi predavatelji Zagrebčani.
V	primeri z njimi se Ljubljančani kar nekam izgubljajo. Tu so nekaj zakrivili tudi ljubljanski univerzitetni predavatelji, ki kljub pozivom niso radi prihajali v Maribor, ter prepuščali važno predavateljsko mesto na Ljudski unniverzi Avstrijcem in Hrvatom. Letošnje leto je prineslo v tem nekaj izboljšanja.
Druga institucija / rednimi predavanji je mariborska Svoboda«. Po številu poslušalcev vča-
si že uspešno tekmuje z Ljudsko univerzo, le da so njeni predavatelji skoro izključno domačini.
Od samostojnega kulturnega snovanja v Mariboru je omeniti Pedagoško centralo, posebno pa Muzejsko in zgodovinsko društvo, ki izdaja najstarejši slovenski znanstveni časopis ter Študijsko knjižnico's svetlo in prostorno čitalnico (!).
"Važno postavko v mariborski kulturni politiki bi mogli tvoriti študentje. Tudi oni kažejo mariborsko kulturno orientacijo. Morda je zanimivo, da jih še vedno mnogo študira v Gradcu. Ljubljanski študentje tvorijo le pičlo večino. Vendar tvorijo kot dvoživke jamstvo, da bo nekoč res prišlo do pravega tesnega sodelovanja med Ljubljano in Mariborom.
N O \ A U R E D B A TEHNIČNE FAKULTETE.
M
1^3a osnovi § 41. zakona o univerzah je ministrstvo prosvete 18. aprila t. 1. izdalo uredbo o tehničnih fakultetah univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Kot osnova je vzeta stara srbska uredba tehnične fakultete iz leta 1909., ki je bila 1919. sprejeta za vse fakultete v Jugoslaviji in pozneje dopolnjena z raznimi fakultetnimi sklepi posameznih tehničnih fakultet.
Bistveno novo, kar prinaša nova fakultetna uredba je specijalizacija študija na posameznih oddelkih in za nas v Ljubljani novi izpitni red.
Tehnične fakultete se dele po novi »univerzitetni uredbi v Beogradu: v arhitektonski, gradbeni, strojno elektrotehniški in tehnološki; v Zagrebu: v arhitektonski, gradbeni, kulturno tehniški in geodetski, stroj no-elektrotehniški ter kemijski; v Ljubljani: v arhitektonski, gradbeni, stroj no-elektrotehniški, kemijski ter rudarski oddelek.
Na posameznih oddelkih pa se bo študij delil v naslednje skupine:
I. V Beogradu na gradbenem oddelku: 1. v geodetsko skupino; 2. v prometno-inženersko skupino (železnice, ceste); 3. v statično-konstruk-tivno skupino in 4. v hidrotehnično skupino; na strcijno-elektrotehniškem oddelku pa: 1. v strojno skupino, 2. v tehniko jakega toka, 3. v tehniko telekomunikacije in 4. v aeroplansko skupino;
II. V Zagrebu: na strojno-elektrotehniškem oddelku: 1. v strojno, 2. v elektrotehniško in 3. v brodogradbeno skupino;
III. V Ljubljani na strojno-elektrotehniškem oddelku pa se bo po novi fakultetni uredbi študij delil v dve skupini: v tehniko jakega toka in v tehniko telekomunikacije.
Nova uredba bo prinesla predrugačenje samo v Beogradu in Ljubljani, dočim ostane študijski sistem v Zagrebu neizpremenjen, ker so že doslej obstojali strojni, elektrotehniški in brodo-gradni oddelki, ki tvorijo po novi uredbi skupine, združene v en sam oddelek. Kar se tiče gradbenega oddelka, na katerem študij doslej ni bil specijaliziran na nobeni od treh tehničnih fakultet, bo odslej specijaliziran samo na beograjski tehniki.
