GlasMo Arh vskega dru; tva in arhnvov Slovenije Letnik VI, številka 1—2__Ljubljana 1983 Glas lo Arhivskega d/tiftva in arhivov Sloveni e Letnik VI, številka 1—2 Ljubljana 1S83 IJDK 930.25(49^12X05) arhivi Glasilo Arhivskega aruštva Slovenije in arhivov Slovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p.p. 70, 61001 Liubljana, tel. 216564. Uredniški odbor: Ljudmila Bczlaj-Krevel, Mirjan Drnovšek (urednik rubrike Gradivo iz domačih in tujih arhivov), Boris Rozman (urednik rubrik lz prakse v prakso, Nove piidnbi've slovenskih arhivov, Bibliografija arhivskih delavcev, Osebne vesti in tehnični urednik), Darinka Drnovšek (urednica rubrike Delo arhivov in arhivskih organizacij), Vida Berkopec, Marija Oblak-Čami furcdnica rubrike Ocene, poročila o publikacijah in odgovorna urednica), Kristina oamperl-Purg, mag Milica Trebše-Štolfa, Eina Umek (urednica rubrike Članki in razprave in glavna urednica), Viktor Vrb' iak. Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Izdajateljski svet; dr. Tone Fercnc, Primož llainz, dr. Peter Vodopivee. Lektor: Mija Mravlja Prevod povzetkov in izvlečkov: Lidija Berden (nemški in angleški jezik), Vera Celcer (italijanski jezik) Zunania oprema: Tomaž Maroli Izdajo so omogočili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, arhivi v Sloveniji, Arhivsko društvo Slovenije. Prepis in razmnoževanje Edvard Usenik, Ljubljana, Kadilnikova 8. Po mnen republiškega koinitcia za znanost in kulturo je publikacija oproščena plačila temeljnega ciavka od prometa proizvodov. KAZALO Članki in razprave Janez Kos, Gib Socialistično republike Slovenije 7 Jože Zontar, Stanje in problemi raziskav na področju arhivistike 15 Janko Jarc, Novomeški arhivi 18 licfc tali XI. zhoiovauja arhivskih delavcev Slovenije, Čatei "h Savj, 22. do 24 novembra 1983: 21 . *—'— Peter Klasinc, Ob enajstem posvetovanju 21 Franc SedmaK, Zgodovinski arhiv v Celju — njegov razvoj, vloga in pomen 2j Jože Mliuarič, Salzburško Posavjc do konca 16. stoletja 26 Jože Vurcer, Nacistične deportacije slovenskega piebivalstva obsavskega in obsotelskega območja brežiškega okrožja 1941 -1942 jI Dušan Nečak, Oris vloge in pomena družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji po osvoboditv 35 Viktor Vrbujak Društvena zakonodaja in kategorije arhivskega gladiva dinštev, s poudarkom na Štajerskem 39 Marija Oblak-Čarni. Strokovna obdelava in popisovanje gradiva diužbenopolitičnili organizacij 45 Peter Ribnikar, Društveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva društev ''O Ulja na Ciglar, Giadivo družbenopolitičnih organizacij v Zgodovinskem arhivu Ljubljana 55 lioris Rozman, Arhivsko gradivo društev na območju Zgodovinskega aihiva Ljub Mana po letu 1945 57 Ivanka Zajc-Cizclj, Diužbcuopolitične organizacije in njihovo arhivsko gradivo na območju Zgodovinskega ailiiva v Celju 59 Slavica Tovširk, Pregled fondov družbenopolitičnih organizacij v Pokrajinskem ailrivi, Maribor |2 Darinka Drnovšek Maitin Iva nič, Prikaz gradiva Zveze knmirnislov Slovenije po osvoboditvi 63 Mateja Jeiaj, Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s picdhodniki 75 Metka Gombač, Giadivo mladinske organizacije pc letu 1945 v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibarrja v 1 j ubija ni 81 Janez Kopač, Gradivo o meščanskih političnih strankah do lela 1941 v fondih Zgodovinskega arlriva Ljubljana 84 Peter Klasinc, Gradivo družbenopolitičnih organizacij in drušlcv v -ickaterih drugih fondih 87 Marija lIcrnjaMaslcn, Pregled gladiva družbenopolitičnih oiganizacij in društev v Zgodovinskem arhivu Ptuj * 91 Maijeta Adamič. Giadivo Antifašisiičrrc fronte žena Slovenije po letu 1945 v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 93 Nada Kobal, Fašistične organizacije pod italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine 96 Obvestila ri odbiranju masovnih kategorij dokumentarnega gradiva.2S Številna neva vprašanja so se pojavljala pii mete dologiji urejanja, popisovanja ter izdelavi pripomočkov za uporabo Na probleme pripomočkov za uporabo jé opozoril že referat z naslovutn Arhivski pripomočki za uporabo v službi znanosti na 7. mednarodnem kongresu arhi"Ov, ki je bil leta 1972.2<3 Ugotovitve referata so predstavljale v bistvu neko splošno registracijo stanja oziroma stališč, niso pa ponudil: rešitev (zlasti ne pn sistemih poslovanja s spisi, ki so bili oziroma so pri nas v uporabi). Oblikovanje arhivskega fonda jc lahko čisto praktično vprašanje, opredeliti paje bilo treba osnove za oblikovanje tondov. Pojem pravne osebe, ki je osnova za oblikovanje, namreč sam po sebi ni dovolj opredeljen,jc pa tudi nezadoster Novejje raziskave o temeljnih vprašanjih metodologije in postopka urejanja in popisovanja arhivskega gladiva upoštevajo domače in tuje izkušnje ' Pri pophovamu izhajajo iz enot in elementov popisa osrednie vprašanje pa jc način navajanja (opisovanj) vsebine. Jasnejšo predstavo imamo o načinu opisovanja S pomočjo kratke vsebine arhivskih enot, bodisi da gre za nominativni ali pa za verbalni način. Seveda je to metoda, ki prihija v poštev zlasti pri pomembnejših arhivskih fondih ali pa pri pomembnejših delih fondov. Nhogo vprašanj 'e še odprtih ob metodi, pri kateri opisujemo vsebino enot s pomočjo gesel, to je najkrajših izrazov, ki označujejo snov, na katero se enota nanaša. Pri »zbiri izrazov za gesla si seveda lahko pomagamo z ozjin i ali širiimi pojmi. Nekaj sugestij v tc| smeri dobimo žc v č anicu Scrgcja Vilfana Decimalna klasifikacija v arbivrstici. 1 Seveda je treba tako vsebino arhivskih enot., kakor tudi snovna gesla, izbirati z vidika namena, zaradi katerega je dokumentarno gradivo pri uradnem delu o/i-rema poslovanju nastalo. S pomočjo zaznamkov („vsebuje tudi" in podobno), pa je dana seveda možnost opozarjanja na kake posebne pomemone podatke, ki iz kratke vsebine ali gesel niso razvidni. Način opisovanja vseb:ne s pomočjo stvarnih pojmov pa je tudi pot k uporabi računalnika pri popisovanju. Ob (cm kaže preučiti tudi izkušnje, ki iih že imajo na tem področju knjižnice.30 Posebno vprašanje pri izdelavi pripomočkov za uporabo pa i- izdelava klasifikacije, po kateri razviščamo opise arhivskih enot. Preučevanje metodologije popis ivarna ne sme zajeti le spisovnega gradiva, marveč mora upoštevali tuai posen-nosti kan in načrtov, fotografij m filmov, uradnih in poslovnih knjig, privatnih pisem, listin, itd.31 V terminološkem oziru imenujemo vsa sredstva, ki dajejo vpogled v vsebino, pripomočke za uporabo P.I tem ne delamo razlike med pripomočki, ki so ograjeni na dejanski strukturi arhivskega gradiva in med pripomočki, sestavljenimi neodvisno od nje. Pojem arhivske evidence pa vežemo na razvide, ki dajejo pregled nad stanjem arhivskih fondov m arhivskih zbirk. O informativnih sredstvih arhivov, h katerim prištevamo zlasti vodnike po fondih in zbirkah arhivov, jc bilo posebej govora na 24 m ¡dnaiodni konferenci Okrogle mize arhivov leta 1982.3' Nekaj izkušenj, o izdelavi arhivskih vodnikov smo pridobili tudi ob pripravi vodnikov pri nas.33 O zgodovini arhi/ov (ne le na Slovenskem) smo dobili preg^dno delo.34 kadar obiavnavamo razvoj varstva arhivskega gradiva pa je treba ločeno obravnavati obdobje do 19. stoletja in čas od 19. stoletja dalje, ko so se začeli oblikovati arhivi v današnjem pomenu bc-edc Tudi nastanek francoskega Nacionalnega arhiva ob re voluciji leta 1789 še ne pomeni inštitucijc v smislu današnjega pomena besede. Na podlagi novejših raziskav tudi b"ije poznamo razvoi deželnih arlnvov do leta 19183j pa tudi razvoi mariborskega arhiva,16 pobuda za to študijo je bila 50-letnica ustanove. Želeli pa bi določneje vedeti tudi kdaj je začel goriški deželni muzej, s katerim jc bil združen tudi arhiv, prevzemati arhivsko gradivo deželnih stanov Od tedaj namreč lahko šte jemo tudi dejarski začetek goriškega deželnega arhiva. Prav tako bi želeli vedeti, kdaj sta arhiva Žalske (v Zalacgcrszcgu) in Železne županije (v Szombathelyjn) začel-' delovati v današnjem pomenu besede. Vprašanja arhivske terminologije so že nekaj časa v ospredju preučevanj m smo jih tudi na več mestih omenjali Riječnik arhivske terminologije Jugoslavije'7 bi potrebovali že bistvenih sprememb oziroma dopolnitev. Tudi v okviru Mednarodnega arhivskega s>feta sc pripravlja nova izdaja arhivske terminologije.38 Vzhodnoevropske soeiahstrčiie države so že leta 1982 obj ile slovar sodobne arhivske terminologije (v 11 jezikih).39 Hodeče naloge smo omenjali na vseli področjih arhivistike. Posebej b. rad naglasil nekaj glavnih želja. Za izobraževanje bi bila še kaKO potrebna sintetična dela o razvoju shtemov poslovanja s spisi, o razvoju struktur inštitucij in o lazvoju zvrsti dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva. Pri delu z arhivskim gradivom pa je treba načrtno nadaljevati preučevanja na področju vied-notenja dokumentarnega gradiva ter vprašanja o popisovanju arhivskega gradiva in izdelavi priponočkov za uporabo. Pn slednjem jc treba imeti seveda v mislih tudi uporabo računalnika. Opombe 1 Sergij Vilfan - Joi.c ?.ontar. Arhivistika, Arhivsko tiru i Ivo Slivcntjc, Arlnvski priročniki, 7.v. 2, Ljubljana 1973, 1/0 sir. 1 Pn m. i udi Jože Zontar, Perspektive nadaljnjega razvoja arhi-vislikc, Deveti kongres arhivskih radnika Jugoslavije, R:fcriti i saopilcnia, Save z društiva arhivski!] ndn;ka Jrgoslav.,c, Strica 27,-29.IX. 1980, str. 37 -45 Arhm VI 1983 17 3 zbornik rhr.--.ko eradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Arhiv- t droStvo Slovenije, Ljubljana, 1"78, J44 str. (Vasilij ne'k llp'ivna razdelitev v Sloveniji po letu J945; Jcr; Vodwk-StariC, Organizacija ljudski obhsti v Sloveniji po lotu J 945; Antoia Leskovcc, Organizacija drulbcnin služb v Sloveniji po osvoboditvi) 4 Ar- vi U, Et. J-2, Lubljan? 1979, str. 13 -68. V ta sklop s d_ t idi prispevek: Jože Prinčlč, Slovenski narod noosv ■ bcdilni svet (1944-1946), Organizacija, pristojnosti in arhiv;ko gradivo, Arhivi 111, št. 1-2, LjiCjana 980, str. o—J 2 5 A/hivi IV, št. 1-2, Ljubljana 198J, str. 49-100 6 Arhivi VI, Et. 1-2, LjuHjana 19S3, str. 21 7 Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 980, Gtr. 39 49 8 Majda Strobl - Krn Kristan - ■ Ciril RibiCiC, Ustavni i pravo SFR Jugoslavije, Pravne fakulteta v Ljubljani Dopisn? delavska univerza Univcrzum, Ljubljana 19813 484 str.: Vanek Siftsi, Ustavno pravo SFRJ, t. del (Kraljevina Juge sla vije), Višja pravna iola Maribor J 971:2 (ponUis), 373 str.; Matevž Krivic, l'stavna ureditev Slovenije in Jugoslavije, ViEja upravna Sola Univerzo v Ljubljani - Dopisni, dnlavska univerza Universum, Ljubljana 197h ' 343 str.; Ciril Ribičič Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ s posebnim o^irom na '.loovanj: IzviSllnc funkeijc, Pravna fakulteta v Ljubljani - Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana J 978, 303 str,; Junez Smiaovnik, Temeljni pojmi o upravi, Viija upravna Sola Univerz1; v Ljubljani — Dupisna clavrka univerzi Lnivcrzum, Ljubljana 1980, > /8 str.; Mitja Kamušič, Struktura in upravljanj; posptdarskih organizacij,' Viäja upravna šola Ljubljana, 13, 396 str. 9 Pri m. Jcnez Kos, Fotografsko, filmsko in fonogramsko iradivo ter arhivi, Arhivist XXJ1, St. 1-2, 1973 str. •57-176 ' U Rnpko G odt c, Up Javnopravna dejavnost, Sploäni del, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 1979-, 105 str.; Janez Šinkovec, Samoupravno pravo v zdruiencr.t delu, Center za samoupravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Zbirka priročniki 6C, Ljubljana J 980, 10J str,; Tone Juroväek, Upravni pos:opck in upravn spor, Višja upiavna Sola Ljubljana, 19V8, 189 str.; Ivan Justin, Osnov? civilnih rodnih postopkov, Viija pravns iola Mari-boi, 1980, 349 str,; Dušan Požar, Obnove kazenskih poj tr-pkov, ViEja pravna Sola Maribor, J980, 2T2 str.; Francc Sever, Poglavitni pismuni akti v kazenskem postopkuf Uradni list SRS, Ljubljana 1963, 2JJ str.; Gospodarske pogodbe, Center zi. same upravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi Uiiverzum, Zbirki priročniki, 1, del, 47, Ljabliana JyBU; 11. del, 48. Ljubljana 1980; Stane Gianda, Razvcj statistike in statistično gradivo, Aihivi 11, št. 1-2. Ljubljana 19''9, str. 24-2E, Gc.chiehtc und Ergcbnisc der zentralen amtlichen Statistik in östcncieh 18 29--1979, Beiträge zur, Österreich hohen Statistik, östcr-reich iscnc Zentralamt, zv. 550, Wien 1979, 720 str, U Trim, dela :. področja diplomatike 12 Pii i, Danijel Andoläck — Mdena Furlan, Poslovna korcs-pjndenca, Dopisna delavska univerz* Univerzum, Ljubljana 1480, 169 str. 13 Splošno o uradnih in poslovnih knjigah pnm. Marian Pavlič - l-ran';e Vcnturini, Evidenca pravnih razmerij, Izhranr poglavja, Viija pravna iola Maribor, 1970 (ponatis) 140 str.; za zemljiško knjigo prim F.J- Schopf, Die Grandbuuhs-fiihrung im Lande Nicdcröstcrrcieh, Ober Österreich, Steier ■naik, KiLrnthen und Krain, Wien 1838, 235 + dodatek Anton Spende, Zemljiška knjiga, Ljubljana 1937, 161 „:i. o razvoju računovodskega knjigovodstva prim , Bojan Čer-..iavič, Knjigovodstvo, J, del, Temelji kmigovodclva, Visoka ekonomska komercialna Jola v Mariboru, Ekonomska komercialna knjižnica 26, Maribor 19/2, 338 str H Uma Umck, Cerkvene matične knjige, Vodnik po mitičnih knjigah za območje SR Slovenije, 1- Skupnost arhivov Slove; ije, Vodniki, j'jbljana J 972, str, XVII- LXXJH 15 Branko Rcisp, O najstarejših tiskanih uradnih razglasih v slovenščini, Kronika, Časopis za slovenski krajevno zgodovino X''/]967, str 91-94; Vladimir Valcnčič, Slovenščina v uradili in v uiadni publicistiki od srede 18 do srede 19, stoletja, Zgodovinski čatopis 31/1977, str. 329- 360- Martina Otožen, U vdovama slovcnsčina v drugi pnlovid 18. stoletja, Obdobja 1, Znanstveni iniititut Filozofi kc fakultete Univerze Edvarde Kardelja v Ljubljani, (1980), str. 155 —1 b2; Iz roda v rod, Pričevanja o slovenskem jeziku, Arhiv jR Slovenije, K it? logi, zv 5, Ljubljana 1982, 80 str, 16 Jože Zonlar, Urejanje in popisovanje arhivjkega gradiva — temeljna /pra'anja meted olor ijc in postopki, Arhivi V, Et. 1-2. Ljublana J 982, str. 5 -i 17 Sergij Vilfan - Jože ¿on t ar, Aniivistua, Arhivsko društvo Slovenije, Arhivski priročniki- zv 2, Ljubljana 1973, str. lr> 18 Jože Zontar, Urejanje in popisovanje arhivskegs gradiva -temeljna vprašanja metodologije in poitopka, Arhivi V, št, 1-2, Ljubliana 1982, str 6 19 Sergij Vilfan, Tipologija upravnih reg'stratura, Arhivist XX, št. 2, j 9"0> str, 95-99; J van Beuc, Osnovi registrature u teoriji i piaksi,- Arrtlv Vojvodine, Srumski Karlcvd 1973, 75 str.; EeUi nt G. Franz, (J run d'".lige der Struktur- and Ord-nungrichre Ordnung und Information, Vorträge vor oem 7, Lehrgang der VDWW an der Arehivschulc Mirburg-Jnstitut liir ArehivwlssenSchaft von 5.-J6 Februar 1973, Archiv und Wirtschaft, Mitteilungen für das Arehivwcsen derWirt-?chart, Büihcft 1, Dortmund i9^4, str 33- 50. Za giadivo župnij prim. I rance M. Dolinar, Župnijski arhivi, Bo£os1">v"i vcstnrk, Glasilo Teološke fakultete vi Ljubljani, 38/1978, št. 3. str. "'95-309, 20 Sergij Mlfan - Jože Zontar, Arhivirtika, Arhiv-.kc 'ruštvo Mrvenije, Arhivski priročniki, zv 2, Ljubljana 1973, itr, 31-4"'; za Vojvodino prim. JanoE DoboE, Registratur ski sistemi za arhive Vojvodine, SvcučiliStc u Zagrebu ^entai za študij biblioteka-stva, doKumcitacije i iniormaLionih znanosti, magistarski radovi, št. 237, Zagreb 1980, !06 str. 2J Jože Zontai, Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost, Arhivi IV, Et. J -2, Ljubljana .1981, str. 5-36 22 Nekatera vprašanja službe varstva pred prevzemom arhivskega gradiva v arhiv, Okrogla mL:a o problemih varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, Arhivsko društvo S'ovc nijc in komis.ja za gradivo pred prevzemom v arhiv, Skupnost arhivov Slovenije, Maribor 1978, 23 Vladimir žuner, Kriteriji valorizacije dokumentarnega gradiva dnUbcnih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo prevzema Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhivi V, št. J-2, Ljubljana 1982, str, 14-23 in tam navedena litera tura 24 Actes de la XXIo Confcrencc internationale de la Tabli' ronde des Archives (Bratislava, 1983), Tlic archivist and thr inliation of contemporary records. 25 Felix llull, The Use oí sampling tcehninucs in the r et entino n of records, a RAMP study, with guidclines, 'JNESCO Paris J 981 26 Franjo Uiljan - Sergij Vilfan - MiloS Milošev;Č, Cbavcí-tajna sudstva arhiva u službi nauke, Arhivist XX111, ät. J--2, J973 str. 21 -56 [prim tudi Archivum, Rcvuf inter nationa c des Archives, Vol| XXIV/19V4, str. 151-188) 27 Jož" Zonta', Arhivistika, Do] i sna dclavsk? univerza Univerzum. Ljubljana 1984, str. J 8-J20 28 Jože Zontar, Urejanje in popi »vanje erhivskega graoiva — temeljna vprafanja metodologije in postopka. Arhivi V, Et, J-2, Ljubljana J982, str, 5--J4 i- tam navaden? litcrctui_. v učbeniku (op. 27) so nekatera stališča tudi bolj jasno formirana, deloma pa tudi dopolnjena. 29 Ser p Vilfan, Decimalna klasifikacija u arhivist ici, Arhivist VI, St. 2, 1965, str 9-12 30 Prim. Mihael Cook. Archives and thc Computer, 1980, 152 str.; O izkušnjah knjižnic; 3, jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnika v knjižnicah, Ljubljani., 9.-11- november J931, Narodna in univerzitetna kniižnica, Ljubljana 19P2, 167 str. 31 Prim. tudi SBD(rM), Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana J9l 60 str. 32 Actes de la XXC Conference internationale de la. Table Ronde des Archives (Oslo, J 981), Information and orientation of thc uscr, 33 Str jan Drijovick, Vodnik po arhivu, Arhm LI, it. J -2, Ljubljana 1980, str, 2 7-28. Želeli bi tudi analizo problemov, ki so se kazali ob izdelavi vodnikov v seriji Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ 'Arhivski fondi i zbirke u SFRJ), Zveza (društev) arhivskih dclavccv Juge-slavij c 34 Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhrske slui.be, 18 Arhivi V] ]■( Arhivsko druítvo Slovenije, Arhivski priročniki, z v. 4, Ljubljana 19"*6, 172 str. 35 Fritz Poleti, Dos Arehivwe >cn der Länder und die Entstehung d^r österreichischen Lan desarchive, Mitteilung;« ■■ :s österreichischen Staatsarchivs, Gcncraidirektion de.i Ö si erre ich i sehen Staatsarchivs, 75. zv., Wien 1972, Jtr. 51-71 J6 An t oía Leskovrc, Mariborski nrhiv in ustvarjalci gradiva (ob 50 letnici javne uslanovc), Sodobni arhivi 83, Arhivsko drui-lvo S to v .¡ni jc - Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 19P3, str. 8- 20 37 Rjccnih arhivske lcrminotosijc Jugoslavije, Savez dmStava arhivskih radnikn Jugoslavije, Zi^reb 1972, 78 str. JB Dos'ej je izíet ELsevier's Lex¡con of Archive Terminolog (French-Engtish-GcrmLn-Spanish-itaiian-Duteh), cnmpiicd jnd arrancad, on a syslcmalic basis by a'Commitl e of the international Council on Archives, Amsterdam-London -New York, Elsevier puotishing Company, 1964, >>3 str. 39 Stovar sovrcmci.oj terminologi sociatističeskih Siran, Glav-noe aihivncc upravtenie pri ¿ovetc ministrov SSSR- Vse-sojuznij naučno-isstcdovatctskij institut dokumenlovcdeniji i arhivnogo deta, Moskva 19£2, 446 sir. ZUSAMMENFASSUNG DPR ZUSTAND UND DIE PROBLEME DER FORSCHUNGEN IM BEREICH DER ARCHIVWISSENSCHAFT Joze Zontar Im Jahre 1973 erschien in Slowenien das erste Archiv-wissenrchaftshandbuch S. Vilfan - J. Zontar, Arhivistika, Arnivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1973 (S.V.—J.2., Arch i v wissen sc h aft Archiwerein Sloweniens, Ljubljana 1973). Es war eine Synthesis von den Forschungen, die in diesem Bereich ab dein Jahre 1955 durchg-führt wurden, als man bei uns die Archivlchre systematisch zu pfiegen begann. Der Beitrag versucht an die Frage zu antworten, wie weit hat sich die I,ehrc in den letzten zehr. Jahren entwickelt. Die meisten Archivi^ten Ilaben an den Tagungen der Arcliivisten Sloweniens, die seit 1977 jeder, Jaln stattfinden, in ihren Refciatcn die Problematik im Zusammenhang mit d?r Struktur der Registraturb'ldcr angerührt. Die Beiträge haben in diesem Bereich zwar einige neuen Resultate hergebracht, doch es wurden eingehendere Studien erwünscht. Zur Zeit sind wir hinsichtlich der Struktur der Registraturbilder noch immer meistens an die Rechtsliteratur angewiesen. Dokumentarisches bzw. Archivgut unterscheidet sich mit Hinsicht auf die Weise, wie es n ic d erge^h rieben wird. D:c Archivwiiiscnschaft behandelt die schriftlichen Dokumente gesondert Während für die jüngere Zeit umfangreiche reclitlichc und andere Fachliteratur, diese Fragen anrührend, zur Verfügung steht, g-bt es keine Studien für die altere Zeit. Es steht nicht v.el besser mit der Behandlung der Entwicklung der Amts- und Geschäftsbücher. Zur Zeit haben wir nur sv Steina t'schcs Werk über die Geburts-, Tracungs- und Sterbebüchcr in Slowenien Indem die /Vtcn der Einheiten des dokumentarischen Schriftgutes genügend aufgeklärt sind, sind einige Tcnn-riologiefragen hinsrchtlich dieser E:nheitcn noch nicht ganz ktar. Die Grundlagen der Aktcr.ordnung wurde eingehend genug geforscht, doch würde eine allumfassende Iii Stellung dieser Entwicklung sehr nutzlich sein Nicht SO lange zurück hat man ziemliche Aufmerksamkeit den Fragen der rechtlichen Regelung de- A: ;hiv-gutschutzes gewidmet, da der Gesetz über di" Natur und Kulturerbs^haft entworfen wurde. Durehstudiercn der mit der Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes verbundenen Fragen hat schon bestimmte Ergebnisse gebracht. Dre neueren hrtorscliungen der Grundfragen der Mctodologic und des Verfahrens der Archivgutordnung und -Verzeichnung nehmen unsere und ausländische Erfahrungen in Betracht. Wir haben über die Arehivgeschichte (nicht nur in Slowenien) ein übersichtliches Werk bekommen. Wenn aber die Entwicklung des Archivgutschutzes behandelt wird, mtiss die Zeitperiode bis zum 19. Jahrhundert unterschieden werden, weil die Archive im heutigen Wortsinn erst dann gestalten worden sind. NOVOMEŠKI ARHIVI Janko Jare O novomeškem mestnem arhivu je zapisal Ivan Vrhovec v svoji Zgodovini Novega mesta pred 70 leti, da kopica pap ia iz zadnjih treh stoletij ne zasluži imena arhiv. Akti in listine, da so nameieni, kakor jih je ravno slučaj nagnetel na kup in da iz 14., IS, in 16. stoletja ni ohranjenega ničesar. Da sc je iz najstarejše dobe Novega mesta očtivalo tako malo arhivalij, krivi Vrhovec predvsem pogoste požare, in za dokaz navaja poročilo mest- nega sveta iz druge polovice 17. stol., da so ob požaru Kovcga mesta leta 1664 večinoma zgorele vse starejše listine. Da pa se je za tcin porazgubilo se mnogo fga, kar je bilo takrat morda rcSeno, in da je z leti propalo tudi, kar sc je novega nabiralo v mestnj registraturi, jc gotovo zakrivila zlasti nepazljivost mestnih p;saricv, njih nerednost in večkrat tudi nesposobnost, kakor tudi sploSno prepričanje, da ni vredno hraniti aktov, ki jim niso bili ravno trenutno potrebni. O pravilnem načinu hranjenja arhiva je po poročilih, ki jttj >e zapisal Vrhovcc ali jih je mogoče zaslediti pri pregledu aktov, ali po tcin, kar so Sc vedeli pred tridesetimi bti pripovedovati stari meščani, komaj da mogoče Ariiivi V] 1983 19 govoriti. Od vsega počelka je menda že bil običaj, da j; vsaj tekoče akte liranil mestni pisar kar na svojem stanovauiir, kjer je tudi nradoval Tudi potem, ko so si Novomeščaiii lela 1720 zgradili novi rolovž, vsaj večina mestnili pisarjev nI uradovala v njem ampak kar doma In kakor so se menjavali mestni pisarji, tako se ie selila tud: mestna registra tura, ki je zaradi lega morala bili v največjem neredu. 1'osebno važne listine je poleg lega hranil pi scH mestni sodnik sam, medlem ko jd vse tekoče blagajniške in zemljiškoknjižne akte imel na svojem domu tudi mestni blagajnik. Da bi mestno uradovanjc spravili v red, so od druge polovice iS. stoletja aalje okrožni glavarji izdajali naredbe iu navodila za vodstvo in očnvanjc registrature ter arhiva. Vendar tudi ta navodila in uaredbe niso veliko zalegle, saj vemo iz mestnili aktov, da so tudi nadalje vsi mestni pisarii do obdobja Ilirskih provinc urado^ali v svojih lastnih hišah in lam hranili tudi mestni arhiv, za kar jim ie bi1? od časa do časa priznana celo posebna doklada '.a stroške kuriave in svečave Po novi organizaciji uprave in sodstva v Ilirskih provincah leta 1811 je bil mestni arhiv i/ročen v varstvo novomeškega sodišča, po avstrijski reokupaciji pa 1. 1842 okrajni gosposki. Arhiv sani jd bil v tem času skoraj gotovo shranjen na rotovžn, kjer se je po neka te rili pripravili!] poslopja zopet nastanila mestna pisarna v kolikor ni maire in pozneje mestni načelnik ali župan vsaj pretežno sam opravljal tudi pisarn i ¡kili poslov, kot to doka/nji inrro*rna konceptov raz.iiih vlog mestne pisarne vse tja v trideseta leta 19 stoletja. V tem času je zopet hranil župan na svojem stanovanju tndi vse važnejše listine in privilegiic, nabirali pa so se pri njem tudi tekoči akti, ki jih je ob koncu svoje službe ali ob smrti predajal svojemu nasledniku ali jih je oh smrti bilo treba uradno prevzeli, kar spričujc z 10. septembrom 1834 datirani zapisnik aktov in listin, ki so jih našli na stanovanju takrat umrlega mestnega načelnika lekarnarja Kasparia Schrolla. Po zapovedani ločitvi sodnih aktov od politično administrativnih v letu 1840/41, kar se je zavleklo še v leto 1842, so bili prvi izročeni v varstvo okrajnemu sodišču, drugi pa so ostali na rotovžn. O usod, sodnih aktov danes ni mogoče reči nič zanesljivega razen ugotovitve, da jih do danes ni bilo mogoče izslediti. Politično- administrativni del arhiva, ki je ostal na rotovžn, pa so seveda shranili tako, da jim je bilo kar najmanj v napoto. Poleg podstrešja se je z det mestnemu uradniku najprimernejši prostor za shrambo artiivalij mestni zapor v levem delil pritljičja Bila je to rnala, temna in vlažna sobica z vhodom iz bivše stražnice. Vrata se sploh niso dala zapirali in odkar je moral mestni svet v desnem delu pritličja zgradili nove zapore, je postala ta sohrca občinska ropotarnica, v katero so vs3j deloma shranili tndi arhiv. Tu je bil arhiv dobrodošlo skladišče starega papirja vsem, ki so si z njega prodajo mestnim trgovcem hoteli prislužiti kak belič. Ko so pred kakimi sto leti bi\šo stražnico na rotovžn oddali v najem brivcu Sten geleju. je npr, pomočnik omenjenega brivca na skrivaj odnašal cele fascikle in knjige iz sobice za brivnico takratnim trgovcem Jcnkuerju, Marirui in drugim V osemdesetih letih preiinjega stoletja je bila nekdanja stražnica in pozneje brivnica izročena požarni bcambi za shrambo njenih rekvizitov, zlasti obleke, zalo so ostanke arhiva prenesli na podstrešje, kjer so potem kol poroča Vrhovcc, služiii v dobrodošlo kurivo ua rotovžu stauujcčemu uradniku, ki je pokuril ravno najstarejše papirje, predne so mu meslni očetje prepovedali nadaljnjo „uporabljanje ' arhiva. Na tem podstrešju je arhiv našel zgodovinar Novega mesta Ivau Vrhovcc in ga označil, kol sem zgoraj povedal. Če že za očuvanje arhiva ni bilo v vsem obdobju do 20. stoletja skoraj nič ali zelo malo sloriencga, tako v preteklosti tudi skoraj ni mogoče govorili o kaki trajnejši ureditvi arhivskega gradiva. Saj je o nekem redu v mestnem arhivu vse do sredine 19. Stoletja mogoče govorili samo za čas uradovanja mcstniii pisarjev Franca Scbaslijana JauežiCa iu Ignacija Klsovca, lo je med leti 1796 m 1812, ler kvečjemu še za leto 1812/13, ko je opravljal službo mestnega pisarja Jožef Kukec. V lo, v glavnem neurejeno gomilo aktov pa so še večio zmedo vnašali takrat ko so v njih iskali uradno zahtevanih podatkov. In kar je ravno takim nradnim zahtevam bilo zaradi vse večjega nereda že skoro nemogoče ugodili je bil meslni svet prisiljen, da je poskrbel za zopelno ureditev aihiva. Tako se je po žup3novein naroČilu leta 1842 lotil urejevanja mestnega arhiva takratni upravitelj kapiteljske gospoščinc Franc Zorko, drugi pa je po lasinem nagibu skušal v kopice papirja zanesli nekaj reda Ivan Vrhovcc, ko je zbiral gradivo za svojo Zgodovino Novega me sla l-rain Zorko je pri preurejanju mestnega arhiva obračal vso pozornost aktom mestnega sodišča, za oni d:l arhiva, o katerem so vodili ekshibil ,jn politicis" in ga je Zorko ure eval po 1. 1842, pa je okrožni urad v toliko grajal Zorkovo urejanje, ker ni izvršil potrebne ločitve aktov administrativnega značaja od onih ki zadevajo mesto kol dominij. Prav tako jc grajal, da ni bil izvršen posebni seznam aklov, ampak samo spisek fas-ciklov. Zorkov seznam fasciklov ni ohranjen. Po pičlih 50 letih, ko jc arhiv zopel začel pregledovati Ivan Vrhovec, so se oni fascikli, ki so v Zorkovem Času še obstajali ali po Zorkovem delu nastali, spremenili zopel v kup papirja. Tako sc jc moral Vrhovcc naipreje lotili v^aj približne ureditve mestnega arhiva, čc ga je hotel količkaj izčrpali Opravljal jc to delo proli koncu 80 lel iij večina zavojev, ki so sc vsaj deloma ohranili do začetka druge svetovne vojne, je nasta'a po njegovi roki. Ko je dal obemski odbor leta 1904 podicli stari ro.ovž iu na njegovem mestu sezidali novega, so začasno preselili ludi arhiv v Kobelovo hišo na spodnjem koncu Glavnega trga ob mostu. Da pri tej selitvi niso postopali s potrebno pažnjo, se po vsem tem, kar se je z arhivom v preteklosti dogajalo razume skoraj samo ob sebi Po zgraditvi novega rolovža so arhiv zopel prenesli na novo podstrešje, pri tej selitvi pa so se deloma razsuli še oni po Vrhovcu urejeni zavoji aklov starejšega datuma, medle m ko so časovno urejeni in s tekočimi Številkami opremljeni akti za Ičla od 1850 do 1880 bili le trdno povezani, čeprav ludi ti, kot ostala gomii3 papirja, izpostavljeni poškodbam po glrdavcih in po dežju, k: jc □d Časa do časa skozi odprlo strešne okno zamakal arhiv.1 V takem si3nju je bil skoraj bi lahko rekli, arhiv na novo odkrit ieta 1935, ko so v Novem mestu po prizadevanju pokojnega profesorja dr. Alojza Turka pričeli zbirati material Z3 bodoči novomeški oziroma Dolenjski muzej. V kletni sobi novega poslopja osnovne šole smo žbiran poleg nekaterih muzejskih predmetov tudi arhi- 20 Arhivi VI 1983 vaiijc in tja prenesli z rotoiiikega podstrešja vse ohranjene akte, knjige in listine. Na rotovžu so ostali le akti in registri od 1880. dalje. Na okrajnem glavarstvu je uspelo rešiti pred vojno 11 faseiklov nekdanjega okrožnega urada ki so obsegali leta od 1816 do 1848 z VTzeljo med 1 £42. do 1847. Arhiv okrožnega urada je bil jničen deloma pri prv^m velikem Škartiranju 1893, posebno pa pc letu 1918, kc so naravnost nesmiselno pokurilj cele skladovnice aktov. Ohranjeni pa so bili takrat vsi ekshibitni protokoli z indeksi, ki so zavzemali in polno napolnjevali srednje veliko sobo v pritličju takratnega' okrajnega glavarstva. V letih pred drugo vojno je bilo v muze;skem skladišču zbrano tudi nekaj aktov nekdanjih društev in nekaterih zasebnikov. To arhivsko skladišče je zadela prva nesreča v začetku napada na Jugoslavijo ko je bila osnovna šola, v kateri seje takrat nahajal št?b dramske divizne, 11. aprila 1941 bombardirana in je pogorela Arhivalijc so bile povečini rešene najpreje v klet sosednje gimnazije, kasneje pa orencšcnc v podstrešno sobe sedanjega Okrajnega higi-jonskega zavoda. Po osvoboditvi je ta arhiv zadela druga nesreča. Selili so ga zopet v kletne prostore osnovne šole, selitev pa z nekaj nemškimi ujetniki izvedli tako, da so faseiklc metali kar s podstrešne sobe na voz pred hišo, pri Čemer so se seveda še obstoječi fascikli raztreščili in je bila tamkajšnja okolica še nekaj dni posuta S papirjem. V poslopju osnovne šole so bile arhivalijc zmetane v kletne prostore v neposredni bližini takrat Še delujočega šolskega kopališča in je tako arhiv zopet služil za dobrodošlo pomoč pri kurjavi, v kolikor ga niso eelo zamakale odpadne vode iz pokvarjenih odvodnih cevi. Vendar se je prav tacaš le začelo obračati na bolje. Po prizadevanju upravnika, takrat ustanovljene študijske knjižnice tov. lioga Komelja je Okrajni ljudski odbor leta 1946 ustanovil Okrajni arhiv z začasnimi prostori v omovni šoli in nameščena sta bila prva dva honorarna arhivarja, upokojeni sreSKi načelnik Otmar Skale in upokojeni šoiski nadzornik Jože Jaklič, ki sta v naslcd-n 'h letih opravila veliko dela ze s tem, da sta arhivalijc očistila nesnage in jih za silo povezala v fascikle ter nanestila vsai v za silo suh prostor, ki se je dal tudi zakleniti in je bila tako odstranjena vsaj nevarnost nadaljnjega uničevanja arhivalij. Ni pa bila zagotovljena varnost važnemu arhivskemu gradivu, ki je tacaš še bilo m podstrešju okraja ali v arhivih Okrajnega in Okrožnega sodišča, prav tako tudi ne onega, ki je Še ostal na rotovžu. 2e med bombardiranjem Novega mesta septembra in oktobra 1943 je bomba na rotovžu uničila omare s faseikli občinskega arhiva od leta 1920 do 1943. Po osvoboditvi je bilo nesmiselno odpeljano iz sodnega arhiva nekaj voz arhiva v smetišče v Stari breg pod LocensKO cesto in tam uničeno, s podstrešja okraja pa so leta 1949 in 1950 z nekaj kamioni odpeljali odvečni papir v Vevče. Pri tem so končali vsi registri in indeksi nekdanjega Okrajnega glavarstva in Sreskega načclstva Ob času kapitulacije Italije 1943 je v Novem mestu kljub močnemu uničenju italijanskih arhivalij od Strani italijanskih civilnih oblasti in vojaških poveljstev ostale le še dokaj važnih zlasti vojrških aktov in dokumentov, ki pa so ob času nemške ofenLive v oktobru in novembru povečini oropadli, manjši del teh do-kumento" pa je bil le rešen in najprej shranjen v bunkerjih Znanstvenega instituta na Rogu, po osvoboditvi pa prepeljan v institut narodne osvoboditve v Ljubljani. O vsem tem pa je že na enem zadnjih zborovanj arhivarjev Slovenije poročal tov. Tone Fcrcnc. Od novomeških šolskih arhivov je v glavnem ohranjen le arhiv novomcšicc gimnazije, medtem ko so bili arhivi nekdanje normalkc in kasnejše štirirazredniec (od leta 1807 dalje) ter leta 1816 osnovane dekliške šole že davno porazgubljcni ah uničeni. Morebitni ostanki teh arhivov pa so bili obenem z vsemi akti in Knjigami osnovne šole kot tudi med obema vojnama ustanovljene meščanske sole uničeni ob požaru poslopja osnovne šole, ki je izbruhnil ob bombardiranju 11. aprila 1()41. V marcu 1953 se je Okrajni arhiv preselil v dve pritlični sobi muzejske Stavbe in bil vskladiščen na nove police, nabavljene na stroške MLO Novo mesto. Delo v arhivu se je nadaljevalo v dveh smereh: 1. pridobivanje novih arhivalij, 2, sortiranje in urejevanje osnovnih arhivskih fondov iz gomile povsem izpremešanega arhivskega materiala, kot smo ga našli in shranili v prvih leti po osvoboditvi. Pridobljene so bile poslovne knjige vseh podeželskih hranilnie in posojilnic predvojnega novomeškega okraja z manjšim številom ostalih arhiyalij teh zavodov. S podstrešja, poslopia OLO v Novem mestu je bilo v maju 1957 in leta 1961, prepeljano več voz arhivskega gradiva bivšega OLO Trebnje, bivšega okrajnega odkupnega podjetja ter meščanskih zadrug okraja Trebnje ter ostankiaihivov. državnih posestev v Ncvcm mestu, Klc-vevžu, Dobu pri Mirni, Zalogu, Otoccu itd. Škartiranjc tetja gradiva je bilo izvršeno v smislu navodil SPK pri vladi FLRJ z dne 4.2.195'/ in na podlagi splošnega zakona o državnih arhivih. Skartirani material je bil pregledan po posebni komisiji, imenovani od tajništva OLO in o tem napravljen zapisnik. V naslednjih letih je bilo pridobljeno manjše število arhivalij iz nekaterih zasebnih arhivov večjo množino pa je odstopil Okrajni z^vod za socialno zavarovanje v Novem mestu, ki obsega ostanek predvojnega urada za zavarovanje delavccv. V kasnejših letih sc bili pridobljeni še deli arhivov bivšega okraja Črnomelj tet MLO Novo mesto V letu 1961 je arh' prevzel večjo mnnžino arhivskega gradiva tukajšnjega sodišča. Arhivsko gradivo sc urejuje po sledečih osnovnih skupiL ah: Zbirke, Upravni organi, Organi sodne uprave, Arhivi prosvetnih zavodov, Arhivi denarnih zavodov in podjetij, Arhivi društev in korporaeij, Graščinski arhivi, Arhivi zasebnikov, Vojaški uradi, Cerkveni arhivi in Arhivi NOl!. Vse te osnovne skupine se dele na vrste ustreznih fondo\ in podfondov. Celokupna metraža tega arhivskega gradiva znaša okoli 300 m. Poleg Okrajnega arhiva v Novem mestu hrani svoj arhiv še gimntzijr>. Tam ohranicno gradivo sega s svojo kroniko oziroma vpisnico vse v leto ustanovitve 1746 in i.na do sredine 19. stoletja ohranjene vpisnice z vrzeljo med leti 1B32/44 in 1849/50, delovodnikc od let 1792 do 1945, okrožnice od 1825 do 1929, akte, urejene po faseiklih od leta 1859 do 1940 in konferenčne protokole za leta od 1850 do 1932 z vrzeljo med leti 1877/80, Kapiteljski arhiv je bil po nekih sporočilih pred leti prvzet po škofijskem arhivu v Ljubljani. Poleg tega hrani arhivalijc tudi Študijska kmižniea Mirana Jarea v Novem mestu v svoii rokopisni zbirki, ki šteje več kot 4.500 enot. Vsebina rokopisnega oddelka je predvsem ,;terarna in kulturnozgodovinskega značaja in hrani Arbuá V] 1083 21 poleg lega tudi bogato korespondenco nekaterih slovenjih kulturnili delavev (Trdina, Meneinger, Razlag, ild ). Po melraži zavzema ta zbirka približno 13 m. Taksen je v glavnili potezah lij loriai novomeških arhivov oziroma arhivskega gradiva, ki ga hrani Okrajni arhiv. Dcio na urejevanju arhiva izvišuje le ena in še ta samo pomožna moč. Tudi sedanji prostor arhivskega skladišča v poslopju Dolenjskega muzeja je samo zasilen in začasen, čeprav ustreza vsai v tein ozirit, da jc prostor suh. Za količka; uspešno delo arhiva je potrebno predvsem dvoje1. 1. Nujno je treba misliti na pridobitev novih ustreznih prostorov, ki bodo po svojem obsegu zagotavljali vsaj za deset let možnost sprejemanja novih arhivalij m pravilno urejevanje in hranjenje tega gradiva. Zalo predlagam, da posvetovanje arhivarjev LRo v svojih sklepih sprejme priporočilo 'okalnun oblastnim orga-iioni, da v svojih načrtih in predračunih zagolovc lako vzpostavitev Okrajnega arhiva kot samostojne usla-nove kol ludi sredstva za uredilevustreznili prostorov. 2 Nujno potrebno je poskrbeli za namestitev kvalificirani]-. arhivarjev oziroma arhivskih pomočnikov, za kar sla v našem arhivu z odločbo ObLO, štev. 02/2-8492-58 z dne 13.1.1959 že sislemizirani delovni mesti za arhivarja s predpisano fakultetno izobrazbo in arhivskega pomočnika z ustrezno srednjo ali višje šolo. Društvo arhivarjev LRo prosim, da po svojih močeh in razvidu, ki ga gotovo ima nad mla dim arhivarskmi naraščajem, svetuje in prertlaga moči, ki hi za lo nastavitev piišle v poštev. Opombe Članek objavlr.mo oh oscmdc-cllclnici profesorja Janka J?rca, ki je miel 1a referat na 1. zborovanju arhivskih delavrev v Novem inestu lela 1962. I Jani o Jare, Novomc'ki mestni arliiv, Kr »nika slovenskih me si, Ljubljana J 937 sir 82-87 OH ENAJSTLM POSVETOVANJU Pelcr Klasinc Arhivsko društvo Slovenije pripravlja v okviru svojega i :obrazcvalnega programa vsako drugo leto posvetovanja, na katerih obravnava probleme, s katerimi se srečujejo arhivski strokovni delavei v slovenskih arhi iti. Dopolnilno izobraževanje arhivskih delavcev jc en;, izmed osnovnih nalog našega d rušiva, ki je že vsa lela od ustanovitve vedne z uspehom pripravljalo posvetovanja t. zanimivimi predavanji ali pa ie na njih reševalo tisla strokovna vprašanja, ki so bila v določenem trenutku najbolj aktualna v slovenski arhivski teoriji in praksi. Arhivsko društvo Slovcniic se vrslo zadnjih lel ua teh posvetovanjih loteva problemov, ki so v lesni povezavi s strukturami ustvarjalcev in arhivskega gradiva ali pa se nanašajo na probiCme metodologije mejama enakih ali Sorodnih arhivskih fondov. Praksa je namreč, da se ta pr; delu od arhiva do arljiva razlikuje. Arhivski strokov delavei smo si prav zaradi tega, pri urejanju določenih ^alegorij arhivskega gradiva aii pri urejanju cr ikih ali sorodnih fondov pridobili strokovne izkušnje, 3 katerih Smo potem na raznih posvetovanjih izmenjavali mnenja ter o izkušnjah obvestili kolege ler skupaj z njimi ugotavljali, kaj je slabo in kaj dobro pii opisanem načinu dela. Ker slovenski arhivi hranijo največ gradiva, ki jc nastalo po osvoboditvi in sc Z njim ukvarja največ arhivskih slrokovi.ili delavcev, smo sc že lela 197? v Kočevju lotili problcmoVj ki sc nanašajo na lo gradivo Vse rcierale iz tega posvetovanja smo izdali v posebni publikaciji. Med teini referati najdemo take, ki obravnavajo vprašanja strokovne obdelave arhivskega gradiva, nastalega po osvoboditvi ali pa lake, ki obravnavajo vprašanja uporabe povojnega arhivskega gradiva, pomembnega za raziskovanje obilohja socialistične graditve Med referati zasledimo ludi dva, ki sla obravnavala problematiko organizacije ljudske ohlasti in razvoja družbenih služb v Sloveniji po osvoboditvi. Posebci pa so bili na tem posvetovanju ohravnavani problemi zunanje službe ler problem iiiikrofilmanja in konzervacije ozirorrc. rc-st.-viacijc arhivskega gradiva Mnogi zaključki v referatin so izhajali iz dejanske arhivske teorije in prakse. Tako ali podobno politiko pri tematiki jc društvo vodilo ludi na posvetovanju v R.ndrneih (1979), kjer smo obravnavali probleme arhivskega gradiva upravnih organov ler ' Ankaranu (J981), kjer smo obravnavali arhivske prohlcme o giadivu gospodarstva Letos na enaistcin posvetovanju obravnavamo probleme, ki nastajajo pri urejanju arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij in društev. Pri tem gre v največji meri za gradivo ki je nastalo po letu 194^. Ob tem pa naša prizadevanja ne težijo k poenoteni arhivski teoriji in praksi, ker so različni pristDpi k obdelavi 22 Arhivi VI 1983 arhivskega gradiva mogoči in so največkrat odraz stania ter procesa nastajanja posameznih arhivov in situacij, v katerih je gradivo družbenopolitičnih organizacij prihia-jalo v arhiv. Pri tej raznolikosti nam je torej tekoče izmenjavanje izkušenj potrebno in s tem posiedovanje izkušenj ter znanja, ki si jih pridobivamo ob delu. Posvetovanje v Čatežu ( l9f3) sc loteva 'piašanja arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij, ki ie nastalo po letu 1945. To leto nedvomno pomeni piclomnico v vsem življenju in delu ter tudi v jugoslovanski arhivski teoriji in praksi pomeni od'očnjoČo okoliščino pri krite-lijih za formiianje arhivskega fonda. V tem letu so namieč začeli delovati novi politični, upiavni in gospodarski faktorji, ki so vzporedno z delovanjem ustvaijali tudi arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij. V času do leta 1950 je tega gradiva relativno malo. Po tem letu sc količina tega gradiva hitro veča. Ohianjenost tega gradiva ji: po področjih različna. Ugotoviti moramo namreč, da je ohianjeno gradivo družbenopolitičnih oiganizacij v precej ncuiejenem stanju. Pri družbenopolitičnih organizacijah namreč nismo imeli predpisanega pisarniškega poslovanja in tako ni bilo navodil za odlagrnic arhivskega gipdiva v arhiv. Po letu 1958 smo sicer tako navodilo dobili, vendar sc stanje ter odnos do dokumentarnega in arhivskega gradiva pri delu družbenopolitičnih oigamzacij ni bistveno spremenila. Dinžbenopolitičnc organizacije in delno tudi društva so namreč hranila arhivsko gradivo samo tako dolgo, dok ler je imelo upoiabno viednost. Potem sc jc gradivo na žalost odlagalo hrez pravega reda v prostore, ki niso odgovarjali niti minimalnim standaidom o materialnem varstvu arhivskega gradiva V takih piostoiih se je to gradivo dokaj hitro uničevalo ali kako drugače izguhlia-lo. Poleg tega pa sc je gradivo družbenopolitičnih oiganizacij izgubljalo tudi zato, ker gre pri delovanju teh za mnoge in hitre organizacijske in kadrovske spremembe. Kiatki mandati predscdnik6v, tajnikov, blagajnikov, administratorjev in podobnih so ncposiedno povzročili Škodo nad ohranjenim arhivskim giadivom. Ti funkcionarji so največkiat prav pri sebi Inanili najpomembneje dcknmcnte tako dolgo, dokler so opiavljali to funkciji , potem pa so gradivo, na hi za schoj lepo pospravili, največkrat preprosto uničevali. Neredko se jc celo zgo dilo, da so nekateri funkcionarji aihive diužhenopolitič-nrh organizacij hranili kar doma, od tam pa sc le redki našli pot v arhivsko ustanove. V zvezi s količinami arhivskega gradiva drnžbcnopolitič' nih organizacij je mag. Milovan Bosič v svojem refciaiu na posvetovanju Zveze arhivskih delavec Jugoslavije leta 1977 v Novem Sadu opozoril na dejstvo, da sc pri delovanju družbenopolitičnih organizacij pied letom 1950 odigrali pomcmhno vlogo ustni dogovoii in o teh dogovorih v ohranjenih zapisnikih ni mnogokrat niti enega samega stavka Mnogi zapisniki iz te dobe so namreč skromni v piav telegrafskem slogu. Po letu 1950 sc stanje izboljša tako glede vsebine in oblike arhivskega gradiva. V zadnjem času pa imamo težave že zaradi pieobširnega arhivrkega gradiva, ki jc nastalo in Še nastaia pri delovanji! družoenopolitičnih oiganizacij. V Sloveniji je stanje skoraj piav takšno, kakršno je opisal mag. Milovan llosič V času pred letom 19^0 imamo manj gradva, po letu 1950 malo več, po letu lC)66 pa že obilico arhivskega gradiva. Te velike količine arhivskega giadiva iz polpretekle dobe predstavljajo nemajhen problem že zaradi tega, ker takih količin arhivskega gradiva noben od slovenskih arhivov v ccloti, predvsem zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitct, ne bo mogel prevzeti v svoja skladišča. V kolikor pa do pievzemov tu ali tam le pilde, mora biti to gradivo prav tako urejeno in popisano, kakor smo zapisali v Zakon o naravni in kuUnrni dediščini. Če to gradivo ne piide v pristojni arhiv v urejenem stanju, se piav lahko zgoui, da gradivo za uporabnike dalj časa ne ho na razpolago. Z ozirom na današnjo situacijo namreč ni pričakovati, da bi se arhivi kadrovsko tako okrepili, da hi lahko pie-^zcli skrb za strokovno obdelavo neurejenega gradiva diužbenopolitičnih oiganizacij. Tudi enajsto posvetovanje arhivskih delavcev Slovenije se loteva mnogih arhivskih tein. Moialo pa bi tudi odgovoriti na vprašanje, kateri fondi družbenopolitičnih oiganizacij so v eeloti uničeni, kateri samo delno in kateri so fragmentarno ohranjeni. Zanimal hi nas tudi odgovor na vpiašanje, Kako je to giadivo ohranjeno m katero gradivo še hraniio ustvarjalci in v kakšnem Stanin sploh je to gradivo. V zveznem okviru je na nekatcia ta vprašanja že odgovoril leta 1977 v Mivcin Sadu mag. Srcdoje Ijlič. Podrobno sliko o stanju, količini, stopnji ohianjenosti in urejenosti pa nam bo nudil vodnik po arhivskih fondih in zhirkah v SR Sloveniji, ki je v tisku. Kontinniteta naših posvetovanj od Kočevja napiej je toiej nesporna. To posvetovanje pa bo moralo med dingim prinesti zaključek, da je potrehno arhivskemu giadivn nastalem po letu 1945, predvsem pa gradivu družbenopolitičnih organizaeij posvetiti več pozornosti, kot srno ga inu posvečali do sedaj. Izhajati moramo tudi iz dejstva, da prekinjamo s piakio, ki seje nekako udomačila posebno na terenn in v nekaterih večjih kulturnih centrih, da ninoci strokovno neusposobljeni pisei raznih krajevnih zgodovin ali organizatorji nekakšnih kiajevnih muzejsko-arhivskih zbirk, zbirajo arhivsko grndivo. Do tega gradiva pa piihajajo tudi tako, da zbirajo in odbirajo pomemhnc dokumente — arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva pomembnih ustvarjalcev največkrat p? prav iz gradiva družbenopolitičnih organizacij. Dostikrat jemljeio dokumente iz šc na terenu ohranjenih arhivskih fondov diužbenopoli-tičr Ji organizacij, diuštcv, zasehnikov in podohno Arhivski strokovni delavci se taki praksi moramo jasno in odločno upreti. Upieti pa sc moramo tudi privatizaciji glede uporabe arhivskega gradiva ter praksi v nekaterih arlivjj, da e določeno giadivo za nekoga dosegljivo za drugega pa ,pct nc. O uporabi gradiva lahko odloči samo ustvarjalec oziroma predajnik giadiva, diugačc pa mora arhiv upoštevati pravilnik o uporabi ailiivskega gradiva, ki smo ga sprejeli na osnovi Zakona o naiavni in kulturni dediščini. Izhaiati moramo iz načela, da morajo za aihivsko gradivo skibcu samo za to določene strokovne organizaciic imenovane arhivi in da lahko arhivsko strokovno delo opravljajo samo pravilno usposobljeni arhivski delavci. Ari -vi in amivski strokovni delavci pa bodo svoje poslanstvo lahko dobro opiavljali le, čc bedo razpolagali z aihivskimi skladišči in zadcstninii kapacitetami arhivskih po'ie, kjer bodo lahko arhivsko g.adivo dobro zavaiovali tudi pred večjimi katastiofami. Opozoriti tudi moramo, da skrb za pravilno materialno varstvo arhivskega giadiva kot kulturne dediščine slovenskega naioda ne leži samo na arhivskih stiokovnih delavcih, ampak moia biti za to zainteresirana tudi širša družbena skupnost Ta jc namreč zaupala hranjenje aihivskcga gradiva arhivom, mora pa tudi zagoto.iti pogoje za njihovo nemoteno delovanje Zelja arhivskih strokovnih dclaveev na tem posvetovanji! je prikazati toiej fonde družbenopolitičnih orga' izacij ir društev, ki jih hraniio slovenski arhivi tei opozoriti na pomembnost teh dokumentov za poznavanje nase pietckle in polpretekle zgodovine. Arhivi Vi 1983 23 ZUSAMMENFASSUNG ANLÄßLICH DIU ELFTEN BERATUNG DER AR-CIIIVISTEN SLOWENIENS 1'cter Klasinc Das Archivvcrcin Sloweniens hal von 22. bis 24. November 1983 schon seine elfte regelmässige Beralurig der Arcliivistcn Sloweniens veranstaltet. So wie schon einige Beratungen, insbesondere aber nach dem Ja.irc 1977, wurde auch diese in] Rahmen des Ausbil-dimgsprogramm des Vereins organisiert Das Vcicin wünscht mit den Beratungen vor allem zu denjenigen Fragen einheitliche Stellung zu nclincn und sie zu behandeln, auf die die Archivrsten bei ihrer Arbeit stos-seri. Da die slowenischen Atel live den grösseren Teil des Archi'.gntes, das nach dem Jahre 1(>45 entstanden rsl. in Verwahrung hallen, sind die meisten Probleme aniüss-lieh der Bearbeitung und der Fachmännischen archivistischen Ordnung dieses Arehivgutcs aufgetaucht. Das Verein hat schon im Jahre 1977 seine Beratung in KoCevjc iniensiv den Problemen .m Zusammenhang mit dem nach der Befreiung entstandenen Archivgut gc-widmcl. In 1979 hat das Verein auf seiner Beratung in Kadenei gesonderl die Frage des Verwaltungsarcliivgulcs behandelt, im Jahre 1981 aber die des Wirisehafts-archivguies. In 1983 konnte sich das Verein auf die Probleme hinsichtlich des Archivgutes der gcscllscliafts-■polilisclien Organisationen und der \fcreine einlassen Im Einlcitungsrcfcrat wurden einige allgemeine Fcsi Heilungen angeführt, um er anderem, dass es nit dem Ar-clhvgut der gesellschaftspolitischen Organisationen sehlechi gehandelt wurde und dass es noch schleich]er geschützt wurde Dasselbe haben aueli piq zahlreichen Referat; in anderen Republiken bestätigt, insbesondere diejenigen auf der Beratung des Bundes der Archivisten Jugoslawiens in 1977 in Novi Sad. ZGODOVINSKI ARHIV V CFLJU - NJEGOV RAZVOJ, VLOGA IN POMhN Franc Sedmak Arhivska deiavnost v Celju dobi institucionalizirano ohliko razmeroma pozno, čeprav segajo njegovi začetki v devetdeseta 'eta prejšnjega stoletja, ko /hira in hrani arhivalijc ccljski Mestni muzej. Ustanoviiev Zgodovinskega arhiva v Celju sega v Čas, ko te bilo ogroženo se tisto malo, kar je dinžbcnockonom-sko pogojena in občasna arhivska dejavnosi prelcklosli ohranila sega v čas po veliki poplavi leta 1954, ki je prinesla še zadnje razdejanje v že tako načeto in frag lnrntamo arhivsko dediščino. Ob štirih velikih požarih in desetih katastrofalnih poplavah, ki so jih zabeležili kronisti v času med 15. in 19. siolctjem in ob vrsti tujih gospodarjev, ki so si mesto Celje podajali iz rok v roke ni nič čudenga, da so izvirne listine starejšega časa redkost; tisto pa, kar se je ohranilo v prepisih, so si med seboj razdelili tmci. Tako prevzame s llabsbnržani Dunaj arhivalijc, ki so nastajale v pisarni grofov Celiskih; danes hranimo v celjskem arhivu le llcrmanovo listino in prepis listine Friderika 1F Od fnvdne knjige Celjskih grofov iz 15. stoletja so ohranjeni trije izvodi, od tega dva izvoda v Arhivu SR Slovenije in še tretji izvod \ jtaicrskcm deželnem arhivu v Gradcu ter prepis Josipa Mravljaka iz graškega izvoda v mariborskem Pokrajinskem arhivu. Največ starejšega gradiva ic v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, m^d drugim t udi "radivo celjskega viccdomskega urada, itajerski deželni arhiv se je sprva omejil na zbiranje posameznih dragocenih dokumentov in stin, sredi 19 stoletja pa je začel sistematično zbirati Starejše gradivo mest, trgov, župnij, samostanov in stare zemljiške knji- ge. Na eclj ;kem področju je sisicniatično zbiral gradivo po letu 1906 litdi Arniv namcstnišlva v Gradcu. Leia '882 ustanovi lokalno muzejsko driršUo Mestni muzej, ki v dcveidcseiili letih razvije arhivsko deja"nost Mcsina "bčina mu prepusti gradijo, ki je nastajalo pred letom I «50, zbere pa še nekaj posameznih listin. V tem času arhivsko dejavnosi močno hromijo neustrezni prostori. Z okupacijo leta 1941 sc razširi prisiojnosl Reielisggau-arclnva iz (iadea na vso zasedeno Štajersko. Rezultat tega ukrepa je sisicniatično zbiranje in evidenliranje arhn alij. ki jrr na celjskem področju vodi d: WoKgang Sittig ni pa ustanovitev celjskega zbirnega arhivskega skladišča v kapucinski cerkvi leto dni pozneje Zbfano gradivo umaknejo leta 1944 pred bombardiranjem v Stolz!ilpe pri Mnrrauu To gradivo je bilo delno izgubljeno, delno uničeno, delno pa ga je leta 1947 prevzel predhodnik Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Celjski okrožni zbirni center je po "'ojni z^ral precej arlnvalij1, najpomembnejše med njimi so zemljiške knji gc. Ob preselitvi v nove prostore v stari grofiji prevzame in uskladišči Mestni muzej preostalo graiivo zbirnega okupacijskega skladišča skupaj z gradivom okrožnega zbirnega ccntra in okupacijskimi fondi, ki so jih odkrili nekoliko pozneje. Po razdejanju, ki ga je pustila za seboj poplava leta 1954, naredijo prve korake za ustanovitev aihiva. Leta 1956 izda OLO sklep o ustanovitvi Arhiva v Celju, ki ga potrdi izvršni svet LRS leta 1957. Sedanji naziv dobi ustanova šele ln65. leta Arhiv sc iz životarjenja v težkih pogojih razvija v samostojen in iniciativen organizem, ki si utre pot iz prvotnega pasivnega zbiianja, urejanja in čuvanja gradiva do ustvari al nega dialoga s tistimi, ki to gradivo ustvarjajo in hranijo, pa tudi s tistimi, ki o arhivistiki kot specifični dejavnosti varstva 24 Arhivi VI 1983 kulturne dediščine do nedavnega niso vedeli mnogo ali sploh nič. Ena najpomembnejših manifestacij arhivske dejavnosti navzven je gotove stik z neposrednimi ustvarja ji arhivskega gradiva, ki ga Zgodovinski arhiv v Celju vzpostavlja z zunanjo službo v štirinajstih občinah. Prav tako pomemben pa je stik s širšo javnostjo preko tiska ali razstavne dejavnosti, ki govori publiki neposredno in na ravni vsakokratne dovzetnosti in potreb posameznika. Celjski Zgodovinski arhiv hrani arhivsko gradivo različnih provenienc in to1, fonde uprave, med drugim iond Mestne občine Celje in okoliških občin, sresKili načel-štev oziroma okrajnih glavarstev, Okrožnega idbora OFj Zasavje, okrajnega in okrožnega odbora OF v Ccliu, Deželnega si :tnika v Celju, Pooblašcennca državnega komisarja za utrditev nemštva na Spodnjem Štajerskem, po l. 1945 pa fonae okrožnega, okrajnih, mestnih, kra jevnih in občinskih ljudskih odborov, fonde sodnih piovcnienc fna primer okrožnega in okrajnih sodišč), ■emljiško knjigo, prosvetnih in kulturnih ustanov, soc: alnin in zdravstvenih ustanov, nadalje fonde gospodarskih provenienc, družbenopolitičnih organizacij, cerkve (minoritski samostan Celje, opatija Celje in župnije), družinsko in osebne 1'onde (J Dečko, Kartin, J. Kisslinger, M, Hrašcvcc, P Gollitsch) ter zbirke (normalije, listine, urbarji, načrti, kartografska zbirka, ost; nki gradiva gospossa Podčetrtek). Vsega gradiva je 606 fondov in zbirk, kar obsega 4200 tm, ki se hranijo v dislociranih skladiščih v Celju in v Trbovljah V letu 1983 je arhiv v Ccljir prevzel iz naslova restitu-cije iz republike Avstriie od Arhiva SR Slovenije približno 9 tm dragocenega arhivskega gradiva, ki obsega med drugim listine minoritskega samostana v Celju (24 kom) in dve listini trga Šentjur, rokopise samostana Žiče in samostana Jurkiošter, 4, kom), dva žička urbarja in urbar kaplani[C sv. Trojice v Celju, načrte in gradivo 19. Stoletja, ki obsega spise Okrožnega urada Celje, Okrajnega glavarstva Celje, okrožnice Gradbenega urada Celje, Okrajnega uraua Vransko, Konjice, Šmarje pri Jcisah, Gornjega grada, Rogatca, Laškega in okrajnega gospostva Laško. Nadalje je v teku prevzem fototekc Pelikan, za ecljsko območje izredno pomemhncga gradiva, ki sega preko dejavnosti tega atejjeja na področju echskc regije v prvo desetletje tega stoletja. Za dejavnost, vlogo in pomen vsakega arhiva ic izredno pomemben stik s širšo javnostjo preko strokovnih zborovanj, tiska ali razstavne dejavnosti Prva javna afirmacija Zgodovinskega arhiva v Celju je bila ob posvetovanju Društva arhivarjev Slovenije, ki ga je organiziral arhiv 10. in 11.10.1963 v Celju, po 20 letih pa se predstavlja na področju svojega delovania v Čateških Toplicah Leta 1963 pripravi arhiv gradivo za Vodnik po arhivih SR Slovenije. Do druge javne predstavitve mine polnih 19 let, ki pokrivajo .vso krizo arhiva, v katerem se kader v letih 1978/79 skrči na 3 strokovne sodclavee.Ta kriza predstavlja krizo odnosa širše družbene skupnosti do arh^a, hkrati pa šibkost organiziranega diužbencga vplivanja na družbe no zavest preko dejavnosti arhivov v Skupnosti arhivov. V letu 1982 je slavil arhiv svoj sret>rm jirbilej, javnosti se je predstavil z razstavo in katalogom, ki e prva natisnjena publikacija arhiva. Citirano iz kataloga: „Široko področje gradiva, ki ga hrani ccljski arhiv, je zastopano s Ircmi tematskimi skupinami, ki na širšem kronološkem' ozadju predstavljajo pomembnejše momente svojega-območja. Medlem, ko spodnja časovna meja ni začrtana in sc ravna po starosti razstavljenega gradiva, sc vsetri skupine omejujejo na čas pred oku- pacijo. Postavljena med mejni letnici podelitve mestnih pravic (1451) in okupacijc, jc irpravna zgodovina mesta Celja predstavljena v vrsti dokumentov, ki prikazujejo vse pomembnejše prelomnicc lokalne zgodovine. Med razstavljenimi listinami je tudi najstarejše in najdragocenejše gradivo, ki ga hrani arhiv. Eksponati stavbne zgodovine mesta Celja so še posebno fragmentarni m jih je bilo mogoče razstaviti le s tekstovnimi in slikovnimi dopolnili; zlasti starejše obdobje zastopa lc nekaj idejnih rekonstrukcij. Čc prenekatere reprezentativne stavbe ir.ed razstavljenimi eksponati ni, jc to le zato, ker so ohranjeni načrti za razstavo neuporabni ali pa so bili sploh uničeni. Poudarek zgodovinskega prereza šolstva jc na odnosu slovenstva in nemštva, kot ga utelešata struktura posameznih šolskih zavodov rn idejna naravnanost njihovih dijakov in ucitcljstva." Arhiv dejansko ne prevzema novega arhivskega gradiva že 20 let, r.epievzetcga gradiva jc med 15.000 in 20,OV1 tm. Da ne bi prišlo do uničenja arhivskega gradiva, skušamo zaščititi arhivsko gradivo pri imetnikih, kjer po dveh letih intenzivnih spremljanj ugotavljamo na splošno porazno stanje, ki ima svoj izvor v slabem vodenjri pisarniškega poslovanja imetnikov in v odnosu odgovornih stniktur do arnivov in do dela arhivarjev v delovnih organizacijah. Na podlagi poglobljene analize družbenih odnosov in ekonomskega stanja v arhivu ugotavljamo, da ekonomsko in finančno vprašanje ni odločilno za razreševanje pereče problematike, marveč vprašanje odnosa družbe do tega področja, ki m samo negativno, kar potrjuje izredno napredna zakonodaja, vključno s predpisi. Potrebujemo pa vsekakor izvedbeno politiko na nacionalni ravni. Perspektive za razreševanje cclotnega sklopa te problematike vendarle so O tem pričajo prizadevanja 14 občin ustanoviteljic Zgodovinskega arhiva v Celju v obdobju od leta 1980 dalje. Občine so v svoje srednjeročne plane za obdobje 1981 — 1985 vključile razreševanje kadrovske in prostorske problematike. Na tej osnovi jc bil leta l°80 osnovan projektivni svet za izgradnjo novega objekta za ccljski ahriv Vodi ga predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Celje, v njem so delegati 14 občinskih sku[rščin in občinskih kulturnih skupnosti, ¿c v letu 1980 je bil sprejet samoupravni sporazum o fiiianciranjii pridobitne projektne dokumentacije v sklopu piipra-'-Ijalnih del. Na tej osnovi je hilo leta 19^1 in 1982 zbranih za projektne dokumentacijo 3,2 miliona din Idejni projekl jc izdelan in verificiran v koordinaeiii arhivov SRS. Naročena in plačana jc študija za glavni, izvedbeni projekt. V teku so dogovarjanja za sklenitev samoupravnega sporazuma o financiranju odkupa zemljišča in komunalnega urejanja zemljišča po opravljenem lokacijskem pici/kirsu v višini 4"? milionov din. V obravnavi jc samoupravni sporazum za financiranje izgradnje ohjckta v srednjeročnem obdobju 1986--1990 v višini 2S5 milionov din (v letu 2000 bi ta znesek lahko opredelili z 1.255 milionov din). Katere akcije in kakšno pomoč potrebirjcmo sedaj'' Potrebujemo podporo združenega dela 14 občin ozr-ronia podporo celotnega združenega dela SRS. Potrebujemo enotno akeijo vseh 14 občin ustanoviteljic preko delegatskega postopka v Skupščini SRS in Zvezni skupščini, da sc med izjeme, ki jih ne zadeva prepoved investiranja, uvrsti izgradnja arhivskih skladišč in arhivov kot eelotc, kar pa je Sijer potreba cclotncga združenega dela SR Slovenije V tem smislu smo sc že obrnili na vseh 14 občiusKib skupščin in na republiški komite za kulturo, da postane nosilec akcije. Seznanjamo vas s Ariiivi V] 1983 25 podporo, ki nam jo v naših prizadevanjilI daje Arliiv Jugoslavije, ki je arhiv preko, katerega se poleg Arhiva SRS vključujemo v evropsko in svetovno arhivsko mrežo. Potrebujemo podporo Arhivskega društva Slovenije in arhivov v SFRJ, ne verbalno lemvec konkretno. V ba::i, ki ji pripadamo, smo si zagotovili podporo 5ZDL Slovenije, prizadevamo si jo pridobili tudi preko občinskih konferenc Z K in medobčinskih svelov na vseh političnih ravneh, Picpričam smo. da bodo združena prizadevanja koristna vsem arhivom in pripeljala do razrešitve naihuiših problemov na področju arhivske dejavnosti. ZUSAMMFNFASSING HISTORISCHES ARCHIV IN CELJE ■ ENTWICKLUNG, ROLLE UND BEDEUTUNG Franc Scdinak Historisches Archiv in Celje ist eine junge Institution. Es wurde im Jahre 1956 begründet, als der Bezirks-volksausschuss Celje den Besch In ss betreffend der Gründung einer selbständigen Voranschlagscinhul Arhiv v Celju (Archiv in Celje) gefasst hal Seine Aufgabt „die Sammlung, der Schulz und die Ordnung des Areluvgulcs von den administrativen, wirtschaftlichen und gcseiIschaftliehen Organe und Institutionen mil Silz m Celjc, weiter die Evidcnzfiihrung und die Sammlung des Archivgutcs in umliegender Gegend des Bezirks Cc ljc mit der Absicht, es vor dem Verfall zu schützcn" Im Jahre 19o5 wjrdc das Archiv durch den Itcsehluss der Versammlung der Gemeinde Celjc, die die Gründerin des Archivs ist, in ZgodcvinSKi arhiv v Celju (11 isto risches Archiv in Celje) umbenannt. Neben der Gemeinde Celjc, die die Archivgri nderin ist, haben das Archiv für die Tätigkeit- und Aufgabenaus-fihrung des Aiehivfaehdienslcs auch die Gemeinden Sevnica, Krsko in Brežice in fosavje, Trbovlje, Zagorje und Hrastnik in Zasavje, sowie die Gemeinden Laško, öcntjur bei Celje, Šmir|C bei Jelše, SloversKr Kcniic Žalec, Velenie und Mozirje vom Celje Gebiet bevollmächtigt. Sic haben ancli die Pflicht der Mitfinanzierung de: Archivs iibernomn.cn und zwar dureh dl; Gene iniickuliurgemeinsehaftcn, als sie begründet wurden. Nach dem Erlass des Gesetzes über die Natur- und Kullnrerbschaft haöcn alle Gemeinden Beschlüsse hinsichtlich der Ucgründung gcfassl. Das Archiv hal heute 28 Finanzier (|4 Kulturgemein-schaflen und 14 Gemeindeversammlungen, weil das Archiv neben der fachlichen auch die admnislralive Tatig' ncit vollzieht), mit welchen es die Jaliresarbeilsplänc über die Täligkcilcnaustaiisch aufgrund des Gesetzes1 über den freien Tatigkcitenaustausch beslimml Im Jahre 1983 lial das Archiv 4200 Lm des Arehivgules in 006 Befanden und Sammlungen aufbewahrt. Die Bestände und Sammlungen befinden sieh in den dislozierten Archivdepots in Cclje und Trbovljc, die aber schon nberfiilll sind. Schon seit einigen Jahren kann das Archiv fast kein neues Archivgui übernehmen. Man schätzt ein. dass es ungeJähr 1500 Lm solchcs /Arehivgules gibt, meistens desjenigen, das bei den über 1000 Rtgisl rat ureigner nach dem Jahre 1945 entstanden ist. Obwohl die fVchivliitigkeil in Celjc ziemlich spät eine inslituzioiialisicrlc Form angenommen hal, ist sie doeh schon in der zweiten Hälfte des vorigen Jahrhunderts zu he merken. „Das Archivgut im Gebiet von Cclie ist Jahrhundertelang von Urand und iibcrsch weinenden Flüsse vernichtet worden. Viele kostbare Urkunden sind in den Haiidcn von fremden Archiven, der Iclzlc Krieg hal der Arclnvcrbschafl grossen Schaden zugefügt, die Ueber-schwemmung im Jahre 1954 verursachte aber noch die letzte Zerstörung, die zugleich zum Alarm wurde so schncH wie möglich ciwas für den dauernden Schutz, systematische Arehivgutsammlung und -aufbewahrung zu lun."1 Heutzutage wahrt das Archiv in Celjc kostbares Archiv-gi il vom Bereich der Verwaltung und der offen Ii iehen Dienste, des Gerichtswesens der Grundbücher, wcilci da1, \rchivgut der wcltliehen, kulturellen und wissenschaftlichen Anstalten, der sozialen und GesundheitSausfallen, vom llercieh der Wirt^eliaft und des Bankwesens, [las Archivgut der gesellschaftspolitische Organi ationen und Vereine, der Kirche und der kirchlichen Organirationcu, die Familien- und persönlichen Bestände und Sammlungen. ]m Jahre 1983 hat das Archiv die Phololhek Pelikan, *owic auch 9 Lm des kostbaren Archivgnies seitens des Archivs der SR Slowenien erworben Damals wurden auch 10.100 Mikrotllmaufnalimcn gemaehl Die Tätigkeit des Archivs wurde der öffcnllichkcil durch die Presse und den Rundfunk vorgestellt. Sein silbernes Jubiläum hal das Archiv mit der besonderen Ausstellung gefeiert und auch seine erste Ihiblikalion veröffentlich! Im Archiv sind heutzutage 12 Angestellten laiig, davon 9 Fachieulc und 3 in der Vcrwa'lung. Man a.beilct die Projcktdokumenl&lion für den ßiu eines nenen Archivs ans. Das Idecnprojekl ist .schon bestätigt worden. Es wird an der Hauplprojeklstudie gearbeitet, die Gemcuidcn-Gründcrinncn verabreden sich hinsichtlich der Finanzierung des Grundslückabkaufs und der Investition, die nach dem Jahre J985 angefangen wird. 1 Marija Matiek: Jalirc des iislorlsehen Archivs in Cfclje 1957 19P2; UritraR anläßlich der Ausstellung im Jahre 1982 26 Arhivi VI 1983 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Ariiivi V] 1983 27 28 Arhivi Vi 198^ Arhivi V[ ]9fí3 29 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 30 Arhivi VI 1983 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arlim VI 1983 31 NACISTIČNI; DEPORTACIJL SLOVliNSKHCA PRE J) I V A T ST VA Ol iS A VS K EGA IN OBSOTEISKEGA OBMOČJA BREŽIŠKEGA OKROŽJA 1941-1942 Jože Vmccr l'osavje in Ohsotelje sta hila v času nacistične oknpaciic iu narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda del slovenske dnželc ki jc imel še svojo, posebno usodo Na ten i koščku slovenske zemlje so prišli inj bolj do i/inz;i nemški nacionalistični, ne samo nacistični osvajJni načiti jii pohlep pu slovenski deželi. Znčeli so z germa nizacijo slovenske dežele in genocidom slovenskega naroda, ki mu zlasti avstrijski vclikoneiuci in nacional-socialisti niso piiznavali pravice clo narodnega obstoja in domovine l'osavje in Ohsotclje jc bilo v nacistični upravni meditvi del okupacijskega oKiožja lirežice, ki je segal od Li.ice in Boliorja do Sotie in Bizeljskcga, piipadal pa mu jc mdi 10 do 15 km širok pas ozemlja na dcsncin bregu Save in brežiški trikotnik ob Krk. pod Gorjanci. Sin mejni pokrajini iretjega rajlia s fašistično Italijo in kvizliiiäko NDll (Nc/avisna država Hrvatska). Čeprav nikoli ni jnišlo do formalne priključitve okupirane slovenske Štajerske k tretjemu rajlm, so jo nacistični oblastni.;i olnnviiavali kot čisto nemško deželo iu sestavni del railia. baladi tega so na obmejnem področju izvalili še posebne raznaiodovaluc ukrene. I'o okupatorjevi statistiki z dne 111. septembra 1941 jc liicžiško okrožje obsegalo 910 km' in Štelo 72.285 prcbivalccv. Politični komisarji oziroma deželni svetniki Brežiškega okrožja so bili di. I lugo Sncttc, di. Wilhelm Kern in dr. Hermanu L:it; Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov je vse tri razglasila za vojne zločinec. Najpomembnejša naloga nemške civilne uprave je bila uničenje slovenskega naroda kot etnične eclotc. Na kratko jo jc izražalo Hitlerjeve naročilo šefn civilnc uprave za Spodnjo Štajersko dano 26. aprila 1941 ob njegovem ob'sku v Mariboru: „Machen .Sic dieses Land wieder deutsch'" ("Napravite un to deželo zopet nemško!). Nemška civilna uprava si je prizadevala, da hi to nuiočilo ua vsak način uresničila, popolnoma in čim* 1 rej. Med okupatorjevimi likiepi za uničenje slovenskega naroda kot etnične celote so bili najpomembnejši trije množično izseljevanje Slovcnccv, niiiožično naseljevanje Nemcev in poneiučcvmijc tistih Slovcnccv, ki bi še oHali na slovenski zemlji. Te tri temeljne raznarodc value ukrepe so nacisti ua Spodnjem Stajerskciu izvajali istočasno- ko so zanimli in izganjali Slovence, so liki a t i žc naseljevali nenišKc ljudi tei ponemčevali dež.elo in ljndi. Prva dva ukrepa so imeli za temeljni pogoj, lirez katerega Iii ne bilo mogoče doseči popolnega in naglega noiiemčcuja Slovcnccv. Scf eivilnc uprave dr. Siegfried Uiberrcithcr je nh svo-;-'ni prihodu v Maribor J 4. aprila 1941 že napovedal dcportacije Slovencev: „Nočemo to deželo tako pritegniti, da bo imel v njej nrostor le Nemec in tisti Štajerci, ki so se letn, deset-jgtj| in stoletja 'zvesto in tovariške boiili ramo oh rami z našimi sonarodnjaki, ki so bili nam po krvi zelo sorodni — pripravljeni tudi v poslednjih desetletjih hrepeneti z vsem srcmi po priključitvi k Nemčiji. S temi hočemo delnti. Iu vse drugo, moji sonarodnjaki, tega tndi javno ne prikrivamo, moia ven." I aprila 1941 jc na slovensko Štajersko nepiičakovauo iu tajno prispel lleiurieli lliiuiulci, državni vodja SS in šef nemške policijc, državni komisar za utrjevanje nemštva, najodgovornejši mož za izvajanje nacističnih rasnih teorij 18. aplila 1941 je llimmicr v .Maribom izdal navodila za de por taci je Slovcnccv „Smernic" za izselitev tu|eiodnih elementov z območja Spodnje Štajerske". Določil je. 1. Takoj je treba izseliti vse slovensko izohraženstvo. 2. Takoj bodo z družinami vred izseljeni vsi Slovenci, ki so prišli po letu lq14. 7 izhoroni je tieba preveriti ali so med njimi rasno posebno dragoceni elementi, ki jih nočemo prepustiti tujemu ljudstvu. Tiste, ki jih bodo izbrali po giobcm iz.hoin, jc treba nato poslati k osrednjemu vselitvencmii uradu, ki jih ho natančneje pregledal. 3. Izselili je tieba tudi prebivale: ob savskega pasu, ki obsega območje nemškega rajha jugozahodno od Save m območje okoli 20 km severovzhodno od Save Tukaj jc treba ravnali kot pri točki 2, 4 Izseliti jc treba ludi prebivalce lako imenovanega ohsoielskcga pasu, to jc območje, ki jc na p rilo'žen i karti označeno s črio. Tudi tukaj je treba ravnati kot pri točki 2. 5 Izseliti jc treba tisto vaško prebivalstvo po vsej Spodnji Štajerski, ki očitno kaže primesi tuj-; krv. Tudi tc oEebc je ireha podvreči grobemu rasnemu pregledu. (i Dmgr prebivalstvo, to je večina, ostane za sed 'j v deželi. Po gauleitcricvih pozivih bo v znamenje 3voic notranje pripravljenosti do Nemčije stopile v Štajersko domovinsko zvezo. Vsak vstop v Štajersko domovinsko zvezo bo odvisen od podrobnejšega pregleda v osrednjem vselil vene m uradu. Ponavljam in povzemam Skupine pri točkah 1—5 bodo v veliki večini izseljene do oo in več ousiotkov. Od njih bo pri grobem izboru, torej samo na pogled, samo majhen del rasno dobro ocenjenih prišel k podrobnejšemu izboru. Če bodo prebili podrobnejši izbor, bodo ti ljudje oziroma drnži-uc kol lasno dragocene, narodnostno pa kot nezanesljive presajene v rajh, kjei se nuj ponemčijo. Ves pri točki 6 omenjeni del prebivalstva pa jc neba podvreči podrobnejšemu izboril. Tu bo primer, da ho od 90 do 95 odstotkov Nemcev ali pa popolnoma spc.solu.ih za ponemčeiijr Iz krvnih ali pa političnih lazlogov lin odklonjen ic majhen del, ki ga bo ireba izselili kot je to piedvidcno pri točkah 1—5". llininilerjevc smernice so bile temeljno navodilo, po katerem je nato potekalo delo na več podiočjih: začeli so popisovati kategorije prebivalstva in jih poiitično ter rasno pregledovati iu preverjati, ustanovili so posebne nstnnove za deportacijc iu npnavljanje zaplenjene imovine, iskali piostor. kamor naj hi deponirali Slovence. Popisano prebivalstvo so nac.sti rasno in politično ocenili. Političnih oeen ji bilo pel, lasne štiri, od Cisto nemške do Nemcem soviažnc iu rasno neustrezne. Vodja rasne komisije je nalo oh primerjavi politične in lasne ocene določil končno oceno in s tem nadaljnjo usodo picgledanc osebe. Končne ocene so bile: V (Verbleib - ostane) L (Evakuierung izselitev) A (Ahreich preselitev v Nemčijo) U - St (Umsiedlung Steiermark — preselitev v Gornjo Štajersko) O (Oidcnilich — državljan tuje države, ki ima z Nemčijo dobre odnose) ali S (Sonderfall — posebni primer) Za posamezno i/.sciitvcno akcijo določene kategoriie 32 Arnivi Vi 1983 oseb so nacisli kmalu začeli uporabljali ime val. 30. maja 1941 jih je označil d'. Muller-Sehollcs v svojem poročilu: val predvideva izselitev vse slovenske inteligence, tiste, ki jo je že zajela varnostna policija, in tiste, ki je bila Ncmccm sovražna, pa je varnostna policija Se ni zajela. Na sploSno prištevajo k izobraženstvu noleg akademikov Sc vse učitelje, višje in srednje uradnike in vse abituriente. Izselitev 1. vala, ki bo obsegal okoli 2000 oseb, jc nujna. II. val naj bi obsegal ljudi, ki so se priselili v Spodnjo Štajersko po letu 1. 1914. Popisna akcija, ki so jo v ta namen že izvedli, je zajela okoli 44.000 oseb. Vendar pa sc jc pokazalo, da sc na izid prijav ni mogoče nasloniti, ker velikega dela popisanih oseb dejansko ni mogoče imen" za priseljenec Zalo je potrebno, da ljudi, ki spadajo v 2. val, podvržemo podrobnejšemu izboru, pri katerem bo Šlo predvsem za rasno vrednost in politično neoporečnost. Seveda naj iz 2. vala izpadejo popisani volksdculsehctji in vse osebe, ki so zdaj zaposlene v rudarstvu. Iz gospodarskih razlogov se žal ni mogoče odreči rudarjem Pri podrobnejšem izboru, za katerega jc že sestavljen načrt za pregled, bo izvedena natančna narodnostna razmejitev, da bi imeli na razpolage potrebne osnove za morebitna poznejša prcselil-vena podajanja S Hrvaisko, llalijo in Madžarsko. V ostalem pa mislimo na to, da bi rasno visoko vredne in politično neoporečne osebe 2. vala pustili na Spodnjem Štajerskem in da bi rasro neoporečne in politično ne popolnoma neoporečne osebe poslali v stari rajh. Iz 2. vala bi po oecnitvi ostalo za izselitev še HOOO-^.OOO oseb. III. val zajame vse prebivalstvo obsavskega in obsotel-skega pasu. Tam so komisije osrednjega vselitvcncga urada tako rekoč žc končale delo. Raz-n zelo majhnega dela volksdcutschcrjcv bo prebivalstvo tega območja skoraj v ecloli izseljeno. Po številu majhno "indišarsko prebivalstvo tega območja ne bo izseljeno, temveč preseljeno v severni del Spodnje Štajerske. S povečanega obsavskega pasu bo potrebno izselili 70.000 oseb, z malega obiavskega pasu ob ožjem poteku meje pa okoli 40.OOP oseb. V obsotelskem pasu je računati z okoli 10.000 12.000 izseljenimi in ravno toliko preseljenimi osebami. Osebe, ki v valovih 1—111 ne bodo določene z, izselitev, bodo skupaj s tistimi, ki jih bodo sprejemali v Štajersko domovinsko zvezo, podvržene prJrobncjšcmu izboru. Tiste osebe, ki se hodo prijavile v Štajersko domovinsko zvezo, pa iih bo ta rdklonila, kakor tudi tiste, ki se sploh ne bodo prijavile v Štajersko domovinsko zvezo, bodo prišle v val IV in bodo izseljene ali pa preseljene v stari rajh " Rasne komisije so od 23. apiua do 25. maja 1941 popisale, pregledale in ocenile prebivalstvo obsavskega in obsotelskcga pasu. O tem popisu ni ohranjenih ni-kaksnih dokumentov ali podrobne statistike Le tri Šolske kronike omenjajo pregled in ocenjevanje. Kronika sole v Bistrici ob Solli poroča: „V začetku maja je prišla v Sv. Peter izseljeniška komisija. Priglasiti se jc moralo vse prebivalstvo cclc občine Sv. Peter pod Sve tirni Gorami. Pripeljati so morali pred komisijo celo bolnike in onemogle starčke. Vsakega posebej so natančne opazovali in na posebne liste opisali telesne značilnosti našega ljudr.lva." Rasne komisije so na obsavskem in obsotelskem področju popisale 70.165 oseb. O popisu obstajajo podatki le v odstotkih. Skoraj nič ljudi ni prišlo v 1. rasno skupino, le malo v 11, več v 111. in največ v IV. Zato jC akcijski urad rasnega in kolonizacijskega uiada SS menil: „Glede na majhno Število družin Z rasno oceno 11 je toliko večji delež družin z rasno oceno IV. Nameravana izselitev prebivalstva s tega območja je torej tudi glede na izid rasnega pregleda upravičena in uter.ielje a." Za izvedbo množičnih dcportacij Slovencev jc llimmler zadolžil komandanta varnostne policije in varnostne službe. Na Spodnjem Štajerskem jc komandant varnostne policije in varnostne službe SS — Slandarlcfiihrcr Otto Lurker sam prevzel vodstvo preseljevalnega štaba Sestavljali so ga trije uradi ali rctciali, Prvi jc popisoval osebe, ki jih jc treba pregnati, drugega so sestavljale rasnopici skoval ne komisije, tretji jc tehnično izvajal deportacijc. 