Strojni in elektrotehnični študij, ki je bil do-sedaj v Beogradu skupen, ki pa se je delil v Ljubljani in v Zagrebu, se bo torej po novi fakultetni uredbi delil tudi v Beogradu. Študij elektrotehnike same pa se bo v Ljubljani in v Beogradu, kakor zgoraj navedeno, specializiral v študij jakega toka in v štiudij šibkega toka, dočim se ta specijalizaci ja v Zagrebu ne bo izvršila.
\ prašanje, ki ga stavlja nova fakultetna uredba. je vprašanje specijalizaeije študija. V tehnični stroki gre brez dvoma ves razvoj v smeri specializacije. \ prašanje pa je, ali pri nas razmere v industriji in v gradbeni stroki že danes zahtevajo speeejal izaci j o v študiju.
Namen tehničnega študija je. da da slušatelju pregled snovi iu metodo za reševanje tehničnih problemov. Slednje bo brez dvoma v večji meri doseženo s specijalizacijo. Prav tako bo delo na tehniki, kot znanstvenemu zavodu, poglobljeno. Na drugi strani pa bo polje poznejšega udejstvovanja za posameznika s tem znatno omejeno. Vendar bi se morala specijalizacija izvesti enotno na vseh treh univerzah, ker se je bati. da se bo tako absolvente ene univerze pri podelitvi javnih služb forsiralo z motivacijo, češ da so speci-j ul isti.
Vprašanje specializacije same pa bi rešila edino anketa, ki bi se je udeležili profesorji in inženirji iz prakse.
tezami v kompoziciji in barvi. Metzinger, tujec po rojstvu, je preživel na naših tleh nad tri de-cenije plodnega življenja, postal je naša markantna umetniška osebnost v religioznem slikarstvu v 1. pol. 18. stoletja. Njegov pojav je zainteresiral našo mlado umetnostno zgodovino v polni meri. Msgr. Steska je prvi pisal njegov življenjepis in dognal njegovo rojstno domovino v Loreni. Rajni dr. Vurnik pa je posvetil obširno studijo Metzingerjevemu stilu in njegovemu delu v svoji disertacij ski razpravi, ki je po izsledkih lepo izpričevalo naše mlade univerze in Cankarjeve umetnostno-zgodovinske šole.
Vodstva v NG so pozitivno delo, žal le za ozek krog nedeljskih posetnikov naše Galerije. Kratek, a plastičen oris dobe in njihovih pred-staviteljev v likovni umetnosti s prodirno analizo posameznih zanimivih del more pridobivati laika, more pa hkrati utirati pot priznanja naše likovne umetnosti, ki je še vse premalo poznamo. Opozarjamo tovariše in tovarišice na vodstva v NG, ki se bodo vršila vsako nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v mesecu maju. Vstop je brezplačen. Msgr. Steska vodi prihodnjo nedeljo ogled baročne dvorane z orisom posameznih mojstrov.
da kažejo enako pasivnost do tega težkega vprašanja danes tudi tisti, ki so se takrat zavedali važnosti ustanove in jo izkoristili za začetke svojega znanstvenega dela, dasi je položaj danes kljub vsemu ugodnejši, kot pa je bil leta 1901, ki ga g. prof. Polec karakterizira takole:
>»Ce motrimo dosedanjo borbo za slovensko vseučilišče, opazimo takoj, da so se vsa prizadevanja, ki so izhajala sicer iz globoke želje v drugih vprašanjih politično močno razdvojenega, a v vseučiliškem vprašanju dotlej vedno edinega naroda, izražale le bolj v zunanjostih: v shodih, političnih manifestacijah, resolucijah in kvečjemu v parlamentarnih predlogih in razpravah. A ko izvzamemo realno delo Bleiweisovo in Spo-rerjevo v »Slovenskem društvu« in finančne predloge Ivana Hribarja in dr. D. Majarona v kranjskem deželnem zboru leta 1898., pogrešamo notranjega organizatoričnega dela. Seveda je treba uvaževati, da se tako delo ni začelo, ker politične razmere v državi niso upravičevale upanja, da ne bi bilo zaman. Naši javni delavci so bili prepričani, da \je treba z glasnimi, zlasti političnimi nastopi stalno opozarjati vladajoče kroge na našo zahtevo in s tem pripravljati ugodnejša tla za resne in realne potrebe.« (Spomenica, str. 108—109.)