22. aprila 1941 jc Scf civilnc uprave ustanovil „Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nem-šiva". Njegova naloga jC bila upravljanje imovine depor tiranih Slovcnccv in naseljevan1" Ncmccv. Kmalu pa je začel deportirali sposobne za ponemčenje, in od 1942 leta ludi sorodnike partizanov in ustreljenih talcev. Natile in množične aretacije Slovencev so kmalu napolnile zapore na slovenskem Štajerskem in zahtevale ustanovitev večjih. Nastalo jc več preseli t ven ili taborišč - Auffangslagcr Umsicdlungslager. Glavni sla bili taoorišči v meliski vojašnici v Mariboru in v trnpislov-skem samostanu v gradr Rajhenburg nad Brestanico. Do konea julija 1041 jc bilo mariborsko laborišcc pomem bnejše, nato pa postane Rajhenburg edino. Skozenj io nacisli do 30. julija 1942 izgnali okrog 45 000 ljudi. 14. maja 1941 jc v grad Rajhenburg, ki sc jc poslej imenoval „Durchsehleusungslagcr Reiehcnhurg", pr; pel prvi komaidanl taborišča SS — Unierslurmfiihrer dr. Franz Slaub. Prcselilveno taborišče so začeli urejali v drugi polovici maja 1941. V gradu naj bi bilo prostora za 2.000 do 3.000 izgnancev. Prve izgnance, določene za pripravo taborišča, so privedli 25. inaja 1941 iz celjskega Starega piskra in Borla. Nemškemu okupatorju so se pri izgonu Slovcnccv pc javijalc nenehne ovire in jc moral izseljcvalne načrte spreminjali. Na prvi konfercnei o izganjanju Slovcnccv, 6. maja 1941 v Mariboru, so predvideli, da bodo iz zasedenih slovenskih pokrajin izgnali tretjino Slovcnccv približno 260.000 — v okupirano Srbijo. Vendar Srbija rakega šucvila ni mogla sprejeti, ker sc uslaii tja iz ganjali Srbe iz ND11 pa ludi vojska ni mogla dali na razpolago žclcznicc, Zato so se nacisti 4. junija 1941 v Zagrebu Sporazumeli z uslaši za vzaieinno izganjanje Slovcn cev iz zasedenih slovenskih pokraiin in Srbov iz ND11 Kolikor izgnanih Slovencev boao uslaši sprejeli v NDll, toliko Srbov bodo ihko :zgnali iz nje. Prcdidevali so, d; bodo iz Spodnje Štajerske deportirali v treh zaporednih valih. V 1 valu naj bi v času od 5. julija 1941 izgnali iz slovenske Štajerske 5.000 Slorenecv — politično obremenjeni in izobražence — neposredno v Srbijo, le rimskokatoliške duhovnike na Hrvaisko. V 2. valu naj bi od 10. julija do 30. avgusta 1941 izgnal' na Hrvaisko okoli 25,000 Slovcnccv, ki so se po letu 1914 naselili na slovenskem ŠlaiersKcm. V 3. valu naj bi od 15 septembra do 31. oktobra 1 ^41 izgnali na Hrvatsko okoli 6i 000 slovenskih kmelov i? obmejnih ircdelov slovenske Štajerske Že pred pričelkom uradnega izseljevanja so v nekaterih krajih, predvsem obmejnih, takoj po zasedbi aretirane Slorencc kratko malo pognali čez mejo v NO]]. V Po savju je 21., 22. in 23. aprila iz Brcžic odpeljal avtobus z napisom Luftreisefanrten - izlet. Pclial jc čez nemlko-hrvalsko mejo pri Bregani in se približno 2 km pred Samoborom ustavil. Aretirancc so s kovčki pustil' Arhivi VJ 1983 credi ceste, ac da bi se še dalje brigali zanje. Tako so iz Posavja izgnali 226 osjb in iih na seznamu izgnanih navedli skupno na listi 2.0a. V 1. valu od 7. junija do 5. julija 1941 so nacisti v 12. transportih izgnali 4.301 osebo. 1. transport je odpeljal z železniške postaje Slovenska Bistrica, nadaljnjih 10 s koroškega kolodvora v Mariboru, zadnji pa \z Rajhenburga. Razen 21? duhovnikov zadnjega transporta so vse odpeljali v Srbijo s iončnimi postajami Aran-djelovac, Gornji Milanovac, Cacak, Požega, Gruža, Kra-gujevac, Prcijina, Vrnjačka Banja in Trstenik. 9. j-jl i 1941 so se začele aretacije za 2. val. Ker je moral prcseljevalni štab zaradi vojske izprazniti melisko kasarno so najprej aretirali in deportirali v vzhodnih okrožjih Spodr;^ Štajerske. Od 11. do 27. julija 1941 so v H transportih poslali iz Maribora v Slavonsko c ožego 6.065 o-eb. začetku avgusta se je piescljevalni štab namestil v Rpihcnburgu. 6. avgusta so se aretacije nadaljevale, še isuga dne pa so morale biti ustavljene. Za naeiste so se pri dcportaeijah, ki so dosedaj tek - po načrtih, začele velike težave. Siljenje osvobodilnega boja in čedalje številnejše partizanske akcije na Gorenjskem in Štajerskem so zahtevale, da so Nemei policijske enote, namenjene za deportacijo, uporabili za boj proti partizanom. Depoitacij tako ni bilo mogoče tehnično nadaljevati, čeprav se samo deportirano prebivalstvo ni upiralo izgonu z orožjem. Ljudska vstaja v okupirani Srbiji in v predelih ND11, naseljenih s srbskim prebivalstvom, je zožila prostor za naselitev dcportirancev. Tudi genocid sihskcga prebivalstva v ND11, ki je beialo zato v Sroijo in nenadzorovano izganjanje v ND11, je jemalo prostor slovenskim i-.gnancem. Z deportacijam ie nastajala za naciste tudi velika gospodarska škoda, ker je prihajalo do zastoja v industnjskih panogah nujno potrebnih za nemško voino industrijo. Da bi preprečil gospodarsko škodo in zavil razmah NOB, je Hcinrieh ilimmler 21. avgust- 1941 deportacije ustavil in odložil do konca vojne. Že 25. avgusta 1941 pa je z „Odredbo, št. 45/1'' pod dolo čenimi pogoji dovolil nadaljnje dcportacije s Spodnje Štajerske. Na njegov sklep je vplival predvsem načrt o preselitvi kočevskih Nemcev na slovensko Štaierfko. Množične arctaeije v Trboveljske in, Celjskem in Brežiškem okrožju so se nadaljevale v začetku septembra, po vrnitvi policijskih enot z Gorenjske. Zakljuccnc so bile 27. septembra 1941, ko je tudi z Rajhenburga odpeljal zadnji transport 2. vala v NDM. V 2. prcscljevalncm valu, ki je trajal ol 9, julija do 27. septembra 1941 so nacisti s Spodnje Štajerske izgnali na ozemlje NDH 9.822 oseb ali od 25.000 planiranih komaj 39 odstotkov. Skupaj je bilo 21 transportov. 14 transportov s 6.092 osebami je odpeljalo iz Maribora, 7 iran ;pnrtov s 3 73u osebami pa iz Rajhenburga. Iz, Posavja in Obsoteli* je bilo v 1. in 2. valu skupno izgnanih 644 oseb. 226 jih je bilo izgnanih v „direni izseljevanju" ob prihouu okupatorja, 418 pa v rednem 1. in 2. valu: iz Sevnice 274," Brežic 131, Rajhenburga (Brestanice) 63, Senova 36, lloštanja 24, Loke 18, Krikega 19, Radeč 8, iz manjših krajev pa skupaj 71 oseb- Vprašanja nadaljnjega izganjanja Slovencev in Srbov ni m^^la rešiti niti širša konferenca nemških in ustaških funkcionarjev v Zagrebu 22. septembra 1941. Nacisti si prizadevajo najti prostor za slovenske izgnance. Bližal se je žc oktober in po načrtih b: izseljevanje moralo biti že končano, za izgon določena skupina pa je bila šc doma. Tisti, ki naj bi prišii na njihove domove pa so žc nestrpno čakali. Izselitev obmejnega prebivalstva Posavja in Obsotelja sn točno žc določile Himmlerjcvc smcrnice. Izganjali so ga zato, da bi dobili prostor za naselitev Nemcev. Nemlki naseljenei naj bi s tem, da bi sestavljali nekakšen „ljudski branik" ali ,jez" i.a jugu nemškega tajha, varovali ponemčenje Spodnje Štajerske, hkrati pa naj bi kot „obrambni kmetje" (Wehrbaucrn) varovali nemško mejo. Izgnano nai bi bilo vse slovensko prebivalstvo ne glede na rasno oceno. Tisti, ki so bili dobro rasno cenjeni ne bi bili priseljeni £ rajh, temveč v notranjost Štajerske, kier naj bi se por.cmčili. Obs^g ob savskega in ob sotel škrga izseljcvalnega pasu so nacisti vcčkiat spreminjali. Sestavljali so ga pravapiav tnje deli: obsavski pas, brežiški trikotnik in obMjtelski pas. 15 septembra 1941 jc zajemal 20 občin, meril okrog 760 Ion in Štel 51.777 prebivalcev po predvojni jugoslovanski statistiki, dcjansKo pa nekaj tisoč manj. 8. oktobra 1941 je urad pooblaščenca državnega komi-saija za utrjevanja nemštva v Maribotu poročal, daje za izgon iz Posavja in Obsotelja predvidenih 17.065 družin s 46.252 osebami.. 14 628 družin naj bi izgnali na Hrvatsko, 1.037 družin v N-mčijo in 1.401 družino v severnejše predele Spodnje Štajerske. Ker je ostalo vprašanje naselitvenega prostora za izgnane Slcvcncc v ND11 in okupirani Srbiji nerešeno, se je lleinrich Ilimmler odločil zn niihovo preselitev v Nemčijo 18. oktobra 194] je izdal ., Odredbo št. 53/1", ki je urejala izganjanje slovenskega prebivalstva in naselitev Kočcvarjev na izselitvcnem prostoru. 20 oktobra 1941 je šef civilnc uprave za Spodnjo Štajersko izdal izvršni ukaz o deportaciji ,,Razglas o državnopolitlčnih ukrcDih na obmejnem področju". 2e 20. in 21. oktobra ic bu razglas v slovenskem in n n-škem jeziku razšir _n na bselitvenem ozemlju. Sef civilne uprave je napovedal izgon v Nemčijo, naštel občine izselit vene ga območja, zagrozil s hudo kaznijo za odpor in sabotažo, zajamčil ooškodnino ter povedal, da se ti ukrepi ne nanašajo na ostalo prebivalstvo Štajerske in za tiste oh čine Trboveljskega in Brežiškega okrožja, Ki niso bile posebej naštete v razglasu. Istega dne sta hili tudi pomembni konferenci v Nemčiji. V Stuttgartu je bila konferenca *a vodje pokrajinskih akcijskih vodstev (VcHksdcutscher Mittehtelle), katerih taboreča so predvideli za nastanitev deportiranih Slovencev ter določili naloge pri sprejemu. V Nordlingenu so reševali transportna vprašanja in sestavili vozni red transportov. Za izvedbo deportadj je Himmler določil glavni štabni urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva, ki si jc za poenostavitev poslovanja uicdil vodstveni urad v Mariboru. Za vodjo vodstverega urada je bil imenovan SS - Oberfiihrer Kurt Hintze. 21 oktobra 1941 se jc vodstveni urad nastanil v Raj-hcnburgu. 23. oktobra 1941 se jc pričelo izganjanje z obnmjncga področja. Pričelo se je v Dobo vi, zajelo vasi Obsotelja ob meji nemški rajh — NDH in se nato pomika1^ proti zahodu proti Brežicam in Krškemu. Hintze jc 23. oktobra zvečer brzojavil glavnemu uradu v Berlin: „Prvi transport prescljcnrev iz Spodnje Majerske bo odpeljal 24. oktobra ob 10 uri in 28 minut. Najprej bomo odpeljali vsak dan 700 oseb v Spodnjo Slciijo Prvi izselitveni dan je potekal po programu. R^zpolo-zenic prebivalstva je mirno in pametno." Množično izganjanje jc tri tedne potekalo brez zastoja. Nato se je nekajkrat zaustavilo in lahko rečemo, da je potekalo v štirih valili. 1. Od 24. oktobra, ko jc odpeljal prv1 transport, do 17. novembra 1941, ko ic prenehal veljati vozni red sprejet v Nordlingenu, je bilo iz Rajhenburga poslalo v Nemčijo 34 transportov z 22.797 pregnanci. Pre- 34 Arn ivi V] 1983 poljani so bili v taborišča V^Mi (Volksdeutsehe Mittelstcllc) v Spodnjo Šlczijo 7.877 oseb, Brandenburg 2.084, Hanr.ovcrsko 1.7°5, Tuiinško 3.679 in n Saško 7.398 2. Po sestal novega voznega reda so 23. novembia 1941 deportaeijc nauai;evali. Do 7. decembra 1941 je bilo ■ 19. tianspof.Ji izgnano 9.94E pregnancev, 6.513 na Wiirttemberško in 2.935 na Badcnsko. 9. decerrbia 1941 so bile depo^tacije ponovno ustavljene. Dva od treh policijskih bataljonov sta moiala na Gorenjskem dušiti ljudsko vstajo. Deportacije pa so kljub temu potekale neprimerno hitrej: kot so to pričakovali in je bilo do 9 decembra 1941 že izgn 'nili 32 367 oseb, kar pomeni 77 oastotkov planiranih izgnancev. 3. Aretacije in deportaeijc se nadaljevale 22. januarja 1942 in to iz obcinc Leckovec pri Krškem. Od 24. januarja do 5. februarja 1942 je bilo v 5 transportih odpeljano na Badensko 2.07] oseb Doma so začasno še ostali železničarji, poštni uslužbenci, cestarji, rudarji, delavci v raznih tovarnah, pri gradnji letališča v Cerkljah pri Krškem, pri nemški naselitveni družbi in obrtniki. Doma pa niso pustili skoraj nobenega kmeta. Menili so, da to ni potrebno, ker bodo pridi kočei ski kmet in skupai z nemško naselitveno družbo pospravili pridelke Viri in literatura 1 Aih / Muzeja levolucije Celje: Abecedni seznam izseljencev po izseljevalnih valih na Spodnjem Štajerskem 2 Aihiv Muzeja levolucije Celje* Spominska pričevanja 3 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—* 1945, Ljubljana 19783 4 Metod Mikuž, Piegltd ¿godovine NOB v Sloveniji, knjiga 1 _2, Ljubljana 1960- 1961 5 France Skcrl, Nacisričnc deportacije Slovencev v letu 1941, Zgodovinski časopis 1952- 1953 5 France Škcrl, Nacistične deportaeijc Slovencev v letu 1941, Zgodovinski Časopis 1952-1953 6 Fian Ros, Slovenski izgnanci v Srhiji 1941-1945, Mnibor 1967 7 Stanko Skalar. Posavje v NOI1 1941, Bic/jce 19722 8 Tone 1 eienc, Nacistična laznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941- 1945, Maribor 1968 9 Tor.e F"ienc, Tragedija Slovencev na izselitvencm območju ob Savi in Sotli, KršKO skozi čas 1477 1977, Kiško 1077 10 . one Ferenc, Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Št, 26, Ljubljana 1°71 4. Pc, februarju 1942 so nacisti izvajali le še tako ime lovano .dodatno izselitev" (Nachumsicdlung) Trajala je od 26. .raïca do 30. julija 1942 Razen prcH"a]-stva obmeinega področja je vanjo že vključena tudi nova kategL,ri i pregnancev soiodniki partizano- in ustreljenih talcev s Spodnje Štajerske in Gorenjske ,Dodatne izselitve" ne vodi več Hintzejcv vodstveni štab, ki je ..iI 30. aprila 1942 ukinjen, temveč 1. referat urada pooblaščenca dižavnega komisarja za utijevar e nemštva v Mariboru. 12. avgusta 1942 je šef civilne uprave za Spodnjo Sta-jeisko izdal proglas o zaključku depoitacij iz .ako imenovanih nacionalnopolitičmii razlogov. Skupno so nacisti od 24. oktobia 1941 do 3C. julija 1942 izgnali v tret leni valu z izselitvenega območja ob Savi in Sotli v Nemčijo 62 transportov z najmanj 36 300 osebami. Slovenske izgnance so v raihu nastanili v več ko» 163 taboriščih VoMi (Volksdeutsche Mittelstcllc) širom Nemčije. Na groho so jih razdelili"v dve skirpini: sposobne za penemčenje fEindeutschungsfahige) 'n nesposobne za ponemčenje (rneht Eindeutschungsfaljjge). Izkorišča so uh kot ceneno delovno silo ter se pripravljali na njihovo naselitev na osvojenem „Vzhodu . Na domačije izgnanih Slovencev so takoj zaceli nrihajati nemški naseljenci. 15. novembra ]041 je prispel na krško železniško postajo pivi transport kočevskih Nemcev. Do konca leta 1943 so na izselitvencm območju ob Savi in Sotli nacisti naselili 3.483 nemških družin s 13 817 osebami. Naselili so 3.026 diužin kočevskih Nemcev z 12.222 člani, 259 družin bukovinslcih Nemcev z 872 člani, 91 družin besarabskih Nemcev s 317 člani, 4"? družin dobrudzanskih Nemcev s 184 člani, 39 družin južnotiiolskih Nemcev z 59 člani tei 3 družine invalidov s 7 člani. ZUSAMMENFASSUNG DIL NAZISTISCHEN DEPORTATIONEN DER SLOWENISCHEN BEWOHNER DES GEBIETES ENT' ANG DEN FLÜSSEN SAY¿ UND SOTLA, KRF1S BPF-Ž1CE, IN 1941 — 1942 Jože Vurccr Totale Vernichtung der slowenischen Nation wuidc zum Grundaufgabe und -bcstrcbu.ig dei nazistisclien licsatzungsbelrörden im okkupierten s'owenrschen Stcieimark. Sie fassten den IJeschluss das Land und die Bewohner zn germanisieren, diejenigen, die sich wider setzen, zu verbauneu und die Volksdeutsche! anzu siedeln. Das Land mnssten die slowenischen Hairer den leutselien Ansiedlern abgeben Die Bauein wurden unnötig und gefährlich und ,,mussten raus", 'm Kieis Rann okrožje Brežice dem gienzenden tiebiet des deutschen Kc.^hes an den Rüssen Sava und Sotla entlang, Luiden 'le. slowenischen Bewohner ain meistens massenhaft veibannt. Vom Zwangsraitmungsgehiet mit "1 lnl Ucwohner wurden von 23. Oktober 194] bis 30. Jirli 1942 nach liutsclrlaiid 36.300 Personen ver tic lit. Ungcfiilrr 6.000 Slovkcnen sind schon vorher gell ;lrtct, um dre Vertreibung auszuweichen. „Duich* sch iisunglager Reiclienburg", wodurch ungefähr 5.000 Verbannten ihren tragischen Weg nach Serbien, NDll (Nezavuna država Hrvatska Der Unabhängige Staat Kroatien) und Deutschland gehen mussteu, wuidc -um Ocnkmal de;, ¿usammcnbnichs von den grossdeutschen nationalistischen Bestiebungcn, das slowenische Volk zu vernichten. Arhivi VI J983 35 °R1S VIOCL IN POMENA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI PO OSVOBO-D1TVJ Dušan Nečak Doslej se zgodovina! na Slovenskem še ni lotil celovite analize enega bistvenih razločkov, ki naš so^alizem In čujc od socializma v državah tako imenovanega icalnega sceializma. Nimamo Se analize delovanja in jazvoja pa tudi ne podi ob ne analize vloge in pomena družbenopolitičnih organizacij pn nas. Zato sum se moral pu pripravljanju tega prispevka nasloniti skoraj izključno na liteiatnro, ki so jo napisali strokovnjaki drugih ved. Le diobec za osvetlitev te tematike sem lahko našel v slovenskem zgodovinopisju. Za zgodovinsko — razvojno analizo delovanja družbenopolitičnih oiganizaeij bo potiebno vložiti veliko vec tmdu in dela, kot sem ga bil sposoben vložiti v tem ticnutkn sam in bn zato moj lefcrat le orisal vl«go in pBicn družbenopolitičnih organizacij po vojni. V njem !:m poskušal nakazat1 glavne tcoietske predpostavke o /logi in pomenu družbenopolitičnih organizacij pr nas, kai pomeni, daje prikazana le ena plat medalje in da ic ?-ato nujno tieba razlikovati teorijo od piakse, ki tndi še n ;adostno in celovito znanstveno obdelana. ee in pomena družbenopolitičnih organizacij v Slo-|®iji |Xi osvohoditvi ne gie bistveno ločevati od vloge 111 pomena teh organizacij v Jugoslaviji, čeprav se vsi -obro zavedamo, da je bila na primer vlogu in pomen Osvobodilne fronte na Slovenskem že v čiSU NO H pre* drugačna kot drugod v Jugoslaviji. IJrnibciiopolitičnc tnganizaeije štejemo med subjektivne s'lc, med katere naš tcoictik in nacrtovalcc družbenopolitičnega sistema Edvard Kaidelj ne piišteva le njih, temveč še družbene oiganizaeijc raznovrstnega upa, državne organe, znanost, strokovne službe in vse druge 0lgaiiziianc elemente idejnega, političnega, stiokov nci*a, materialnega, znanstvenega in kulturnega ustvar ■ania ter spontano socialistično zavest, iniciativo in akcijo najširših množic kot izraz elementarnih tliužbe-"'h hotenj delovnega človeka in njegovih izk.ticuj, "pomembnejše družbenopolitične oiganizacijc ]iri nas a so ZKJ. SZDL in sindikati. Med tiste, ki jih "menja tudi slovrnska in jugoslovanska ustava, sodiio še Zvpza socialistično mladine in /veza združenj oiecv, saj tvorijo delegacije za zbore družbeiiopoPtu ■ 111,1 organizacij v skupščin ali družbenopolitičnih skupnosti, Vloga in pomen družbenopolitičnih organizacij se je 'n 11 as v času od leta 1945 do danes močno ^emiiijab jn spremenila Medtem ko je za prva poujua leta značilno zanemarjanie vloge in pomena tel1 družbenih subjektov, sledimo, zlasti od zadnje ;tave lcta 1974 dalje, njihovi močno poudaijein Lahko hi postavili tiditcv, da pomen družbeno-P itičrh organizacij raste z razvojem samoupiavljanja 1 da pielomnice v razvoju od adiniiiisttativiicga socializma - ljudske demokracije do samoupravnega socializma v. uclegjtskiin sistemom, sonpadaio s prt: 101111 L'ami v lazvoju vloge in pomena družbeno- 'jticnih oigaiiizaeo pr cm povojiieir časn in o temeljnih političnih in P^vnih dokumentih tega časa uruibeiiopolitičue organi- zaeiie in njihova vloga in pomen sploh nista omenjena.2 Kaze se veliko iiesorazmeije mea dejansko vlogo družbenopolit.čnih organizacij in njihovim normativnim uiejanjcm. To dejstvo neposredno izhaja iz tozadevne prakse narodnoosvobodilnega boja, k;ei se tudi v ldjučp-1] dokumentih o vlogi KPJ govori lazmeroma skopo ali nič, saj je bilo to potrebno zaradi stiatcgije in taktike vodstva NOli tako na notranjepolitične:!, kot tndi na nicdnaiodnem podiočju. Ustava SFRJ iz leta 1946, slovenska ustava iz leta 1947 pi tudi ustavili zakon iz leta 1953 niti v uvodnem niti v normativnem delu ne omenjata diužbenopolitičnih oigaiuzacii. To je v neposrednem nasprotju z vlogo KP Jugoslavije oziroma Slovenije, ki jo je ta opiavljala v družbeni p rak sil Tega ncsoraznieija ne pojasnjujejo samo z dejstvom, da so bili nasi prvi povojni ustavni dokumenti posneti po sovjetskem vzoiu, pač pa gre razloge zato piipicovati politični praksi, v katcii so bile partijske ■'! dižavne funkeijc osebno spojene. Ce bi v okvire ustav iz leta 1946 ali 1947, četudi dopolnjenih z bistveno novimi elementi iz ustavnega zakona iz leta 1953, opiedclili vlogo KI' in drugih aruibenopolitičnih organizacij, bi potrdili vtis, da so te organizacije sestavni del državnega oiganiziranja. Posebej je bilo opreaelje-vanje diužbenopolitičnih organizacij v državnih dokumentih nemogoče po preimenovanju Komunistične partije v Zvezo komunistov in Ljudske fionte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, saj bi tudi zgolj ustvarjanje takega ,'tisa ne bilo v skladu s sprejeto politično nsmeiitvijo 1 Šele, ko so sc z ustavo leta J963 spiemenile osnovne premise jugoslovanskega političnega .n diužbenega sistema, so vanjo prišle tudi določbe o družbenopolitičnih oigauizacijah. Cepiav še v vsem času do leta 1963 sledimo povečani vlogi družbenopolitičnih oiganizaeij in se je diužhcnopolitično življenje v državi in naši republiki spreminjalo, sc osnovni pravni normativi niso spremenili. Ko pa je nova ustava opusMa obliko, ki opredeljuje piedvscm državo in :c postala tudi ustava samoupravljani a oziroma temeljna listina samoupravljanja. je bil v njej piostor tudi za določbe o družbenopolitičnih organizacijah. Takiat so tako v temeljnih ustavnih načelih kot tudi v noimativnerr delu tejja dokumenta opicdclili osnovno funkcijo diužbenopolitičnih organizacij in posamezne konkietne pravice in (hvcznns i. \tndai omemba družbenopolitičnih organizacij v ustavi uc pomeni bistvene prelomnice v njihovem pomenu in vlogi. Bistveno prclomnico glede prilagajanja vloge Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih oiganizaeij laz.vijajočemu samoupravljanju pomeni VI kongres Komunistične partije Jugoslavije od 2. do 7. novembra J952 v Zagrebu. Na tem kongresu se je KPJ preimenovala v ZKJ, kar pa tj t najpomembnejše dejstvo, oziroma je to le izraz drugačne vloge komunistov v družbeni praksi Jugoslavije Konec je'bilo namreč tiste vloge paitijc, ki ji običajno rečemo „pa:tija na oblasti", torej enačenja partije z državo. V resoluciji VI. kongresa je bila njena nova vloga takole op'edeljena: „Zveza komunistov pii svojem delu ui in ne more biti neposredni operativno vodja in tiaredbodajalee niti v gospodarskem niti v diužbenem Življenju pač pa s svojo politično in idejno aktivnos'io, piedvscm s piepričcv; ■ njem vpliva v vseh organnac;ah, oiganih in ustanovah, da sprejmejo njeno liiiio in staluča ali pa staFšča 36 Ar In vi VI 1983 posameznih njenih članov."5 Aktivnost komunistov naj bi bila po tem kongresu bolj kot doslej usmeijena k delu v Ljudski fronti. Tako vlogo ZKJ je potrdil tudi novi statut Zveze komunistov iz leta 1958, v kateiem je zapihano, da je Zveza komunistov „zmeraj manj faktor oblasti in zmeraj bolj faktor ohiikovanja in razvijanja socialistične zavesti delovnih množic .. . Ko Zveza komunistov zavestno prenaša na družbo in niene organe - skladno s krepitvijo socialistične družbene baze ,številne poiitiene funkcije", ki jih je po zgodovinski nujnosti nekaj časa opravljala oziroma jih v določenih okvirih še opravlja in ko usmerja razvoj družbenega življenja v socialistični demokraciji, ne ustvarja sar.io pogoj za vsestranski lazvoj socializma, ampak varuje tudi sebe pred množičnostjo birokratizacije in politične izolacije, pied metodo uka-zovania, pred možnostjo, da ni iz revolucionarne zavesi ne družbene sile postala zavora nad ali njega napredka."'1 Podobne kvalitetne spremembe so v začetku petdesetih let storile tudi druge diužbcnopulitične organizacije. Na IV. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu od 22. do 25. februarja 1953 in nekaj kasneje na 4. kongresu SZDL Slovenije v Liubljani od 25. dc 27, aprila 1953, je ta družbenopolitična organizacija dobila novo vsebino in obliko dela. Ne samo, da se je Ljudska fronta preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, tem'.«c je dobila osnovno nalogo zavzemati se za socialistični razvoj dru/bc in v okviru svoje organizacije voditi „demokratično notranjo diskusijo o oblikah in hitrosti tega razvoja, Zveza komuniste kot del SZDL pa naj bi predstavljala njen najzavednejši del, ki se povsod in na vseh mestih bojuje za dosledno socialistično smel razvoja, za socialistično vzgojo delovnega ljudstva in oblikovanje njegove zavesti, ua bo same sposobno nenehno oživljati in razvijati socialistično iniciativo".7 Osnovne politične smernice in pomen družbene vloge obeh najpomemnnejših družbenopolitičnih oiganizacij so sprejele tudi druge. Zveza sindikatov Slovenije na svojem 3. kongresu od 24. do 26 maja 1953, Ljudska mladina, Zveza ženskih društev kot se j- po letu 1953 imenovala bivša AFZ, Zvc/.a študentov, ki << bila ustanovljena leta 1951 itd. Očitno je torej, da so družbenopolitične organizacije začenjale dobivati pomen v zgodnjih petdesetih letih, z začetki samoupravljanja in ob koneii tistega razdobja v povojni jugoslovanski zgodovini, ki ga imenujemo administrativni socializem. Vendar pa so najbrž korenine za takšen razvoj globlje. Pomen in vlogo diužbenopolitič-nih organizacij je nedvomno povečal naš spor z Infoim bbojem. saj se je kmalu pc objavi resolucije Informbiro-ja, Jugoslavija odločila za hitro napredovanje po bistveno drugačni poti kot do tedaj. Jugoslavija jc sla odločno v smer uresničevanja socialistične demokracije, v kateri široke ljudske množice - nc pa ozki partijski in državni aparat — prevzemajo v jvoje toke upravljanje vseh družbenih zadev ter odgovornost za usodo in rpzvoj socializ-ai; Re< je siccr, dL smo osnove za nekatere najpomem bnejše družbenopolitične organizacije prinesli že iz NOB, res jc tudi, da nas jc piav to - npr obstoj OF v Slovel iji ali Ljudske fronte drugod v Jugoslaviji, razlikovalo od drugiJi odporniških gibanj v Evropi in po vojni od drugih socialističnih držav, res pa jc tudi, da so v prvih povoinih letih te organizacije Uko p ¡i državni upravi kot v družbenem življenja igrale sekundarno vlego. Šele spor z In form birojem, s katerim jc bila pretrgana popkovina, ki nas jc vezala na prvo državo soeializma, nc pa tudi popkovina, ki nas. vcic s socializmom, so družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL, pnčobilc pomen. Vendar pa pomen in vloga še vedno nista aosegla tiste ravni, ki jo družbenopolitičnim organizacijam pripisuje naš družbeni sistem. Zlasti pioccs uvc'javljanja SZDL šc ni končan, na kar jc na primer opozoril tudi Josip Proz Tito na XI. kongresu ZKJ (20, -23.6.1978), kjer je posebc] opozorJ na primere podcenjevanja družbene vloge Socialistične zveze.8 Na diugi Strani pa letijo ua družbenopolitične organizacije očitki, da so le trans-nusija Zveze komunistov, kar po teoriji našega družbenopolitičnega sistema nc bi smele biti.9 V šestdesetih in v začetku sedemdesetih let seje izobh kovala celovita zamisel diužbcnc vloge Zveze komunistov in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Na mi strani jc v šestdesetih letih dokončno izoblikoval svoj pogled na to pioblematiko Edvard Kardelj,10 na dru^i strani pa jc pomenil XXVI amadna k Ustavi SR Slovenije iz leta 1971 podrobno opredelitev vloge, pomena in funkcij c diužbenopolitič nih organizacij pri nas Dognanja tega časa jc v ccloti prevzela naša zadnja listava iz leta 1974. V njej so opredeljene funkcije treh najpomembnejših duižbenopolitičnib organizacij Zveze komunistov, Socialistične zveze in sindikatov, kot pobudnikov in nosilcev politične dejavnosti za razvoj socialistične rcvolucijc in socialističnih samoupravnih odnosov, medtem ko jc posameznim družbenopolitičnim oiganiz.acijam v normativnem delu ustave zaupano neposredno izvrševanje ncka'erih funkcij upravljanja družbenih zadev Družbenopolitične organizacije po ustavi iz leta 1974 niso kakšna nadsistemska ali izven-sistemska sila, temveč delujejo kot notranja gibalna sila v temeljnih samoupravnih o'ganih in delegaeijab Naše družbenopolitične organizacije zato niso in tudi ni treba, da bi hile volilna telesa za boj za oblast, kakor so to politične stranke v parlamentarnem sistemu, ampak spe-citična oblika interesne organiziranosti delovnih ljudi in občanov na podiočjih, kjer sc ti interesi iziažajo v obliki ideologije, politike, znanosti in splošnih družbenih interesov. 1 Po Kardelju so diužbcnopolitičnc orga-n:iacije ogrodje cclotncga političnega sistema, v katerem morajo vsi diužbeni dejavniki, tudi družbenopolitične organizacije, prevzemati svoj del odgovornosti za niegovo lunkcioniranjc. To velja še zlasti za Socialistično zvezo in sindikat ki se morata ukvariati z. vsem, kai sc pojavlja kot točka dnevnega reda, o kateri ra? pravlj ijr delegacije, delegatska telesa ali kot prohlem v drug;h družbenih sredinah. Družbenopolitične organizacije sc morajo uk\arjati nc le s splošnimi družbeniu vprašanji, temveč z. vsakodnevnimi konkretnimi pto-hlcmi delovnih ljudi in občanov, s katerimi se srečujejo v samoupravnih organizacijah, njil lovih dclcgaeijah, skupščinah itd.12 Ustavne določbe o vlogi in pomenu družbenopolitičnih organizacii so t "k o šiiokc in pravniki tidijo, da je njihov položaj opiedclj cn tako podrobno konkretno kot v nobenem drugem ustavnem sistemu.1,1 Toda kljub temu te določbe ne posegajo v notranjo organizacijo, način delovanja in funkcijc teh oiganizacij. Omejujejo se na tiste pravice in dolžnosti diu*benopolitičnih organizacij, ki so neposredno povezane z uresničevanjem oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi.14 Ariiivi V] 1983 37 Konkictizaeijo in lazčlcnitev ustavnih določb najdemo v izvedbeni zakonodaji na piimcr v Zakonu o združenem delu, kjer so podrobneje opredeljene pravice in dolžnosti sindikata, dalje v zakonu o temeljili sistema drnibenih sredstev iu v Zakonu o temeljih sistema državne uprave glede družbenopolitičnih 0'ganizaeij.15 OgLjmo si v obrisih današnjo viogo in pomen treh ■lajpomembncjših družnenopclličnih organizacij: Zvezo to miunstov, Socialistično zvezo in /vezo sindikatov Vl"ga in poiucir Z.KJ sc od VI. kongresa dalje msta bistveno spiemenila, take daje v ustavi opredeljena kot vodilna idejna in politična sila delavskega razieda in vselj delovnih ljudi pri graditvi socializma m pri nresni-čcvaoju solidarnosti delovnih ljudi ter bralstva in enot-"osti narodov in naiodnosti Jugoslavije in kot glavni pobudnik in nosilce politične dejavnosti za varstvo iu za nadaljnji lazvoj socialistične icvohienc ter sccialistioniii samoupravnih družbenih odnosov. Za zgodovinarja torej pcmeni arhivsko gradivo, ki ya ustvarja ta družbeuopo-'"■lična organizacija pomemben vu, iz kaieiega lahko skonstruira delovanje tistega elementa jugoslovanskega družbenega razvoja, ki je najbolj odločilno vplival na vigoslovanski povojni razvoj. To pa ne pomeni, da bi "m obdelava razvoja iu dejavnosti te družbenopolitične ''tganizacije iu analiza njenega gladiva zadosti za pisanje PovojiK jugoslovanske ali slovenske zgodovine, ker vl.^ga in pomen ZKJ iic izhajata iz ustave, temveč wstjW ic regi3irira vodilno vlogo ZKJ, ki si jo je KPJ Pjit irila v NOB, najdemo v ustavi največ določb o fjDl SZl)L kot nasicdiiica Osvobodilne fronte iu L/1 Iske fronic zdiuzuje vse napicunc usmerjene socialistične sile, To pomeni, da jc član SZDl. prostovoljno lahke vsak, ki ima pozitiven odnos do samoupravljanja, iicuviSčcnosti ter bratstva iu enotnosti-jugoslovanskih airdov Tisti, katerega delovanje jc v naspiotju s te-tiiclji 1 iiin načeli statuta Socialistične zveze, pa član ne ™)rc pcsiati. Delovanje delovnih ljudi in občanov v -IH je ustavila piavica. l'o slalnlu S/DL sc v njej liudie iu občani zavzemajo za lircsničiiev druž-'ciioekonomskih in političnih ciljev iu odnosov, /upi n 1 i P t i lili ZKJ, za mesničilev ustave iu pro-t au |ih aktov Socialistično zveze, osebej p;i ju ;reba izpostaviti vlogo SZDL v postopku ^'ndidiranja in volitev članov delcgacii in delegatov ri1 no]iolitičnili oigamzaeij tei funkeionarjev družben 'Pol ičuih skupnosti pa tudi pii spremljanju in oce-".'Cvanm njihovega dela. Z drugimi besedami, SZDL P ne:, i , IlaSi dlll?t,i tlsf0 družbenopolitično organiza-eiJ°. ki je potem, ko jc KPJ opustila vlogo klasične 11(1 ic, pievzela od uje najpomembnejšo strankaisko plačiliU st, nastop na volitvah. Druga pomembna vloga ^ je skrita v tistem določilu ustave, ki pravi, da ■ ne zduižnjc samo posameznikov, temveč tudi .luove družbenopolitične organizacije in druge sociali: 10 ii-mcrjene organizaeiie in diuStva. To pomeni, da jc irliiviko gradivo, ki ga ustvarja SZDL za zgodovinarja ki hoče raziskovati konkretni družbeni razvo^ pri "a ■ nepogrešljivo. q "a sindikatov je najširša oiganizacija delovnih ljuui. enem pa je to organizacija, ki jc bila v povojnem asu v iiiSi javnosti najbolj „sporna". V njej bi se oial d-lavei boriti za uresničevanje interesov, samo-'r' ^ih in drugih pravic delavcev, za zagotavljanje nakoptavnosti delavrev v združenem delu, za razvijanic r°iz vaja In ili sil diužbc m produklivnosli deia, za naj- širšo udeležbo delavcev pri upravljanju funkcij oblasli in upravljanju drugih družbenih zadev in za zagotovitev socialne varnosti in življenjskega standarda delavcev. Marsikcd le vloge sindikalna oiganizacija ni imela in od tod tudi njena ,,spornost". Gotovo jc najpomembnejša njena funkcija v kandidacijskem postopku. Ta se bolje uresničuje, Tudi Zveza sindikatov ima podobne naloge kot SZ!)L, s tem da jih liiesničujc v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, Socialistična /veza pa v kiajevnih skupnostih V lom leži tudi del odgovora na vprašanje, zakaj najširša diužbenopolitčna oiganizacija S/lJl s svojimi najmanjšimi organizaeij-skimi enotami ni prisotna v delovnih oiganizacijali iia realizacijo navedenih temeljnih funkcij ima Zveza sindikatov na voljo pomembne inštrumente in to je sodelovanje in spodbujanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, saj Zveza sindikatov sopodpisujc tiste samoupravne sporazume, S katerimi se urejajo medsebojna razmerja delavcev pii delu ali dolo čajo osnovra uieiila za razporejevanje in delitev sredstev za osebne dohodke 16 V skiadu z družbenopolitično pomembnostjo Zveze sindikatov je tudi arhivsko gradivo, ki ga ustvarja. Ob zaključku tega grobega orisa vloge in pomena družbenopolitičnih oiganizacij pri nas naj se kratko ustavim ob pomembni novosti, ki še jasneje opicdelj"ie vlogo in pomen družbenopolitičnih organizacij. Ustava iz leta 1974 jc v naše družbenopolitično živlienjc nvedia ori giualno novost, ki naj b listiczala Kardeljevi m ustavni konccpciji družbenopolitičnih organizacij kot notrame ustvarjalne gibalne sile vsega političnega sistema 17 Diuzbcnopolitične organizacije so namreč postale del skupščinskega sislema, njihovi delegati pa so neposredno vključeni v sestavo skupščin in družbenopolitičnih skupnosti. Oblikovani so diužbcnopnliticni zbori v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Tako na) bi sc kicpil položaj skupščin, sai se jc v povojnem času vpliv družbenopolitičnih organizacij uveljavljal pogosto predvsem preko izvršilnih dižavnih oiganov, kar jc kiepdo izvršilno funkcijo, včasih pa jo jc ZK deloma celo prevzemala nase. Zanimivo pa jc, da so bili ob uvedbi družbenopolitičnih zboi ov mnogo glasnejši in številnejši pomisleki, češ da obstoji nevarnost ponovnega spajanja ZK z oblastno strukturo kot pa ugovori, društvo oblastno razpuščeno, je vse premoženje z tjok umentacijo vred zapadlo zakonu. Katere vrste gn.dtvi hf bilo treba v lakem jirimenr predati politični oblasti, 111 b,lo posebej našteto, /alileva oblasti po društveni dokupi laciit se je skrivala običajno pod oznako „premožen-J • Dntšlva sc bila za državo, kar zadeva doknmentatno ,n a hivsko gradivo, ce uporabimo za društvene spise sodobno terminologijo, skora da nepomembna, in sicer vse dotlej, dokler se niso vtaknila v njene kompcteirce 1 oteru jp poslal za državo ponicniben vsak najncznalncjši rrst veni papir, kije imel komaj dokumentarno, kaj šele rajr,0 zgodovinsko vreducst. Seveda takšna „ovrednoten Ja d išlvene dokumentacije niso bila prisotna samo v časn Mettcrnichovega absolutizma, ampak so se spora ,6no pojavljala sko/i vso našo zgodovino. Društva, zlasti vcc.ia (npr. kmetijske družbe), so v pravilih (slaluii) in poslovnikih v glavnem že vnaprej določila obseg ir. značaj »administracije", ki je potem glede na usmeritev ru intenzivnost delovanja rstvaljala dokmnentarno giadivo c na 1 a ve, da si je raz v ;ajoča sc društvena zakon oda-j1 lahko z. nje izluščila kategorije gradiva arhivskega Pr nena Seveda do taksnega usklajenega razmerja med 'ikonoJajo rn dokunieutarnim gradivom, da bi se na eni am društvom predpisovalo katere vrsle morajo urrjno ali, na drugi strani pa narekovalo, kako jih motajo "ti i 11 kdaj izločiti ali predati v varstvo drugam .