Uspeh Ivana Hribarja je pomen j al realizacijo ene izmed najvažnejših realnih potreb. Delo za univerzo bi se moralo odslej usmerjati prav-tako kot v zunanje naglašanje njene resnične in neodložljive potrebe, v tiho in solidno notranjo izgraditev vseh potrebnih predpriprav. Univerza bi tako organično rasla tudi izse.be in odstranjevala nevarnosti, ki se znajo pojaviti za mladi organizem, če ni notranje povezan z duhovi, ki čutijo z njim in vsemi njegovimi mnogimi težavami in nevarnostmi.
V	letih 1902. in 1903. se je akcija za slovensko univerzo nadaljevala. Novost teh let je, da je delo prešlo s shodov in zborovanj tudi na propagando z brošurami, na primer spis jurista Rudolfa Šege »Zahtevajmo slovenskih visokih šol v Ljubljani«, ki je bil tiskan v 20.000 izvodih in razdeljevali med udeležence shodov, ki so se še vedno prirejali doma in zunaj in celo izdaja knjige o univerzitetnem vprašanju, »Vseučili-.škega Zbornika«, ki sta ga pripravila Janko Polec in Bogumil Senekovič. Iniciativo za obe publikaciji je dal zopet Ivan Hribar, ki je tedaj pokrenil še nekaj akcij, med drugim prosil pomoči za ustanovitev slovenske univerze ameriškega milijonarja Johna Rockefellerja, ki mu pa ni odgovoril.	(Dalje prih.)
STAROSTNA SESTAVA SLUŠATELJEV NAŠE U N I V E R Z E,
(Iz gradiva Akademske akcije.)
ta^tarostno sestavo slušateljev naše univerze nam kaže spodnja tabela. Vzeli smo zapovrstjo rojstne letnice ter števila slušateljev, ki so se rodili v ustreznem rojstnem letu (m = moški; ž = ženske).
	m	ž	skupaj
do 1905	19	4	23 '
do 1906	7	—	(
do 1907	10	1	11
do 1908	26	—	26
do 1909	45	2	47
do 1910	69	6	75
do 1911	99	12	111
do 1912	151	30	181
do 1913	88	50	138
do 1914	156	71	227
do 1915	90	36	126
do 1916	45	8	53
Kar se tiče sistema študija je novo za nas tudi to, da so počitniške prakse obligatne. Vprašanje počitniških praks bo moral sedaj rešiti in končno urediti dekanat v sporazumu z banovino in Zvezo industrijcev.
Izpiti se po novi fakultetni uredbi polagajo v treh terminih in sicer od 1. do 14. oktobra, od 1. do 14. marca in od 16. do 29. junija.
Pripravljalni del diplomskega izpita se polaga v dveh delih, in sicer po končanem drugem semestru iz sledečih predmetov na arhitektonskem oddelku: iz opisne geometrije, risanja, akvareliranja, matematike in mehanike; na gradbenem oddelku: iz kemije, opisne geometrije, fizike, matematike in mehanike z grafično statiko; na strojno elektrotehnišnem oddelku iz: matematike, opisne geometrije, kemije in mehanske tehnologije; na kemijskem oddelku: iz anorganske kemije, fizike in matematike; na rudarskem oddelku pa iz: matematike opisne geometrije, fizike, kemije in mineralogije.
Oni, ki prvega dela pripravljalnega izpita ne narede tudi v jesenskem roku, nimajo pravice, vpisati se v tretji semester.
V drugem delu pripravljalnega izpita se polagajo naslednji predmeti na gradbenem oddelku: matematika s hidravliko, nauk o trdnosti, geologija s petrografijo, gradbeni elementi, geodezija, nauk o gradnji s preiskavo materijala; na arhitektonskem oddelku: nauk o trdnosti, gradbene konstrukcije, arhitektonika, nauk o gradnji s preiskavo materijala in modeliranje; na strojno elektrotehniškem oddelku:	matematika, me-
hanika, nauk o trdnosti in osnovni pojmi elektrotehnike; na kemijskem oddelku: mehanika, mineralogija s petrografijo in organska kemija; na rudarskem oddelku pa: mehanika, nauk o trdnosti, nižja geodeziija in petrografija. Drugi del pripravljalnega izpita se polaga po tretjem in četrtem semestru. Oni, ki izpitov najkasneje v jesenskem terminu ne položei, se ne morejo vpisati v naslednji semester. Izpit je mogoče polagati 4-krat, sicer izgubi kandidat pravico do nadaljnjega študija.
Po novem izpitnem sistemu bo mogoče pristopiti k strokovnemu delu študija šele po dovršenih teoretičnih izpitih, kar je utemeljeno s tem, da zahteva strokovni del študija znanje teoretičnih predmetov, na katere se naslanja. Vendar bo pri tem sistemu izpitni nivo precej trpel, ker se bodo polagali izpiti v skupinah in po več na enkrat in bo tako za posamezne izpite, ki so se doslej polagali skozi vse leto, na razpolago dosti manj časa. Bolje bi bilo, da bi se izpiti polagali, kot doslej posamezno, in bi se samo določil rok n. pr. do začetka 6. semestra, kot je to pri medicini, do katerega bi se morali posamezni predmeti pripravljalnega izpita položiti.
Strokovni .izpil pa se sestoji 1. iz posameznih izpitov, ki jih bo svet tehnične fakultete šele določil, 2. iz sklepnega izpita, ki se bo polagal iz sledečih predmetov na odseku tehnike jakega toka: električni stroji, električne instalacije, termodinamika ter pogonski stroji; na odseku tehnike telekomunikacije pa: telegrafija in telefonija. termodinamika in pogonski stroji ter električne mašine ali instalacije (po izberi). (Na ostalih oddelkih pa ostanejo izpitni predmeti isti kot doslej.) 3. iz diplomskega dela, ki se bo delal z razliko z dosedanjim načinom šele po sklepnem izpitu. Rok za oddajo diplomskega dela, ki se bo vršil pod nadzorstvom izpitne komisije, znaša 2 do 3 mesece. Diplomsko delo bo moral kandidat tudi zagovarjati.
Nova uredba stopi v veljavo šele za one slušatelje, ki se bodo vpisali v šolsko leto 1935/36. Oni, ki so se prej vpisali, pa polagajo izpite po stari uredbi še do 1. 1939.
Na prošnjo pa lahko dekan tehnične fakultete odobri polaganje strokovnega izpita tudi pred navedenim rokom.
V	A L E N T I N M E T Z 1 N G E R V N G.
(Vodstvo M. Marolta ob Metzingerjevih delili.)
Umctnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani je priredilo 12. t. m. vodstvo v baročni dvorani Narodne galerije. Z osvetlitvijo posameznih dob in umetniških osebnosti v zvezi z razstavljenimi deli v zbirkah NG namerava poglobiti stike občinstva z našo umetnostjo.
M. Marolt je očrtal lik Valentina Metzingerja (1699—1759). Prikazal je na delih v galeriji njegovo razvojno fazo z nekaterimi značilnimi po-
DEJSTVA IZ BORBE ZA SLOVENSKO UNIVERZO, KI TIH MORA POZNATI VSAK AKADEMIK.
(Podatki, zajeti iz razprave Janka Polca, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo. Universitas Alexandrina La-bacensis, Ljubljana 1929.)
E^elo za univerzo v Ljubljani je zaznamovalo 1. 1901 enega izmed svojih največjih uspehov. Glavni delež pri njem ima Ivan Hribar. Iz vsega, zgolj v navdušenju in zborovanjih izživljajočega se dela za univerzo je znal izbiti prvi realni uspeh!