¡rhi /i), je dolgo ni prišlo. Kako pa je do tega polem, v -tletjnj do 191 S, med obema vojnama, za okupacije, < bila slovenska društva ukinjena, ]io osvoboditvi dn '"Mš Pohajalo na rieKdaniem Spodnjem Štajerskem, ■c imo tq kratko prikazati v nadaljnjem razpravljanju inod,jee naše obravnave bodo, koI kaže že naslov, ^koni 0 društvih in arhivska zakonodaja glede na /arstvo ^KUmentarnega in arhivskega gradivi drušlev. Vse to na r Jv;iflvariem ozemlju 111 brlo bistveno drugače, koI v vel 1 5'cvcnski'1 pokrajinah, z izjemo Prckmnrja, kjer je Ra-ru posebn?? praksa, utemeljena v ogrsld zakonodaji. , 'p J- b^Ia od dežele do dežele predvsem samo v tem, 7nla -,e kalera ail njih oh splošne avstrijski društveni Lra r1*' /aCc,a dejansko izvajati varsl'*o Brivskega | tli a ( r n:l^nr priiu^f. društvenih arhivov) in v kolik 1 ' obsegu je bila v dobrih 150 letih zbran: drnSlvena :u'nent?cija. Zanjo, kakor rečeno, društveni zakoni dolgo niso ;meli posebnega posluha, lake starejši društveni arhivi, ki jih v manjšem obsegu hranijo naše arhivske ustanove, niso pitajali ranjc po formalno pravni (regularni) poti Društveni arhivi, največkrat pa samo deli teh, so prihajali v hrambo javnih zgodovinskih institucij po navadi z zapuščinami pomembnejših društvenikov (npr G.R Puff, J Muršec, J. Sclimiderer ipd.). Arhivske ustanove so bile pri nas sprva še sestavni del (oddelki) muzejev Društva pred marčne dobe, zlasti zgo dovinska ( za vsako deželo posebej), so imela po navadi sedež pri muzejn (npr. Zgodovinsko društvo za Kranjsko v Deželnem muzejn v Ljubljani, Zgodovinsko društvo za Štajersko pri Joanneumii v Gradcu). Tako na začetku našega društvenega življenja Še ni bilo problema, kje in kako luaniii dokumentacijo pomembnejših društev Za dokumente društev, ki niso imela sedeža pri zgodovinskih institucijah ali lastnih poslovnih prosUirov, kol npr. kmetijske družbe, velja, da so se hranili zdaj tu zdaj lam. kjer je pač imelo društvo ali zdrn/cnie (npr. kirurgov oziroma zdravnikov) trenutno svoje prostore. Naravno je, da je takšno sianje negativne vplivalo na varstvo društvenih arhivov. Povsem nasprotno je bilo, kakor rečeno, pri društvih, kjer so bili uglednejši uslužbenci posameznih strokovno usmerjenih ustanov (npr. muzeja, kmetijske oziroma industrijske družbe) vodstveni odborniki, ki so daialf druilvu prostor za shajanjc m administracijo.Ti' c nato kar ostajala v zavodu, kr si je sčasoma pridobil na iiiiemr (npr. Joanne um v Gradcu) in imel tudi Sicer razumevanje za varovanje arhivske dokumentacije posameznih drušlev (tako npr. Indi za akad. društvo Slovcm a v Gradcu iz leta 1G48) Načrtno pa indi takšne ustanove, ki so sc sicer že zavedale pomembnosti društvene dokumentacije za knltnrnopolilicno in splošno narodno zgodovino, niso zbirale, niti dajale kakšnih navodil, kako naj dragocene akte hranijo ustvarjalci dokumentarnega gradiva. V smislu ohranjanja takšnega gradiva, se/eda samo „odbranih" kategorij trajnega poučna, so sprva največ opravila piizadcanja graškega zgodovinskega kroga okrog irai I vojvode Ivana. Številne ankete iz prvega in nas'cdnjil-desetletij 19. stoletja, s katerimi bi sc naj zbralo '.opograf-sko in drirgo statistično gradivo o Štajerski, so zbudile splošno zanimanje za pisane dokumente vseli vrst, tako tudi društev oziroma združenj.Sistematična in smiselna organizacija zgodovi..opisnega dela v Gradcu je še zlasti opozorila na pomembnost pisanih dokumentov za deželno zgodovino. Po posredovanju nadvojvode Ivana je uspelo članom, bralnega društva pri Joanncumu (Mnchar, Warlingcr) končno le ustanoviti Zgodovinsko društvo za Notranjo Avstrijo s sedežem v Gadcu. Leta 1843 je nastalo to društvo, ki je poslalo matica za deželna (provincialna) zgodovinska društva, od katerih je nastalo štajersko 1844 Centralistične težnje osrednjega društva so vodile poleni od nesporazumov k odcepu (šlajersko 1849. koroško in kranjsko pa 1850) in k ustanavljanju povsem samostojnih deželnih zgodovinskih društev. V Gradcu se je druilvo (namreč Historischer Verein für Steiermark) na novo organiziralo leta 1850. Kmalu po tej obnovitvi je razširilo svoj program. Poleg redirih članov c našlo številne sodelavce med podcžcisko duhovno in posvetno inteligenco Na izobraženslvu je slonela predvsem vsa teža akees-jc za deželni muzej (oziroma za n;egov arhivski odde ek>, likrali pa tudi izpolnjevanje drriJlvenih akcij (npr. pisanje krajevnih kronik). S^or.jj v istem časn ke graški hislorialski krog, se je za kronikalno registriranje kr;i|cvne ozi;oma deželne preteklosti pote > vaia indi cerkvena ohlasl. Tako sla lava minska irseko irska škofija, prv lela JR5S, drirga pa 1856, razposlali obširnejša navodila za pisanje župnijskih kronik, s čimer sla uradno prispeval' k sirlematicnemu in seleklivneint: zbiranju arhivsko ponembnega gradiva vseh kalegop 40 Arhivi VI 1983 pomembnih za krajevno zgodovino. Tudi po Bjrugih oblikah forsiianfa deželne zgodovine, tako npr. prek kore-spondentov zgodovinskega druitva ali gimnazijskega pouka Štajerske deželne zgodovine, nagrajevane z V/artim gerjcvo Štipendijo, se je Sirilo pri občinstvu spoznanj:, da so arhivski viri eden najnorrembnejših temeljev za solidno zgodovino. Naravno je, da se sprva ni gledalo, kakšnega izbora so arhivalije, zato se društvena dokumentacija posebej ne omenja. Pomembno je bilo samo to, daie bil dokument „dragocen", da je pričal o „slavni" deželni preteklosti, Na drugi strani pi je bila omemba društvenih arhivov seveda popolnoma vezana na njihovo vcčjO ali manjšo prisotnost v družbi. Ctuštva so bila tedaj še v „otroški" dobi s raje ga razvoja, moril jih |e državr sistem (absolutizem), doba narodnega „brstenja" (revolucionarno leto 1848) je bila prekratka, da bi društveno življenje zapustilo trajnejše sledi, in naslednja doba (obnovljen absolutizem) je društva, predvsem politična, povsem sistirala. Društvena odjuga je nastala šele na začetku 60-let 19. stoletja, z obnovljeno ustavno dobo, zlasti pa po letu 1867, ko je nov društveni zakon postavil društ-eno življenje v eislitvanskem delu monarhije na nove temelje, ki so z malimi spiemembami in dopolnitvami vzdrzali do konca Avstro-Ogrske Preden na kratko spregovorimo o društveni zakonodaji, naj sledi nekaj besed o društvih. Kaj so? Na to vprašanje bi lahko odgovorili z vsakokratnim društvenim zakonom. Po novem zakonu o društvih, ki ga jc republiška skupščina sprejela 4. dccem-bra '974, veljati pa : začel 20. decembra istega leta, so druitva, gleaano pravno, pravne osebe, in sieer civilnopravne osebr Takšen status pa si društvo pridobi z vpisom v register društev pri pristojnem upravnem organu za notranje zadeve. Po drugih, starejših razlagah so društva trajnejše in piostovoljne zveze več ljudi z dolocc-nim namenom. Zveza se največkrat predvideva za nedoločen čas, redkeje jc čas trajanja naprej določen. Članstvo v društvu ni stalno, število drustvenikov ali raste al: pada. Društva zasledujejo najrazličnejše namene in se po tem tudi delijo na razne vrste, od katerih so poskušala politična vplivati tudi na dižavno ureditev, brž ko so se razvila v politične stranke. Pravica do ustanavlianja društev izhaja iz ustave, Društvo lahko ustanovi več oseb. k imajo skupen cilj, reguliran s pravili in drugimi akti. Ta pravica do ustanavljanja društev zaradi skupnih ciljev in skupnega delovanja na določenem področju spada med tiste temeljne pravice, ki izhajajo iz neposredne svobode pc Snežnika. Iz politične zgodovine pa vemo, da je po skušal vsakokratni državni sistem omejevati svoboščine glede ustanavljanja društev, zlasti političnih, in da je njihov nastanek spravljal pod „okvir dovoljevanja" Šele p' revolucionarnem letu I84C, ko prihajajo v vala zahtev po svobodi do izraza tudi zahteve po svobodnem društvenem življenju, dobivajo društva svoje prve zakone, ki konkretneje določajo tudi značaj njihovega dciovania. V teh zakonih jc tu in tam žc kakšna beseda o tem, kdo postane lastnik društvenega premoženja, če društvo preneha. S cclotnim premoženjem jc potem šel tudi društveni arhiv, čc ga niso društveniki že prej raznesli ah Si akte posamezno obdržali doma. Naša Starejša društva so nastajala na več načinov. V praksi, namreč državni in cerkveni, so sc uveljavili predvsem trije pravni sistemi nastajanja društev, in sieer sistem svobodnega ustanavljanja, normativni sistem in koncesijski sistem. V prvem primeru gre za to, da država prizna dejansko ustanovljena društva za pravne osebe, pri drugem sistemu pnzna država društvo za pravno osebo, če se vpiše v javni register in ibsrgajc njegova pravila tiste odredbe, kijih smatra zakon za obvezne, med tem ko bi društvo „o koncesijskem sistemu dobilo pravico do obstanka šel s podelitvijo dovoljenja (konccsijc). Država jc uporabljala za potrjevanje društev različne sisteme, v splošnem pa so prevladovali normativni sistemi, Za tako imenovana idealna združenja je veljal sistem svobodnega ustanavljanja in za pridobitna društva pa koncesijski sistem. V eerkvi je bil možen le koncesijski sisicm ustanavljanja društev, tako da ustanovitelji verskih organizaeij (npr. redov) niso bili tisti, ki so si organizacijo zamislili oziroma dali pobudo, temveč je bila to organizacija, to je, cerkvena oblast. Kadar naletimo v cerkveni zgodovini, daje ta ali oni papež potrdil kak red ali njegova pravila, tedaj moiamo vedeti, da taka potrditev ni samo odobritev, ampak z njo hkrati ustanovitev (ima konstitutiven značaj). S papeževo potrditvijo reda je red šele nastal in pravila, bolje osnutek pravil, so z njo Šele postala pra ila. Na kratko lahko rečemo, da seže začetek društvene dejavnosti v Avstriji v prvo obdobje ccntrahsti enega absolutizma. Razvoj društvenega življenja v stari Avstriji je bil podoben kot v nemških deželah, vendai s to razliko, da je v Avstriji reakeija močneje zavirala svobodno ohlikovanje diuštev. Absolutizem jC dal v roke vladarju vso pravico odločanja o ustanovitvi Kake zveze ali društva (prim. dvorni dekret z dne 25. avg. 1764). Tako se smela tedaj delovati tista društva, ki so dobila vladarjevo koncesijo. Potrebe po ureditvi društvenega življenja se kažejo v številnih dekretih, odlokih, ki pa po vrsti govore o nezaupanju absolutistične oblasti do večine društev, zlasti Šc napovedujejo celo boj tajnim zvezam. Vse, kar ic državi prihajalo posebno v dobro, so bi'a razna utiiitarna društva, od katerih so bila pomembna predvsem kmetijska in industrijska. To jc bil čas po napoleonskih vojnah, čas fiziokratskega duna, ko so takšna društva naravnost pospeševali. Cesarska odločba Iz 1763 hc apelirala na "se občane in praktične kmetovalce, da bi si ustanovili „ekonomsko družbo" za povzd;go kmetijstva, ircdtcm ko nek drug dvorni dekret, skoraj iz iste ga časa, govori o ustanovitvi društev za kmetijstvo in industrijo kot o ^patriotičnem delu". V skladu z državnim sistemom jc avstrijska zakonodaja prve polovice 19. stoletja vztrajno težila za tem, da bi društva podredila policiji, da bi ustanavljanje budno spremljala in sproti odpravljala vsak najmanjši vpliv državljanov, če bi hoteli prek društev tako an drugače vplivati na politiko v državi. Šele vrsta liberalnih zakonov iz ¿0 let 19 stoletja je z zakonom o društvih z dne 15. novembra 1867 v mnogem odpravila vmešavanje države pri ustauavljaniu političnih društev. 1'red tem so bila društva avstrijski oblasti v mnogem nevšečna in eelo sumljiva Avstrija namreč do leta I >¡40, ko je izdala prve predpise za ustanavljanje privamili društev in postopanje z njimi, ni poznala nobenih obče veljavnih predp.sov glede dmštev Odohritev pravil večjih rt važnejših društev si je vladar pridržal TaKo je bila npr. Kmetijska družba za Kranjsko ponovno odobrena s cesarsko odločbo z dne aprila 1820, podobno je bilo tudi pri štajerski Kmetijski družbi v Gradcu 1819 Leto IX4Ö. ■c avstrijskim državljanom zagotavljalo pravico do ustanavljanja društev (22. člen Pillcrsdorfcrjevc ustave z dne 25. aprila IfMS), vendar je absolutizem v praksi vse tc svoboščine kmalu odpravil. Ustavni poskusi, tako marčna ustava z dne 4. marca I 849 in „kromeriška ustava" z dne 15 aprila 1849, se zagotavljali avstrijskim državljanom, da lahko ustanavljajo društva „brez vsakega oblastnega dovoljenja" („ohne alle behördliche Bewilligung"), v kolikor bi cil.ii oziroma sredstva združevanja ne hili protizakoniti ah državi nevarni (člen 12), Glede ustanav-Iia ija društev jc po svoje zanimiv ccsarski patent | dne 17. ma'ca 1849, ki določa za politično društvo petčlansko predsedstvo. V petem členu piepoveduje ženskam in mladoletnikom članstvo v političnih društvih. V desetem členu so bile ženske ponovno izključene, naualje pa zakon posebej poudaija, da seje ne smejo biti v Ariiivi V] 1983 41 bčinskih ali državnih stavbah. Kazni, ki bi sledile vključevanju Žensk in mladoletnikov v politično društvo, so bile sto goldinaijev na Člana predsedstva. aehovim absolutizmom so dnutva, zlasti se politična, Kak ■ rečeno, po vrsti zaspala. S eesarskim patentom z ne 26. novembra 1852, drž. zak. 253, so bile izdane za 'bsfeg celotnega cesarstva, torej tudi za ogrski del, zakonite določbe glede društev Ta ecsarsKi patent, na kratko imenovan društveni pajtent, sloni, kot odraz absolutne Monarhije, na stališču, da društva lahko nastanejo samo če j i dovoli vlada (ministrstvo). Žele z dovolitvijo rž; vn; uprave je postaio društvo „dopuščeno". Društvo J® tedaj nastalo po tako imenovanem koncesijskem sistemu, ki smo ga omenili zgoraj. Vse, kar zadeva veno dokumentacijo, je zakon prepustil pravilom Iruštva Le v primeru, ko bi društvo prestopilo meje i-ag-itc 'ljencgr delovanja, bi rc za društvene dokumente ¿cla politična oblast, „vzela bi jih v uradno varstvo" (čl. 20) "tavna doba, zlasti poletu J 867, jc v \vstriji v mnogem PJ netla s koncesijskim sistemom ustanavljanja društev Člen 1? avstrijskega državnega osnovnega zakona o sploš-J pravicah državljanov iz hta 18o7 Se določal: „A\-strij ski užavljani imajo pravico, shajati sc in ustanavljati dru; Va. Izvrievanje teh pravic se uredi s posebnim zakc ■ Dne 15. novembra 1867 sta izšla zakona o druš-^h in zborovanjih. V okviru društvene zakonodaje so ti zakoni urejali tako gospodarske družbe kot politična • vendar so bila določila predvsem veljavna za -•iona druitva. Ustanovitev društva jc bilo treba prija-prvostopni upravni oblasti (okrajnemu glavarstvu ali tat ut a mi občini), ki jc društvo lahko prepovedala, če bi fo njenem mnenju v predloženih" pravilih kaj proti akonitega, ustavi nasprotnega. Prijaviti jc bilo treba tudi ^žn m članov, pri političnih društvih posebej priglasiti ^ novega člana, in to v roku treh dni. Ženske niso ! biti članice političndi društev. Ta zakon je.veljal z -■ tvenini spremembami vse ao konea 'Vvstro-Ogrskc. rJjj>iJtenfl pravila in vse statutarne spremembe, ki so sedilc ustanovljenemu drušivu, prcdstavliajo poleg ■ " lili seznamov društvenih odborov temelj društvi dokumentacije, ki ga hrani za starega slovenska ■ dc?iC,n' Jl|liv v Gradcu. Društ ;ni kataster ■■'iSKatastcr), ki jc nastajal pri namestništvu, jc siecr •riral nastajanje naših drLštcv, pa jc skop vir za ust no zgodovino, ker razen vpisov najpogos^je ni podatkov kot pripis, da so bili spisi pred časom nI-1 iiko se lc zgodilo z večino ustanovnih Ktol na^ih društev. Starejši Iruštva so pri nas imela tudi °J burno zgodovino nastajala so običajno zelo glasno, za ile' tlldi Plctlno delovala, potem so pa po vrsti sp^ila. Njihovo delovanje jc bilo vezano na vsakokratno ltlCno situacijo na Slovenskem. Od 60. let J 9. stoletja n "a8l0 igstla podeželska bralna društva, ki so doživela v d ijcu) desetletju nekakšen zastoj, dokler sc niso v ^ ■ '< h prejšnjega stoletja ponovno razživcla. Pri vsake, i razpustu ali „prostovoljnem razidu" so bili o j ven i dokumenti skorajda gotovo porazgubljeni, sled ■h ic ostala kvečjem v društvenem kafastru ali v ¡ziem časniku. Sai o v privatnih zapuščinah tu in tam dr it° na'i3'iien dopis, ki govori 6 ponovni ustanovitvi ali i -jlo na kako vabilo na prireditev. Drugačna jc «. a S1fu""ija pri pomembnejših društvih, npr. pri mestnih kjer se je ohranilo relativno precej doku:ncn-■ Mar^.orska Slovanska čitalnica, ustanovljena 186', J cLiv Ja vzpone in padec, sc selila od hi*c Cc, hiše, d n; ,zije vsemu, jc n en arhiv skoraj v celoti ohranjen, /.nes s]£ii jen v Pokrajinskem arhivu v Mariboru n orna v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Kmetijska družba v Gradcu je imela po Spodnjem štajerskem na široko razpredeno mrežo pedn-žnie Skoraj hrez izjemt sc ni ohmnil noben arhiv te pouružniec. Podobno je s filialami deželnega zdravniškega društva, Društveno zgodovino te dobe lahko tedaj sledimo predvsem samo po arhivu centrale v Gradcu, zlasti pa po njenih publikacijah Nekatera društva iz oO. m 70. let 19. stoleija so živela tudi daljšo doho in sc po večkratnih spremembah imena včakala celo okupacijo leta 1941. Večina društev, zlasti katoliško-konservativnih, ki so nastajala predvsem v okolici Slovenske Bistrice, je zalpala že s premestitvijo aktivnega društvenega pobudnika (npr. J. Šuc). Društvena dokumentacija, v kolikor je spk nastajijg ker je večji del priprav opravil sam pobudnik (J. Šuc),je ostala pač v sestavu župnij skeea arhiva. Nekateri večji društveni arhivi, nastali na Spodnjem Štajcrskcnu so vezani na politične osebnosti naje preteklosti, tako npr. na L. Grcgoreea, J. Glančr.ika, Fr. Rosino, J. Scrnca, L- Pivka, I, Dečka idr. Praktične potrebe, da bi sc dom zavaroval pred ognjem, so razmeroma zgodaj narekovale ustanavljanie gasilskih društev, ki so dobila v sredi 80, let 19. stoletja še pospešek z modernim zakonom o gasilstvu. Da so bila ta društva po večini nosiicljicc nemštva, zlasti z nemškim povcljcvalnim jezikom, jc drugo vprašan ie, ki ga na tem mestu ne obravnavamo. Kakor jc npi. dokumentacija o delovanju naših bralnih društev (čitalnice) skoraj v celoti izgubljena, jc na drugi strani arhivskih dokumentov o prisotnosti gasilccv v našem podeželskem družbenem življenju vendarle razmeroma Še veliko. Gre za zapisnike občnih zhnrov, odborovib sej, za kronike, ponekod pa cclo za finančno dokumentacijo, predvsem pa za razno slikovno gradivo, ki pa žal največkrat ni dokumentirano in tako nima za podrobnejšo krajevno zgodovino posebne '/rednosti. Za dokumentacijo gasilskih društev velja še zlasti, da so posamezne dokumente (npr. zapisnike, kronike in fotografsko gradivo) držali pri sebi vodstveni odborniki (po navadi predsednik ali tajnik) in da so z njihovo smrtjo običajno tudi propadli. Takšna usoda je doletela društveno dokumentacijo tudi uri mnogih drugih društvih, ki niso imela sedeža pri kakšni uglednejši, ustaljeni kulturni ustanovi, — Z rzzvojem nemškega nacionalizma so pri nas nastajala nemška napadalna društva (npr. Seliulverein 18»0 ali Siidmark 1880), njim so pa sledila slovenska obrambna društva (npr. Družba sv. Cirila in Metoda 1385). Po razpadu Avstro-Ogrske, cc že ne prej, sc je razgubila večina društvene dokumentacije spodnjcštajcrskcga nemštva, če izvzamemo nemške muzejska društva. Dosti boljšo usodo niso doživela slovenska obrambna drLštva, tako so se ohranili od Ciril-Metodove družbe po pokrajinskih arhivih samo fragmenti. - Po politični diferenciaciji, ki jo je pri Slovencih nakazalo leto 1848, na koncu ¿0. let 19. stolet i pa 1 ¡bcnlno — klenkalna ticnja povsem pokazala, sc pri nas izvršil idcjnopolitični razcep, ki sc jc začasno izražal tudi v društvenem Življenju: konservativci so ustanavl- d j katoliška društva oziroma konscrvativno-narodna, liberalci pa društva na narodropolitični osnovi. Ne v društvenih arhivih, pač pa v društvenem katastru in v polemikah po časnikih jc predvsem ohran' na sled o njihovi prisotnosti v slovenskem prostoru. Kratkotrajna doba slovenske politične diferenciacije na začetku 70. let prejšnjega Stoletja je zapustila doku len-taeijo predvsem pri sodiščih (npr. A. Tomšič in J. Jurčič kot urednika Slovenskega naroda in J. IJlaga kot urednik Slovenskega go;podaija v tiskovnih pravdan), pri namest-ništvu v vicdeu (npr. prczidialni akti) in le deloma v društvenem katastru v Gradcu (npr. Slovensko politično društvo v Mariboru, DelLv;ko-:zobraževalno jstvo v Mariboru, prvo in drugo iz leta JS68). Ni slovenska 42 ArniviV] ]983 značilnost, da so društva, ki so temeljila na prakt Jr.isti (npr. pridi bitna društva) ali v naei ma "i znanosti r Dr. 1( insko ali muzejsko društvo),'ud pri nas ( :živela iiarodnopolitične boji. Med nemškimi društvi la iki i tem mt ¡tu navedemo Muzejsko društvo v "siju iz 1882 in enake društvo v Ptuju iz 1893, v Marbc a iz 190. . Slove náco Zgodovinsko društvo za Spodnje Maj. 'sko jJ nastalo 1903 Arhivi teh društev so se v ghvnem ihranili. zlasti Zgodovinsko društvo v Mariboru ima ohran :nc skorajd.' se kategorije gradiva, ki so pri r^em naitajd , .udi r iCune. Dokumentacija muzejskih in zgedev kih društev sc je ohranila tudi preko okupacije, ker je bila v času drug" svetovne vojne, ko je okupator zapovrstjo ukinjal vsa slovenska društva, že shranjena po muzejih in arhivih. Ta dokumentacija se je ohranifa kot dokument organizacijskega (društvenega) in znanstvenega hotenj i na nekdanjem Spodnjem Štajerskem. Dokurr 'ntac¡ia n.ikaterih društev iz stare Avstn.e. predvsem tistih, ki so bila odprta navzven (npr. telovadna, kot Sokil), se je ohranila fragmen1 arno , do dares predvsem v zapisniki)' diplomah in drugih znakm društvenega življenja. Bolj kot politična in narodnoobramhna so se zai tala razna strokovna društva fpredvrem praktično kmetijska ipd.), pa to tudi s svojo dokumentacijo. Po priklj. čitv Avstrije k Nemčiji (Anschluss 1933) j; začel lacú m prestopati tudi meje nase države in nemške naoistično usmerjene organizacije, ki so deli 'ale prej na Nemškem (npr. Sudost Institut v Munehnu), so se po 1938 preseli! tudi v Gradec in od tod v podrobnostih zaslcdc/alc tudi naše društveno življenje. Tako se je ugodilo, da je po aprilu 1941 postal pri nas žrtev okupatoijevega preganjanja ta ali oni član slovenskega društva, ker je diuštvrna dokumentacija nudila dovolj informacij o slovenskem obnašauju i.i.iogih društvenikov. Nekatera društva so svojo dokumentacijo poikrila (npr. ruiki, mariborski, ormoški ali ljutomerski Sokol), druga so jo tudi uničila (npr. narodna obrana), da bi se tako izognila okupatorjevemu preganjanju. Tako je piopadlo veliko gradiva, še preden ga je začel uničevati okupator sam. Tudi nekateri oblastni organi so pred okupaeijo uničevali gradivo, ki bi rnoglo koga „bicmeniti" pred okupatorjem. Tako je prišel v roke komisarja za likvidacijo slovenskih društev (Stillhaltekommissar fúr Vereine, Organisationen und Verbände) le manjši del društvenih arhivov na nekdanjem Spodnjem Štajerskem Zakon o društvih in zborovanjih iz leta 1867 kije veljal do konca Avstro-Ogrske, je glede ustanovitvenih aktov ter poročil o delovsnju, ki jih je od časf do časa zahtevala politična oblast, nadaljeval društveno tradieiio iz 1852 Oigale kategorije dokumentarnega gradiva, k1 bi naj pri društvu nastajale, je tudi ta zakor prepuščal pravilom posameznih društev. Društvena , admii suaeija" je bila pat, tudi sedaj odvisna od večje ali manjše razvejanusti oziroma društvene dejavnosti. V tem času so se v glavnem že izoblikovale tiste vrste dokumentarnega gradiva, ki jih poznamo iz poznejšega in tudi sedanjega časa. Poleg finančne dokumentacije, pomembne v glavnem samo za določen čas, je pri društvih nastajala od časa do Časa tudi pomembnejša korespondenca (društva so se vključila v volilne boje), morali so se voditi zapisniki, ker se je zanje pogosto zanimala politična oblast, vodila se jf knjiga č'anov, inventarji imetja, včasih tudi kronika s fotograf skim gradivom in časopisnimi izrezki ter razno drugo gradivo. Za vsako društvo, ki se je kolikor toliko čutilo »rdno, so bili pontmbni spisi o ustanavljanju in ustanovitvi. akt o registraciji ter morebitne premoženjske zad:ve. Seveda se je od tega gradiva ohranilo bore malo, največkrat samo kak zapisnik, kronika ali delo vodni}', včasih šc seznami društvenikov. Najslabše je z društvenimi spisi, ko skoraj v nobenem primeru, če so že ohianjeni, niso razdeljeni po letih oziroma delovodnili številkah. Boljše ali siabsc poslovanje društev jc seveda v mnogem odvisno od razvitosti posameznega društva. Zaščite oziroma načrtne hrambe društvene dokumentacije zakonodaja o društvih Šc vedno ne pozna. Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve z dne 25. novembra 1 °1B (Uradni list Narodne vlade 516, št. 14/1918) jc bil razveljavljen avstrijski zakon o društvenem pravu. Ustanavljanje društev je postalo S to na red-bo povsem prosto. Zadosto\alo je mznanilo o izvršeni ustanovitvi društva in predložitvi pravil na okrajno glavarstvo oziroma magistrat mest z lastnim Statutom. Prepovedana so b'la društva, ki so v svojih pravilih zasledovala namene, nasprotujoče „splošno priznanemu načelu nravnosti". Prejšnji društveni kataster, ki je bil za Spodnje Štajersko v Gradcu, je bilo treba zdaj nadomestiti s „seznamkom vseh druš*ev, ki spadaio pod naredbo poverjeništva za notranje zadeve" pri društvenem oblastvu 1. stopnje, to je, pri okrajnem glavarstvu, in pri oblastvu 11. stopn-!, to e, pri deželni vladi v Ljubljani. Tak ,,sczna-mek I bistvu društveni kataster, jc po predpisu vseboval vse ti okupacijski oblasti 24. aprila 3941 je po- Ariiivi V] 1983 43 stopno in doknj sistematične izvedel popolno likvidacijo vseh društev na tedanjem Spodnjem Stajeiskcm, tudi nemških ki so obstajala pred aprilom 1941. Postopna lik vdacija, vmes pa že ustanavljanje okupacijskih društev, H tekla do maja 1943. l'o okupacijskem likvidatorji: slovenskih gospodarskih in negospodaiskih društev r.abran mnd, ki ga liiani loMijtnski arhiv v Mariboru fin deloma arhiv Inštituta za zgodovino ilelavskiga gibanja v Miljam), obsega spise, račune in zapisnike komisarji', [lutein pa od društev predvsem blagajniške knjige in deloma sejne zapisnike. V fondu, ki prostorsko obsega vg tedanjo Spodnjo Štajeisko. je približno 180 ukinjenih 'Iništev, organizacij in z.drnžcnj. Sef za civilno upravo na Spodnjem Štajerskem je izdal že 21. aprila 1941 odredbo o zaščiti spomenikov. V nje i pravi, da se stavljajo pod Spomeniško zaščito ,,vsi spisi ki so zgodovinskega znanja, ki se najdejo posninez.no ali v nesistematično sestavljenih skupinah iti ako sc nanaša vsebina izključno ali Pietežno na pravne, politične aii gospodaiske zadeve, ukor vse zhiikc spisov ki so postale zgodovinskega značaja, ki so hile sestavljene v nnčitnem delu v svrho "icsta, poverjenega z. zazna van i eni javnih interesov ah stalno nadaljevanega privatnega poslovanja ali za družin '^odo vinske svrhe Pod to naredbo spadajo posebno; 'einljiške in listiuske knjige pri okrajnih sodiščih, katas-tcr za zeuiljarino pri rinančniii oblastvih, arhivi mest, lrP"v m podeželskih obciu, gospostveni in saniostatisk. [vi Kakšna je bila dejanska zaščita arhivskega gladiva ter tudi drugih spiimcnikdv piedolmi jtiuj naša naiod-na zgodovina. Društev, ki jih je ustanavljal okupator, bila so to pred-»n mlad inska in niilitaristično orÍLÍiiliiana društva, naše yudstvo v glavjiem ni sprejelo. Splošno razširjena je bila St;j':rska demovinska zve/a (Steirisdies I leiinatiiiiml), mladino, pa tudi šolarje so organizirali v različne z.vc/.e Oijir. De ntschcr Jugend Mitlerjiigend, Himd dentseher ' delj. ];rC7 posebnega odmeva pri uašeni ljudstvu so "»a íkupaeijska gtispodaiska združenja (npi. Credit An-jt;ilt-liankvcreiu, pndiu/. v Celju in Maiiboni, in Uindei-hailk. podiužnica v Marihoru) ali podjetje iinergiever-"o^ung Sudsteiermark. Večina gladiva teh okupacijskih Iruštev sc je ra/.tepla že pred koncem dinge vtijne. Pri >l ih društvih, kjer je ostalo kaj dokiiinentacije, j- ta irafa po likvidaciji v poletju 1945 v zgodovinske arhive. 1111 dinštva in organizacije, ki so obstajala na slovenskem "zeniljm pied osvohoditvijo 1945, so morala za obnovo 1 ladaljrj-j delovanje dohiti picdhodno odohrilev pij-oj,,ega organa naiodnc oblasti. Prijava za odobritev jc 1 i- vezana na določen lok. OJoluitev je izdal okiožui >0. na či^ai območju jc društvo delovalo. Diuštva ki sprejela do začetka septenibia 1945 povo'jne les.'v,., :o ^ simtra|a ¡J ukinjena. Arhivsko gradivo ^kšnih društev, katerih upravo je prevzel oskrbnik pri.. ipega org m a nauidue oblasti, se je raznašalo žc pred ikvidacijo, kolikor pa jc ostalo, sc je nahajalo kot P- seben fond pri oiganu, ki je likvidacijo izvedel. Kakor je potem društvena zakonodaja že razvijala in doživela c a 1975 tudi posebno tolmačenje s komentarjem ir Pnnicron^ pravil, ostaja vendarle deistvo, da za društveno ""'-iiinentacijo iz catcrc hi naj'prej ali slej odbrali Ir"?^ ^rntiiv0' "i bilo posebne razlag J Slabe izkušnje uvskih delavcev pri sedanjih imetnikih diuštvenc kiimentaene pa so narekovale celovitejšo rešitev arhiv-ni°8;i- "^"j*1 tudi glede društev. Zve.:a kulturnih orga-a- SI¡S 7- 'bdobja od leta 1941 do 194! je več, tako J' 'n;°,a, kti iskanega in fotografskega.' Zs gradivo 5em ^Političnih >r?anizacij (pr>jem je nastal v nnvej- 'e o;'J) Pr osvoboditvi pa je ;n a čil no, da je zlasti do D KeJ° rie popoln o ohranjeno in slabo u reje vano. n, oiilifine organizacije só imele dosti manj urcic- 0¡j H« pošlo vame kot upravni organi in or>aniza- redpisi o pisarniškem poslovanju, ki so v petdesetih in Šestdesetih letih že vplivali na pisarniško poslovanje in organiziranje arhivov v upravi, na organiziranj t arhivov pri družbenopolitičnih organizacijah ic n;S0 vplivali. Spisovne evidence so imeli, spočetka povečini enostavne, kasneje kombinirane delovodnikc. Ob tem je naslajalo tudi gradivo, ki ga v spisovne evidcnec niso vpisovali. Gradivo so odlagali v okviru letnikov po organizacijski strukturi, po tunk :ijah, po avtorjih (1 orespondemih). Lc manjši de] gradiva je navadno ostal odložen po delovod-niškili Številkah. Kasneje so posamezne družbenopolitične organizacije uvedle za odiaganje spisov klasifikacijske načrte Ti temelje na organizacijski strukturi, na vrstah dokumentov ali pa preuvidevajo klasifikacijo po snovi. Velik poudarek je na sejnih zapisnikih, ker so sklepe sprejemali na sejah. Mani urejeno gradivo iz obdODja po osvoboditvi bo zahtevalo več dela kol gradivo, ki je nastalo Kasneje v bolj urejenem poslovanju zlasti, po uveljavitvi načel, postavljenih v zakonu o naravni in kulturni dediičini. Gradivo je urejeno5, če je vsak njegov del odložen v fondu, kjer je organsko nastal in je v okviru fonda na določenem mestu po določenem sistemu. Sistem je praviloma postavljen že pri tvorcu fonda Smiselno je ta sistem obdržati ludi v arhivu, zlasti, če obstoje spisovne evidence. Če pa je gradivo razsulo in sistem ni ohranjen, ali pa sislema ni bilo, ga j< treba obnovili, ali pa na nevo postaviti. Novi sisrem (ureditveno shemo) pripravimo na osnovi ugotovljenih elementov odlaganja spisov pri ustvarjalcu (struktura, vrsta dokumentov, funkcije, avtorji, kronologija). Ureditvena enota je (nrj manjša) skupina dokumentov, ki jih zd užino. pod isio oznako (dokn-meni, spii, zadc i, dose). Gradivi popiicmo po jredil-venih (popisnih) e.iolali. Pcp*s (inventar) pa naj po popisnih (ureditven L j) clnoiah Čim tasncje in podrob icje odrazi vsebino gradiva in omogoči ter olajša nadalj e raziskovalno delo na gradivu. Izhodišče urejanja in piiOjonja je razmejitev in onliko-vanie fondov. Ta temeh tudi pri družbenopolitičnih organizacija h na splošnih načelih, ki imo jih oblikovali že v predpisih.6 Med vojno ustanovljene družbenopolitične 46 Arhivi VI 1983 organizacije po osvoboditvi nadaljujejo z delom naslonili na splošno prakso urejanja arnivskega gradivi'1"' Kot najvažnejši instrument pri obdelavi so jim služile „Osnove urejanja in popisovanja za di/avne arhive NDR", pri čemer so sc tnidili, da so pravila in smernice iz teli osnov konstruktivno uporabili pri obdelavi stankinega gradiva po letu 1945". Obdelave strankinega arhiva, ki so ga prevzeli v arhiv Se v /ahojih, neobdelanega in nepopisanega, so sc lotili tako. da so ga najprej preg'cdali, grobo razvrstili in izločili spisovne enote, za katere so po izkušnjah vedeli, da nimajo trajne vrednosti. Nato so vsako spisovne enoto enostavno popisali na lističe. S tem so delno preverili in pnpranli očitno napačno napisane naslove in datirania spisovnih enot. S tem je bila narejena osnova za nadaljnje ■ tetajluejšc nrcjanic in popisovanje vseb delov fonda. Nu splošnn velja praksa, da pred no se tega najvažnejšega dela linijo, izdelajo nata.nčnc načrt obdelave, ki obsega pregled nalog in pregled razvoja strukture tvorca fonda, obseg iu stanje prevzetega gradiva, navodilo za valorizacijo iu izločevanje,za urejanje, za pop>s, tehnično obdelavo in materialno varstvo fonda Gradivo na novo nredc, če ni moč ngotovti registiatunic ureditve in registratur-uili načrtov iu so spisi pomešani. Osnova za ureditveno shemo so strukturne cnore in dejavnost tvorca fonda. Spisovne enote urede po snovi in kronološko. l'n korespondenci uredile spise in predpise po abecedi m kronologiji. l'o teh ureditvenih delih opravijo še izločevanje v pnsameznih spisovmh enotah (nadrobno Škartiranje). i/delajn natančen popis, ki naj omogoča čim boljši in čim lažjo uporabo. Intenziteta pnpisa sc ravna po vrednosti in pomenu giailivj. I'ii popisu si prizadevajo upoštevati potrebe raziskovalcev. Ker gre pr* gradivu stranke za gradivo prvovrstnega pomena, je popis razširjen s pogostimi in obširnimi opombami o vsebini. 1'ri popisu sc vse bolj uporabljajo gesla (deskriptorji'). Vsi popisni listki so preneseni na karticc (formata Ao). Za večk in pomembnejše fonde izdelajo inventarje v obliki knjige (Find-bneh), pri manjših ostanejo v kartotečni ohliki. Obvezen je uvod v inventar, ki vsebuje Zgodovino tvorca fonda, podatke o obdelavi m analizo gradiva V dodatku pa so nbvezno kratice, konkordančna tabela, čejc bilocradivo pred obdelavo že uporabljeno in rsehno kazalo. Tudi sovjetsko teorija in praksi20 postavljata obdelavo arhivrkega gradiva na enotne osnove, ne glede na vrste ustvarjalcev. Osnove ureditve (klasifikacije) so struktura tvorca fonda, značaj nj:gove dejavnosti ter sestav in vsebina gradiva Kot osnovna predpostavka pravilne obdelave gradiva je preučitev zgodovine tv irca ionda, zgodovine foncir i i stave in vsebine gradiva. Rezultati teb ohdelav so razvidni iz zgodovinske informacije (zgodovinske beležke), ki jo pripravijo za vse fonde, ki jih strokovno obdelujejo. V prvem delu take zgodovinske iuformaciic je napisana zgoščeno m natančno zgodovina tvorca foncL s sklicevanjem na zakonske vire in na dokumente iz samega fond:. Vsebuje jiodatki; o trajanju tvorca fonda, nalogah in vsebini njegove dejavnosti, mestu in vlogi v uprav, gospodarstvu, družbenem ali kulturnem življ< r ju. < jani-/aeijski strukturi, njerih spremembah, pogojd ir' ra; lah. ki so povzročile prenehanje delovanja in pre'ajo funkcij drugi ustano'1, in posebnosti organiziranj ac iu. mentov pri določenem tvorcu fonda. Kie m v takšnih pogojih je bil fond do predaje v arhiv, kaj sc j< - nji t 48 Arhivi VI 1983 spremenilo v arhivu. Ugotovljeni so končni datumi doku-rrentov in število ureditvenih (spifovnihj :not v foi lu, datum izročitve v arhiv, prisotnost strukturnih delov fonda (oddelki, ods:ki itd.), končni datumi in stopnja ohranjenosti teh delov, valorizacija dokumentov in količina izločenih zadev, kol'čina izgubljenih zadev, gradivo v drugih arhivih, muzejih, bibliotekah, količina dokument' .v, ki imajo določeno umetniško vrednost, ali so napisani v tujem jezika, splošno stanje gradiva. Poleg tega dodajo še podatke o dostopnosti in znanstveno informativnem aparatu k fondu. V tretjem deluje analiza graf va, karakteristika dokumentov, kratek prikaz ustava in vse bine, znanstveno zgodovinski, praktični in dru^i pon ;n, za kakšne teme j> gradivo že bilo uporahlieno, ali je publicirano in kakšna dela so na njegovi osnovi le napisana. V četrtem delu je seznam virov in terature o zgodovini tvorca in fonda, ki so bili uporabljeni pri p.saniu zgodovinske informacije. Do popolnosti izdelajo t*o informacijo šele po ureditvi fonda. Zgodovino pa ;e treba napisati preje, ker ni mogoče opredeliti sestave gradiva v fondu in utemeljiti sistema ureditve brez poznanja zgodovine tvorca fonda. Primerek kompletne zgodovinske informacije hranijo v dorjeju tvorca fonda. Na njegovi osnovi izdelajo uvod v mventar. Organizacija arhivskega fonda je v osnovi postavljena že v r-gistraturi. Tedaj formirajo snisovne enote „dela"21 po posebni nomenklaturi. Iz spisovnih enot odbiraio tiste, ki imajo trajno vrednost in iih predajajo v zgodovinski arhiv. Spisovnc enote so obenem tudi evidenčne in ureditvene (klasifikacijske) enote. Za gradivo — predvsem starejše -ki je bilo sprejeto v zgodovinske arhive neodbrano in spisovnc enote (dela) v njem niso bile oblikovane, to naknadno opravijo v zgodovinskih arhivih. Ureditvena dela navadno potekajo na karticah. Znotr; fonda so ureditvene (spisovnc) enote urejene v skupine in podsKupine, oddelke in podeddelke po ureditveni (klasifikacijski) shemi. Shema je izdelana na temelju značaja dejavnosti tvorca fonda, njegove organizacijske strukture v določenem Času, sestave in vsebine gradiva, posebnosci registra ture. Druge oznake, kot so oznake področja, tematske, avtorske, gcografsKc in druge se uporabljajo šele na tretji stopnji delitve. Skupine sc oblikujejo v večini primerov po strukturi v kombinaciji s kronološkim urejamem. Le za fonde tvorcev brez strukture so te dmgc oznake lahLo osnovne oznake za ureditveno shemo. Za arhivske fonde pripravljajo različna informativna sred stva. Osnovna je inventar, na podlagi katerega pripravljajo kataloge, preglede, vodnike. Inventar odraža organiza cijsko strukturo tvorca fonda, njegove pristojnosti in funkcije in riksira sistemizacijo spisovnih enot v fondu. Navadno ima naslednje rubrike: zaporedno številko popisne (spisovne) enote, indeks po nomenklaturi spirovnih enot, naslov popisne enote s podatki o zunanjih posebnostih dokumentov, originalnosti, način izdelave in anotacijo najdragocenejših dokumentov v popisni enoti, datum ah končna datuma popisne enote, število listov, opombe. Inventarje („opise") praviloma vdelajo žc imetniki arhiv skega gradiva 111 |ih predajajo v zgodovinske arhive skupaj z ¿radivom kot cvidenco izročenega fonda ali dela fonda (akcesijskega fonda). Pc navodilih zgodovinskega arhiva jih včasih, če je gradivo zelo porremono, zc sami opremijo z indeksi. V arhivu te in ven t irjr uporabljajo kot začasno informativno sredstvo, doklci jih sami ne izdelajo oziroma dopolnijo. Inventarii ¡nujo obliko listov, lahko tudi na tiskanih obrazcih, ali kartic Kartice sc navadno le priponocck za izdelavo inventarja. Inventar ima pomožni aparat, ki obsega naslovni list, preugovor (uvod), seznam okrajšav, kazala (indekse), konkordančno tabelo, čcjc bilo gradivo preurejeno, vsebinsko kazalo. Popolnost pomožnega aparata k inventarju je odvisna od pomena popisanega gradiva. V celoti ga izdelajo le za najpomembnejše fonde. Iz navedenih primerov vidimo, da gre pri raznih arhivskih praksah za dokaj podobno reševanje problemov strokovne obdelave in popisovanja arhivskega gradiva. Po določenem sistemu pri imetniku skrbno odloženi dokumenti z dobrimi spiscjvnimi evidcncami so najboljša osnova za uspešno in hitro obdelavo gradiva, e tega ni, ali je pomanjkljivo, je ureditveni sistem treba postaviti v arhivu. To pa velja za arhivsko gradivo na splošno, nc le za arhivsko gradivo družbenopolitičnih in podobnih organizacij. Zastavlja sc pri tem vprašanje navodil za urejanj in popisovanje. OPOMBI: J Pojem „sirokovna obdelava" arhivskega gradiva Rijeinili arhivske termine logije Jugoslavije, Zagreb 1972, nima. Nava-jijo pa «a drugi arhivski slovarji kot „znanstveno tehnična obdelava" (rusko), „obdelava arhivskega fonda (zbirke)" (poljsko;, „priprava za uporabo" (lirsehliesun^, nemSko). Opredelitve so podobne, ne mik a utfínrcija npr. pojem opredeli kol: „delovni procesi, ki pripravijo za uporabo rep i sira-turno in arhivsko gradivo z urejanjem in popisovanjem po principih in me T odah arhivske »nanosi i", Le x ikon Aiehiv-ivesen der DDR, Berlin 1977, sir. 119. 2 Ustava Socialistično federativne republike Jugoslavije, ČZ Uradni list 5RSlovenije, 1974, Temeljna načela, str 20 3 Na tem meslu bomo oliravnavli cimo spisovno gradivo. O lis-kenem gradivu glej Marjeta Champa, Na.odnoosvobodilni hsk v Sloveniji, Arhii. V, Ljubliana 1982, str. 24 20 4 Zakon o nwavni In kulturni uedličini, Uiadnl list SR Slovenije, 51. 1/81 in na njegovi o i no vi sprejeti Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivske.^ gradiva arhivu, Uradni list SR Slovenije, 5t. 34/8«, popravki M. 2/82 5 O urejanju glej J. Zonlar, Urejanje in popisovanje arhivskega gradiv; — temeljna vprašanja metodologije in postopka, Arliivi V, Ljubljan. 1982, str. 5 si. 6 Pravilnik o scstavljaniu in vodenju evidence arhivskega gradiva, Arhivi IV, Ljubljata 15S1, str. 217, čl. 2 do 4 7 Triacsct let socialistične Jugoslavije, Monos, Beograd J 975; Slovenija 1945-1975, Uubljana 19, i; lineiHopcdija Jugoslavije, Zagreb 1968 (usl.czna gesla) 8 Pri -led zgodovine Zveze komunistov Juaoslavije, Ljubljana 1963; Zbornik o 51 ir¡desetletnici ustanovnega kongresa KPS, Ljubljana (Kominist) 1977; L. Bogelič, 1 Iro no 1 ogija revoluei-)ncrne oorbe SKJ J 919- 1979, leojrad 198( E Kardelj, Socialistična zveia delovnega ljudstvi , DZS Ljubljana 1984; i kongres ?,veze sindikatov Slovenije, Sindikalno gibanje na Slovenskem, Ljubljana, september 1978, Tito, radnlčka klasi i sindikati, Radnička itanpa, Beograd 1979. S Delno s¿ 'olikajo strokovne obdelave ludi prispevKi o drui-1 :noi■olitičnih organizacijah na XI. arhivskem zborovanju v ".alcžu novembra 198? Objavljeni v Arhivi VI, str. si. 10 cma TJmek, Strokovni seminar v Novi Gorici, Arhivi V, Ljubljana 1982, str 96 11 pr -ih t til obdelav^ p?rtizar.-;kcga arhivskega godiva glej •(ar ¡a Obiak-^arni, Arhivsko jrad:'vo polil ičr h n obla: :n;1' organov i er vojaških :nol v Sloveniji 941 -1945, referat na zbor . ran _ slovenskih arhivarjev v Celju 196 J, rokopis, AS, Arhivsko druitvo Slovenije fase. 6 Arhivi VI 198J 49 i| n:čin je bilo prvotno urcjcvano arhivsko gradivo CK KPS v Zgodovinskem arhivu CK ZKS. Tam jc bil ti lr-ba npr. -p dokumente, ki jih je CK KPS prujcl o« PK KPS za Primorske poiskati v mipi PK KPS za rti morsko. Obralno pa vse dokumente, ki jih jc TK K!*S poslal na Primorsko v mapi CK KPS. Ker jc v tem primeru Slo le za gradivo ene provenience, ni moHo priti do ustvarjanja umclnili fondov in jc laka uieditcv omcgoCato razmeroma hiter pregled nad "radivom. Ta ureditev je bila Kasneje dopolnjena. J Pr.meijaj: sovjetski arhivski slovar iz leta J 968 se navaja izraz , J five n tarnaj a opis'" z opombo, da jc zastarel, Kratkij slovar' livnoj i crminologii, Mcskva-Lcningrad J 968. 7~ metodo izdelave lakega inventarja glej Das Sehriftgut der 'CAP, ihrcr Glicdcrung und angrsehlosscnc Vcbiindc Dusseldorf 1981 f Arhivski pregled, 1- 2, Beograd, 19^5; D' roviJ, Arhivska g ra rija druitveno-političkih organizacija - značaian stručni za-'atak arhiva u Sroiji, str. 7 J -"M. I ek č, Neke opite karakteristike ^radje i r.eki opiti principi • metodi rada na sredjivanju gradje druitvcno-političkih or<;a-nizi^ija, sir, 75-SJ; Jjanovic, Mclodologija rada na sredjivanju fonda Okruž-komite ta KPj Beograd, str. 94--J J 3; Korov, Metodologija rada na sredjivanju fonda sriskog ^omitía KPJ Kosmaj, sir. J J4 -J 28 M. D,ordj vii , Rad na .sredjivanju i obrad i fonda Src skop y nitela SKS Varvarin, str. 129-J 34 f- Lckič, M.,JovoviC, M. Miličevič, Izrada invcnlara za fon-r0V(l sredine pc principu slobodnc prove nijentije, Devcli kfn^res arhivskih radnika Jugoslavije, Struga '9R0, str. 7 'lali so vrsto takih inventarjev, npr. Ružcnka Tcrljuk, - -s» kDmitet Savcza omladine Nov' Sad (J945~J965), F" itički inventar, Ncvi Sad 1982; Ncnad Prtdojcvií, Srcski k 0tct Savczj komunista Srbije Novi Sad (J944 -196*5), Analit.eki inventar, Novi Sad J9R2, in di. ' nik arhiva j društva arhivskih radnika Rosne i llcrccgovi-1 Xv», Sarajevo 1982: R admunovič, Arhivska g Tad ¡a druilvenj-pulit ičkih 0 r^a u iza tija u arhiv.ma SR Bosne i llcreegovirc, str. J - J—J J6 1 11 vid Davidovič, Neka iskustva na sredjranju i obrad i arhiv- gradje rejonskih, opitinskih i srcsMh k o milil a KP/SK u °rrskom arhivu u Sarajevu, str. 117 J24 Rosa Cvijivirt, Srcrijivanj? fcrnbva Rcpubličkog viječa Sav^za s m L1 kal a 1 i ep ub ličkih odbora strukovnih sindikata za Bo ;mi 'I crccgBnu u period u J 945-1964. godinc, str. J 25 -J 30; jfcKpan lv_,ikc viČ. Arhivski fondovi Narod nog fronta ;SSR\) A n Hercegovine, str. 13J -134; lrja T mič, ! skusiva na sredjivanju i obrad i arhivskog j3 £ Jua.PK KPJ za BiH, odnowo CK SK Bi'I, str. 135^ 137 , ' Wflitinas, Die llrfahrun^cn drs Zentralen Parteiarehivs vr Sczialistisc.icn F-inhcitipartci Dculsehlands bei der (Jr-nunig u j V;rzciehnung des orsanisationsetgcnen Schrifl-2fl ~ 'Arcli;vmiítcilunEcn'i/J972,str. 172 si. u Teorij; i praktika arhivno^o dela v SSSR, Moskva „Vysiaja Skola" J980, poglavje Klasifikacija dokumentov v okviri arhivskih fondov, str. 43-53 in poglavje Organizacija in metodika dela pri klasifikaciji dokumentov v arhivih, str. 55-60 21 ,J3clo" jc skupina dokumentov, ki sc nanalajo na isto usmerjenost ali ria islo vprašanje v dejavnDSti usianovc in sc hranijo v posebnem ovoju. Po obliki delo ustreza dosjeju. tKratkii slovar' arhivnoj terminologi), Moskva - I eninjrad 1963). „Delo" imn piaviloma od 1 do Nijvcii 250 listov. SUMMARY PROFESSIONAL TRtATMi)ljT / ND JST1NG OF THE RECORE 5 Oi- THE >OCJO-POUTlCAL ORGA N1ZAÏ10NS Maiija Obiak -Carni The reeoids gioups Df the sceia-political organizations the League of Communists, the Socialist Allianee of Working People, trade unions, the Youth Union, women's organizations, Veterans* Federation, but also the iceords of the Communist Party, youth and omen's Denizations and of the weekly Delavska cnotnost (Workers' Unity) bcfoie the War and between the Wais aie of great importance to icscaich workers of the postwar histoiy. Due to the natnrc of those organizations have been their iceords resulting from their activity until ihc Liberation and in the postwar period less arranged as the iceords of otner spheres, i.e. administration, The archivists, however, have to treat them piofessionally as any other records and prepare information means rcsp. dcviecs in order to be able to use them. Their classrfiealion has to be improvcu, in most eases, Inwivei, it is necessaiy to make out a com pleicly new classification system (seheme) basing on the researclt of the histoiy of the iceords gioups and rc cords ercatois. The classification units of the inven toiy have to refleet the contents in detail, especially when the more important reeoids are in question, in Older to make the further research work possible ana easier. Tlic authoress gives some examples of treatment and listing of sueh or similar records in our, Slovene and Yugoslav, praetiee as well as in that of other eountiier (German Dcmociatie Republic and the Soviet Union) 50 Arhivi VI 1983 DRUŠTVENI ARHIV], STROKOVNA OBDELAVA IN IZDELAVA PRIPOMOČKOV ZA UPORABO ARHIV SKEGA GRADIV \ DRUŠTEV Peter Ribnikar Društva na Slovenskem do leta 1945 Združevanje ljudi zaradi realizacije kulturnih, političnih, socialnin, gospodarskih in drugih družbenih programov in potreb je narekovalo ustanavljanje društev. Na Slovenskem poznamo delovanje društev že v dob humanizma, zlasti pa od 17. stoletja dHjc. Najstarejša društva niso imela takih pravnin osnov kot jih imajo druživa, ki so nastala v 19. stoletju. Podlago za delo društva so vsebovala društvena pravila, ki so pc določil i zakonskih predpisov obsegala naslednje elemente:1 naslov društva in namen njegovega delovanja, način ustanovitve in sede? društva, pravice in dolžnosti članstva, sestava organov društvenega vodstva, zastopanje društva, društveni znak, pečat in druge oznake društva, viri društvenih finančnih sredstev in določbe glede razpustitve in ukinitve društva. Ibtrjevanje društvenih pravil pred marčno revolucijo je bilo v cesarjevi pristojnost Najstarejši predpis za nastajanje privatnih društev pri nas datira v leto 1840. Društveno življenje v tem času še ni hilo dosti razvito. Ustanavlianie društev je bilo intenzivnejše s pridobitvami marčne revolucije, zlasti pa s cesarskim patentom z dne 17. marca 1849, kije urejal pravice svobodnega združevanja in zborovanja.3 V tej dobi so med društva vk!jučevali tudi gospodarske združbe. Obetaven razmah delovanja društev, zlasti političnih, je bil z Bachovim absolutizmom zaustavljen.4 Politična društva oziroma društva s politično oharvamm programom so v ti j dobi prenehala delovati. Nov polet za ustanavljanje društev se začenja po objavi februarskega patenta leta 1861 in kasneje pc izidu zakona o društvih in zakona o shodili leta ] 867 fs ki sta urejala delovanje društev na naših tleh vse do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Po ustanovitvi nove drŽave Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo ustanavljanje društev prosto/' Zato se je pri nas teoaj zelo razmahnilo društveno m politično življenje. T,;iko stanje jc trajalo le kratek čas, saj je že leta 1919 Narcdba ministrskega sveta zavrla prosto ustanavljanje društev. Društva so morala pc tej naredbi dobiti za svoje delovanje oblastveno odobritev. Približno dve leti kasneje je na dele društev pri nas močno vpliva! zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi,0 ki je zlasti prizadel delovanje političnih društev Močan odmev na delo dništev sta imela tudi uvedba diktature leta 1929 ter zakon o društvih iz leta 1931,9 slednji je urejal druUveno življenje na Slovenskem do okupacije leta 1941, 7 okupacijo in razoelitvijo slovenskega ozemlja- med tn okupatoije so mnoga društva prenehala z delom, mnoga društva so bna prepovedana, nekaj humanitarnih društev pa je delovalo tudi v času okupacije v zelo omejenih in spremenjenih pogojih. Na Krar ;kcm je bilo dii razpada Avstro-Ogrske monarhije registriranji 135310 društev najrazličnejših idejnih Drientacij slovenskega in nemškega narodnostnega obeležil Mnoga društva tega razdobja so bila zaradi svojega programa ukinjena ali pa prepovedana. Društv. so zaradi tega često spreminjala svoje delovne pre rami namesto prepovedanih društev so nastajala irustva z novimi imeni in spremenjenimi delovnimi programi. Razcvet društvenega življenja v novi jugoslovanski driav: sc kaže v številčnem porastu registriranih društev, l.cta ]922 jc bilo pri nas registriranih 3317 društev, leta 1937 5626 dništev, leta 1938 pa že 821! društev 11 V okvir društev tega časa so spadala politična, humanitarna, kultumo-prosvetna, znanstvena in druga družabna društva ter strokovne organizacije. Iz arhivskega gradiva Banskc uprave Dravske banovine, ki je vodila register društev, jc razvidno, da je bilo na ozemlju Dravske banovine pred okupacijo slovenskega ozemlja registrirano 11701 društvo.12 Leta ]938ft je bilo številčno stanje društev na naših tleh naslednje: 2160 prusvetriih društev, 35 znanstvenih društev, 3 knjižničarska in založniška društva, 281 pevskih društev, 40 akademskih društev, 21 dijaških društev, 286 narodno-obrambnih društev, 133 invalidskih društev, 1206 gasilskih društev, 319 humanitarnih društev, 61 podpornih društev, 47 zdravstvenih dništev, 3 protialkoholna društva, 965 telesno-vzgojnih društev, 370 športnih društev, 195 Strelskih društev, 25 lovskih društev, 97 planinskih društev, 898 gospodarskih društev, 866 stanovanjskih društev, 67 tujsko-prometnih društev. 26 družabr.ili društev, 46 političnih društev, 34 raznih društev. Društva s področja kulturnD-p;osvetne dejavnosti so bila organizirana v okviru naslednjih zvez:14 Prosvetna zveza (442 društev). Zveza kulturnih društev v Ljubljani (703 društva), Zveza kmečkih fantov in deklet (114 društev), Vzajemnost (34 društev), Ljudski oder (10 društev), Ljudska univerza (6 društev) in Delavska kulturna zveza SVOBODA, kije bila ukinjena leta 1935. Telesno-vzgojna društva so bila organizirana v okviru Sokola in Orlovske zveze,1 s slednja je bila kasneje organizirana v okviru Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Poleg obeh zvez so športno dejavnost gojili še Slovensko planinsko društv s številnimi podruž1 nieami društvo Skala1 c 448 člani in skavtske organi1 zacije18 z 19 enotami. 7llo razširjeno humanitarno lejavnost na Slo\ epskem so gojila številna zasehna dobrodelna društva,19 ki so štela okoli 5200 organizacij, Društva sc sc ukvarjala s splošnim socialnim skrbstvom, mladinskim skrbstvom, izseljeništvom, počitniško dejavnostjo, zdravstvenim varstvom ter drugimi podpornimi dejavnostmi. fclfSji humanitarnih društev so bila najbolj razširjena piosto-volin,i gasilska društva in čete ter društva Rdečega križa.20 Strokovne organizacije v Slove.iiji so delovale kot samostojne organizacije in kot podružnice jugoslovam skih strokovnih zvez. Sirom Slovenije so delovale naS1 lednje strokovne organizacije:21 Udružcnje visokosol1 skih učiteljev v Ljuhljani, Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, Združenje učiteljev meščan1 skih sol, Jugoslovansko učiteljsko udružcnje, sekcija Dravsko banovino, Slomškova druiba v Ljnbljaiii, Pedagoška centrala v Mariboru, Pedagoško društvo ^ Ljub^an Narodna ženska zveza kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana, Slovenska krščanska žensk? zveza v LjuHiani Zveza delavskih žen in dekiet, Vzajemnost, Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani, Penklub Jugoslovansko novinarsko udruiienjc, sekcija Ljubljana, Grafična organizacija. Združenje gledaliških igralccV kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Društvo sloven1 skLi likovnih umetnikov, Društvo Pravnik v Ljubljani. Arhivi Vi 1983 51 ' druženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Uuhljana, Trgovsko društvo Merkur za Slovenije v Ljubljani, Jugoslovanska strokovna zveza, Zve/a združenih delavcev, Narodna strokovna ¿veza, Delavske in nanieščenškc strokovne, organizacije priključen strokovni ko misiji, Kmečka zveza in Županska zveza v Ljub-1'ani. Nastanek oziroma začelek dela nekaterih strokovnih Organizacij sega Šc v 19. stoletje. V njihovem okviru sc izhajali časopisi in strokovna glasila. Strokovne organizacije so se poleg svojih strokovnili vprašanj ukvarjale tudi s političnim, kulturnim in drugim javnim delo- ¿njeni Ze sani obstoj Številnih druStev priča, da je bilo društveno, družabno in politično ¿ivljenjc med .Slovenci izredno razvilo in razvejano. Poleg slovenskih društev so Jvaia na uaiih lleh Se Številna nemška društva. Pomen arhivskega gradiva drtiilev in s'anje ohranjenosti tega gradiva Vodnik po arhivih Slovenije iz lela 1962 izkazuje, da je v iirhivih v Sloveniji o h ranjenih le 167 društvenih ar iv°v Pretežna večina leh arhivskih fondov je olmn-v zelo majhnih količinah. V Iclii; od 196? do 1982 ^ jc '^njj ohranjenosti društvenih arhivov izboljialo in ei; ' 982 arhivi v Sloveniji izkazujejo hranjenje 291 drns-'v-nih arhivov, od lega so: stanovska združenja in d rušiva °> bunianilarna društva 51, kulturno prosvetna društva /5> inietniska združenja in društva 4, športna združenja ln Jrniiva 52, ostala društva 51. Stanje aliranjcnosli dni*-,v' nih aihivov sc bo verjetno Se spreminjalo, ker se mnogi rušlvcni arhivi Sc hranijo iz.ven arhivov, zlasti v lasli P >an:eznih občanov. Arliivi v Sloveniji bodo tc arhivske ■onde pndob.vali postopoma. 1 -ariti pa velja, da je bila glavnina arhivskih fondov "mčena v zadnji vojni, del fondov pa Se v povojnem d^bju. Večino arhivskih fondov društev so slovenski arhiv. pridobili v povojnem času, /lasli od privatnikov, gradiva pa jc v arhive prišlo z darili, volili in ludi z dkupaui. Arhiv SR Slovenije je večino drušlvcnili ,rliivskiL fondov pridobil od Federalnega zbirnega ~h.ra, ki je zbiral arhivsko gradivo ua terenu v letih l°45 do ]"48. '[ a|hivskeni gradivu druStev odseva neuradni del živijo in snovanja posameznikov in organiziranih skupin s kulture, prosveic, političnega življenja ler drn-F"i oh'jlí javnega življenja. Ohranjeno gradivo priča i: t,nki'inentira o ra/puložeuju slovenskega naroda, Jjego-11 1'Oliiičueiii orier.tiraiiju, o kulturnih gibanjih ni r -nili pritiskih na knllnnio politiko, zatiranju demokra ''^IJj 'n uarcdncslne misli, socialnih in humanističnih "■-jih, motivacijah za revolucionarna gibauj;i, hotenjih izobraževanju, narodnem budileljstvn, ohrainhi pred ^ r'iz n Lir^cl o\-alii i m i posegi, moralnem dviganju slovenskega !aiuda v £as:i največjih ra/naiodovalnih pritiskov, boiu 11 are d ii ost u o avtonomijo, pol ¡ličnih akcijah in polii r i diferenciaciji slovenskega naroda, športnem udej-"vanju Slovencev, prizadevanjih za dvig sod al nega, ravstvenega in gospodarskega polo žil j a ler o raznih l'kah družabnega življenja slovenskega naroda. v d ruti vil i se je odvijalo na osnovi osebne zavze liuhileljstva ter svobodnega odločanja za določene fušivene interese pri izvajaii)u društvenih programov ; :-cbniin prevzema nje m obveznosti in zadolžitev, 1 jih vsebovali društveni delovni načrti. V društveno delo so člam društev, kakor ludi društveni odbor in posamezniki, vlagali svoja osebna hotenja in izpoved, /alo vsebujejo tlruSlveni arhivi povsem drugačen vsebinski značaj v pnmcrjavi z gradivom upravnih organov, kar sc odraža ludi na samem arhivskem gradivu društev. Arhivsko grad vo društev namreč izžareva zavzetost za realizacijo zastavljenih in sprejetih programskih načel dnišlva, pn čemer nam ludi gradivo razkriva osebne in svetovnonazorske značaje posameznih osebnosti, zlasti tistih najpomembnejših, ki iinajo velike zasluge za politično, kulturno. prosvetno, gespodarsko in socialno zgodovino Slovencev, in ki so prav preko delovanja v najrazličnejših društvih oblikovali svojo podobo in prispevek k vsestranskemu narodnostnemu rar*.voju ter razvoju demokratične misli pri Sloveneih. Odkrivanja značajev iu osebnih angažiranosti za izvedbo določenih idci suhoparno arhivsko gradivo upravnih organov ne vsebuje v laki meri, ker ima le ta lastnost uradnega arhivskega gradiva. Zaradi lega so društveni arhm pomembna dopolnitev podatkov, ki jih vsebujejo arhivski fondi uprave. Starejši arhivski fondi, zlusli narodnoslno-budileljskih in poliiicu:li društev, so naslajali v posebnih družbenih razmerah, ko je bJa zavzetost za narodnostno in narodiio-budileljsko delo postavljena pod nadzor policijskih in oblastnih organov, zaradi česar so rinoga društva ludi sprcmimala uacin svojega delovanja. To Se ¡d odražalo luai na samem arhivskem gradivu, predvsem glede ohranjenosti dragocenega arhivskega gradiva. Taka društva so svoj>- gradivo skrivala pred policijskimi organi, večkrat pu so svoje delo prilagodili takemu načinu poslovanja, ki ni zapuščalo dokumentarnih zapisov /faradi lega una vsak ohranjen dokumentarni zapis starejših d ni Sle v veliko vrednost. Čeprav so arhivski fondi društev ohranjeni v zelo skopi količini, pa je iz ohranjenega gradiva razvidno, da so društva v Času svojega delovanja zadovoljivo skrbela za svoje pisno gradivo V večini ohranjenih društvenih arhivov ie vidno, da so društva vodiia za evidentiram? spisov enostavni delovodnik, zapisnike sej odborov in občnih zborov so z.ipirovah v knjige sejnih zapisnikov, skrbno so vodili evidenco svojih članov in društvene finance Spise so večinoma arhivirali v smislu delovod uiSkili cvidcne, za neknlere kalegoriie arhivskega gradiva pa so uporabljali ureditev po tematskih dosjejih. Take dosjeje so imeli za naslednje kategorije gradiva: ankete, vprašalue pole za Članstvo, članske izkaznice, diplome, priznanja, izkaze članstva, popise in sezname članstva izvestja. poročila, irbilejne proslave, izdatki za jubilejne iioslavc, kandidatne lisic za vo'ilve odborov, kongrese, zborovanja, posvetovanji, nabiralne pole za podpore, načrte objektov, natečaje za delo, obračune dohodkov m izdatkov, okrožnice, oznanila, pelicijc, poslanska ifpraSan)a, plavale, letake, poslovnike, pozive, popi;e premoženja, popise mvcnlaria, poročila o delu, poročila <\ tekmovanjih, posestne lisic, pravila, slalule, pristop niče v članstvo, proglase, prigraine prireditev, sporede prireditev, prošnje članov društva za posredovanje pri oblastnih orgnnsh, referate, predavanja, resolucije, sez name udclež.cuccv na pri/emlvah, spomcnicc. statistike Sta lističu a poročila, tiskovine, obrazec, vabila za scie,' vabila za slavnoslj, zap.snike sej, zahvale, zavarovalne po lice. 1'olcg spisovuega gradiva najdemo v društvenih arhivih tudi arhivsko gradivo v obliki knjig in drupih oblik 52 Arhivi VI 1983 zapisov. Izmed knjig so poleg delovodnika ohran :ne naslednje zvrsti knjig: imeniki članstva, sejni zapisniki, telefonski pogovori, obvestila za člane odbora in za člane društva, okrožnice, vtisi s prireditev, podpisi obin-kovalcev, spominske knjige, knjige finančnega poslovanja, inventarneknjige, društvene kronike. Izmed ostalih arhivskih dokumentarnih zapisov hranijo društveni irhivi še: fotografije oseb, prireditev in drugih dogodkov, razglednice, ormrtnice, vizitke, časopisne izrezke, časopisne članke, gradivo, ki se nanaša na izdajo revij in časopisov. Opisan prikaz arhivskega gradiva i ru? te v in ohranjenih kategorij gradiva nam dokazujeta hogastvo društvenega življenja in deloi-anja društev, katerih arhivska dediščina ima veliko sporočilno vrednost. Za ure -nje te dedišohe v slovenskih arhi"ih nismo imeli enotnih meril. Arhivi v Slovenci lahko le ugotavljamo, da so bili društvtni arhivi v primerjavi z ostalimi arhivskimi fondi v nekoliko zapostavljenem položaju. Temu dejstvu je tudi pripomoglo stanje ostalega arhivskega gradiva, ki ga je bilo treba v prvih povojnih letih prioritetno reševati in dbdelovati ter tudi dejstvo, da je večina društvenih arhivov ohraniena le fragmentarno in da tudi uporaba tega gradiva ni bila tako izrazita. \rhivsko gradivo društev po letu 1945 Organiziranje in delovanje društev po osvoboditvi je temeljilo na zakonu o društvih., zborovanjih in drugih javnih shodih, ki ¿a je izdalo Predscdništvo začasne narodne skupščine i icmokratične fed:rativne Jugosla-vi , dne 25.8.1945.Za navedeni zakon je pomembno poudariti, da loči nastanek in delovanje političnih strani; (društev) od kulturnih, znanstvenih, strokovnih, telesno-vzgojnih in drugih društev. Z zakonom je bila dana možnost ustanavljanja političnih društev, venaar se ustanavljanje takih društev pri nas ni izvajalo. Omenjeni zakon je omogočil obnovitev društev, ki so delovala pred 6. aprilom 1941. Prijave za obnovitev delovanja t:h društev so morali podpisati vsi društveni organi. Čeprav je bila dana zakonska osnova za obnovitev društvenega zivljenia, pa obnavl.anie društev takoj po osvoboditvi ni zazi"'elo. Izrazitih političnih društev ni bilo več, sčasoma pa so se obnovila strokovna, kulturno prosvetna, humanitarna društva ter športne organizacije in društva ljudske tehnike. Ustanavljanje društev in potrjevanje društvenih pravil je bilo v pristojnosti organov za notranje zadeve, in sicer za društva, katenh detovanie se je raztezalo na teritorij kraja, okraja ali več okrajev, v okrožju je bil pristojen organ za notrai1': zadeve Izvršilnega odbora Okrožnega narodnega odbora, za republiška društva je bdo pristojno Ministrstvo za notrapj. zadeve republike in za društva, katerih delovanje se je raztezalo na več republik ali pa za teritorij federacije pa ; bilo pristojno zvezno Ministrstvo z\. notranje zadeve. Dejivnost društev po vojni je urejala zvezna zakonodaja, ko pa se je začelo prenašanje določenih pristo; nostl na poramezne republike, je tudi urejanj, društvenih vprašanj prešlo iz federacije na posamez ne republike. Posebej še velja poudariti, da so v prvih povojnih letih del društvenega dela, zlasti kulturno in prosvetno dejavnost, pokrivali in opravljali odbori OP in družbenoDolitične organizacije, zlasti Zveza mladine Slovenije, Antiiašistična ženska zveza in sindikalne organizacije.24 Arhivskemu gradivu povojnih društev arhivi v Sloveniji niso posvečali posebne pozornosti. Razlog za to gre iskati v sami o ™an iz i ran ost i arhivov, kaicor tudi v njihovi zelo pičli kadrovski zasedbi ter v velikih strokovnih zadolžitvah arhivov do arhivskega in dokumentarnega gradiva upravnih organov in gospodarskih orgL nizacij. Društva so kot pravne osebe bolj sodila v privatno sfero in so skrbela za rvoje arhivsko n dokumentarno gradivo biez sodelovanja arhivov. Problem varstva dokumentarnega gradiva društev sicer vseskozi obstajal, ker društva niso sama dovolj skrbela za varstvo svojega gradiva. Odsotnost arhivske službe pri varstvu dokumentarnega gradiva društev je zelo občutna, saj se je mnogo gradiva povojnih društev izgubile in uiičilo. Varstvo dokumentarnega gradiva društev je stor o boli v ospredje šele z zakonom o naravni in kulturni dediščine, ko je bilo treba valorizirati društva oziroma določiti tista druševa, ki bodo izročala svoje arhivsko gradivo pristoinim zgodovinskim arhivom. Arhiv SR Slovenije bo prevzemal arhivsko gradivo vseh republiških društev na osnovi registracije društev pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve iz leta 1979. Tedaj je bilo v SR Sloveniji 250 lepubliskih društev in republiških zvez društev, od katerih jih je 118 strokovnih, 38 kulturno-prosvetnih, 20 humanitarnih in socialno-skrbstvenih 40 športnih ter 34 drugih društev. Urejanje in popisovanje arhivskega gradiva društev Na osnovi ohranjenega arhivskega gradiva društev se odločamo o urejanju oziroma o načinu urejanja dru^tve-tih arhivskih fondov. Za urejanje laliko uporabimo sistem prvotne ureditve in tematski način ureditve v obliki prostih dosjejev. Sistem prvotne ureditve arhivskega gradiva društva uporabimo v primeru, če imamo ohran, ene spisovne esebei popišemo in priprL.imo predlog za izlcčitev, ki a predložimo posebni komisiii zí izločitev dokumc-* rte ga gradiva v arhivu. Omenjena komisija dokončno °ča o izločitvi nepomembnega gradiva. Zatem za-mo izdelovati popis V primeru, da je zandi izločitve ostalo le malo arhivskega gradiva za trajno hranjenje °¿iroma cc je ohranjeno le malo spisov, ki so bili ob " Stanku evidentirani v spisovnih evidcncah, je smotrno, se odločimo za novo signiranjc Spis ovne pa gradiva 'P' ivne enote (evidentirane in neevidentirane) uredimo kronološkem redu in iih na novo oštevilčimo. *ski sistem ureditve, to je ureditev gradiva po "fsjcjih, uporabljamo v primeru, ce je bil tak sistem ivljen že ob nastajanju gradiva in v primeru, če je di sko gradivo ohranjeno le fragmentarno. Spisovno to, odloženo po tematskih dosicjih, uredimo v okviru po-imeznega doqeja po kronološkem redu. Gradivo " semeznega dosjeja nato oštevilčimo in popišemo ter imo seznam dosjejev in popis gradiva v posameznih uoqej'h. V primeru, da posamezna spisov.ia enota vsebuje take priloge, ki jih je treba zaradi materialnega varovanja grrdiva ločiti, jih ločimo, na njihovo mesto Pf dr-no pismeno zabeležko, da smo določen del gra-'va ločilÜ zraven pa navedemo še signaturo novega "^ajilišda ločenega gradiva. °pis posamezne spisovne enote vsebuje naslednje ele-nte: oznaka arhivskega fonda, signatura tonda, sip-ura spisovne enote, datum, vsebina, opis priloee, v u, če je ta v spisovni enoti. >riIoge spisovne enote nastopajo v društvenih ih: plakati, letaki, sporedi prireditev, načrti, foto-Brafije, osmrtnice, časopisni izrezki in članki ter drugo imentacijsko gradivo. !> letake in lepake zaradi njihove velikosti in j^i arhivskega gradiva ponavadi hranimo ločeno od vega graaiva. To narekuje tudi samo materialno vo ega gradiva, ker jih ne smemo prepngibati ozi-rom¿ vlagati. Zaradi ločenega hranjenja moramo navesti POpuu poleg prvotne signatura spisovne enote tudi laturo nove ca mesta hranjenja, »lakat, lepak in letak popišemo z naslednjimi podatki: tura spisovne enote, fonda oziroma zbirke, sig-tura nahajališča, v primeru, če je izdvoien, datum "astrmk.-., vsebina, velikost, izdajatelj, oblikovalec, tis-,rna> jezik. ^rede društvenih prirei lev popišemo z naslednjimi P°datki: signatura spisovne enote, fonda ali zbirke, sig-"atUra novega nahajališča, v primeril, če je izdvojen, ! "lizator prireditve, vsebina, nastopajoče osebe in ine, datum in kraj prireditve, velikost, založnik, :arna, jezik. 1 1 , pohvale in priznania popišemo z naslednjimi d: signatura, signatura nahajališča, v primen», če 'ojena, datum, vsebina, velikost, izdajatelj, obli-valeč, pisna podlaja, opis pečata, jezik. ^ pcpiLemo z naslednjimi podatki: signatura, siga. ra nahajališča, če je izdvojen, naslov načrta, datum, ost načrta in merilo, avtor, pisna p-jdla^a, naroč-investitor. °grafsko gradivo popišemo z naslednjimi podatki: ^Knahira, signatura novega nahajališča, vrsta fotografij gradiva, datum nastanka, vsebina (navedba dogod-v , raJa' osebe), kraj v katerem je posnetek narejen, 0sllkost> avtor in atclj, Vrtnice popijemo z naslednjimi podatki1, signatura, ime in priimek osebe osmrtnice, datum in kraj, i7.da;atelj, velikost, tiskarna, jezik. Časopisne izrezke popišemo z naslednjimi podatki signatura, časopis, iz katerega je izrezek, datum, naslov časopisnega izrazka, vsebina, avtor članka, jezik. Arhivsko gradivo društev vsebuje tudi druee oblike zapisov. Med njimi so najponempnejši zvočni zapisi prireditev in razgovorov ter filma no gradivo. Izmed zvočnih zapisov vsebujejo društveni arhivi magnetofonske trakove, plošče in kasete Na magnetofonskih trakovih se hranijo zapisi intervjujev s kulturnimi in javnimi delavci, zapis: sestankov, posvetovanj »er prireditev. Na ploščah in kasetah so posneti posamezni umetniki in skupit.e na elasbenili ir drugih umetniških prireditvah. Zapise na magnetofonskem traku popišemo z naslcd-Uj mi podatki: signatura, datum napisa, kri.j zapisa, vsebina zapisa, dolžina zapisa na traku, snemalec, podatki o magnetofonskem traku (vrsta, znamka .„ .), podatki, ki podrobneje opredele vsebino zapisa. Filmano gradivo popiíemo z naslednjimi podatki: signatura, naslov filma, vrsta filma (igrani, dokumentarni, animirani), vsebina iilnm z navedbo oseb, krajev in dogodkov, ustvarjalci filma (režiser, scenarist, snemalec, igralci. ..), dolžina HI mL, vrsta filmskega traku. Knjige popišemo po naslovu, ki ga dopolnimo, v kolikor ne odgovarja po vsebini. Najprej popišemo spisovne evidence (delovcdnike, indfkse), zatem pa ostale knjige. Popis arhivskega gradiva posameznega društva naj bo izdelan tako, da bo čimboij pregleden in s temi lažje dostopen za uporabo. Popis je bil že narejen ob prevzemu arhivskega gradiva v arhiv. Ta popis običajno ne ustreza zahtevi popisa za inventar, zaradi česar ie ob urejanju gradiva izdelat nov pupis. Popis spisovnih enot naj bo izdelan na nominativni način, torej tako, da bodo samostalniki oziroma pridevniki opisani v prvem sklonu. Popisu spisovnih enot je treba dodati oziroma izdelati še indeks stvarnih zadev, oseb in krajev, ki je za uporabo gradiva nujno potreben V primeru, da imamo opravka z zelo pomembnim arhivskim gradivom, ki ga nameravamo ohiaviti, moremo nominativni popis arhivskega gradiva raz,širiti v obliki razširjenega regesta. Ta obliKa je za uporabnike graaiva zelo primerna, ker z njim uporabniki dobijo kolikor toliko popolno informacijo o posameznem dokumentu. Popis gradiva in pripadajoči indeks predstavljata osnovo za izdela/o inventarja. Inventar sestavljajo zgodovinski oris društva, popis arhivskega gradiva in kazala. Zgodovinski oris mora vse-hovati podatke o ustanovitvi društva, o njegovem delovanju ter o ukinitvi oziroma o prenehanju de'ovanja društva. Poleg tega mora uporabnik tuaj dobiti podatke o društvenih izvršilnih organih, o sedežu ter o samem pcslovanju dništva, kakor tudi podatke o arhivskem gradivu in prehajanju arfrivikcga gradiva od društva v zgodovinski arhiv. Pojasniti moramo tudi strokovno obdelavo arhivskega gradiva v arhivj, to je stanie prvotne ureditve, urejanje gradiva v arhivu, odbiranj" in izločanje nepomtmhnib delov gradiva in način izdelave popisa gradiva. Če je bil arhivski fond doccia preurp'en, je treba v inventarju f kazati postopek in način preurejanja arhivskega fonda. Za uporabnike arhivskega gradiva, zlasti za tiste, ki se bavijc s politično in kulturno zgodovino bi bil dobrodošel tudi vodnik pc arhivskih fondih društev v repub- 54 Arhivi Vi 1983 liki. Ta vodnik bi bil v pomoč tudi arhivskim dclavccm, ki delajo na arhivskem gradivu društev, saj bi z rjim dobili vpogled v ohranjenost društvenih arhivov nasploh in pregled hranjenja artiivskega gradiva društev pri različnih imetnikih. ZUSAMMENFASSUNG DIE FACHLICHE BEARBEITUNG TJND AUSARBEITUNG DER HILFSMITTEL FÜR DIE BENUTZ WG DES ARC111VGU1 ES DLR VEREINE Peter Rihnikar Opombe J Rudolf Andrejka, D ru 3t veno pravo v Stoveniji. Ljub tja na, J92M, sir. 58 2 Rudolf Andrejka, navedeno delo, sir. J J 3 Vasilij \tclik, Razvoj slovenskega narodnega pihanja in drui-Iva. Kulturna drušlva na Gorenjskem v leti ti tH60 do J9t4, Raz-.lava Gorenjskega muzeja. Kranj, J 980 str. 6 4 Cesarski patenl 26. n-jvember J 852, Reichs^eselz und Rcgi-orungsbbll für das Kai'¡er L um Österreich, 1852, sir. t J 09-J116; Ructotf Andrejka, navedeno tlelo sir. 197—205 5 Vasitij Mclik, navedeno delo, 31 r. 7 6 Uradni list Narodne vlade StTS v Ljubljani. Lelnik t(J9t8), št. J4, naredba t34 in Naredbu 135 7 Uiadni list Deželne vlade za Jtovcnijo. Lelnik I(19t9), it. 98, sir. 33? 8 Uradni lisi Pokrajinske upiavc za Stovcnijc. Lelnik itl(J92t}, št. 95, Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta t92t 9 Služocnc novinc Kratjevine Jugoslavije. Lelnik Xltl(t9tl}, Šl. 225, zakon šl. 4j6 10 AS, Vere ins-Kataster der polilisehcn und niehtpolilisehcn Vereine in Krain It Spominski zbornik Stovcnijc Ob dvajscltclnici Kraljevine Jugoslavije. Ljubtjana, 1939, iir. 202 12 AS, Banska uprava Dravske banovine, odd. It, katasler diuSlev t3 Spominski zbornik Stovenije, Ljubljana t939, str. 202 14 Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana, J939, str. J98 -204 t5 Spominski zbornik Stovcnijc. Ljubtjana, t939 sir. 2J6-2J7 Jfc Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana, JS39, itr. 223 17 Spominski zbornik Stovcnijc. Ljubljana, J939, sir. 224 t8 Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana, t9?9, sir 218 J 9 Spominski zbornik Slovenije. Ljublana, t939 sir. 540-542 20 Spominjk' zbornik Slovrniic. Ljubljana, J 939, str. 538 2J Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana 1939 sir. 205 -215 22 Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana, 1965, sir. 608 -609 23 Uradni Ii;! SNOS, Lelnik t(t945). Posebna priliga k šl. 36. Ponatis iz osrednjega ,,Uradnega lista Dcnokralicne fede-mlivnt. Jugoslavije", št. 65, zakor. 5t. 6J2, str. 10t-303 24 Stovcipjn 945- '9^5. Zavod SR Stovenije za statistiko Ljubtjana, J975, str. 4t-42 25 Seznam družbenih pravnih oseb in drušlev, kalerih arhivsko gradivo bj v skladu z zakonom prevzemal Arhiv SRS. Uradni lis: SRS, 1982, št. 29 26 Joži, Žontar, Uiejanje in popisovanje arhivskega gradiva Umetina vpraiin;; metodologije in poslopke. t rhivj V, šl t -2, sir. 5 - J 3; Peier Ribnikar, Priročnik za dokumentärste kullurnili organizacij. Ljubtjana, t980; Romeyk tlorAD1V0 DRUŽBFNOPOL1TIČNU 1 ORGANI/ACJJ V ZGODOVINSKEM ARHIVU LJUBLJANA Liljana cJJf PTispevku bom predstavila aihivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij v ZgouovinsKcm aibivu Ljubljana 'egionalnem arhivu, ki opiavlja vaistvo arhivskega gradiva na področju 24 občin ljubljanske icgije, Gorenj-skc in Doleniskc z. Belo krajino. Hkrati bom opozoiila 1a nekateic naloge, ki smo jili že ali jih še moiamo Praviti na področju vaistva in izhajajo iz določil no-^pga zakona in podzakonskih aktov. c pogledamo gradivo oziroma fonde družbenopolitičnih organi?aeij, ki so v skladiščih arhiva, je slika nasled-"J*1 iranimo približno 95 tm, od tega največ gladiva socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) 20 rndov, zveze sindikatov (ZS) - 14 fondov, giadivo vcze socialistične mladine (ZSM) in zveze zdnižem boie:v .NDli (ZZ11 NOV) pa po 8 fondov. Vse gradivo piedstevlja delovanje teh organizacij po letu 1945, 'eni ko giadivc njihove dejavnosti med NOli na 1 stopnjah oigamziranosti hrani Arhiv Inštituta /.a zgoilovino delavskega gibanja v Ljiibliani kot tudi ne' ^ ri muzeji v okviru oddelkov oziroma zbirk NOB lede na raven organiziranja predstavljajo fondi drnž-apolitičnih organizacij delovanj na lavni okiaja ondov, občine — 2<; fondov, le diobec gradiva pa Postavljajo fondi kiajevnih oziroma mestnili odborov °t tudi nižjih oiganizacijskih enot - teienskih in ' i odboiov. Prav ti drobci predstavljajo delovanje 'ch organizacij neposicdno po letu 1945. V splosncm ^'ja za gradivo družbenopolitičnih organizacij ugotovi-neohranjenosti gladiva za obdobje od leta 1945 0 '952. A naj dopolnim to mnenje z naslednjimi ugotovitvami: delovanju organizacij za to obdobje je mogoče sle-'ti gradivu nastalem z njihovim delovanjem, ki pa sc nahaia v okviru fondov diugih ustvaijaleev P) Družbenopolitični organizaciji, ki je bila glede na vertikalno povezanost v Strukturi organiziranosti višja (okrajna organizacija), so bile organizacije uu tcmc'ini ravni oiganiziianosti (osnovne oigani-'■^cije, krajevne organizacije) dol/ne pošiljati zapis-"ikc ali vsaj poročila. Okiajnc organizacije pa so bile vse to dolžne pošiljati republiški organizaciji. ot piimei navajam fond Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana (1945-1954), v okvini katerega je giau ivo sindikalnih podružnic, krajevnih odborov, Zvez. in rajonskih sindikalnih svetov. Ta ugotovitev *"lja tudi za poznejše obdobje tako fond Okraj''' odbor S/.DL Ljubljana (1952, 1954-1965) vs-hujc zapisnike in poiočila občinskih odborov SZDI Navjdla bi še en primci: Arhiv 1ZDG hrani ¡ond Ljudska mladina Slovenije (1945-1954), v 0 'mi katerega je tudi gradivo ljubljanskega < krožnega komiteja SKOJ (1945-1046), Ijubljan ;l gasil si i i d.). ' vojno so se v društvih premnogokral razpihovale Sirske in narodnostne mržnje, lako da so imela šiva tudi veliko politično vlogo. Danes pa njihov jcn i,i več politično združevanje, temveč združc-je občanov na področju kulture, znanosti, uničijo 'i. prosvete, šport ild. mbnesi društev po vojni je razvidna ludi iz zaP snikov kongresov in sestankov takratnih množičnih SZnniZat,J ^dancs družbenopolitičnih): OF (danes , sindikata, Ljudske mladine Slovenije iti seveda ^muniilov kol idejne nosilke družbenega, d niš t-in kulturnega življenja. Te SO si namreč zadale i*°' V 'Cll'turna> prosvetna, iclesnoknlturna in «a Jruštva (organizacije) vključijo čimveč delovnih ker se bo edino lako človek vzgajal, oblikoval in sposoben zavestno in aktivno sodelovali pri Vgradnji - = domovine. cm pa se pojavlja vprašanje arhivskega gradiva , . vi Ali lahko znanstvenik, raziikovalcc pride do ugotovitev, sklepov oziroma rezultatov ludi s po-f ' SradivaV Na osnovi gradiva, ki ga ima Zgodovin' Ljubljana zaenkrat tega ne moremo trd in. V M- skladiščih imamo 55 fondov društev, ki zaje-1° obdobje po lelu 1945 in obsegajo 25 tekočih >v gradiva Zgodovinski arhiv Liubljana opraviti arhivskega gradiva na področju 24 občin,' lorci L" na vsako občino povprečno le dva prevzeta fon-avcdaii pa se moramo, da za osem občin nimamo prevzetega niti enega fonda arhivskega gradiva društev. Vsi fondi, ki so bilr prevzeti do lela 1979, so zajeti ludi v Vodniku po fondih Zgodovinskega arhiva ljubljana, ki je izšel lela 19^0 v Ljubljani, ■ Poleg tega pa je prevzelo gradivo še zelo pomanikljivo in nepopolno. Je siccr urejeno, popisano, a za uporabo šc niso izdelani drugi arhivski piipomočki. Praktično gre, z majhnimi izjemami, za neznatne ostanke raznih fondov. Te Smo dobili v arhiv bolj po naključju kol pa smo jih sistematično zbirali. Vsebujejo pa v glavnem zapisnike spise, delovodnike, kartoteke Tu in lam se nrjde ludi kakšna kronika društva, diploma, pohvala pa ludi fotografija, prospekti in pravila. Vendar so to le drobci, ki sami nc pojedo veliko. Na primer: fond Narodne čitalnice v Kamniku obscea samo eno mapo. Razpon gradiva, ki vsebuic nekaj prospektov, spiiov in personalnih zadev, pa scfa Od lela. '939 do 1969 Fond TVD Partizan Kamnik ohsega za obdobje od lela 1952 do lela 1970 samo 0.5 tekočega mclra gradiva. Omenili velja ludi fond ZKO Kranj, ki je edini obsežneiši fond v arhivu s pclimi tekočimi mclri gradiva in zajema čas od j949_ ]970. Ta je ludi prcecj popoln. Siccr pa od prevzetih fondov prevladujejo fondi jportnili (15), kulturnih (8) in gasilskih (8) društev. Scle zadnji dve leti pa dajemo večji poudarek sistematičnemu zbiranju arhivskega gradiva na lem pod^.