Tedanji ljubljanski župan je obiskal v družbi dr. Majarona in ravnatelja dr. Požarja avstrijskega naiučnega ministra Hartla in mu znova obrazložil zahtevo po slovenski univerzi. Minister je odgovarjal z vsemi že znanimi pomisleki, toda pokazal je pod pritiskom vsega navdušenja in zahtev, ki so bile v tem letu tako pogoste, vendarle nekaj dobre vollje. Pozval je delegacijo, da mu imenuje nekaj mladih znanstvenikov, ki bi se hoteli posvetiti profesorski karijeri na bodoči slovenski univerzi, da jim preskrbi štipendije, da pojdejo nadaljevat svoje študije na kako inozemsko univerzo. In če so dotičniki že v službah, jim preskrbi dopust/
Minister Hartel, sam univerzitetni profesor, je gledal vprašanje pravilno. Vedel je, da se mora bodoči univerzi šele vzgojiti njen znanstveni kader, da (ji bo šele tako možno življenje in delo. Ivan Hribar je ponudbo zagrabil in s tem oskrbel denarno stran šolanja našega prvega znanstvenega naraščaja. Univerza mu mora ohraniti hvaležnost, ker je vprašanju posvečal paž-njo vsenaprej in dal možnosti za izobrazbo vrsti naših profesorjev.
Enoletne državne štipendije za inozemstvo so dobili v štud. letu 1902 03 dr. Gojmir Krek in dr. Milan Škerlj za Lipsko; v letu; 1903/04 prof. dr. Josip Tominšek za Berlin; 1904/05 dr. Janko Polec za Berlin; 1905/06 dr. Fran Eller za Berlin, in dr. Rado K ušej za Bonn; 1909/10 dr. Leonid Pitamic za Heidelberg in Monakovo in dr. Štefan Sagadin za Heidelberg.
V	spomenici pravi prof. Polec: »Moglo bi dobiti ustanove, zlasti za časa Hartlovega ministrovanja, še več kandidatov; a med našimi ljudmi tačas zaradi političnih razmer ni bilo vere v bodočnost.« (Str. 110.)
Poleg pasivnosti naših ljudi pa so ovirale izkoriščanje teh štipendij tudi avstrijske univerze, ki so morale izreči sodbo o znanstveni kvalifikaciji prosilcev. Toda kljub temu so prav te ustanovi' v največji meri pripomogle, da se je mogla ob kesnejši ustanovitvi univerze zasesti večina stolic.
Ustanove so znašale navadno 800 kron za semester (včasih tudi 600) in so se izplačevale iz postavke avstrijskega državnega proračuna za vzgajanje znanstvenega naraščaja na avstrijskih univerzah, postavke, ki jo danes zastonj iščemo v naših državnih proračunih za ljubljansko univerzo. 10 pa /je tudi vzrok, da bo v bližnjih letih to vprašanje najbrže bolj akni t no in grozeče, kot je bilo leta 1919. Težko pa je pri tem še dejstvo,
Najmočneje so zastopani letniki 1911 do vključno 1915, to se pravi, da prevladuje na univerzi mladina od 19 do 23 let. Slušateljev stare j- « šili od 23 let je sorazmerno malo, kar bi morda kazalo na to, da naš študent hitro študira. Kaka posebnost v starostni razliki med slušatelji in slušateljicami pa se zdi, da ne obstoji. Pravtako se slika ne izprememi mnogo, ako zasledujemo starostno sestavo slušateljev po posameznih fakultetah ali pa socialnih slojih, ki jim pripadajo. Zato tudi tozadevne podrobnejše številčne porazdelitve ne navajamo.
TOVARIŠI!
Širite naš list tudi izven akademskih krogov.
S E MIN A R, KI ODGOVARJ A !
Popravek, ki ga spodaj objavljamo, smo prvotno odklonili.
V	vrsti člankov, ki obravnavajo univerzitetne seminarje in institute, smo pred tedni objavili tudi sestavek o filozofskem seminarju. Bil je odkrit in (jasen, kot morajo biti izpovedi mladih ljudi, in risal v nekoliko težkih barvah razmere v tem seminarju. Kot vse naše delo tudi to ni bilo osebnega značaja in ni imelo namena z nikomer razraČunavati, ampak izboljšati razmere, v kolikor se kljub vsemu dajo izboljšati. Reakcija pa (je bila taka, kot je nismo pričakovali. Mesto poglobitve v izneseno kritiko so vstali v obrambo profesorja nekateri bivši in sedanji seminarski člani in napisali popravek, ki po svoji vsebini niti ne replicira na naša izvajanja, niti se ne dotika problemov, ki so v zvezi z delom in življenjem v seminarju. Iz tega razloga smo ga prvotno odklonili.