čju D ni šiva v glavnem ne skrbijo za svoje ¿radivo. Dokumentarno gradivo imajo pri sebi le toliko časa, dokler je lanjc uporabno, nalo ga zavrnejo. Da se je lo dogajalo lako1, po vojni, je še koliior toliko razumljivo. Borba za izgradnjo domovine je, bila lakial na prvem mestu in društva, ki so v lej borbi sodelovala, še pomislila niso, da pit njihovem delu nastaja gradi/o, ki bc nekoč Še nekaj povedalo. Osveščenost hudi pa ludi ni bila razvila. Da se 10 dogaja ludi danes, je ležje razumeli, zlasii ker danes dosti več pišemo il govorimo o pomenu arhivskega gradiva in ker imamo Zakon o naravni in kulturni dediščini ler Številne pravilnike, predvsem pa, ker arhivski strokovni delavci veliko več obiskuje:o ustvarjalec gradiva ler ¡im pomagajo in svetujejo. Celo lisi a društva in zveze, ki smo jih valorizirali in jim poslali navodila za odbiranj arhi^kega gradiva iz 58 Arhivi Vi 1983 dokumentarnega gradiva, ne storijo praktično ničesar da bi zaščitila svoje gradivo in to kljub temu, da se zavedajo svojega pomena in vrednosti in da zakon poznajo. Obiskal sem 20 društev in zvez, od katerih sta imeli samo dve zvezi urejeno gradivo tako kot zahteva zakon. To sta Mestna gasilska zveza Ljubljana ni ZKO Grosuplje. Za pet ust /a rj al cev bi lahko dejal, da so na dobri poti, da urejenost tudi dosežejo. Pri ostalih društvih ni hlo tako. Gradiva že sedaj nimajo urejenega niti za nekaj let nazaj. Nekatera ga pratkično nimaio (Kolesarsko društvo Rog, Slovenski -klet), druga zanemarjajo rjegovo urejenost ozroma sistematičnest CAFS France Marclt, AP2. Tone Tomšič). Gradivo se včasih pojavlja na različnih mestih (Partizan Narodni dom), včasih pa ga imajo posamezniki kar doma (Občinska gasilska zveza Domžale). Možnosti, da se arhivsko gradivo izgubi, je zelo veliko. S tem pa se izgubljajo dokazi, k pričajo o našem društvenem, družbenem in kulturnem živlien u. Ljudic delajo pri društvih prostovoljno, toda počasi jih le moramo naučiti skrbeti za njihovo grLdivo, da ga bodo ohranili, ga materialno varovali in urejali dokler iz njega ne odberemo arhivskega gradiva, ki ga bo nato arhiv lahko prevzel. Problem pa predstavlja tudi veliko število društev oziroma ustvarjalcev. Na področju Zgodovinskega arhiva Ljubljana jih trenutno deluje več kot 3500, samo v Liubljani pa jih je več kot 1100. Prav zaradi tega smo nanravili selekcijo, pri kateri smo upoštevali najrazličnejše kriterije ter na koncu odbrali 10» društev in zvez, ad katerih bo Zgodovinski arhiv Liubljana na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini prevzemal arhiv sko gradivo, to je gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo Bistveni kriteriji so bili seveda gradivo ustvarjalca, njegov pomen in vloga na področju družbene dejavnosti, njegova aktivnost, področje delovanja, teritorialna zastopanost, oblika dejavnosti, velikost itd. Upoštevali pa smo tudi to, da istovrstna društva delujeio v zvezah. Od 108 ustvarjalcev, ki so bili objavljeni v uradnih glasilih je 57 društev in 51 zvez. Pri valorizaciji smo zajeli na|vcč Športnih (55) in kulturnih (32) organizacij. Medtem ko smo se na kulturnem področju osredotočili v glavnem na zveze kulturnih organizacij (19), pa smo se pri šport ih organizacijah poleg zvez naslonili tudi na društva (ŠD Ilirija, i>D Olimpija, P/D Partizan, Smučarski klub Tržič, Rcgatni odbor Bled). Na seznamu imamo malo strokovnih organizacij (S), sicer pa )rh veliko niti ne deluje (Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, Muzejsko društvo Škofja Loka). Ne smemo pozabiti tudi drugih inštitucij, kjer se daio prav tako dobiti podatki o društvih in zvezah, na primer Zavod za statistiko — statistična poročila (od leta 1976 dalje imajo točno evidenco društev), Služba družbenega knjigovodstva — zaključni računi, družbenopolitične organizacije, zksti SZDL, kjer društva usklajujejo svoje interese z interesi drugih družbenih dejavnikov, občinski upravni organi — registri društev, Prav na osnovi registrov sem ugotovil, da je v Liubljam od leta 1145 do 1980 prenehalo delovati več kot 450 društev in da je bilo v času od leta 1945 do 1950 piepovedano delovanje 190 društvom. Zagotovo je v času njihovega delovanja vsai pri določenih društvih nastajalo gradivo, ki bi danes marsikaj osvetlilo, pa ni v celoti izgubljeno, Toda kje ga iskati? Seveda je odgovor jasen. Treba je iti na teren in spraševati, iskati, poizvedovati itd. Velik pomen so imela tudi društva, ki so nastajala v okviru sindikalnih organizacij, podjetij, tovarn Sindikalna društva se niso prijavljala upravnim organom, ker to ni bilo potrebno Kako ugotoviti število ir kako priti do njihovega gradiva? Medtem ko nam bo število še dolgo časa neznano, o gradivu tega ne moremo trditi. Zakaj? VclikoKrat pri prevzemu arhivskega gradiva dolcčcnc delovne organizacije v okviru fonda na letimo tudi na gradivo sindikalnega društva. Na osnovi Zakona o naravni in knhurm dediščini, ki zahteva, da ustvarjalec arhivsko gradivo po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva, smo izdelali navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz do dokumentarnega gradiva društev, ki pa je zanekrat še zelo Splošno, predstavlja pa osnovo za odbiranje arhivskega gradiva. Za tako navodilo oziroma seznam smo se odločili iz preproste ugotovitve, da se pri vseh društvih ne glede na klasifikacijo (kulturna, strokovna, športna, humanitarna, gasilska in ostala) pojavljajo določene enaKC kategorije arhivskega gradiva (registracija, kronike, pravila, pravilniki, stainti, samoupravni sporazumi» zapisniki, evidenco članstva, letni načrti in poročila o delu in dejavnostih društev, letni finančni načrti i zaključni računi društev in različna dokumentacija o df lavnosti). Pri tem smo si pomagali z delom, ki je bilo na tem področju že opravljeno. Ob obiskih pri ustvar lalcih smo dobili vpogled v dokumentarno gradivo, Ki smo ga nato analizirali na podlagi kriterijev valorizacije-S tem smo društvom in posameznikom, ki so zadolžene za urejanje arhivskega gradiva olajšali delo. Društva naj hi namreč na osnovi navodila odhirala arhivsko gradivo, ^točasno pa bi lahko pomagala pri strokovni obdelavi saj kot ust/arjalcc zelo dodro poznajo vsebino m pome*1 gradiva. Zgodovinski arhiv Ljubljana se je torej zelo zavzel za arhivsko gradivo društev Seveda pa sam ne bo inog' storiti vsega Tukaj so v pivi vrsti ustvarjalci, ki bodo le morali lazumcti bistvo vsega, reveda s pomočjo arhiva. ZUSAMMPNIASSING DAS ARC1I1VGIJT DUR V1-RL1NE IM BliRLICll Oi^ HISTORISCHEN ARCHIVS 1JUBLJANA NACH DEN1 TAI IRF 1945 lioris Rozman Iis gibt sehr wenig desjenigen Arehivgutes der Vcrcit1? für die Zeit nach dem Jahre 1945, das vom Uistorj1 ücher Aiehiv Liuhljana aufbewahrt wird, so dass s. die For^hcr nicht "icl mit ihm helfen können. Mi' seltenen Ausnahmen geht es praktisch um die geringe' Hcständeübcrblcibscl, die mehr zufällig als mittels sys^' Afflivj V] 1983 59 ijiati: eher Sammlung ins Archiv gekommen sind. Auch % Vereine sorgen für ihr Arehivgut meistens nicht so, 1 Si sollten. izufolge haben die Sachverständiger aufgrund der - Menden Vereine und des bei ihrer Tätigkeit entstehenden Archivgutes eine Auslese (des Aichivgutcs und 1 er Verc c) getroffen, wobei sie die verschiedensten Kriterien bcriicks-chtigt haben, urn am Schluss 108 Vcrci-: auszuwerteu, von denen das Archiv das Archivgut ebernehmen wird. Das Gesetz über die Natur- und kul- turcrbschaft befolgend, das vorschreibt, dass der Registraturbilder, nach den Anweisungen des Archivs, das Archivgut ans dem dokumentarischen Schriftgut aussondern niuss, haben sie die Anweisung für die Aussonderung des Arehivgut.es der Vereine ausgearbeitet. Die Anweisung erleichtert den Vereinen die Arbeit, zugleich aber dem Archiv bei der fachmännischen Bearbeitung Ii Ift, denn d.c Vereine als Registraturbilder kennen sehr gut den Inhalt und die Bedeutung ihres Archivgutes. DRUZBRNOPOLITlCNE ORGANIZACIJ i- IN NJIHOVO ARHIVSKO GRADIVO NA OBMOČJU ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU 'Vanka Zaje Ciz.elj Zgodovinski arhiv v Celju pokriva področje štirinajstih % IV zakonu o naravni iu kulturni dediščini je bilo Odlaga n iii 76 družbenopolitičnih organizacij ¡nictni-arhivskega gradiva- od tega štiri medobčinske (Med-°r -niLKi svet SZDL revirskih občin. Medobčinski svet Celje, Medobčinski svet ZSS Celje, Medobčinski Mj SZDL Celje), sedemdeset občinskih (14 občinskih -onfcrene ZKS, 14 občinskih konferenc SZDL, 14 občinski). konferenc ZSMS. 14 občinskih svetov ZSS, 14 ^-m^il] odborov ZZB NOV), ena delovna skupnost " služb družbenopolitičnih organizacij Šentjur, iu krajevna družbenopolitična organizacija (vaški odbor Razbor) vzeti gradivo EruM^jliopolitičnih Hrg:iiiizac Zgodovir ski arhiv v Celin (v nadaljnjem besedilu ZAC irliiv) jc prevzel gradivo sedmih družbenopolitičnih r§auizaeij, vključno z dvema fondoma organizacij O'* >krojni in okrožni odbor OI: v Celju ' \vo jc bilo pomešane med prevzetim gradivom fuega ljudskega odbora Celje iu obsega le posamez-^kuiucntc o delovanju 01 v letu 1945. Urejeno je ^"Iiološko iu tematsko. Narc|en je popis. Gradiva je tin. "'brožuj odbor 01* za Zasavje ' divo jc bilo sprejeto leta ,fl73 jn obsega delovanje 'krožnega odbora 01 v letili 1944 in 1945 ter posegu delno tudi v leto 1943. Gradivo je urejeno kronološko are.l3 je analitični inventar, za posamezne poi.icm Jše dokumente pa tudi regeste. Dokumenti so odlo-1 1 orovenicncnem principu - po odsekih, ki so ue (jjpij j 0^vin] 00 0]: jn pijsameznih področjih delovanja or (narodna zaščita, kmetijsko-gospodarsKi °dsek finančni odsek, odsek za upravo narodne imovi-nc> ousek za gradnjo in obnovo, odsek za industri'0 in j^viuo, gozdarstvo, tekmovanje m zmage, volitve, morija, Rdeči križ. padli borei. sodstvo, sodelno krMvo, obveščevalna služba, organizacija 01*, zapisniki okrožnega odbora 0E in zapisniki krajevnih odborov OE. poročila iu navodila), l-ond obsega tudi del gradiva SPZZ (Slovenske protifašistične ženske zveze), vojaška poročila in dnevni vestnik za oktober in november 1944. Gradiva je 0,1 tm. 3. Občinski odbor SZDL Šentjur pri Celju Gradivo jc izročila Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju leta 1079 Popis izročenega gradiva je bil n j reje n ob prevzemu. Odbiranje arhivskega gradiva je potekalo v arhivu, kjer so bili izločeni nepomembni dokumenti in dokumenti, katerim je potekel rok hranje nja (navadile o odbiranju arhivskega gradiva iz registra-turnega gradiva, Uradni list SRS št. 9/70). Prevzetega gradiva je bilo 4 tm, ob odbiranju v arhivu je hno i/ločenega 2 tm gradiva. Ohranjeno gradivo zajema delovanje občinskega odbora SZDL od kta 1952 do leta 1974 in je urejeno do leta 1963 kronološko, od leta 1964 pa po dclovodnili številkah Narejen jc popis gradiva. 4. Okrajni sindikalni svet Celic Gradivo jc izročil Občinski sindikalni svet Celje leta 1<>6K Oh prevzemu je bilo gradivo le delno urejeno iu tudi popis jc bil pomanjkljiv; glede na količino prevzetega gradiva se je dalo sklepali, da je bilo izločanje opravljeno že pri imctniKii. Ohranjeno gradivo je bilo strokovno urejeno v arhivu, izločanja ni bilo, ker je bilo vse prevzeto gradivo arhivsko gradivo. V glavnem so ohranjeni zapisniki sej. Gradivo je urejeno kronološko; posamezni dokumenti so zdruzeni v zadeve, spise in serije po letih Narejen jc analitični inventar. Fond obsega 0,8 tm gradiva za obdobje 1^47-1965. 5. Okrajni odbor SZDL Celje Gradivo Okrajnega odbora SZDL Celje je Republiška konferenca SZDL izročila Arhivu Slovenije, kjer je bilo začasno shranjen a in ga jc ZAC prevzel leta 1970. Gradivo je bilo dokončno urejeno v arhi/u; ohranjena jc prvotna ureditev na podlagi spisovnih evidenc in iaprav-Ijcn inventar. Skupno jc gradiva 3 tm za obdobje 1953-1965. 6 Občinski sindikalni svet Scvnica Gradivo je prevzel arhiv leta 1972. Ob prevzemu je bilo gradivo urejeno in popisano. Prevzetega je bilo 2 6 !t dokumentarnega gradiva z; obdobje 1954--1964. Dokončne je Hlo gradivo odbrano m urejeno v arhivu -ohranjen je siste prvotne ureditve. Izločenega je 1 1 1,4 tm gradiva, arhivskega gradiva je 1,2 tm Narejen je popis bU Arhivi V[ 198? 7. Občinski odbor SZDL Šoštanj in Občinska konferenca SZDL Velenje Gradivo Občinskega odbora SZDI, Šoštanj za obdobie 1954—1969 je prevzel arhiv leta 1975. Prevzeto gradivo ni bilo popolno, je pa vsebovalo tudi drobce gradiva OF za leta 1951 do 19^3. V arlnvu so gradivo dokončno uredili, izločili nepomembne dokumente in napravili popi? Naknadno je ZAC leta I979 picvzcl še gradivo Občinske konfcicnec SZDI Velenje za leta \9~0- 1972. Prevzeti akccsijski fond je bil ur^cn v arhiB in priključen fenau Občinskega odbora SZDL Šoštanj. Fond se imenuje Občinski odbor SZDL Šoštanj Velenje. Skupno je 3 tm gradiva za obdobje 195 I--1952. Stiki z imetniki Stiki z imetniki arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij so bili pred sprejemom zakona o naravni in kulturni dediščini slabi. V arhivu arhiva ni iz tega področia nobenega vnapreišnjcga izločitvenega seznama. Obstaja le dopis Občinske konference SZDI. Žalec, v katerem ti prosijo da bi strokovni delavec ZaC prisostvoval pri izločanju dokumentarnega gradi'a, ki mu jc potekel rok hranjenja. To pa ne velja za oiganizaciic ZKS, katerih arhivsko gradivo jc do sprejetja zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnem besedilu zakon) sistematično prevzemal Žgodovinski arhiv CK ZKS in so imele natančna nrvodila za urejanje, hranjenje Li zavarovanje aihivskega in dokumentarnega gradiva. Po sprejetju zakona in podzakonskih aktov tei delni rešitvi Kadrovskega vprašanja v ZAC so postali tudi stiki z. imet-u:ki bolj cigani znani. Na podlagi /akona in kriterijev va lorizac.je so stiokovni delavci ZAC predlagali občinskim organom pristojni n za kulturo imetnike, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal aih'v. Do sedaj je odiočbe o imet-nikin izdalo osem občin od štirinajstih. Organizirana Svctovalska služba (zunanja služba) v diuž-benopolitičnih organizacijah se jc začela leta 1981 in kontinuirano poteka že tli leta. Do sedai je b;Io pregledanih 30 imetnikov s tega področja. Na podlagi ugotovljenega stania so bila izdana tudi konkretna pisna navodila. Materialno varsivo pri imetniKih Najprej moram poudariti da v tej razpravi ne bom zajela vseh 16 imetnikov, ampak le tiste, pri katerih sem si stanje materialnega varstva sama ogledala (30 imetnikov). Ker so posamezne kategorije družbenopolitičnih organizacij po svojem delovanju specifične, bom tudi pioblematiko materialnega varstva obdelala po ka lego rij ali. 1. Materialno varsivo pri občinskih konferencah ZKS Občinske konference ZKS (6) imajo dokumentarno gradilo urejeno v skladu s predpisi, ki veljajo za Iovtsuio ¿radivc. Za urejenost in arhiviranje skrbita tajniea kol strokovni m sekretar kot odgovorni delavec. Gradiva, ki nastaja z delovanjem občinske konference ali jc za njeno delovanje potrebno ne izločajo. Posebno skrb posvečajo zaupnim dokumentom, med katere Štejejo tudi personalne dosicjc članov partije. Kol sem žc "menila v prejšnjem poglavji' je dokumentarno gradivo organizacij ZKS kontinuirano prevzemal Zgodovinski arniv CK ZKS; tako imajo občinske konlcience gradivo v glavnem od leta f970. Giadivo, ki mma več pomeni za poslovanje, odlagajo po letih ali po manaatih. Odloženo gradivo jc shranjeno v pisarniških omaiah v delovnih prostorih afi r.a hodnikih, nekatere občinske konference odlagajo gradivo v skupen arhiv družbenopolitičnih organizacij in le redke imajo za arhiviranje poseben pros-toij V enem primeru so zaradi pomanjkanja picstora zložili gradivo v kartonske škatle in ga odnesli na podstrešje. Tu ic arhiv takoj ukrepal; od imetnika smo zahtevali natanoen popis gladiva Na podlagi tega popisa bo arhiv ulotovil, katere kategorije odloženega gradiva so kulturna acois- ina in pos'a! občinski konferenci ZKS natančno navodilo o odbiranju arhivskega gradiva Icr ga, ko bo odbrano, tudi prevzel. 2. Materialno varsivo pri občinskih konleieiicah SZDL Občinske konference SZDI. (8) odlagajo dokmnenlarro gradivo po lelifi in po mandatih Za urejenost in arhiviranje skrbita tajnica Občinske konfcrcncc SZDL kot strokovni in sekretar kol odgovorni delavec. Odloženo dokumentarno gradivo jc v Bgfilni iiicjeno in tehnično opiemljcno: orientacijo v giadivu omogočajo spisovne evidence. V enem primeru pa jc bil del dokumentarnega gradiva v popolnoma razsutem stanju, gradivo jc bilo zaprašeno in poškodovano: ob selitvi občinske konference v nove upravne prostore so ga najeti delavci enostavno znosili v klet poleg kurilnice in zmetali na kup. Ce izvzamemo ta ekslrcmni piiniei, so arhiviranju namenjene omare v delovnih piosioiih in na hodnikih, nckatcic občinske konfcicnce imajo samostojen arhivski piostor, nekatere pa skupnega z o=talimi diužbenopoli-turnim' organ.racijami. Gradivo občinskih konferenc SZDL je, lazen v dveh primerili, v celoti ohranjeno (i/locanja so bila le redka). V omenjenih dveh primerih jc gradivo za obdohje 1946--19/5 v celoti uuičcno: v prvem primciu je arhivski prostor zalila voda, v diugcm pa so dokumentarno gradivo brez. vednosti imetniku odpeljali na odpad. 3 Materialno vaislvo pri občinskih konferencah /SMS Dokumentarno gradivo občinskih konfcicnc.e /SMS (4) jc delno urejeno, shranjeno jc v omarah v delovnih prostorih ali pa hodnikih in v nekaterih primerih v skupnem arhivu družbenopolitičnih organizacij. Za urejenost ili -irlitviranje skrbi v organizacijah, kjei nimajo tajnice, sekretar občinske konferer.ee KS\lJ drugače pa f-.juica kot stiokovni jn sekretai kol odgovorni delavce. Urejenost dokumentarnega gradiva jc bolj vpiašljiva lam, kjer jl zaposlen samo sekretai. V takih primerih se pojavljata namreč d ve okoliščin, — opravljanje del i nalog sekretarja in obenem tajnice, poleg lega je sckic-tai ;,a tem delovnem mestu (fnnkciji) le za določeno obdobje - mandat, in v glavnrm pozna Ic gradivo, ki *e nastalo v času njegovega mandata od staiejšega odloženega gradiva pa le pomembnejše kategorije, ki so vlečejo skozi /tč let (r.pr. dokumentacija o delovnih akcijaii, spominskih pohodili itd.). Gradi"o je odloženo tako kot r.as taja; posamezne kategorije gradiva o akcijah, ki so trajnega pomena tli se vsako leto ponavliajo. so shranjene poseb :j n odložene po letih Opozorili jc potrebne tudi na slikovni material, kije vzorno urejen O ohra njencsl. 'okumentainega giadiva ne bi mogla dati oec-ne; omenim naj 'e primer ene občinske 'lonlcrenee /SMS, ki je imela dokumentarno gradivo odloženo v skupnem arlmu družbenopolitičnih oigauizacij in so ga brez jene vednosti odpeljali na odpad. Tako jc '.a omenjeno obcinsk- konferenco izguhljeno vse aihivsko gradivo do leta 1977. Ariiivi V] 1983 61 4' Materialno varstvo pri občinskih svetih ZSS 1 rikaz Stanja, ohranjenosti in Kategorij gra diva ZKS smo sc odločili tudi zaradi tega, ker me ninio, da je za začetek potrebna neka celO\"tc!ša pred stavilcv gradiva 7.KS. pri čemer ni nui mogoče zahajali v detajlncjšo analizo. Težavo pri izdelavi takšne analize predstavlja tudi dejstvo, tla ZA CK ZKS ne liram vsega artiisk^ga gradiva, pa ludi to n: v celoti in cnoinc nre:eiio. Prav zaradi lega obravnavamo ločeno gradivo CK ZKS in gradivo drugih organizacij in organov ZKS. Ustvaijalci arhivskega gradiva ZKS so organizacije, organi in [Staljene oblike dela kot npr medobčinski sveti ZKS, aktiv t ZK ipd. Pogoste spremembe v organiziranosti ZKS m njen ill organov, v njihovih pristojnostih in metodah ocla, sc odraža;o tako v nazivih partijskih organizacij in organov, kot ludi v strukturi in vsebini ^idiva. V nadaljevanju navajamo le najpomembnejše spremembe, pri Čemer je treba upoštevati, da pomeni 3. kongres /KS 'eta 19M prclomnico predvsem v družbeni vlogi, s tem pa tudi v metodah dela ZKS, ko pa se ta preoblikuje v vodilno .deinopolitično silo, ki deluje znotraj -isicmr. so da iglične ga samoupravljanja. Ta spremembe sc odraža tudi na vsebini njenih dokumentov. Kakor pravi organizacijsko poročilo CK KPS na 2. kon gresu KPS, jc bilo prva leta po vojni organizacijskim vprašanjem in notranje partij ski organiza ;iji namer eno ¿64 Arliivi VI 1983 malo pozornosti. Na terenu jc bila organiziranost KPS se neenotna in se je marsikje pogosto spreminjala. Ob stajali so Se nekateri okroini komiteji, povsod so že ovganhirani okrajni, krajevni in tajonski komiteji, ponc-Kod tudi mestni; najnižja eeliea jc bila osnovna partijska organizacija. Na ravni republike smo imeli komisije, jnravc m oddelke ter politbiro, centralni komite in kongres KPS. Zadnja dva sta ostala ves čas v nespremenjeni vlogi. Vlopo politbiroja kot nekakšnega izvršilnega organa CK jc v določenih obdobjih opravljal izvršni komite, po reorganizaciji ZK leta 1966 pa predsedstvo ali izvršni komite predsedstva oziroma sekretariat CK ZKS. Mimogrede povejmo, da jc reorganizacija ZK leta 1966 v znatni meri demokratizirala notranjipar-tijske odnose, kar se posredno ali nr.posredr.o odraža tudi na vsebini in obsegu partijskih dokumentov. Po statutu KPJ iz leta 1948 so n? terenu obstajale oblastne, okrajne, mestne, raionske krajevne in osnovne partijske organizacije s svojimi komiteji. Po 6. kongresu -X (J952) sc v glavnem iz krajevnih oblikujejo ob-činsK organizacije Z K s svojimi komiteji, medtem ko diugc orpanizaeijc na terenu, razen oblastm in okrožnih, ostanejo. Uvedeni so bili tudi rudniški in tovarniški komiteji Po ukinitvi okraiev leta J965 so bili ukinjeni tudi okrajni komiteji ZKS Statut, kr gaje sprejel 6. kongres ZK' leta 1968, jc kot posebno obliko povezovanja in dela Zveze komunistov po občinah uvedel medobčinske svete ZKS. Na ravni mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti deluje mestna konferenea oziroma komite ZKS, omeniti pa je treba še organizacijo ZKS na univerzi, ki v Ljubljani deluje od osvoboditve, v Mariboru pa od ustanovitve univerze leta 1975. Ves čas jc partijsko gradivo nastajalo tudi kot rczultai nekaterih oblik dela, zlasti aktivov, konferenc, svetov ipd Gradivo CK ZKS in njegovih organov hrani ZA CK ZKS. Tega gradiva jc približno 250 tm! poleg njegf pa še 260 tm članskih dokumentov. Razen tega hrani /A CK ZKS okrog J90 tm gradiva okrajnih in občinskih komitejev KPS /ZKS. Treba pa jc upoštevati, da je okrajno partijsko gradivo rezultat dela kar 41 okrajnih komitejev, vendar so nekateri delovali le leto ali dve, več ih je bilo ukinjenih sredi petdesetih let, zadnii pa z jkinitvijo okrajev leta 1965, Zaradi tega sc giblje obseg gradivr okrajnih komiteicv od 0,10 do 22 tm. Seveda jc različna tudi popolnost vsebine tega gradiva Poleg tega arhiv hrani tudi 0,30 tm grpdiva komiteja KPS vlaunih ustanov za leta 1945-1950 in 0 40 tm gradiva komiteja KPS ustanov MLU Ljubljna za leta . 45-1951. Močno sc je spreminjalo tudi število občinskih komitejev, saj je njihovo gradivo, ki ga hrani ZA CK 7KS, ustvarilo kar sto komitejev. Odvisno od njihove aktivnosti oziroma ustvarjalnosti in obstajanja, je različen tudi obseg gradiva občinskih komitejev In sc giblje od 0,10 do 14 tm Arhiv CK ZKS je prevzel vse gradivo okrajnih komitejev. Gradivo občinskih komitejev ZKS je prezveto v glavnem do leta ln68, za Šmarje pri Jelšah in Tolmin celo ao leta '971 czroma J9V2 Ker je sekretariat CK ZKS leta 1973 sklenil, da bo arhiv CK ZKS prevzemal in hranil le gradijo CK ZKS in njegovih organov, gradivo terenskih organizacij ZKS pa bodo prevzem 1 in branili pokrajinski oziroma zgodovinski arhivi v Sloveniji partijskega gradfva s terena . iiiv poslej ni več sprejemal Sekretariat jc določil, da bodo pokra jinski oziroma zgodovinski arhivi začeli prevzemati gra divo ZKS s svojega območja tedaj, ko bodo za to imeli delavec in ustrezne prostore. Tokrat bodo prevzeli ?.i\. svoje območje tudi tisto grad ivo ZKS, ki jc bilo že izročeno arhivu C K ZKS. Doslej jc od ZA CK ZKS prevzel Arhiv SRS (v letu J982) 9 tm gradiva Univerzitetnega komiteja ZKS Ljubljana za leta 1946- 1968, v letu 1979 pa Pokrajinski arhiv Maribor okrog 40 tm gradiva ZKS s svojega območja za leta 1945-1968 oziroma do 1973 (Radlje ob Dravi) in Zgodovinski arhiv Ptuj približno 4 tm gradiva Okrajnega komiteja ZKS Ptuj ter Občinskih komitejev ZKS Ptuj in Ormož Medtem sta oba arhiva tudi sama že začela prevzemati gradivo ZKS s svojega območja. Drugi občinski komiteji, vsi medobčinski sveti ZKS (lazen slovenjgraskega), Mestna komiteja ZKS Ljubljana in Maribor ter Univerzitetni konferenci ZKS Ljub'jana in Maribor pa še vedno liranijo svoje gradivo od leta 1968 dalje. Tega gradiva jn približne 700 tin Gradivo vsakega komiteja tvori samostojen fond. Vendar jc fondom razmeroma težko slediti zaradi številnih organizacijskih oziroma teritorialnih sprememb, ki so se odvijale zlasti do leta 1965, ko so bili dokončno ukinjeni okraji. Manjši okrajni komiteji ZKS so sc združevali vzporedno z združevanjem okrajev v bolj zaokrožene celote vse do leta 1962. ko so ostali le šc okraji Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, ki so obstajali še tri leta. Vmes jc bilo največ združitev v letih J947--1952, 1955 in 1957 195». Nekateri okraji pa so obstajali samo leta 1945 (npi. Komen). Kako zapleteno jc slediti fondom nekaterih okrajnih komitejev, zlasti pa fondom nekaterih občinskih komitejev, priča naslednji primer: Občinski komite ZKS Sevnica v oxraju Krško sc jc leta 1^55 hkrati z Okrajnim komitejem ZKS Krško vključil v Okrajni komite ZKS Novo mesto. Ko pa jc bil novomeški okrajni komite leta 196? priključen ljubljanskemu okrajnemu komiteju, ie oil sevniški občinski komite (kakor tudi komite Urezi ;c in Viuem-Krško) iz bivšega novomeškega vključen v celjski okraj ni komite ZKS. S takšnii i reorganizacijami se ic pogosto selilo tudi arhivsko gradivo. Ta pot jc sama po set. dovolj zapletena, pomanjkanje primernega arhivskega znanja in prostorske tcz.avc, ki so ves čas spremljale tudi partijske arhive, pa so jo šc bolj zapletle Vendar je gradivo okrajnih in občinskih partijskih komitejev toliko urejeno in popisano, da ga je možno uporabljati. Seveda moramo upoštevati, da je hila komasacija občin ter z njo povezano ukinjanje oziroma združevanje občinskih partij skill komitejev zaradi večjega števila občin pogosto šc bolj zapleteno kot pri okrajilr. vendar jc gradivo občinsKili komitejev, razen izjem, ohranjeno. V zelo naii,nem obsegu je ohranjeno gradivo Oblastnih komil »je. ZKS Ljubljana, Maribor in Postojna, ki so ob staiali od maja 1949 do januarja 1951. ter sedmih okrožnih komitejev KPS, ki so obstajali od 1945 do 1047 ozi-ioma Koper do J952. Gradivo CK ZKS In njegovih organov jc enoten fond, ventlar ga ,:aradi velikega obsega, prostorskih pogojev pa rut1, zaradi določenih posebnosti delimo v naslednje s'tupint 1. osnovno skupino fori gradivo CK 7KS in njegovih organov (s tem, da je bilo gradivo izvršnega organa centralnega Komiteja do VI. kongresa ZKS konce leta 1968 urejeno v posebno podskupino); 2. gradivo k jn-reso v CZK3 in ZKJ), 3. prejeto gradivo nižjih (terenskih) organizacij in organov ZKS; 4. fototeka; 5. članski dokument'. Razen tega jc arhiv ustvaril okoli 7 tm oh-segajoč o zbirko biografskega gradiva finančni arhiv CK r terenskih organizacij hrani finančno-računovodaka služba CK ZKS. Velike količine dokumentov, ki nastajajo pri delovanju ZKS, < tem pa potreba po velikem in tehnično ustrezno opremljenem prostoru za hranjenje, potreba po zanesljivem zavarovanju in morebitni evakuaciji dela gradiva, Arhivi VI 1983 65 f-cclcdnost in ekspeditivnost pri posredovanju podatkov in uokumentov, gospodarnost nukrofilmanja Icr ne na-zainjc zmoghivosti raziskovalcev za kritično upoiabn ^elo obsežnega aihivskega gradiva narekujejo odhi.anjc dokumentov trajne vreunosti iz množice dokumcnlarnc-^ gladiva. Do letos se pri urejanju gradiva ZKS ni odbirnlo, kar med drugim zmanjšuje možnosti, da bi v morebitndi izrednih razmerah iz obilice gradiva Itžko tešili vsaj najdragocenejše dokumente iiakon 0 naravni in kult urni dediščini Zvezo komunistov Slovenije sicer pooblašča, da v skladu s svojimi P^liebaim šc posebej opicdeli urejanje, hrambo in uporabo giadiva, ki nastaja z njeno dejavnostjo. Vendar pa nns piizadcvanja po čimvečji enotnosti stiokovnili te-iclicv na lem področju in šc zlasti sklep sckrctaiiata CK ZKS iz leta 1973, da bodo arhivsko gradivo ZKS, ki 1,1 nastalo z dejavnostjo CK ZKS in njegovih organov pre.zemali, urejali In hianili piistojni pokrajinski (zp.odo-"' ti) aihivi, zavezuje, da pripravimo enotne kriterije o ^b.iariju, hianjcnju in uporabi gradiva ZKS in pokia-juiskim arhivom po tej plati olajšamo to nalogo. '' slej smo pripiavili seznani kategorij trajnega giadiva ^-KS h| pravilnik o uporabi arhivskega gradiva ZKS, ki Ju j c predsedstvo C K ZKS sprejelo apiila 1983 Pii nl'pra"i seznama se ni bilo mogoče opreti na tovrstne izkušnje v Zvezi komnnistov (osnutek podobne liste pri tthivu CK ZKJ jc izicdno ekstenziven, medtem ko so JJP ■ v ZK Makedonije ubrali odločno prciadikalnc pol) ■ aiveč so nam pri leni koristila lastna spoznanja in izkušnje aihivskc službe v naši republiki. Pri iiporatii takšnega seznama sc zanesljivo ni mogoče izogn\i določenemu ivcganju, ki pa bo manjše, v kolikor bmio Pr' njegovi izdelavi, uporabi in dopolnjevanju sodelovali ustvarjalci gradiva, arhivski delavci in raziskovali Vna* f jc tictia vedeti, da sc bomo pri uporabi seznama llajnfli katcgoiij morali izogibati nevarnosti subjektivne P'"Soje in nevarnosti njenega mehaničnega tolmačema. 1 iav to od dclavccv v aihivii terja dobro poznavanje ^ebinc in niclod dela tci razvoja in oiganiziranosli ZK. picscji posameznih kategorij tiajnega gradiva ZKS - imeli pred očmi predvsem dokumente, ki odražajo vs-bino, oblike m iiictodc dela ter razvoj iu organiziranost ZlJ oziroma njeno družbeno vlogo. Izhajali smo '"Ji iz spoznanja, da mora seznam Kategorij ostati dokument, ki ga bodo praktične izkušnje sproti ci°giaicvalc. SI^NAM T liAJNliCi A C KADIVA: ^ Programi ZKJ, ^almi in statutarni sklepi (tudi osnutki, picdlogi in amandmaji), resolucije (tudi osnutki, predlogi in amandma--.), niogiami dela, Poročila o delu, 7-apisirD z giadivom (magnetogrami in skrajšani za-puniki samo tista giadiva, ki so rezultat dela oigana, čc ;ih je cbravnaval, o njih sklepal,. . .), Uvodni k ferati (kadai ni magnetograma), st; lišča in sklepi, obuz.ložitvc, smernice navodila, okrožnice, ^'lalize, occnc, poiocila, informacije o posameznih Problemih in pojavili, (za obcinskc organizacije iu oiganc z^K le v primeru, čc sc nanafajo na njeno območje in problematiko), Jepcšc s pomembno politično vsebino, javni govoii in pomembna picdavauja, Podlogi, soglasja, pritožbe (tudi anonimne), dopisi s pomembno politično ali organizacijsko vsebino, poslovniki in drugi dokumenti, ki odražajo orgamzi-lanos1. ZK, piavilniki (vzorčno), seznami vobenih in imenovanih članov oiganov ZK, kad lovski podatki o voljenih kadrih v republiki, anketni listi, članski dokumenti. letna statistična poročila in informacije o gibanju in struktuii članstva ZK. finančni načrti in zakliučni račum, imovinskc zadeve, fotografije, filmi, letaki, pomembnejši dokumenti samoupravnih organov in ihužbenopoliličnih organizacij v delovni skupnosti. Seznam smo siccr za giadivo CK ZKS zaceli šele upora b,;ati, vendar žc ugotavljam.o, da povz.ioda težave zlasti neenotna uporaba terminov za enake dokumente oz, roma neustrezna upoiaba naslova dokumenta glede na vsebino. Izhajajoč iz diužbcnc vloge Zveze komun'Stov, lahko postavimo tiditcv, da sc v vsebini njenih dokumentov pojavlja praktično vsa problematika družbenega razvoja. V različnih obdobjih seveda picvladujjjo določena vprašanja! kar je povezano z neposrednim- razmeiami tako v domovini kot v svetu V času spopadov ?. dogmatskimi pritiski na našo partijo in njenega boja za samostojno pot razvoja so bila močno v ospredju temeljna ideološka in tcoietična vpiašanja, v času zaostrenega boja Zveze komunistov z birokratsko-etatističnimi poskusi izpodrivanja samoupiavne smen mz/oja pievladujejo neposredni idejnopolitični problemi, v sedanjem obdobju ]ia so v o spi edin vprašanja notranjih družbenoekonomskih odnosov in tudi mednarodnega gospodaiskcga sodelovanja ind. Vsckakoi je vsaka takšna delitev nasilna, saj jc Zveza komunistov praviloma skušala vse probleme razvuja obravnavati v njihovi medsebojni vzročno* posledični povezanosti. Prav zaradi tega skoraj r,e najdemo dokumenta ki bi ga lahko po vscbii i uvrstili v čisto oziroma eno samo kategorijo. V določenem smislu bi smeli vsebino partijskih dokumentov delit' na 1. vprašanja notiaujcga lazvoja, organiziranosti in odnosov Zveze komnnistov, 2 vpiašanja uresničevanja njene diužbcnc vloge, sc pravi njene ocenc posameznih družbenih nojavov in proccsov tci usmeritve in dogovcc za pLaktično akcijo. Vcndai jc tudi takšno ločevanje umetno, saj sc da v dokumentih najvcčkial ugotovili, kako močno so notranji odnosi in ograniziranosl ZK vplivali na njeno učin-koviiost pri usmerjanju družbe nega razvoja in mobilizaciji ljudi oziroma kako jc izvrševanje tc nicnc družbene vloge povialno naickovalo spicmcmbc v odnosih, organiziranosti in oblikah delovanja same Zveze komu n ¡slo v. Načeloma hi sc na vsebino partijskih dokumentov molila zelo lazlično odražati statutarno in progiamsko, pa tudi ustavno določena družbena vloga Zveze komunistov Vcnaar prcobiazba Komunistične partije v Zvezo komunistov, sc pravi njena preobrazba v vodilno idcjnopolitično silo znolrai sisCma socialističnega samo* npr: vljanja, v leni smislu nc daje jasne ločmcc Treba je uaiiucč upoštevali, da s. jc -^rlija žc v času NOB prizadevala, da bi ko m um si i delovali v prvi vrsli sredi množičnih organizacij, v partizanski vojski m v organih oblasti, kai sc jc v naccliJ m marsikje tudi v praksi olnanjalo šc po osvobodilv*. Toda v resnici imamo piimere, da so komunali in foiumi nekatcrili partijskih oiganizacij tako zaiadi številnih žgočih nalog ter potreb* ¿66 Arliivi VI 1983 ne enotnosti in ažurnosti, kot tndi pod dokaj niocni.n vplivom sovjetske praksa, dele/ali tudi z vodstvenih pozicij, toicj kot partija na oblasti. Tak*na praxsa se je marsikje nadaljevala tudi po preobrazbi Zveze komunistov v začetku petdesetih let. Po eni strani je za gradivo 7.K značilen naraščajoč obseg, po drugi strani pa tudi vedno vetje Število zvrsti dokumentov. Razen tega lahko ugotavljamo, da iazme-roma n^glo narašča tudi obseg posameznih dokumentov, venaar se hkrati njihova vsebina vedno bob ponavlja . Ponavlja se vsehma dokumentov višjih organov v do ku me nt iti nižjih, pa tudi vsebina eniti kategon dokumentov v drugih kategorijah. Manjši obseg gradiva in manjše število zvrsti dokumentov v starejšem obdobju je sreer močno povezano z načinom dela ZK. Je pa udi posledica neustreznega odnosa ustvarjalcev do gradiva in še posehe nednaiod-nih razmer, zaradr katerih je bilo v začetku petdeseti'1 let giadivo oblastnih in okrožnih konnte-ev ter eentral-nega komiteja v precejšnji meri odbiano tako, da so osi ali ohranjeni v glavnem najpomembr'jši dokumenti. Ohranjenost gradiva ZKS pc obsegu lahko p-n^zoririo z nekaj številkami na piirreru dokumentov CK 7.KS za leto 1^45 liranmio 8 fasciklov, za leto 1950 28 fascik-lov, za leto 1955 npr. samo 11 fasciklov, za leto 1960 25 fasciklov, za leto 1965 pa že kai 57 faseiklov. Podatki o tem nekoliko presenečajo, zlasti še za leta 1°53-1955, ko obseg gradiva izrazito pada česar ¿aen-kiat se ne znamo pojasniti z diugimi razlogi, kot z že omenjenim odbiranjem, četudi ohrameni podatki o urejanju tega gradi"a govorijo, da je bilo cdbnanje oprav-jeno v glavnem za leta 1945-1950, medtem, ko so pri jreianju gradiva do leta 1963 delavci arhiva izločili razmeroma malo dokumentov. Po obsegu gradiva lahko dejansko vidimo, da po letu 1963 izločanja praktično ni bilo. Vendar rastočega obsega gradiva ne smemo pripisovati le temu, marveč tudi večji demokratizaerji ZK, zaradi katere v fondu CK ZKS najdemo znatno več dokumentov CK ZKJ, po drugi strani pa večji naslonitvi ZK na različne strokovne dokumente, ki so služili kot podlaga za oblikovanje njenih stališč in usmeritev Tovrstnih dokumentov najdemo v gradivu ZK vedno več. Od leta 1974 je trend naglega naraščanja obsega in zvrsti arhivskega gradiva CK ZKS občurno blažji zaradi izločanja gradiva na podlagi seznama trajnega gradiva. Tako so v gradivu ohlastnrh in okrožnih komitejev ohranjeni samo zapisnikr in poročila, v gradivu CK ZKS do leta 1963 pa v prvi vrsti zapisniki, poročila, analize, okrožnice, pomembnejše inlormaeije in v razmeroma majhnem obsegu drugi dokumenti Za leta 1963-1973 je gradivo CK ZKS in njegovih organov ohranjeno praktično v eeioti, letnik 1974 pa že urejen v skladu s seznamom kategorij trajnega gradiva. Precejšen del gradiva okrajnih m občinskih komitejev, ki ga je prevzel Zgodovinski arhiv CK ZKS, je bil grobo urejen na podlagi navodila, ki ga je pripravil arhiv. Tako j| ohranjeno gradivo okiajnrb partiiskih konferenc z referati in prilogami, zapisniki, poročili, dopisi in raznimi seznami. Kot pesehnos* velja Še danes, da osnovne organizacije, prej pa tudi kiajevni komiteji, predajo celoten arhiv občinskemu (okrajnemu) komiteju, zato gradivo osnovnih organizacij kot takšne ni zajeto v vaist\o arhivskega gradiva. Opozoriti je treba še na to, aa ie gradivo 'k raj nih komitejev, ki so brli ukinjeni pa-d letom 1965 iij gradivo ukinjenrb občinskih komitejev praviloma bolj nepopolno. Leta delovanja okrajnih m občinskih komitejev in ohranjenost gradiva po letih je razvidna iz priložene tabele, ki je nastala ob nrejan u tega gradiva. V normalnih razmerah so pogoji hranjenja graaiva v Zgodovinskem arhivu CK ZKS zadovoljivi, vendai so nekatera skladišča v kletnih piostorih. V prinieiu hujše poškodbe, npr. na ogrevalnih napeljavah večje pretoč-nostr, ki vodijo skoznje, bi gradivo lahko zalila voda. Vsi prostori so zavarovani s signalnimi napravami, a navzlic temu ni mogoče povsem i/kljnčiti nevarnosti manišega požara ali vloma. Poleg prizadevanj za ustreznejše prostore za varno hranjenje se vse gradivo CK ZKS redno mikrofilma V celotrje gradivo mikrofilmanc do vključno leta 1963 Slaba stran pri tem je, da ie ni mikrofilma no gradivo okrajnih in občinskih konuteiev, ki je žal shranjeno v manj varnih skladiščih. Uporaba mikrofilmskega gradiva pa je zaenkrat praktično nemogoča zaiadi vrste filma (35 mm) in zaiadi tehnične neoprernljenostr arhiva. Zaupano giadivo ima v smislu varovanja prednost pred ostalimi dokumenti. Kakor že rečeno, je zavarovanost gradiva s terena rnanj zadovoljiva v primerjavi z gradivom CK ZKS. Še veliko bolj pa je ogroženo gradivo občinskih komitejev in medobčinskih svetov ZKS, ki je še pri ustvarjalerh. Ne gre le za razmeroma velik obseg tega gradiva, saj se pri posameznem ustvaijalcu giblje od 2 do 30 tm in je razumljrvo, da zvečine zanj nimajo primernih prostorov — ne glede varnosti pred zloraho, požari, poplavami ipd niti glede temperature in vlage Razen tega za to gradivo skrbijo delavke, ki z nekaterimi izjemami nrinajo potrebnega znanj;r za lavnanjc z njun, poneKod pa gre tudr za slabši odnos do arhivov. Seveda je treba pri tem upoštevati, da se administrativni kader po konntejili pogosto menjava, kar za arhiv CJ dobro. Zaradr vsega tega je toliko bolj žgoče vprašanje usposabljanja pokra-nskrb oziiorua zgodovinskih arhivov za prevzem tega gradiva ali pa vsaj izvajanje službe varstva nad njhn. Sedarja stopnja ogroženosti arhivskega gladiva ZKS na terenu ima lahko daljnosežne posledice; m izključeno, da h zaradi nje pri preučevanju zgodovine ZKS bre/ večjih težav sledi oblikovanju njene linije,, veliko težje pa njenemu uresničevanju. l'oročri;r, kr jih o tem prejemajo organi CK ZKS s terena, so namreč praviloma presplošna in večkrat tudi enostranska, zato ne daj njrne organiz,ianosti in sestave ter načina ddovanja. prav tako pa ie nepogrešljiv vir za preučevanje družbenega razvoja v celoti. Arliivi VI 1983 67 Tek. ši. Naziv komiteja 1 AJDOVŠČINA Mest. kom. ki'S Občin. kom. ZKS 2 piklNCl Krajcvn. kom. KI'S Občin. kom. /KS 3 BLED Mestni kom. K1'S Občin. kom. ZKS 4. H011IN.1 KK K1'S Občin kom. /K S 5. HORL Občin Ikoni. /KS 6. BOVEC KK ¡PS Občin. kom. /KS 7 BREGlNJ Občin. kom. /KS i liKl ZlCli Občin. kom. /.KS 9. OANKOVA Občin. kom. ZKS 10. C lil J|; mk os Občin knm. /KS H. C l:li K NO K K K I'S Občin. kom. ZKS 12. Cl RKN1CA KK KI'S Občin. kom. /.KS '3. CEltOVO Kiajev kom KI' 14. CiRKOVCI Ohčin. kom. ZKS 15. ČRNA NA KOROŠKEM kk krs Občin.koni. ZKS '<> ČRNlCl: Občin, kom ZKS 1" ČRNOMELJ M K KES Občin. kom. ZKS CrnuCi; KK K1'S Občin kom. ZKS DRSKLU Kiajev bil o K1'S divača Občin. koin. ZKS 21. DdRRl-AlH K K LM Občin. kom. ZKS DOliROVO v Brdifi KK kl'S Občin, kom /KS 3. DOI1ROVO pri Lj. K K KI'S Občin, kem /KS -4. DOM 7A L E Kji K1'S Občin. knm. /KS o li c i n s k 1 komiteji obstajal rraoivo , od do a k i °P°mha 1947 1952 1952 dalje 1948 1952 1052 1963 1945 -1952 1952 1961 1945 1952 1952-1961 1955-1957 1947 1952 1952 -1961 1952 1955 1955 dalje 1955 -¡¿58 1945 1961 1954 dalje 1947 1952 1 952 1958 1945—19.^2 1952 dalje 1950 1951 1955-1957 1950 1 y5 2 1952 4958 1952—1955 1954-1955 19551945 1952 1952- 1962 1950-1952 1952 -1958 1950 1952 1952 1959 1950 1952 1952-1961 1945 -1952 1952 1961 1945 -1952 1952 1947-1966 1948 -1963 1946 1957 1945-1957 1955 1957 1947 1961 1952-1955 1955 19 M) 1955-1957 1955-1962 1947 -1958 1945 1965 1950 -1951 1955 1957 1950 1957 1952-1955 1955--1968 1950 1959 1950--1952 1955—1958 1950—1959 1950-1961 1952, 1955 in 196C 1955 K3 ukinjen febrj 9o3 ukinjen junija 1961 ukinjen junija 1961 nkinj. J 957 nk i njen junija 1961 ukinj. J955 nkinj. 1958 ukinj. 1958 nkinj. 1952 nkinj. 1957 ukinjen spet 1958 nkinj. 1955 ukinjen febr 1961 nkinj. 1952 nkinj. 1958 ukinjen J 9 59 nkinicn juliji I96J Ukinj. ] 960 68 A ril i vi VI 1983 KK KPS 1946- 1952 1946-1960 Občin. kom. ZKS 1952- 26. uORlSNlCA ObCin. kom. ZKS 19^5—1958 1955-1958 27. GORNJA RADGONA KK KPS 1947-1952 1947-1968 Občin. knm ZKS 1952- iS. GRAD Občin. kom. ZKS 1955-1957 1955-1957 29. GRAHOVO Občin. kom. ZKS 1952-1955 1952-1954 jO. GROSUPLJE 1952-1962 KK KPS 1945-1952 Občin. kom. ZKS 1952- 31. HRASTNIK KK KPS 1945-1952 1945-1965 Občin. kom. ZKS 1952- 32. HRPEIJE Občin. kom. ZKS 1952-1963 1955-1963 33. IDRIJA M K KPS 1948-1952 1948-1961 Občin kcm. ZKS 1952- 34. ILIRSKA BISTRICA Občin. kom. ZKS 1952- 1955- 1961 35. IVANCjNA GORICA Občin. kom. ZKS 1955-1960 1955-1960 36. IZOLA MK KPS 1946- 1951 1946- 1967 Občin. kom. ZKS 1954— 37 JESENICE MK KPS 1945- 1952 1945-1968 Občin. kom. ZKS 1952- 3?. JURŠ1NC1 Občin. kom. ZKS 1955-1957 1955-1957 39 KAMNIK MK KPS 1945-1952 1950-1968 Občin. kom. ZKS 1952- 40. KANAL KK KPS 1945-1952 1945-1961 Občin. kom. ZKS 1952—1961 41. KOBARID KK KPS 1949-1952 1949—1961 Občin kom. ZKS 19^2-1961 42. KOČEVJE MK K KPS oz. ZKS šoštanj 19^0-1955 1950-1955 ukinj. 1955 5. OK K- S oz. ZKS POIJČANE 1948-1952 P48-1952 ukinj 1052 6 OK KPS MOZIRJE 1945-1950 1946-1950 ukinj. 1950 GORICA 1. OKRAJNI KOMITE ZKS GORICA. 2. CK KPS AJDOVŠČINA 3. OK KPS BOVEC 4. OK KPS BRDA 5. OK KPS CERKNO 6. OK FPS ČRNI ČE 7 OK KPS GRGAR 8 OK KPS KANAL 9. OK Krs KOBARID 10. OK KPS KOMEN 11. OK KPS MIREN 12. OK KPS IDRIJA 13. O K KPS oz. ZKS TOLMIN 14. OK KPS VIPAVA 1947-1962 1945 1945--1947 1946-1947 1945-1946 1945 1945--1947 1945--1947 iy45—1947 1945-1947 1945-1947 1045-1952 194J -1955 1945-1947 1947--1962 1945 1945--104T 1946-1947 1945-1946 1945 1945--1947 1945 -1947 1945-1947 lv45—1947 1945-1947 1945-1952 1945—1955 1945—1917 januarja 1962 ukinj. ukinj.? ni razvidno ukinj. 194"1 ukinj. 1947 ukinj. ni razv^no ukinj. 1947 ukinj. 1947 ukinj 1947 ukinj. 1947 ukinj. 1947 31.3.1952 ukinjen junija 1955 ukinjen ukinj. 1947 KOPER 1. OKRAJNI KOM. ZKS 30.4.1965 2 g™ 1946-1965 1946-1965 ukinjen 3. Sag1 BISTRICA 1945"'952 19<51952 4 5!RfSsUEF K0ZINA 1945-1947 1945 -1947 ukinj. 1947 'POSTOJNA 1945—19^5 1945 -1955 S&M Arhivi VI 1983 73 S. ok kps febr. 1948 rakek 1945—1948 1945-1948 ukinjen 6- ok kos oz zks ftnija 1955 sežana 19*15-1955 1945-19^5 ukinjen kranj !■ OKRAJNI KOM. ZKS KRANJ - OK KES k fianj - okolica 3 OK kps JESENICE Bj OK KPS oz. ZKS radovljica s. o k kps skofja loka 1945-1962 1950-1952 1945-1950 l950-19^5 1945-1948 1945--1962 ni pradiv. kot posebni fon 1945-1950 195C--1954 1945-1947 dcccmb. 1962 ukinjen aprila 1952 ukinjen junija 1950 ukinjen junija 1955 ukinjen febr. 1948 ukinjen ljubljana !■ okrajni kom. zks J UllI jana 2- o k kps ljubljana mesto 3- ^k kp? LJUB uana okolica 4- ok kps óroslpue s. nk kps k amnik 6- ok kps koclvje ok kps oz. zks trbovlje 1954-1965 1954-1965 1945-1954 1945-1953 1945—1954 1945—1954 1945--1952 1945-1952 1945-1952 1945-1952 1944--1957 1944-1957 1945-1958 1945-1954 30.4 1965 ukinjen marca 1954 ukinjen marca 1954 ukinjen aprili. J 952 ukinjen anril- 1952 ukinjen julija 1957 ukinjen junija 1958 ukinjen Maribor okrajni kom. zks Maribor 2. ok kps Maribor lfvi breg mk kps kot okraj Maribor mesto h uk kps Maribor okolica o k kps '.ekaRT ik kvs PO l Jt ane ok kfa prfvalie 5. 6, 7. 1954-1°65 1954-1965 1945 1945 1045 -1954 1945 -1954 1945 -1954 1945 J 945 1948 -1951 1948-1952 1945 -1947 1945-1947 1047.-19^9 30.4.1965 ukinjen ukinjen ? 71.3.1954 ukinjen 21.2,1954 ukinjen ukinjen 1946? aprila 1952 ukinjen oktobr. 1947 ukinjen ¿74 Arliivi VI 1983 8. OK KPS DRAVOGRAD 9. OK KPS SLOVENJU RADEČ 10. OK KPS PTLJ 11. OK KPS SLOVENSKA BISTRICA 12. OK KPS SLOVENSKE KONJICE 1947-1949 1049-1955 1945-1957 1946--1948 1946—1948 1947-1949 1947-1954 1945-1957 1946-1947 1946-1947 junija 1949 ukinjen ukinj. 1955 julija 957 ukinjen januar. 1947 ukinjen januar 1948 ukinjen MURSKA SOBOTA 1 OKRAJNI KOM. ZKS MURSKA SOBOTA 2. OK KPS LENDAVA 3 OK KPS ' GORNJA RADGONA 4. OK KPS L.TTOMER 1945-1962 1945-1953 1945-1952 1945—J 9 1945- 1962 1945-1953 1945-1952 1945-1955 dccembr. 1962 ukinjen ukinj. 1953 J p rila 1952 ukinjen junija 1955 ukinjen NOVO MESTO L OKRAJNI KOM. ZKS NOVO MESTO 2. OK KPS ČRNOMELJ 3. OK KPS KRŠKO 4. OK KPS TREBNJE 1945-1962 1945 -1955 1945-1955 1945-1952 1945-1961 1945-1955 1945-1955 1945-1952 dccemb. 1962 ukinjen sept 1955 ukinjen ■uniia 1955 ukinjen aprila 1952 ukinjen SUMMARY SURVEY OF THE RECORDS OF THE LEAGUE OF COMMUNISTS OF SLOVENIA AFTER THE LlL, NATION Darinka DrnovSek, Martin Ivanie The contribution describes the state of the records of the League of Communists of Slovenia after 1945, i.e. their preservation, classification, accessibility, categories and conditions "or keeping, as well as the organi aion a 1 the way )f activity of the League of Cc nmunists of Slovenia. Creators of the records of the League of Communists o Slovenia are organizations, organs and fixed working forms as c.g the intcr-communnal councils, wording gre .ps etc. F-rcquent changes in organizing the League of Communists of Slovenia and its ugans, in their compétences and working methods rcflcct in both fnc names cf the party organizations and organs as well as »he records structure and contents. The Historical Archive keeps only the rccoras of the Central Tom: if: of the League of Communists of Slovenia 'CC LCSJ and its organs, district committees, whereas the records of the municipal eommittccs till 196£ inclusive. By the decision of the secretariat of the CC LCS, naving hcen arrived at in 1973, according to which the Arciiivi. would take over and store only the rceords of the Central Corrmittee and its organs, whereas the records of the „field" organizations would be taken O' r and stored by the provincial rcsp. historical record >fficcs in Slovenia, the Historical Archive of the CC LPS d'dr t accept these party records any longer. Thus the party organizations in the field keep over "W . inning metres of the records from 1968 on Great jc cantities of documents arising from the activity of the League of Commumsts, consequently the need Arhivi VI 1983 75 >r a large and technically properiy C(]nipped stoiage place, the need for a sure protection and event rial evacuation of a part nf the records, the need for being easily surveyed aird prompt at giving the data anil documents at . disposal, the ceonomy of shooting m::rol'rlms and, the last bm not the least, the capacriics 3f the researchers lo use critically the very extensive ijuantiiie:> of the rccords rciprirc the weeding of the records of lasting valnc orrt of a great number of documents. The Historical Archive of the CC LCS has prepared the list of categories of the lasting rccords of die League of Communists. On the occasion of estimating the individual categories of the rccords we had in mind above all the docrnncms, reflecting the contents, forms and methods of work as well as the development and organizing of the League of Communists tesp. ns social role. Starting from lire social role of the Lcagrrc of Cominists we can state that the contents of hs docnincnis all the time rcflcci practically every pro- blem of social dcvclopnent. l-or the rccords of the l^eagnc of Communists is characteristic the growing extent and. at the same time, the growing number of different sorts of documents, some or them with rcpcjtrng contents. The rccords of the Central Committee and [is organs have been classified and listed until 1975 The rccords for the years 1974 and 1975 have been already classified in accordancc with the list of lasting records cctcgorics The el minaiion was carr.ed orrt for the period 1945-1963, whereas the records for the years 1964--1973 have been practically cnlhcly kept. Also the rccords of the district and municipal eommittccs have been classified and lisied this nmelr thai it is possible to make use of it. There is relatively a great number of lire rccords arising from the activity of the League of Communists of Slovcma after the Liberation They arc rather good preserved and classified, aird mostly possible to make irsc of. MilllVSKO GRADIVO RHPUliLlSKLCA SVETA ZV [-.Zli SINDIKATOV SLOVENIJI1 S ['RUDI IODN1KI Mateja Jcraj ■ajvečji del gradiva družbenopolitičnih organizacij v 'thni. SR Slovenije predstavlja gradivo Zveze sindika ■<>v Slovcirrjc (ZSS)' za obdobje 1945-1969. Na men prspevka je pregledati organizacijski razvr?j in osnove dejavnosti Republiškega sveta ZSS s predhodniki (Repnhliški svet ZSJ za .Slovenijo. Glavni odboi ZSJ za Slovenijo, Glavni odbor i notnih sindikatov Slovenije, jlrvrn odbor Kurilnih strokovnih zvez delavcev hi nameščencev Jugoslavije za Slovenijo) in repnlilrških ^dhornv sindikatov dejavnosti s predhodniki (tajništva strokovnih zvez), stanje, ohranjenost in kategorije gra-di^a ZSS. ORGANIZACIJSKI RAZVOJ iN PREDSTAVITEV OSNOVNIM DEJAVNOSTI REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN REPI Hi LlSKlH ODltOROV SINDIKATOV «JAVNOSTI S PREDHODNIKI Z\ OHDOHJE 1945-1969 (po Icin [969 sem navedla samo najosnovnejše spicinemhc v organizacijski sinrktirrr) Obdobje do 1. kongresa E:iotnili strokmnilr zvez delavcev in irameščencev Slovenije -25.9.1945 •'uprave za ustanovitev Enotnih sindikatov Jugoslaviji' (liSJ) so sc začele v Beogradu ob koncu leta 1944. Začetki nove sindikalne organizacije v Sloveniji segajo ic v leto 194?, ko jc dalo vodstvo KPS polmd': za slanovricv enotne organizacije delavskega razreda v Sloveniji. V tem snrisln je bila po večmesečnih pripia vali 7. novembra v Ljubljani ustanovljena Delavska enot- irosi. Ustanovne konference so sc udeležil i prtd stavnrki vsclr delavskih organizacij, komunisti, krščanski ¿oeialisti rn socialni demokrati. Sklenili so, da sc vse delavske politične sknpinc strnejo okoli KPS in poudarijo vodilno vlogo delavskega raz red v osvobodilni borbr. Njegova naloga je bila zbrati okrog sebe vse nstvarialnc sile naroda, posebno kmetov, nbitnikov in i7obraženccv, ki naj bi skupno ustvarili novo slovensko narodno in socialno življenje r Ker jc bila organizacijska siirrktnra ZSS vedno v sklopu organizacijske strukture ZSJ, jc bilo nemogoče obravnavali oiRiinr/ircijski rr.zvot /SS ločeno od orgamzaeri-skegtf razvoja ZSJ. Zato v prispevku podajam tudi nekatere najpomembnejše organizacijske spremembe Z.SJ, saj so le te pogojevale organizacijske spremembe v republiškem nreriln, kar dokazuje trrdr stanje gradiva ZSS v Arhivu SR Slovenije. Od 23. do 25. januarja 1945 je bila v Beogradu splošna državna konfercnca predstavnikov dclavccv in nameščencev iz. vse Jugoslavije, ki ic pomenila konec dolgoletne razcepljenosti jugoslovanskega delavskega azreda pa tudi realizacijo programa Delavske enotnosti.2 Na konic rcn cr so sprejeli začasna pravila, v ka te rili so določili, da se industrijski, obrtniški in poljedelski delavci, nameščenci državnih in zasebnih podjetij ter uradniki iu ilrngi javni nslrtžbcnci na vsem ozcinljn Jugoslavije ?dru-žujcjO v svoje strokovne organizacije ter ustanovijo za vsako skupino podjetr. pokli, ev ah strok po en< "stro kovno vez o po načelu industrijski h zvez (vsi delavci in nanieŠČcnei islega nrada,'podjetja ali ustanove sc združijo v eno samo sindikalno podružnico ne glede na poki rej. Lsianovljcnc so bile naslednje strokovne zveze [. Zveza žclczničarskih in prevoznih dclavccv m nameščencev Jugoslavije 2. Zveza delavcev in nameščcnccv rudarske rrdusirre Jueoslavjje 3. 7,v-za dclavccv in nameščen cev kovinske industrije Jugoslavije ¿76 Arliivi VI 1983 4. Zveza pomol škili in pi istaniških dclavcev in nameščencev Jugoslavije 5 Zveza dclavcev rn nameščencev rečne plovbe in ob-icžncga dela Jugoslavije 6. Zveza delavcev in namcšccncev lesne industrij Jugoslavije 7. Zveza poljedelskih delavcev in nameščencev Jugoslavije 8. Zveza delavcev in nameščencev živilske industrije Jugoslavije 9. Zveza dclavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije 10. Zveza delavcev in nameščencev usnjarsko-prcdclo-vainc industrije Jugoslavije 11. Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva Jugoslavije 12. Zveza delavcev ir nameščence grafične iridusliije Jugoslavije 13. Zveza bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščen-' cev te: trgovskih pomočnikov Jugoslavije 14. Zveza delavcev in nameščencev občinskih podjetij in ustanov Jugoslavija 15. Zveza delavcev in namcSčeneev monopolnih podjeti Jugoslavije 16. Zvjzz delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije 17. Zveza delavcev in nameščencev hotelsko-gostinske industrije Jugoslavije IS. Zveza brivsko-lasuljarskih in higienskih delavcev Ju goslavije 19. Zveza delavcev hišnega pomožnega osebja Jugosla-"ije 20. Zveza piosvetnih delavcev Jugoslavije (zajemala je uslužbenec minististev piosvete, narodnih gledališč, knjižnic, muzejev in diugih piosvetnih ustanov, učitelje, profesorje, umetnike itd.) 21 Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov Jugoslavije (zajemala jc uslužbence ministrstev na-lodnega zdravja in socialne politike, bolnišnic, zdravilišč ter drugih zdiavstvenih in socialnih trstano") 22. Zveza uslužbencev pošte, telegrafa in telefona Jugoslavije 23. Zveza uslužbencev gospodarskih-upiavnih in tehničnih ustanov Jugoslavije (zajemala je uslužbence minististev za giadnje, ii'dnike, gozdove, kmetijstvo, industrijo, trgovino in prehrano, upravo narodne imovine uslužbence gosnodarskih svetov, komisij za obnove, dižavne statistike in sorodnih strok) 24. Zveza finančnih uslužbencev Jugoslavije (zajemala je uslužbcncc ministrste". '"inane, carin, davčnih m drugih organov te stroke) 25. Zveza usližbcncev piavosodnih rn upravnih ustanov (združevala je uslužbence ministrstev pravosodja, notranjih zadev, zunanjih zadev, sodišč, predreds'va AVKOJ-a in podobnih ustanovi 26. Splošna ali mešana zveza delavcev in namcšccncev Jugoslavije (zdiuževala je delavce in namešcence različnih stiok, ki niso spadali v nobeno od naštetih zvez). V Slovenri nista obstajali Zveza dclavcev in nameščencev rečne plovbe in obrežnega dela in Zveza pornoiskih ui pristaniških dclavcev iti nameščencev, kjr ni hilo pogojev za ustanovitev in delovanje teli zvez. Vse strokovna zveze sc tvorile enotno strokovno gibanje pod imenom Enotne strokovne zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije (ESZDNJ), ki so kot celota vstopile v Ljudsk ? fronto Jugoslavije. Glavne naloge stiokovnih zvez so bile: — dejavna udeležba pri obnovi gospodarstva, vsestiansko podpiianje organov ljudske oblasti pri graditv' in utrjevanju nove dižave, skib za izboljšanje gmotnih lazmer delavcev in nameščencev, delovame v prid njihovega kulturnega napredka. Temeljna strokovna organizacija je bila podružnica, ki se jc ustanovila v podjetju ali kraju. Podružnice iste strokovne zveze o se povezovale v krajevne odbore, ki so vzdrževali stike med podružnicami in višjimi oigani, odločali o skupnih vprašanjih ter vodili skupne nkeije ■zvfze v kraju. Podružnice različnih strok so se povezovale v krajevne strokovne svete, ki so poleg vzdrževanja stikov ir.ed podružnicami Se povezovali stiokovno gibanic z delom kulUirno-umotniškili m telcsno-vzgojnih ditrštev. Vsaka strokovna zveza je imela svoj osrednji odbor na zvezni ravni, na čelu vseh pmhužnic ene strokovne sveže v federalni eroti pa je bilo tajništvo, ki ja pred itavlialo izvršilni organ osrednjega odbora svoje zveze. Vse strokovne /veze so bile pod vodstvom Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije (GO ES/TN.I) s sedežem v IJe-ograd". Najvišji npiavni organ Enotnih strokovnih zvez pa jr bil splošni državni občni zbor ali kongies, ki so ga piaviloma sklicevali vsaki dve leti.3 V Sloveniji jc bil izvoljen akcijski odbor za ustanovitev enotnih sindikatov Slovenije. V febitrarju so bila na osvobojenem ozemlju že zborovanja, na kateiih so izvolili akcijske odbore za ustanovitev posameznih strokovnih zvez. 10. marca je bil izvoljen Glavni začasni odboi ESZDNJ za Slovenijo, Sklenil jer naj se vsi od-boii Delavske enotnosti preimenujejo v sindikalne odbore t ste strokovne zveze, kamor po svoji stroki spadajo, m okrožnih in ikrajnih odborih 01' pa so postavili sindikalne refeientc,5 Po osvoboditvi jc bila prva zadolžitev Glavnega začasnega odbora pievzem Delavske zbornice in ugotovitev sta ni a v uradu Pokrajinske delavske zveze, ki jc vodila posle strokovnih organizacij za časa okupacije/' Miniurstvo za notranje zadeve |iii Narodni vladi Slovenija je i-ikoj po osvoboditvi z odločbo St. 17 z dne 18.5.1945 lazpustilc Pokrajinsko delavsko zvezo i Ljub Ijani, njene naloge ir njeno premično lei uepiemicno lunino p,t 'e prevzel Glavni jdboi ESZDNJ za Slovenijo7 (GO E?ZDNJ za Slovenijo), Orgar izacijske priprave za vzpostavitev sindikalne organizacije v SlovJSiji so pomenila zborovanja v večjih organizacijskih krajih V juniju so delavci in rameščenn Že pristopali k sindikalni organizaciji, zato je bilo potrebno določiti odbornike, ki so prevzeli skib za nastajajoče podružnice. Ko je bilo v posameznih zvezah organ,Jrauih že precejšnje levilo članov, jc Glavni odbor sklici! konference zastopnikov podružnic, na katerih sc t/vojih tajništva zvez Začeli so volili kiaievne stro-ovn- odbore in svete. 10 avgusta je bil izvoljen tudi Izvršni odbor Enotnih strokovnih zvez za Slovensko Pri-morje s sedežem v Postojni." 2. Obdobji: <>d 1. du 2. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (september 1945 - maj 1949) Manifesta iji novih strokovnih zvez je pomenil 1. kongres ESZDNJ za Slovenijo od 23 25 scpternbia v Ljffblj :. Izvoljen je bil plennm tn iZviSilni odbor GO t.sZDN.1 za Slovenijo, ki je svoje delo razdelil na sledeče nferate: idejnopolitičm, oi^auizacijski, socialno-zaščitrii, KulUirnoprosvetm in referat za gospodarstvo produkcijo cent. m mezde. Njegove naloge so bile pospeševanje rasti proizvodnje z novimi metodami dela, Arhivi VI 1983 450 lazvijanjc ndarništva kot množične oiganizirane akeije, ¿a; opanje stališč glede gospodarski]] m socialnopolitič-nil vpiašanj v fcdcialnih ustanovah in oblastnih oiga-nih, pod piran je in lazvijanje dclavskegu in nameščen-skcga zadiužncga, knltuinoprosvctnega in telcsnovzgoj-nega delovanja, izdajanje in Siljenje strokovnega tiska in "tciature, ustanavljanje Knjižnic, čitalnic, sindikalni]] Sol iu tečajev. Jeseni 1946 je bil 4. pleuum Glavnega ndboia linotnih sindikutov Jugoslavije, na kateiem se je Glavni odboi preimenoval v Centialni odboi, število stiokovnih zvez pa se jl j/ 26 /.manjšalo na 24: ~ Splcšna ali mešana zve/a se je preimenovala v Zvezo delavcev kiajevnc industiijc in obiti, ki je včlanjevala delavce in nameščenee lazličiiih strok, za katc.c niso obstajale ustrezne strokovne zveze tci delavce in nameščenee zaposlene v majhnih podjetjih in obrtnih fl:Ia/nicah lažnih poklicev iz vasi in manjših mest Ukinjena jc bila Zveza biivsko-fiizeiskih delavcev, ki sc jc vključila v Zvezo delavcev krajevne industrije in ob. ti. Zveza uslužbencev gorpodaisko-iipiavnih in tehničnih ustanov in Zveza nslnžbcncev pravr.sodnih in upravni!] ustanov sta sc spojili v Zvezo uslužbencev dižav-izi-adniinistiativnili in pravosodnin ustanov, ¿veza delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in tigovskih podjetij sc ic jeorganiziraki in sc picimc-uovala v Zvezo delavcev in nameščcnccv tigovskih podjetij, uslužbenci denarnih in zavaiovainih zavodov pa so se priključili Zvezi Mračnih uslužbencev. /-veza dc'aveev monopolnih podjetij sc jc icorgani-ziiala in preimenovala v ^vezo dclavccv tobačne industrije, I y 4. plemiinii jc GO za Slovenijo preciziral in upopnl "il svnjo notianjn orgariizaciio na naslednja delovna podiočja: organizacijski scktoi, delovni ndnosi, preskiba m zadiužniitvo, socialna zaščila, posredovanje dela, kultni nopiosvetno delo, uredništvo in upiava glasila Delav enotnost, Delavska Knjižnica, telesna vzgoja in špoit -r gospndaiski odsek.9 ])o zasedanju Ljudske skupščine LRS, ki jc 5. julija ^Picjcla Zakon o petletnem planu razvoja nušega gospn dj-JStva, je bil 2. plenum Glavnega odbora linotnrlr sindikatov Slovenije. Prizadevanja za izpolnitev plana so P°?ta\lhi pred delavce in nameščenee vseh strok nove naloge; pioizvodnc panoge naj bi s tekmovanjem pove-proizvodnjo, prosvetni delavci hi vzgaja nove kadie, državno administiativnn nsebje naj bi hitreje reševalo svnje naloge, s pomočjo ideološko-vzgojiretja dela v obliki picdavarrj in krožkov bi tiiln potrebno zagotovit: Idejno zavest in obveščenost delavskega lazrcda, z novimi kad'i izboljšati sindikalne foiirme, povečati po že nest vključevarju učencev v gospodarstvu, delu z '"nladino, vprašanju i.ena, ustanavljanju otrnSnih jasli ter f^mov igre in dc a.1 u Wč;c spremembe v sindikalni oiganizaciji so biln spicie-te na 6. plen umu CO HSJ fclmmrja 1948, ki jc poleg sklepov o nadaljnji dcmokiatizaciji sindikalnega dela ftajno glasovanje, ukinitev pisanja ncpetiebnih okro/nk, 'icposiedria pomoč oigauizaeijaru na terenu), sprejel sklep o ukinitvi tajništev sindikalnih zvez, ki so iih nadomestili lepnbliski odboi i. Do tedaj so imeli shdi kali.'. roimni opeiativno funkcijo, odgovarjajoč sindikati apaiat in vse scktmje dela, 6. pleuum pa je natančno določil de'ovua področja za vse sindikalne oigane. Pomembno spicmcmbo je nomenila zlasti lazde tev dela l1|id glavnimi odboii in ecntialnimi upravami, nasler'-l1iki nekdanjih osrednjih odboiov stiokovnih zvez, ki sn PO-talc odgovorne za piipiavn in izdajanje navodil, glav- ni odboii pa le za njihovo izvedbo na terenu in so predstavljali opeia'ivna sindikalna vodstva na področju ^vojc republike. Pii Glavnem odboru Enotnih sindikatov Slovenije (GO LSS) so odslej obstajali naslednji oddelki: oiganizacijsko-instrnktoiski, kadiovski, plače in tekmovanja, zaščita dela, preskrba in stanovanja, socialno zavamvaujc in nddih, počitniški domovi, kultura in piosvcta, fizkiiltnra in špoit, ljudska tehnika, lačuno-vodstvo, statistika, giadbena uprava, ckonomat in mladinska Komisija. Centralne npiave in icpnbliški odboii pa so obsegali sledeča delovna podiočja: o'ganizacij-sko-iiutiuKtoiski oddelek, plače in tekmovanja, zaščita dela 11 Priilo je tudi do leorganizaeijc stiokovnih zvez: — Zve/a delavcev in namcščenccv živilske industrije in Zveza delavcev in nameščcnccv tobačne industiijc sta se zdiužili v Zvezo dclavccv in namcščenccv živilsKe in tobačne industiijc, — Zveza hišnega pomožnega osebja se ie piikljnčila /vezi dclaveev krajevne industrije in obiti1 Na I. kongresu liSJ v oktobru 1948 jc bil sprejet novi statut 1LSJ, s katerim so sc spicmcnili le nekateri nazivi: i.notni sindikati Jugoslavije so sc picimcnovali v Zvezo sindikatov Jugoslavjc (ZSJ), strokovne zveze pa v sindikat (npr Zveza delavcev kiajevnc industrije in ob;ti sc jc picirucn^vala v Sindikat dclaveev kiajevnc industiijc iu obrti) 1 3. Obdobje od 2. do 3 kongres;! Zveze sindikatov Slovenije (maj 1949 — maj 1953) V dneh od 27. do 29. maja 1940 je bil v Ljubljani 2. kongres ZSS, na kateiem so poudarili piedvsem naslednje naloge: krepitev enotnosti dcJavskcga lazicda, utijc-vanje zavezništva dclavccv, Kmetov in inteligence, iazvi-janjc laziedne solidarnosti z delavskimi gibanji v svetu, odpnva vseh slabosti sindikatov v pio^.vodnji, izbo" šanjc delovne in planske discipline tci picskrhe. Z n ve ribo tipiavljania gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih v letu 1950, jc lula pred sindikate postavljena nova naloga. Pri pivih volitvah v začasne delavske svete, ki sc lipe v Sloveniji januaija in fcbruaija, jc sodeloval GO, ki sc jc v tem času preimenoval v Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo (RS ZSJ za Slovenijo) in republiški odbori (HO) stiokovnih sindikatov Nov gcspotlaiski sistem, ki je zelo sprostil ekonomske zakone (družbeni plan, plani podjetij, volitve v delavske svete, v splošna picdstavnlška telesa in zboic proizvajalcev, taiifni piavilniki), sc jc odražal tndi v sindikalnem delu in povzločil spicmcmbo oiganizaeij-ske strukture 7,a prva leta po 2. kongiesu ZSS je bila za Glavni odbor, kakor tudi za nižje oigane, značilna zapletena organizacijska strnktuia in podiobna razčlenjenost na najrazličnejše sektorje Ncposiedno po 2. kongiesu jc bila organizacijska stinktirra Republiškem sveta (in podobno tudi v nižjih oiganizaeijal )' nasledn : I. Oiganizacijsko-instiuktoi.ski oddelek (z referentom za italijanske in z icfeientom za nemške delavce v Sloveniji) ? Kadiovsk1 oddelek 3. Od(le'ck za agitacijo in piopagando 4. Oddelek za fizknltuio in špoit 5. Oddelek za plnče in tekmovanje 6 Oddelek za socialno zavaiovanjc in zdiavstvo 7. Oddelek za preskrbo in stanovanja 8. Oddelek za ljudsko tehniko 9. Oddelek za statistiko 10. Giadbeni odsek 11. Obči odsek ¡2. Računovodstvo PO Arhivi VI 1083 13. Uprava za organizacijo letnega odi"ha 14. Uprava zaloibe in lista Delavska enotnost. Za tako organizacijo je bil potreben velik profesionalni aparat, kar e vodile v povečevanje centralističnih teženj in dušenje iniciative nižjih organov. Oblastni odhori, ki so bih ustanovljeni v letu 1949, so še bolj zapletli organiiasijsko strukturo, čeprav so pripomogli ak vi zaciji članstva v gospodarskih in drugih akenah. K it nov vmesni člen so picdstavljali za osnovne oi^anizacijc le birokratski forum, zato so jih že v letu 1950 ukinili. Po letu 1949 so sindikalne organizacije pospešeno decentralizirale in poglabljale demokratične metode vodenja. Število lunkeionarjov Repubhsk ga sv:t; se : v letih 1949 do 1952 zmanjšalo iz 55 m 5, število uslužbencrv pa iz 5S na 15. Posveti pri R , ki so do tedaj večinoma pripravljali direktive, so dobili predvsem pojasnjevalni in študijski značaj. RS si je pripade «al za vzgojo svojih članov, da bi bili sposobni upravljali gospodarsko in družbeno življenje in za učvrstitev okrajnih indikalnih svetov, ki naj ">i postali resnična sindikalna vodstva v okraju. V tem obdobju jc prišlo do števili i sprememb v orcanizaeiji strokovnih sindikatov. V za čet-cu leta 1950 jc bi'o v Sloveniji 16 kO itro! .ovnih sindikatov. V letu 1949 sta se združila Sindikat finančnih uslužbencev in Sindikat državno administrativnih m pravosodnih ustanov v Sindikat uslužbencev državnih ustanov. V letu 1950 se jc Sindikat prosvetnih delavcev razdelil v Sindikat učiteljev in profesorjev in Sindikat delavcev kulturno umetniških ustanov, V januarju 1952 se jc Sindikat učiteljev in profesorjev zneva reorganiziral, in sicer na šest samostojnih strokovnih društev s statusom sindikatov: Društvo učiteljev, Društvo profe so rje v in predmetnih učiteljev. Društvo učiteljev in profesorjev strokovr.il' šol, Društvo vzgojiteljev, Društvo učiteljev specialnih sol, Društvo univerzitetnih profesorjev Poleg teh so bila v sklopu Zveze sindikatov Slovenije še naslednja strokovna društva. Društvo likovnih umetnikov Slovenije, Društvo osebnih in družinskih upokojencev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije \ letu 1950 se je iz dela Sindikata kovinarjev in rudarjev formiral Sindikat metalurških dclavccv, ki :e zajel vso črno in barvno metalurgijo. Sindikat krajevne idus-tr'ic in obrti se jc reorganiziral v Sindikat obrtnih delavcev. To je bilo potrebno, ker sc jc industrija do tedaj delila na zvezno, republiško in krajevno ter zaradi posebne vloge in specificnih pogojev obrtne dejavnosti. Z reorganizacijo direkcij želcznic se je preuredil tudi Sindikat železničanev na dva teritorialna odbora, na odbor v I.mbliani in v Pivki Ta sindikat pa se jc v letu 1952 znova reorganiziral v staro obliko. Sindikati dclavccv grafičnih, komunalnih in živilskih podjetij so imeli v Sloveniji le krajevne odbore za Ljubljano, druge podružnice pa so bile vezane neposredno na svoje centralne odbore (na 3 kongresu ZSJ leta 1951 so sc centialnc uprave preimenovale v centralne odbore), zato so sc v letu 1950 iz teh krajevnih odborov formirali republiški odhori menovanih sindikatov. V letu 1950 se jc ustanovil Sindikat prometnih dclavccv, ki je zajel ccstni, avtomobilski, vodni in zračni promet, ki je bil do tedaj vključen i Sindika železniških ii| prometnih delavccv. Ob koncu leta 1952 jc bilo v Sloveniji 21 republiških odKrov strokovnih sindikatov in 9 strokovnih druš 4. Obdobje od 3. kongresa Zveze sindikatov Slovenije do zadnjega, 7. občnega zbora (manj 1953 - februar 1968) Po ivedbi da ¡kega up-avljanja so sc slovenski sindikati ukvariali zlasti z delovanjem organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah, z razvijanjem družbenega samoupravljanja in z uvajanjem komunalnega sistema, kar jc bilo razvidno že iz razprav na 3 kongresu ZSS, ki jc bil od 24. do 26. maja 1953 v Ljubljani is y 1953..1956 sc je družbeno uprav-Ijanic široko razvilo tudi v ustanovah zdravstva, socialnega zavarovano, šolstva, kulture, stanovanjskih gradenj in trgovine (potrošniški sveti). Pomembno vlogo so ime4 rindikati pri afirmaciji zborov proizvajalcev v občinah.16 19. februarja 1956 jc bil v Ljubljani l. občni zbor RS ZSJ za Slovenijo, ki jc pomenil začetek nove organizacijske prakse, na katero so sc jugoslovanski sindikati odločili na 3. kongresu ZSJ v Sarajevu leta 1955. Osrednja pozornost kongresa je bila namenjena osamosvojitvi osnovnih sindikalnih organizacij, podružnic, ki so se združevale v občinske sindikalne svete. S tem se je sindikalna organizacija prilagodila občini, temeljni celici družbenopolitičnega življenja Zaradi take usmeritve jc bilo potrebno uveljaviti enotna organizacijska načela za vse sindikalne organe, v občini, okraju in icpubliKi. Dosedanje kongrese z manifestativnim enačajem so zamenjali >bcni zbori, izrazito delovni sestanki, na katerih jc repunliško vodstvo podalo članstvu obračun svojega dela, zbor p? jc začrta' napotke za delo organizacij in izvoli' vodstvo republiškega sveta za tekoče leto. 3. kongres jc odpravil škodljive organizacijske modele v sinaikalni organizaciji. Okrajne odbore strokovnih sindikatov so od tedaj ustanavljali samo še tam, kjer se jili delavci smatrali za potrebne.17 Na 3 kongresu ZSJ jc prišlo tiiui do sprememb v organizaciji posameznih stro-kcvih sindikatov Združili so sc. — Sindikat ridaiskil delavccv in Sindikat meialui škili dclavccv v Sindikat rudarskih in metalurških delavcev, — binaikat trgovskih delavcev in Sindikat delavcev in uslužbencev gostinsko-niristicne stroke v Sindikat delavcev trgovskih, gostinskih in turističnih podjetij, — Sinč xat delavcev tckstilno-oblačilnc industrije in Sir.uikat delavcev in ushižbcuccv usnjarsko-predelovalne ndustriie v Sindikat tekstilnih usnjarskih in gumarskih delavccv, — iim'ikat delavccv in uslužbencev komunalnih podjetij in ustanov in Sindikat obrtnih delavcev v Sindikat komunalnih in obrtnih delaveev.18 V času 2. rednega letnega ohenega zbora RS »fjj za Slovenijo, ki jc bil 22. ¡1 23. fclruarja 1957 v Mariboru, je IS za Slovenijo združeval v svojem okviru 1 8 strokovnih sindikatov, 5 strokovnih združenj prosvetnih delavcev za Slovenijo (učiteljev in profesorjev, učiteljev i~ profesorjev strokovnih sol, vzgojiteljev, učiteljev specialnih šot visokošolskih profesorjev in znanstvenih dela v-jev) in 5 strokovnih društev (novinarjev, bibliotekarjev, likovnih umetnikov, filmskih delavcev ter muzcalccv in konsefatorjev) Tem.ijna oblika dela RS so bik seje organov, za pripravo gradiva ie imenoval stalne iu občasne komisne O sprejetih stališčih jc RS obveščal sindikalni akti' na posvetova: jih z republiškimi, okrajnimi in dngimi aktivi, z obiski odbornikov republišk-ga sveta v sindikalni organizacijah, na seminarjih z. odborniki, s pomočjo biltenov, okrožnic in pisem, s publiciranjem stališč v Delavski enotnosti, dnevnem ter periodičnem tisku in radiu. Po 2 občnem zboru so pristopili k formirani komisij, ne več kot posvetovalnih organov, temveč kot stalnih organizacijskih enot, ki naj bi zagotovile bolj sistematične delo za vsa področja'družbene dejavnosti sindikatov. Imenovane so bile sledeče komisije: za proizvodnjo in de'ovna razmerja, za delavsko iu druibmo upi v Arnivi V] J983 79 IjanjT, ?a socialno varstvo, za varstvo in zaščito družine in gospodarska komisija. Komisija za socialno varstvo je imela dve podkomisiji: za pnznanja sredstev iz fonda za nezaposlene, za izredno pomoč člansivu.20 4. kongres ZSJ v novembru 1959 je ločno opredelil pomen, naloge in cilje sindikalne organizacije, ki jo je "značil kol množično, borbeno politično organizacijo, ki upošteva program ZKJ in SZDL ir, mora biti prisotna j.ovsod tam, kjer gre za uveljavljanje delavskega in drifr benega upravljanja, za liporaho naprednejših ukrepov v gospodarstvu, kjer odločajo o razdeljevanju sredstev, skratka povsod tam, kjer se rešujejo problemi vsakdanjega življenj /.aposlcnih ljudi na delovnih mestih ali v prostem času. Z novimi nalogami so bile pogojene večje organizacijske spremembe, predvsem v republiških odborih slroknvnih sindikatov. Težišče dela se je preneslo na podružnice ter onrajnc in občinske sindikalne svete, vloga republiških organov pa se je omejila predvsem na usmerjevalno in inštruktorsko delo na terenu. kompleksnejše reševanje spccificnih vpiašan ene stroke ali sknpmc strok, ki jih ni b'lo mogoče rešiti v okviru ohčinc ali okraja, je hilo polrehno pristopni k 'druZevanju sorodnih strnknvmh sindikatov, operativne naloge na so prevzeli občinski sindikat sveti, U so liili usnovnim organizacijam in članstvu najlEžji in so jim -ato lahko najhitreje in najuspešneje pomagali.21 Oh jOncu leta 1958 in v začetku leta 1959 je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije izdal priporočilo o iiiruzevanju nekaterih strokovnih sindikatov. V Jeln 1959 so hili kongresi posameznih strokovnih sindikatov Jugoslavije, na katerih sn se odločili za združitev naslednjih sindikatov: — S ndikai dclavccv prehrambene in tobačne iudiistriic in Sindikat poljedelski)] dclavccv v Sindikat kmetij skil;, prehrambenih in tohačnih delavcev, Sindikat riularskih in metalurških delavcev in Sindikat dclavccv in uslužhcnecv kemične iuuustrijc v Sindikat dclavcev rudarstva, metalurgije in kemične mdnstrijc, SinuKal železniških delavcev, SindiKatnih piomcinin dclavccv, Sindikat I1T delavecv in Sindikat dclavccv pomorskega gospodarstva v Sindikat delavcev prometa iu zvez, lia skupnem sestanku ccnlraluih odhorov 26. in 27. marca 1959, so se na osnovi razpoloženja članstva iu pozitivnih zaključkov organov bivših združenj odločili za l'stannvitev Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. tej reorganizaciji je v Jugoslaviji delovalo 14 sindikatov. V desetih so bili združeni delavci, ki so bili zaposleni v gospodarstvu, delavci in ushižhcnei, ki so Jpravliali negospodarske dejavnosti pa so se združevali v 4 sindikate. V sklopu razvoja in usklajevanja celotnega driižhenopo--ličnega iu družbenoekonomskega sistema je prišlo v letu 1963 do večjih sprememb v organizaciji jugoslovanskih