Ko ga sedaj vseeno objavljamo, nas vodita pri tem dva razloga. Prepričali smo se namreč, da po-menja odgovor tudi tak, kakršen je, doprinos k osvetlitvi značilnosti filozofskega seminarja, na drugi strani pa nismo hoteli vzeti tovarišem iz tega seminarja možnosti, da objavijo stališče in predočijo problematiko, kakršno oni sami občutijo.
Popravek se glasi:
»V Vašem listu štev. 13 z dne 12. aprila t. 1. je izšel v imenu članstva filozofskega seminarja vseskozi tendenciozen članek o filozofskem seminarju in njegovem vodji — gosp. prof. \ebru. Članek ne odgovarja resničnim dejstvom, zlasti še, ko je izven dvoma, da služi filozofski seminar izmed vseh drugih seminarjev na naši univerzi v največji meri iskanju resnice, t. j. temu, čemur kot univerzitetna ustanova mora služiti. Tudi način seminarskega dela je docela svoboden in akademski. Vpoštevajo se vse izražene želje in potrebe članstva. Ni nobene [jedke ironije, ki bi mlado inicijativnost ubijala. Vsak član se znanstveno popolnoma svobodno razvija. Podrejenih duhov pa filozofski seminar sploh ne pozna.
Prav tako je filozofski seminar akademski tudi glede udeležavanja. Vsakomur so odprta vrata. To dokazuje zlasti dejstvo, da filozofski seminar ne pozna nobenih drakonskih in srednješolskih odredb, kakršne so uvedene po nekaterih drugih seminarjih.
Tako zdaj ugotavljamo in zaključujemo, da je filozofski seminar dejanski na pravi akademski stopnji.
Prav tako kakor obsojamo neresnično poročanje o filozofskem seminarju, obsojamo tudi zlohotno in neutemeljeno blatenje vodje filozofskega seminarja — gosp. prof. Vebra. V tej zvezi ugotavljajo, da odlikujejo prof. Vebra kakor ma-lokaterega profesorja na univerzi posebne vrline, tla noče biti svojim učencem samo profesor, marveč tudi njihov pravi očetovski vodnik in svetovalec pri njihovem študiju in njihovem znanstvenem razvoju.
Tudi razvoj prof. Vebrove filozofije, ki ga omenjeni članek v »Akad. gl. istoveti s preobrati, izkazuje, da prof. Veber ni nikak qunsiznan-stvenik, marveč pravi resnični znanstvenik. Kajti kdor služi iskanju resnice, se mora nujno razvijati. To spričuje tudi življenje in delo velikih mož v zgodovini, ki je bilo njihovo ži vlij en je in delo en sam razvoj. Da so postali ti možje veliki in slavni m da so se dvignili nad svoje povprečne sovrstnike, jim je ravno pripomogel ta njihov notranji razvoj. Če nahajamo zdaj tudi pri prof. Vebru ravno takšen razvoj, moramo biti 'samo veseli in nanj ponosni.
Tako zdaj vidimo, da omenjeni članek v »Ak. gl.« niti v tem drugem primeru, ko hoče biti najbolj izrazit in oster, ni na mestu. V njem so sama zlohotna podtikanja neresničnih dejstev brez vsakega dokaza resnice, kar vsi podpisani člani seminarja najodločneje obsojamo.
Končno tudi najodločneje obsojamo in^odkla-ujamo vsako izjavljanje v našem imenu,* ki ni prišlo iz nas samih.
Te pričujoče misli so naše pravo mnenje o filozofskem seminarju in njegovem vod(ji gosp. prof. Vebru, za kar jamčimo tudi s svojimi lastnoročnimi podpisi.
Slede podpisi gospoda privatnega docenta dr. Gogale Stanka in devetindvajsetih seminaristov.
KONGRES NACIONALNIH AKADEMIKOV V LJUBLJANI.
* Opomba uredništva: Članek ni niti izšel v imenu članstva filozofskega seminarji), niti ni zatrjeval, da kaj izjavlja v njihovem imenu.
iinul je kongres, katerega se je 'udeležilo par tisoč akademikov iz vse države. Samo iz Beograda je prišlo nad 500 študentk.
Kongres je imel namen, da osnuje enotno organizacijo nacionalistične mladine v vsej državi. Na sdjah, katerih se je udeleževala komaj desetina prišedših akademikov, naj bi bila sprejeta pravila nove organizacije in utrjen delovni program. Toda vse skupaj je obstalo že pri sprejetju pravil, ker so se mnenja beograjskih akademikov na eni in ostalih na drugih strani glede sedeža bodoče reprezentance in volitev delegatov popolnoma razlikovala. Beogradu so hoteli namreč vsiliti, da bodi stalni sedež zveze v Zagrebu.
Namen zveze bi bil po njenih pravilih v glavnem, da daje nacionalističnim akademskim društvom skupne smernice političnega delovanja.
Boljše je bilo preskrbljeno za zunanje efekte kongresa. V vrsti manifestacij je bila tudi vrsta programatičnih govorov z glavno vsebino: za narodno edinstvo, jačenje države in za novo dobo in novo politično orientacijo. Celo zelo dobro informirana beograjska »Politika trdi, da se je bilo iz vsega zelo težko orientirati, kakšen je bil pravi smisel kongresa. Le del zagrebških akademikov se je jasno izrekel za nacionalno socialistične ideje. O konkretnih akademskih problemih, kar bi pričakovali od študentovskega kongresa, niso razpravljali, odpadel pa je tudi kulturni del prireditve; prav tako tudi ni bilo mnogoštevilnih napovedanih referatov.
LITERARNI IN KULTURNI RASTLINJAK?
IPod tem naslovom — katerega je seveda prinesla brez vprašaja, ker se v sledečem mu članku zrcali ves njen politični konfiteor in zlasti tega korenine — je revija Misel in delo priobčila članek, ki je najpodlejši pljunek na slovensko literaturo in kulturo. Da, niti znamenita cula slovenske literature, primera, s katero nas je smešil tujec, se ne da primerjati s tem člankom.
Gre za tole: Učiteljska tiskarna v Ljubljani je tiskala prvi del Grške čitanke za gimnazije. Knjigo pa je tiskarna hotela izdati samo s srbsko-hrvaškim tolmačem, češ, da se ne izplača za tri slovenske klasične gimnazije tiskati poseben slovenski tolmač. Društvo prijateljev humanistične gimnazije, ki je za to zvedelo, pa je po dolgotrajnem pogajanju doseglo, da je tiskarna proti prispevku Društva — Din 4000
—	natisnila tudi slovenski tolmač.
Kultu rno in socialno revijo, kakor se Misel in delo sama imenuje, pa ni morda začudil trgovski talent Učiteljske tiskarne. Ne, njej se nasprotno zeli smešenja vredno ravnanje Društva prijateljev humanistične gimnazije. K stavkoma: »Tako so dobili slovenski gimnazijci slovensko učno knjigo. (Srbskohrvatski luislovi v tekstu pa še pričajo, kaj bi se bilo zgodilo brez posredovanja našega društva.)« vzetima iz društvenega poročila, dostavlja revija: »Kaj bi se bilo zgodilo? Da nežne cvetke ne popari slana, jo je treba gojiti v rastlinjaku.« Izrecno Misel in delo generalizira svojo misel — en mesec po debati o slovenskih učnih knjigah! — s tem, da vidi v ravnanju Društva primer, »kako naj vzgajamo v primerni toploti in vlagi naše kulturno r a s 11 i n j e«.
Priporoča se najmoderneje urejena lekarna
DR. G. PICCOLI Ljubljana (nasproti nebotičnika).
Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne.
Načelno, brez ozira na slovenski primer vprašamo Misel in delo, kaj pravi k vzdrževanju
velikanskih muzejev in podobnih kulturnih ustanov, ki je »nerentabilno« tudi pri narodih, ki štejejo po več deset milijonov pripadnikov. Ali kaj pravi celo k takim pojavom kot je n. pr. društvo Prijatelji Louvrea? Louvre, ki ga obiskujejo iz celega sveta in katerega hranijo vstopnine vseh narodov, celo ta Louvre potrebuije v današnjih časih, ko gredo milijarde za medseboljno uničenje, posebno društvo, ki mu omogoča nakup umetnin, katerih bi si s svojo dotacijo- ne mogel nabaviti.
Tovariši! Opozarjamo vas, da smo izposlovali pri tvrdki A. Prelog na Marijinem trgu za akademike 10% popust pri nakupu nalivnih peres in avtomatskih svinčnikov.
Zakaj se. Misel in delo ne ustavlja ob takih dejstvih? Kakšno neizmerno področje za njeno ironijo! Zagotavljamo ji, da ji ne bodo več zadostovale platnice, če se bo lotila tega slovenskega rastlin jaštva.
Da A. KANSKY
KEMIČNA TVORNiCA
KEMIJA
FIZIKA MEDICINA
mmmmmamamsm
HIGIJENA
»KSEkOV Tfi6 7
PO UNIVERZI.
PREDAVANJE ELEKTROTEHNIKOV.
V	sredo 22. maja ob 20. uri bo predaval g. asist, ing. Matanovič o svoji novi še neobjavljeni metodi objektivnega presojanja r a z -sveti j a v e. Predavanje se vrši v predavalnici elektro-instituta na tehniki.
VPIS V F. S. PODALJŠAN.
Na željo mnogih tovarišev, ki se še niso mogli do sedaj vpisati v F. s. smo p od a 1 jš a 1 i rok za vpis v l erijalni savez za 10 dni t. j. do 26. t. m. Prosimo pa vse tovariše-akademike, da se takoj v p iš e j o in, da ne odlašajo d o z a d n j ega dne vpis n ega te r m i n a , ker sicer iz tehničnih razlogov ne bo mogoče pravočasno izdati legitimacij. Ugodnosti stopijo v veljavo 1. junija. Vpisnina znaša Din 47.— ; za vse one pa ki ne plačajo šolnine Din 42.—. Vsak naj odda takoj dve sliki, ker dobi letos vsak član tudi redno legitimacijo Slov. planinskega društva«. (listi tovariši, ki so že vpisani v S. P. D. in imajo za letos že potrjene legitimacije plačajo Din 5.— manj in oddajo le eno sliko. Vendar morajo to na položnici ali sliki izrecno napisati). Vsa podrobna navodila v auli na uradni deski F. s. in v vratarjevi loži. Akad. oblast. F. s.
NAŠA P O N O V N A P H O š N J A !
Pred tednom je uprava lista razposlala svojim naročnikom izven Ljubljane pismene prošnje, da poravnajo zaostalo naročnino. Razložili smo, da živimo edino od naročnine in smo radi tega predani na milost in nemilost svojih naročnikov. Le nekateri so se odzvali. Ponovno prosimo ostale, da nam blagovolijo nakazati zaostali znesek. In naj nam tudi to vsiljivost oprosle!
Pravtako pa prosimo svoje tovariše akademike, da pri vratarju univerze poravnajo svoj zaostanek. Vratar jim lx> izdal za plačano naročnino pismeno potrdilo.
Pri ljubljanskih naročnikih se bo zglasil v kolikor so še v zaostanku, inkasant in prosimo, da ga ne odslove brez denarja!
Urejuje uredniški odbor. Za uredništvo odgovarja Evgenij Ravnihar. — Izhaja vsak teden. — Naročnina: akademiki 4 Din, vsi drugi 5 Din mesečno. ~- Ček. račun: Ljubljana, štev. 16.465. — Izdaja konzorcij, predstavnik Viktor Turnšek. — Uredništvo in uprava: Ljubljana Univerza
kralja Aleksandra I. — Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik A. Kolman. Vsi v Ljubljani.