sindikatov 9. plénum Centralnega Sveta ZKJ je predlagal zmanjšanje števila sindikatov iz 14 na 6. Sindikat naj bi se združevali na osnovi sorodnih ekonom-îkih m uružhenih pogojev. V Icln 1963 je prišlo do ¿družitve naslednjih sindikatov. — Sindikat kovinskih dclavccv, Sindikat dclavcev rudarstva, metalurgije in kemične inihistrijc, Sindl' at tek stilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev. Sindikat delavecv lesne industrije in gozdarstva in 5inoikal delavcev tiska in papirja so se združili v Sindikat dclavccv industrije in rudarstva, Sindikat komunalnih in obrtnih delavecv in Sindikat delavcev trgovskih, «oslirskih in turističnih podjelij sla se združila v Sindikat delavcev storitvenih dejav- nosti, — Sindikat uslužbencev državnih organov in družbenih služb, Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev, Sindikat dclavccv v umetnosti in kjltnri in Sindikat zdravstvenih delavcev so se združili v Sindikat delavcev družbenih dciavnosli. Tako je od leta 1063 do 1°74 delovalo le 6 sindikatov, in sieer: — Sindikat industrije in rudarstva, Sindikat kmetijskih, prehrambenih in tobačnih delav> cev, — Sindikat gradbenih delavecv (ime je dobil na 4, kongresi! sindikata v aprilu 1960), — .Sindikat delavcev prometa in zvez, Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti — Sindikat dclavccv družbenih dejavnosti. Družbenopolitična situacija po juniju 1965, ko se je zaocl uresničevali projekt družbene in gospodarske rc forme, je sindikate obvezala, da so svoje naloge uskladili z načrtom reforme. Osnovne naloge sindikatov v tem ohdobju so bile nadaljnji razvoi samoupravljanja, iskanje ustreznih rešitev v sistemu delitve, rast splošne družbene, strokovno izobraževalne iu kulturne ravni, krepi lev socialne varnosti in utrjevanje stikov s sindikati sosednjih dežel in listih dižav, v í.aierih se zaposlujejo delavci iz Slovenije 51 Uhdolije od 196S dalje Med leti 1968, ko je hil 6. in 7. februarja v Ljubljani zadnji, 7. oheni zhor RS ZSS in letom 1974, ko je hil v Celju K. kongres ZSS, se je pričela temeljila organizacijska in Kadrovska preobrazba, ki naj bi usposobila sindikate za delovanje v novih ustavnih razmerah. Temeljne smernice sindikalnega dela je sprejela 4. konferenca ZSS lela 1973, ki jc poudarila pomen delovanja nsnovnih siudikalniti orgatiizaeij po načelu, da mora vsaka temeljna organizacija združenega deia imeli nsnovno sindikalno organizacijo m nujnost vzpostavitve delegatskih odnosov na vseh ravneh povezovanja članstva. Zaradi potrebe po uve javljanju izvirnih interesov so sc morali sindikati spel razčlenili v več poseb Sh sindikatov.2" Statutarni dogovor iz leta 1974 je upošteval 19 sindikatov posameznih dejavnosti, statut iz leta 1978 pa že tistih 18 sindikatov, ki delujejo še danes, in sicer: 1. energetika, 2. kemična in nekovinska niousirija 3. proizvodnja in predelava kovin (danes kovinska in elektroindustrija), 4. tekstilna iu usnjarsko'predelovalna industrija, 5. gozdarstvo in lesarstvo, 6. papirna, grafična, založniška in časopisno-informa-livua dejavnost, 7. kmetijstvo in živilska iiniuslrija, ■S. promet in zvezc, !). gradbeništvo, 10 trgovina, 11. gostinstvo in turizem, 12. komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, 13. ohrl, 14. vzgoja, izobraževanj in znanost, 15. kultura, 16 zdravstvo in soeialno varstvo, 17. Ilnaiičhe organizacije, I.S družbeni in državni organi II. "R1KAZ STA: 1A OHRANJENOSTI IN KATEGORIJ (jRADIVA 7SS V Arhivu SR Slovenije imamo 244 lm gradiva, ki ic 80 Arhivi V] 1983 nastalo ob delovanju Ri> ZSS sindikatov posameznih dejavnosti s predhodniki za leta 1945 do 1969 tei oblastnih odborov za ljubljansko, mariborsko m goriško ohlast, ki so delovali v letih 1949 in ¡950. V okviru fondov republiških odborov sindikatov se nahajajo tudi deli gradiva predvojnih in medvojnih strokovnih društev: Saveza grafiekih radnika i rad niča u Ljubljani, Izobraževalnega pododbora zveze grafičnih delavcev Jugoslavije, podružnica v Ltubljani, Tarifne komisije gia-lii ariev, Podpornega društva železniških delavcev m nshzbencev v Mariboru, Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine, Zveze jugoslovanskih in Zveze avstrii-skih učiteljskih društev. Zdru/.cnja šolnikov za Ljubljansko pokrajino, Društva knjigovezov Avstrije, podružniea Liubliana, Društva tiskarjev na Kranjskem in Saveza aietalskih radnika Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo. V fondi' RS ZSS najdemo tudi gi^.divo drugih usivaiiaicev. ki je prišlo v okvir tega fonda zaradi funkcij, ki su ¡ili določene osebe imele v drugih organih in organizacijah, kaker na primer razna gradiva takratnega predsednika RS Z.SS Iva Janžckoviea. ki vsebujejo sejne zapisnike Skupščine SR Slovenije, zapisnike odbora za splošna gospodarska vprašanja pri izvršnem svelu Skupščine 3R Uovenije ipd za leta 1956-1965. Strinjam se z mnenjem Bogdana Lekiča, da je treba pomembnejše dele akega eradiva izločiti, grobo klasificirati in postaviti na posebno mesto v skladišču, kjer jih je treba braniti do natančnega pregleda odgovanajocih fondov in dokler se ne orni polreba po koiuplctiraiiju fondov s tem gradivom. C< izpopolnitev ni poircbna, se tako gradivo lahke izloči.25 Stopnja ohranjenosti fondov RO sindikatov posameznih dejavnosti s predhodniki je za posamezna leta različna, vendar pa lahko najdemo vsaj dele gradiva v glavnem za celotno obdobje njihovpga delovanja. Naj sin ose je ohranjeno gradivo prosvetnih strokovnih društev, ki so imela v letih 1952-1959 status sindikatov, za katere je ohranjena v glavnem le finančna dokumentacija. Najbolje je ohranjen fond RS s predhodniki, sai imamo že za leto 1945 ohranjene sejne zapisnike, okrožnice in delovna poročila začasnega oziroma od septembra 1945 glavnega odbora, zapisnik L'kongresa LS/.DNS, razna gm-diva o pripravah za kongres, poročila in zapisnike krajevnih strokovnih svetov, zapisnike ustanovnih konferenc posameznih strokovni]: zvez, gradivo o svetovni sindikalni konferenci v Parizu, računovodske in peisonalnc zadeve ter razne spise urada glavnega odbora Ohranjene so tudi spisovne evidence, delovodnik in indeks. Fona RŠ ZSS s predhodniki obsega gradivo, ki je vezano v knjigah in spisovno gradivo, finiige obsegajo spisovne evidence, zapisnike kongresov plenumov, občnih zborov in sindikalnih konferenc, sejne zapisnike predsedstva in tajništva, za pi^a leta okrožnice in delovna poročila glavnega odbora, zapisnike nekaterih posvetov nekaj biltenov in serijo albumov, ki so jih delovne organizacije prilagale k tekmovalnim poiocilcm v letih 1946 do 1951. Sprva so vodili enostavne delovodnikc. pc letu 1946 pa koribinitane. Včasih so vodili samo skupni delovednik, za nekatera leta pa je vsak oddelek vodil svoj delovodnik. Po letu 1957 so začeli z odlaganjem spisov po klasilikacijskih znakih. K delovod-nikom so izdelali indekse, ki največkiat združujejo krajevno, osebno in stvarno kazalo in so v obliki knjige ali kartoteke. Največji del I on da tvori spisovno gradivo Poleg puije administrativnih spisov sc ločil1 še serijo fiiiarčnih in statističnih spisov. V administrativne snise so vključevali gradivo organizacijskih enot (iO oz. RS, ki so sc imenovali lcfcrat:, sektorji oddelki, uprave ali Komisije (danes so to sveti, koordinacijski odbori in komisije"). Spise so odlagali kronološko, v okviru enega leta pa po delovodnrikih številkah, pu istovrstnih kategorijah gradiv; (npr: zapi: liki plenumov krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov), po serijah zadev (npiplani, zapis niki sej in poročila občnih zborov okrajnih in krajevnih sine1;kalnih svetov, podiužnh. strokovni! zvez, ki so jih vodili pod isto delovodniško številko), v obliki svobodnih dosjejev (npr.: splošne socialne zadeve otloške doklade, zaposlitev žena in mladoletnih, zdi a vije nje rudarjev i >d.) ali pa so jih pustili povsem neurejene Obstoječe ureditve ne bom bistveno spreminjala. Pri popisu sem si pomagala s seznamom gradiva ki je bil priloga prevzemnega zapisnika. Obstoječi seznam bom poizkusila popraviti oz. dopolniti, tako da bo čimbolj razvidna organizacijska struktura, dejavnosti in funkci|e organizaciie. Iz gradiva je razvidno, da je bilo že pri ustvarjalcu gradivo izločeno, z.^to bo ob končni obdela ri prše! v pošte v za izločanje zelo majhen del gradiva, v glavnem finančna dokumentacija. Gradivo družbenopolitičnih organizacij ni pomembno le za zgodovino niihovih organov in dejavnosti, ampak vsebuj pomembne podatke za poznavanje sprememb in rczvoia celotnega družbenopolitičnega in diužbeno-ekonomskega sistemu, Ker je gradivo teritorialnih sin-JiKali ilj organov in gradivo delovnih organizacij za obdobje cd 1945 do konca 60 let pomanjkljivo ohranjeno. bodo raziskovalci laliKo našli nekatere podatke za zgodovino teh organov in organizacij tudi v okviru gradila republiških organov ZSS, ki vsebuie med drugim utdi -njne zapisnike in delovna poročila kiajevnih. okrajnih in kasneje občinskih sindikalnih svetov, zipi> nikc delavskih svetov, tekmovalna poročila delovnih organizacij itd. O PO M131 . 1 franet Skert Ot: in socialna preobrazba slovenskega naruila (1941 45), 1'nsp'ivki za z^oitovino delavskega pihanja, Ljubljana, 197 t 72, šl. t 2. sti. 19, 20 in Tone fajr,ir. Delavska enolnost, 'li neti kalno pihanja na S^nv^nskem, 9. kongres >SS, trrMilul za zyoilovinn illitovskega pihanja, Ljubljana .sepliiinber t978, sli t4 2 Tone t;:jf,ir, Delavska ennluosl. Simlik ilno pibanje na Sto-venskem, 9. kongres ZSS, tnštitnl zli zpod,>vino detivsk-iga gibanja. Ljubljana, seplemher 197 8 Mr. t G 3 Arhiv SR Slovenije, RS ZSS. lase, 32, začasna pravila liSZDNJ, 23 25. ianuurjLi t945 in fasi 48. dopis ("O fes Centralremu odboru liSJ, šl, 47/4fi-157, z dne ŽO.P t946 4 Arhiv Sli Slovenija, US ZSS, lase. 32 5 Arliiv Sti Slovenije, liS ZSS. lase. 32, dopis glavnega začasnega oitbora IISZONS prialscdslvn SNOS z ilne 21.3.1945 6 Ari i-v Sti Slovenije, liS ZSS. knji^.' šl. 13. poročilo o tlelu ("¡O t-iSZDNS za telo t945 7 Ari i SRj Slovenije, RS ZSS. fasc. 32, spomenica C.O liSZUNS o ntzmiiinosli obnovi. iletavske r.bomiee za Slovenijo ?, dne 21.i). I 945 8 Ar I-iv SR Slovenije, RS ZSS, knjiga 13, poročilu o ilelu CO IISZDNS zli telo t945. fasi:. 32, poročilo o delil GD Arhivi V] 1983 IOi I-S7.DNS z dne 28.7.1945 in knjiga št. 2, zapisnik 2. kongres;! zS! 27 29. .....j 1949 9 Arhiv SK Slovenija', |S ZSS, knjiga 3f. 1?, pregled dela GO ZSS od ustanovitve do ?. koi^prcsa in knjig:! il. 2, J|piSiik 2. kongresa CG ZSS 21 29. maj 1949 10 Arhiv SR Slovenije kiuiJ št. 2, zapisnik 1 kongresa CO ZSS, 27. 29. i naj 1949 11 Arliiv SR Slovenije, RS ZSS, Pase. 1 37/a, navedila 6. ple-nnniii ZSJ 12 Arhiv SK Sive ni k, RS ZSS, knjiga št. 19. pregled dela GO ZSS od usianovjrve do 2. kongresa 13 Predsednik K cm i siji- la spremljanje In po spe icv a nje zašfiil'1 arhivskega gradiva izven :irliivav, Olga Giler, liele/k.-i o razvoju sindikala Jugoslavije u periodu 1944 novembra 197K, Ifcngrad 1981), str. V. in VI. in Arhiv Sli Slovenije, KS. ZSS. fa: e. 137/a, izvirek iz glasila Kad z dne 29.in.l94R 14 Arhiv SK Sloveniji.-, KS ZSS, knjiga ši. 34, zapisnik i kongresa ZSS. 24 2G. maja 1953 (organizacijsko poročilo) 15 lioiidar Zakrajr,ek l'reg!i;d r.-rzvojn slovenskih sindikatov od 1953 ilo 1974, Sin dihalno gibanje nu Slovenskim, 9. kongres ZSS, I nit il nt y.: i zgodn vino delavski ga gibanja. L" i jI v Ijana. september |19IB; |tr. 20 16 Arhiv SK Slovenije, K S ZSS knjiga št. 34. poročilo H S ZSS od kongresa maja 1953 ilo 1. ohenega /hora l'ehruarj;i 1956 17 Arlnv SR Slovenije. RS ZSS, knjiga st. 50. zapisnik 1. občnega /bo<-a K T, 'SS 19^6 lfi Predsednik Komisije za spremljanje in pospeševanje zaščit'; arhivskega gradiva i/veil arhivov, Olga (Mer, 1'eleika o razvoju sindikata Jugoslavije n periodu od 1944. do novembra 1978. godine. str. VI11, lieograd 1980 19 Arhiv Sli Slovenije, KS ZSS knjiga šr. 59. 2. redni letni ohčni zbor KS ZSS 1957 20 Arhiv SR Slovenije, KS ZSS, knjijii šr. 56, poročilo o delu KS ZSS 7.a čas od 2. -3 občnega zbora 29J.19S8 21 Arhiv SR Slovenija, KS ZSS, knjiga ši. 65, zapisnik 4. rednega le I nega nhenega zliora KS ZSS, novembra 1959 -2 Predsednik Komisije za spremljanje in pospeševanje zaščile arhivskcg.i gradiva izven arhivov, Olga Giler, R:ležk;i o razvoju sindikata Jugoslavije u periodu oil 1044 do novembra I^R. godine, lio- grad HO m Vili IX. X. M -3 Uo/idar Zakrajšck, Pregled razvoja slovenskih .iHikutov od 1951 do 1974, Sindikalno gibanje na Slovenskem 9. kn-ngres ZSS, Inšlilin /a zgodovino delavskega gibanju, 1 inh-liana, september 1978, sli. "M 24 Božidar ZakrajSek, Pregled mzvoj- slovanskih sindikalov od 1953 do 1974, Sindikalno gibanje na Slovenskem, 9. kongres ZSS, Inšlitul za zgodovino delavskega gibanja, Ljub Ijana, september 1978, str. 22 25 liogdan l.ckič, Neke opšte karaklerisl ike sradje i o pil1 princip. i mciodi rada na sredjiv.inju gradnje drušlvennpolitiČkili organizacija. Arhivski pregled, lieograd, 1975, St. 1-2, str. SUMMARY TM RECORDS OF 71 IF REPUBLIC COUNCIL OF THE TRADE UNION Fit DERATION OF SLOVF.NIA WITH ITS PREDECESSORS Malcja Jeiaj Tile intention of tlic contribution is 1o give a survey of lire Ltiganiza.ional development and the principal functions of 1 lie Republic Council of the Tiacle Union Federal ton, as well as bf tile lepublic eommittecs of trade unions lor panicular aeliviiics with predecessors lor the period I 945--1 Tlic authoress also gives a snrvcv of Ihe stale, pieservalron and categories of ihe recoids of the Tiadc Union Federation of Slovenia, being kcpl in the Record Office of the SR of Slovenia. GRADIVO MLADINSKE ORGANIZACIJE I'O 1.1.TU '945 V ARHIVU IN Šil TUT A /A ZGODOVINO Dl UVSKIIGA GIBANJA V LJUULJAN1 Metka Crombač Cradivo mladinske organizacije, ki ga hrani arhh Inštil luia za zgodovino delavskega gibanja, zajema obdobje 3d leta 1945 do 1965. To j e Ionu Glavnega od bo a ^-veze slovenske mladine (GO XSM) oziroma Zveze mladine Slovenije (Z.SM) ozimma Ljudske mladine Slovenje (LMS) t er Ceni rahlega komit eja (CK) LMS in tieh ''krajev - Ljubljana, Kranj in Celje. l'iav v teh Cicibanih letih [«45 1965, ko je fond naslajal, to je v času utrjevanja m rasli nove diiavc, samo v stiukturi upravne razdelitve in oblikovanju posameznih lerito riahiih enol, beležimo približno 35 zakonov oziroma spicmenib zakonov. Množionc O'gairizaeije so bile oiga-nizirane tako kot ljudska oblasl, zalo v lent obdobju sledimo celi visti sprememb p: mladinski organizacij. Po osvobodilvi sta bili v Sloveniji, tako kol med NOB dve mladinski oigani/.aeiji, in sicer SKOJ in ZMS, ki sla skibcli za a kii vira nje in vključevanje čim večjega Sle vila mladih v delo na vs?h podiočj" javnega življmja. Mladina je sodelovala pri vzpostavljanju in rit ne vanju oiga-nov ljudske oblasti, pri odkrivanju saboieijcv, sovražnih ,agentov, vojnih dobickarjcv, glavne sile pa je posvetila prostovoljnemu delu za obnovitev prometa, zapuščenih ¿82 Arliivi VI 1983 polj in gospodarstva sploh. Na 11. kongresu ZSM inija 1945, ki je bil v Ljubljani, je bil podan obračur dela in razvoja mladinske organizaeije med vojno, zastavljen pa je bil tudi načrt dela mladine po osvoboditvi. N: .cor grcsu so predlagali, da se ZSM preimenuje v ZMS, 'zvoljen j1 bil nov GO s sekretariatom, v skladu s prvimi zakoni o upravni razdelitvi pa tudi pri mlauinsk: organizaciji sledimo delitvi na okrožja1. Ljubljana - mcslc, LilibIjana - okolica, Celje, Maribor, Novo mesto n vzhodno primorsko okrožje, dalje na okraje in te na osnovne organizacije mladine po mestih, kri_i'i, v;iseh, šolali, univerzah, v tovarnah, podjetjih, rudnikih. leta 1946 se je mladinska organizacija preimenovala v LMS. Žc od iačelka leta J 947 pa se prično tudi pri LMS ukinjati okrožja. Razvoj mladinske organiazcije se s koncem vojrc ri ustavil in je pripeljal do ideje o združitvi SKOJ m LMS. Pobuda o zdruzitvi obeh mladinskih organizacij ,e b^a dana na V. kongresu KPJ julija 194? in deccmb, 1948 je hila na skupnem jugoslovanskem kongresu SKOJ in LMJ sprejeta odločitev o združitvi v LMJ, ki v1 prevzela od SKOJ predvsem ideološko in organizacijsko usmerjenost, od LM pa množičnost Obstoj dveh mladinskih organizacij je že predstavljal do'očcno oviro pri delu, kar so brli cilji in nalog" obeh več ali manj enaki, zalo ie združitev pomenila manjšo razcepljenost mladine in ■e bila koristnejša za nadaljnji razvoj in delo mladinske organizacije. Slovenska mladina se ie za združitev SKOJ in LMS odločila na svojem IV kongresu aprila 1949, kicr je bil namesto GO tudi izvoljen nov CK LMS, Ždruiitev SKOJ in LMS je zahtevala precej predpriprav, zato je bilo žc v letu 1948 organiziranih vrsta predavanj po skojcvskrh grupah in mladinskih aktivih o tem, kakšna bo nova organizacija, kakšno bo nimo delo o članstvu itd Po ukiuitvi okrožij in na osnovi zakona o ustanovitvi oblasti kol rednih upravnih enot so se pričeli leta 1949 tudi pri LMS formirati oblastni komiteji. Posebne geografske razmere, kakor tudi ekonomski pogoji 1er ostale posebnosti, so narekovali osnovanje goriške ohlasti kot prve Oblastni komite LMS za Goriško s sedežem v Postojni, je bil formiran v začetku leta 1949, sestavljali pa so ga okraji: Gorica, Sežana, Postojna, Idrija, Tolmin, Ilirska Bistrica. Oblastni komite LMS Maribor so sestavljali okraji: Poljčane, Maribor — okolica, Ljutomer, Do'jnja Lendava, Ptuj, Rrdgona, Murska Sobota, Slovenj gradeč m mestni okiaj Maribor - mesto. Ob lastni Komite LMS Ljubljana pn so sestavljali sledeči okraji: Celje — mesto, Celje — okoliea, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Kočevje, Krško, Ljubljana — okolica Šoštanj, Trbovlje, Trebnje, Novo mesto in mestni okraj Ljuhljana — mesto. Nižje organizacijske enote so bili rajonski komiteji, nato tovarniški, rudniški, jajevni, šolski, fakultetni. Že leta J950 pa je tudi pri mladinskih oblastnih komitejih nastopil problem profesionalnega aparata, po-sicdica tega pa je b'ia, da so oblasti izgubile prvotni inšlruklorski značaj. Dele so opravljali v glavnem Člani hiroja, ki so bili profesionalci, oblasti so pričele slabili zvezo CK z okrajnimi komiteji in aKtivi. Pri LM so zmanjšali profesionalni aparat, tako da so na oblastnih Centri ; ostali eden ali d"a člana oziroma inštrukloija, katerih naloga je bila koordinacija dela. Konec leta 1950 so tudi to opustili in naslednje leto so oblasti odpravljene. Sledeča sprememba v organizacijL uprave v Sloveniji, ki je seveda vplivala na organizacijo LMS, je bila aprila J952, ko je ljudska skupščina sprejela zakon o lazdelitvi na mesta, okraje in občine. V skjadu s tem zakonom je bila organizacija LMS takale: najvišji organ je C K LMS, nižja enota so okrajni komiteji, nato občinski komiteji in ■jsnovne organizacije LM Že leta 1950 se je začel proces komasaerje okrajev, leta 1954 imamo v okviru LMS še 20 okrajev, leta 1956 1 1, leta 1958 pa 8 okrajev. Proecs seje zaključil leta 1965 z ukinitvijo okrajev. Znotraj mladinske organizacije je prišlo konet leta 19c;3 še do ene spremembe, in sicer v okrajih Ljubljana, Maribor in Kranj. Razpustili so osnovne organizacije LM v šolali, tovarnah, ustanovah, podjetjih ter formirali mladinsko organizacijo po terenu ob organizacijah SZDL z namenom, da bi tako prihližali LM širši problematiki občine in povečali vpliv delavske mladine. Ker poizkus ni prinesel zaželjenih rezultatov, se naceb takšnega organiziranja ni razširilo da ostale okraje, ampak se je leta 1957 opustilo. Zakon iz ieta 1955, s katerim se začenia uvajanje komunalnega sistema, je prinesel občinam še nekatere pristojnosti i" je pomenil korak k višji stopnji samoupravljanja. Značilna karakteristika v delu organizacije LMS od 50 let naprej je bila. da je lcž:ščc Svoji ga dela usmerjala na politična, ekonomska in družbena vprašanja, skušala pa se je osvoboditi tudi zaprtosti, delovne ozkosti, kar je pomenilo izključno reševanje tipičnih mladinskih problemov in začela je prehajati na širši teren aktivnosti, tako da se ie še boli povezovala z. ZK, SZDL, s sindikati in organi oblasti ter skušala aktivno posegali v razpravo, od'cča-nje in reševanje problemov, ki so se pojavljali na vseh področjih družbene aktivnosti. Oglejmo si kompetence posameznih odborov: C oziroma "K LMS (ZSM, ZMS) je bil voljen na kongresih slovenske mladinske organizacije, ki so bili do leta 1949 vsaki dve leti, nato so kongrese sklieevah na štiri leta. Svoje delo je opravljal prek oddelkov: organizacijski oddelek, oddelek za kulturo in prosveto, oddelek za delovne akcije, kmečki, delavski, šolski, pionirski, kadrovski, flzkulturni, agitprop., finančni, statistični, mednarodni, zgodovinski oddelek. Delo GO oziroma CK mladine Slovenije in posameznih oddelkov je potekalo na osno\, mesečnih in trimesečnih planov, v katerih je bilo načrtovano poleg dela GO oziroma CK in posameznih oddelkov tudi delo cebtnc mladinske organizacije v Sloveniji. Osnovna naloga GO oziroma CK je bila, kol je bilo poudarjeno v programih tlela, predstavljati in voditi mladino Slovenije v skladu z usmerjenostjo družbe. Oblika dela so bili plenruui, na katerih so ohrav-navali in reševali probleme, ki so bili več ali manj aktualni kar v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer1. 1. vključevale mladih v celotno dogajanje javnega življenja, 2. problemi delavsKc, kmečke, šolske mladine in pionirske organizacije, 3. organizacijsko utrjevanje, kar je bilo ob dejstvu, da se |c mladina po vojni organizacijsko večkrat spreminjala nenehno potrebno, 4. kadrovsko vprašanje je bilo prav taKo podviženo nenehni skrbi in pozornosti, v ta namen so organizirali razne seminarje, tečaje itd., 5. vSLStranSKa pomoč sprva okrožjem, okrajem in pozneje občinam. Za jažje in uspešnejše delo so se ustanavljali razni oddelki, ki so jih kasneje zamenjale komisije in so imele v glavnem 'sti delokrog. Z o so komisija za delavsko nlad:no, lucološko-poiitična komisija, šolska komisija, komhija za delovne akcije, kulturno-prosvetna komisija, komis ja za kmečke mladine, organizacijsko-kadrovska komisija. Urcsničevinjc in izvrševanje sklepov na terenu ter pomoč GO oziroma CK je potekala v glavnem v štirih oh lik ah dela, ki so se v praksi najbolj uveljavile GO Arhivi V] 1983 83 oziroma CK jc: 1. skliceval občasna posvetovanja o določenih vprašanjih, 2 prirejal seminarje, 3. izdajal Priročnik za mlade aktiviste in 4. organiziral ohiske članov GO oziroma OK na terenu, predvsem pri okrajnih in občinskih komitejih, premalo pa jc bilo sestanke po osnovnih aktivih Operativno telo (JO jc bil sekretariat, CK pa jc imel .¡prva biro, nato predsedstvo. ' kratkem ohdobju delovanja okrožij po vojni, ukinili so "h v začetku leta 1947, jc bilo njihovo delo predvsem nadzorovanje, vodenje in kontroliranje okrajev, skrb za pravilno povezavo in sodelovanje odsekov okrožij z okraji in naloga, da se postavi in razširi organizacija mladine po terenu. Okraji so nadzorovali nižje oiganizacijskc enote, torej rajonske, nato občinske komiteje pa tudi osnovne organizacije mladine. Za lažje delovanje so bile pri okrajih osnovane komisijo Glavna skrb jc bila posvečena tekočemu Jclu, problemom težavam in akcijam, ki so sc pojavljale ob delu osnovnih organizacij in v ta namen so česio sklicevali sestanke in posvetovanja s sekretarji in predsedniki aktivov Obračun dela so okraji podajali na konferencah. Organi okraja so bili okrajni kom'te in predsedstvo. Leta 1965 so okraje ukinili. Občinski komiteji se pri mladinski organizaciji vpeljejo po zakonu aprila 1952 Mišlieni so bili ket samostojna vodstva mladine na svojem območju. Osnovna naloga občinskih komitejev jc bila operativno delo v neposrednem stiku z osnovnimi organizacijami Pri organizaciji mladine sc ob ustanovitvi občinskih komitejev vsai sprva ugotavlja, da jc pomoč osnovnim organizacijam učinkovitejša, na drugi strani pa je šlo tudi za razbremenitev okrajnh kemitejev drobnega operativnega dela Glavne naloge občinskih komitejev so bile: organiziranje mladine ob konkretnih akcijah, skrb za življenjske pogoje mladih ter predlogi in rešitve za izboljšanje položaja mladih, sodelovanje v organih družbenega upravljanja ipri. Gradivo Stanje gradiva, ohranjenost, način odlaganja in hranjenje gradiva mladinske organizacije karakterizir^jo čas in pogoje dela, v katerih je iond nastajal. Pogoste organizacijske soreincmhc, ustanavljanje in ukinjanje raznih institucij, združevanje in cepljenje, prenašanje kempeteiie t. enega na drugi organ itdvse to je pustilo svo: pečat, 59) jc zahtevalo hitro ukrepanje, piestavljanjr in mešanje pradiva, spise so raznašali, odlagali so jih po mapah, fasciklih, po raznih pisarnah, gradivo jc hitro izgubilo svojo aktivno vlogo, skrb za to gradivo pa v pivih letih [Xi vojni ni bila v ospredju. Upoštevati jc treha tndi neizknšcnost pisarniškega kadra in pri lijladii pogosto menjavo kadra. Pisarniško poslovanje jc bile dokaj neurejeno, v glavnem lahke rečemo, daje bilo enostavno, spise so združevali v zadeve in kronološko odlagali. Delovodniki do leta 1951 niso ohranjeni, do začetka uvajanja decimalne klasifikacije v pisarniškem poslovanju pa sc bili enostavni Spisi so oprcmljcm s t kočo številko, letnico in včasih z začetnimi Črkami rcfcrcn-tovega imena doloccncga odseka Gradivo GO mladine, od leta 1049 CK LMS, obsega 9i fasciklov. Z izjemo prvih dveh fascinlov, ki sta zbir.d mrd vojne mladinske literature, seznamov pad^l ila-dinccv in historiata mladinskega gibanja de leta 1945, jc ostalo gradivo nastajalo v obdobju 1945-1959, De Ha 19A9, ko sta sc obe mladinski organizaciji združili, je pri GO mladine ohranjenega tudi nekaj map iraf'i"a skojevske organizacije, predvsem gre za zapisnike kon- gresov SKOJ, zapisnike sej in poročila PK SKOJ, in sicer to, kar jc bilo GO poslano v vednost. Ostalo gradivo GO oziroma CK mladinske organizacije te matsko lahko razdelimo v tri skupine 1. zapisniki Kongresov, plcnumov GO, zapisniki sej biroja in predsedstva CK LMS, poročila o delu in plani dela GO oziroma CK LMS. 2. zapisniki konferenc, sej, poročila in plani okrajnih odborov in 3. zapisniki ter poročila oddelkov oziroma komisij GO oziroma CK l MS. K foudu GO oziroma CK mladine je priključeno gradivo trcli okrajev Kranja, Liubljatic irl Celja. Gradivo Okrajnega komiteja LMS Krai obsega le 9 fasciklov. Nastajale je v letih 1957—1962, vsebuje pa predvsem poročila o delu okraja in občinskih komitejev. zapisnike sej, navodila, okrožnice ipd. Prejeti n oddani spisi so hranjeni skupaj po delovodnih štc\ilkah, vsak spis jc v svojem ovitku. Arhivsko gradivo okraja Ljubljana izpolnjuje obdobje 1957—1965 in obsega 23 fasciklov. Opozoriti jc treba predvsem na zapisnike sej, plcnumov, letnih konfcrenc okraja in občinskih komitejev LMS oziroma ZMS, razna poročila, obvestila itu. Gradivo sc jc odlagalo v glavnem po delovodnih številkah, ohianjcni so tudi enostavni dclovodniki za prejeto in odoano pošto. V letih 1964—1965 so v pisarniškem poslovanju začeli uvajati dceimalno klasifikacije, kar je razvidno iz pcščiee gradiva in delovodnikov za leti 1964 m 196^ Gradivo Okrajnega komiteja LMS oziroma ZMS (inla diuska organizacija sl leta 1963 preimenuje v Zvezo mladine Slovcniji-i Celje obsega 87 fasciklov iz obdobja 1959—1965. Večinoma gre za zapisnike sej sekretariata Okrajnega komiteja mladine Celje, občinskih komitejev ter za poročila raznih komisij, ki so delovale pri okrajnem komiteju. Veliko ic gradiva finančnega oddelka, kar 54 fasciklov. Do leta 1961 jc bilo gradivo odlagano po ener.tavncm načelu, z letom 1962 pa so začeli uvajati dccinialno klasifikacije in odlagali spise na osnovi klasifikacijskih znakov Gradivo GO oziroma CK mladine, okraja Ljubljana in okraja Kranj jc prišlo v arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja septembra 1965 in jr vpisano pod akcesijsko številko 206, gradivo okraja Celje jc prišlo isto leto decembra in ima akcesijsko številko 207 1 ond jc bil pregledan in izdelan jc bil sumarni popis stanja fonda, kakršen jc bil leta ob prevzemu. Graoivo je dobro ohranjeno, velik problem pa gotovo predstavlja vprašanje popolnosti. Graoivo je bilo že uporabljeno, predvsem za obdobje takoj po vojni, največ za temo mladinske delovne akcije, ki pa jc žal v icm fondu zelo pomanjkliim l oziroiH na to, da jc zanimanje za gradivo povojnega obdcb;a iz dneva v dan večje, bo prva naloga arhivska obdelava, natančnejši popis fonda in evidentiranje razdrohljcncga gradiva mladinske organizacije. Viri m literatura Fond Glavnega Oi'.bnn? oziroma Centralnega komitcia mladine Slov-iijc 1945-1065. Vasilij Melik. Upravna razdelitev v Sloveniji po letu 1945, Arliivko gradivo v Sloveniji po orvoboditvi Ljubliana 1978. PO Arhivi VI 1083 Jera Vbdušek-Starič, Organizacija ljudske oblasti v Sloveniji po letu 1945, Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978 Dare Jcišak, Milica Kacin, Alenka Ncdog, Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945, Ljubljana 1963. R1ASSUNTO 1L MATERIALE DELL'ORGANIZZAZICNt DELLA GIOVENTU DOPO 1L 1945 NELL'ARCHIVIO DEL L r.TITUTO PER LA STORIA DFL MOV1MENTO OPERAIO A LJUBLJANA Metka Gombač H matcriale dcll'organizzazionc délia giover risalc al période dal 1945 ï\ 1^65. Rcpprescnta il fonde dcl fomitato centrale dclla giovcntù coi .posto da 91 'a: cicoli (1957-1962) c dei distretti di Knnj 9 fasdeoli (1957- 1962), di Ljubljana 23 fascicoli (1957-1965) e ai Ccljc 87 fascicoli (n5°-1965). Dope la liberazionc ci furono duc organizzaziem dclla gioventù in Slovcnia: l'Allcanza dclla giovcntù comunista dclla Jugoslavia (SKOJ) c l'Allcanza dclla giovent'i slovcna (ZSM) lo scopo dcllc quali era di includcrc il più grande numero possibile dei giovani in tutti i settori dclla vita pubblica. Al seconde congrcsso nel giugno dcl 1945 l'Allcanza dclla gioventu siovcna cambió il nome neU'AIleanza dclla giovcntù dclla Slovcnia (ZSM). un'anno più taidi nci 1946 nel Gioventù popolarc dclla Slovcnia (LMSj c nel 1963 neU'AIleanza socialista dclla giovcntù dclla Sbvcnia (ZSMS.) 11 risultato dcllo sviluppe delPorganizzazionc dilla giovcntù che con la fine dclla guerra non si fermo fu la fusicnc dcIl'Alleanza dclla giovcntù comunista délia Jn-goslavia con la Giovcntù popoiarc dclla Slovcnia. Qucsta ueersione fu presa dalla gioventù Slovène al sue quarto congresso ncU'aprilc dcl 19^9, dove fu :lctto anche il nuOiO Coiritato centrale délia Giovcntù popolare dclla Slovcnia Conforme alie leggi sulla divisionc amministrativa segn-iamo dal 19^5 il piocesso dclla div:sione nci circonda-rt, distretti e organizzazioni di base dclla giovcntù mani-festandosi ncllc città, quartieri, villaggi, scuolc, fabhri-chc, aziendc e miniare. Dopo l'abolizionc dei circón-dari all'inizio del 1947 c sulla base dclla leggc sulla fendazionc deirautorità assistiamo nci 1949 alla fonda-zionc dei comitati- dcll'autorità arche tra i gievani Qucsti comitati furono custitniti dat distretti e dalle seguenti unità mineri: eonitati rionali, industriali, lo-cali, scolastici c comitati dcllc facoltà c delle minicic. Già alla fine dcl 1950 t comitati dcll'autorità furono omessi c un'anno piu lardi aboliti. La legge sulla divisionc 'i citta. distretti c couintitti fn appruvata ncU'aprilc -.ici 1952 Conforme a qucsta legge la Giovcntù popolarc dclla Slovcnia si organizzô in mode seguente1 l'or-gano supremo era il Conitato centrale dclla Giovchtù popolarc délia Slovcnia, seguirono i comitati disticttu-ali, comitati comunali c in fi ne le organizzazioni di base dclla Giovcni popnlare M;1 1950 ebte l'imzio il piocesso dclla fusione dei distretti chc fini con la loro abolizionc nel 1965. Nci distretti di Ljubljana, Maribor c Kranj le oiganizza-zioni u. base dclla Oovcntii popolarc si sciolsero nci 1953. AU infuofl dcllc organizzazioni dcU'AIlcanza socialista del popolo Javoratore si f'ondrt un'organizzazionc dclla giovcntù sul terreno con lo scopo di avvicinaie alla Ciovcnti popolarc i problemi coiuunali c di aiimcn-tcic riiiiliisso dclla giovcntîl opcraia. Marcati i risultat auspicati questo principio fu omesso nci 1957. La conservazionc del materiale, il modo di dcporlo c conservarlo riflcttono il tempo c le condizioni dcl iavo-ro sotto le quali nasccva il fondo. La gestione amministrativa era assai disordinata, in gc ncraic si pub dire chc si svolgcva in maniera scmplice, i protocolh non sono conscrvati fino al 1951 c prima dcll'introduztonc dclla classificazionc dcciuialc nclla gestione ainmimstrativa crano semplici. L'archivio dcll'lstituto per ia storia del movimento operaio riccvcttc il materiale del Comitato centrale c dei distretti di Ljubljana, Kranj c Ccljc nel 1965. Il l'ondo fn riveduto, Pclctico sonimario fu fatto. Il materiale è ben eotiscrvato, il grande problema rapprcscuta senza dubbio la qucstionc dclla complcssità. A parte 1 elaborazionc dcU'clcnco pjù csatto del fondo il compito principale sara l'cvidcnza dettagliata del materiale sparso dcll'organizzazionc dclla giovcntù. GRADIVO O MEŠČANSKIH POLITIČNIH STRANKAH DO LETA 1941 V FONDIH ZGODOVIN SKEGA ARHIVA LJUBLJANA Janez Kopač Ugotoviti, v kateri) rondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana se i ihajajo poda ii o meščanskih j liticnih strankah za obd< Ljc i i leta 1°41, jo v c eloti praktično nemogoče. Nas arhiv namreč ne hrani fondov ibcralne Narodno napredne stranke in klerikalne Slovenske ljud- ske stranke Ohranjeno je le nekaj gradiva njunih organizacij iz posameznih občin Podatke o delovanju političnih meščanskih strank in 'iju";h organizacij lahko dobimo le posredno v upravnih fond , fondih hranilnic, društev in Šol, v privatnih zapuščinah takratnih politikov in strankinih funkcionarjev ter fragmentih gradiva meščanskih političnih organizacij ^ j uodatki pa nam nc nudijo celovite podobe strankarskega življenja meščanskih strank po posa-iuczn občinah Služijo nam le kot dopolnitev za tisto obdobje zelo pestrih Časopisnih virov. Arhivi V] 1983 5 Ce bi hoteli natančneje ugotoviti, kateri deli posameznih f indov nam nudijo podatke o stiankarskcm delovanju, bi za to poiabil o^iomno časa, kei Iti moral picglcdnii izicdito velike količine gladiva. Za posamezne fmuc in zbi'ke nam pii tem lahko pomagajo samo analitični invcntaiji in ustrezni indeksi. Vakili vscbinskli pripomočkov pa zaenkrat v našem arhivu za omenjane Tonde še nimamo, lažen tako imenovani inventai za lieg I. mestne npiave. I'a še tn lahko le iiolj sklepamo o vsebini, saj jo inventai v glavnem ne nakazuje. 1'ii tem si moramo vsaj pri magisliatu v Ljiibliam pomagati / legist i ainruiin nači toni oziioma tako iiuenovaniin Opiaviluiiu ledom mestnega magistinla ljubljanskega iz leta i 898. 1'opolnoma diugačeu način meditve pa ima občinska uniava v Klanju. Giadivo je uicjeuo po letnikih \ okviru ka!e[cga so popisane g'avnc skupine gradiva. T.t nopis nam 'ne daje možnosti, da hi našli gradijo o delov;mjn meščanskih strank v Klanju kvečjemu v skn pini, ki je v popisu označena z „volitve1. 1'esti ust uieditvc upravnih fondov iahko vidimo tudi pri drugih ubčiusKih fondih, ki jih brani miš arhiv Rls pa je Indi, da je zlasti giadivo manjših občin slabo ohranjeno, za nekaleie občine pa ga sploh ni. Z.jiadi slanja uieditve in popisov fondov npiavnili orga-nuv lahko le sklepamo, v katciih delih fondov se nahajajo zapisi, ki osvetljujejo delovanje meščanskih političnih strank. Gotovo jc, da homo nekaj podatkov našli v zapisnikih 'jiihljanskcga niagisliata in dmgih občin. Njihova vse Brni j. iiiočnu odvisna od sliankarske barve takratnih .'bčiuskih vodstev. Za iiustiacijo naj navedem nekai piiniernv i/ zapisnikov ~>ej ohčiuskega sveta mestne občine liulujanske v dobi lliiharjevega županovanja. ;h sliank vidimo tudi skozi delovanje njunih oiganizaeij. liheialncga Sokola tn klerikalnega Orla Naš arhiv luam le nekaj manjših londov teli oigaiuzaeij. V Školji Loki je škatla gradiva o tamkajšnjem sokolskmn dinštvn. Vscbuic zapisnike društva, plakate za njihovo gledališko deiavnosl, jubilejni zbornik Škofjeloški Soko] 193) Jn album slik o sokol-skeui dogajanju, fond Sokolskcga dinštva Železniki pa ima v štirih škatlah spise za obdobje 1935-1938, dopise Sokolskc žnpe Kranj 1934 1937 tei biošurc in časopise. Za pet fascikîov jc tudi g.adiva o Sokolski Žnpi v Idriji, en fascikcl jc gladiva c Telovadnem dinŠ-tvii Sokol jirav tako v Idriji, ena mapa pa jc gradiva o Sokolskem domu na Viču. Malo ic iihiaujcncga »mdiva tndi o Oilih. Imamo fond Telovadnega odseka Orla v Idriji, vsega skupaj le ena knjiga in en taseikel, v glavnem zapisnikov sej, in tond Okrožje Oila v Idiiji (dve knngi). ki vsebuje zapisnike nhčiiih zhoiov in sej odbora za obdobje 1909-1914. V Skofji Loki sn ohianjcnc štiri škatle giadiva fonda, ki ima oznako k lekovo oi lovsko okiožjc. Vschnje med drugim zapisnike za obdobje 1929 1935 spise in statistiko V dveh fasciklili pa je ohranjeno giadivo Kanili',kega izobraževalnega o/.iicma Katoliškega pios velnega društva Škoija Loka za ohdohjc I 894--1929 Pii pioiičevanju snkdlskega in oilovskega delovanja pa so nam spel lahko v pomoč npiavin fondi Spel naj navedem nek, t piimciov zapisnikov mestne ibčiuc ti'.ihljjnsk'*. V zapisniku s 3. ..lajn )')tl4 hueino, da bo imelo telovadno dinšlvo Sokol od 16. do 18. junija 1904 svojo 40-letnico skupaj vscsokolsko slovesnostjo r Ljub Ijant. Na piosnjo Sokolov jc Ljubljana prevzela pokiovi-teljstio nad tem dogodkom, deset dni kasneje pa so spre jeliše sklep, da bodo ndelcicncc li:di pogostili. V zapisniku občinskega svela 21 junija 1904 vidimo, da je inla med dnigim vseslovenskim zlctoni v l jiibliam ustanovljena Zveza ;okolskili druste-v. Sokoli so občinskem svetu predlagali, la pa je tndi sprejel člen njihovih plavil, ki jc določal:.....Oc se zveza lazd inži prej nego stori sklep, komu pripada meno imetje, piipad' le to t< • lovadncmn društvu Sokol v Ljubliani in če bi tega ne bilo na mcslm* občim L-ubljanc ...", uoklci ne nastane nova zveza sckolsKih dinštev. Omenim naj tnui zapuščino ljubljanskega župana Pena Grsssellija. V njegova korespondenci najdemo tudi pismo o začelku cokoiskcga gibanja v Kranju in vabila na številne sokolskc shode in 'z.ictc Ici diuzabnc piiirditvc. Naslednja skupina fondov, v katerih lahko pričakujemo 86 Arhivi V] 1983 počitke o predvojnih meščanskih strankah, so fondi društev in Sol. Teh je Zgodovinski arhiv Ljubliana prevzel že kar lepo število. Seveda pa so to zopet fondi, ki bi jih bilo potrebno pregledati, za kar pa pri pripravi nju tega prispevka nisem imel čusa. Opozoriti je potrebno še na skupino gospodarskih fondov. Obe meščanski stranki sta razpredli mrežo hraril-nic in posojilnic. Klerikalna stranka jih je povezala v Zadružno zvezo v Ljubljani, liberalna pa v Zvezo slovenskih zadrug. V publikaciji Zgodovinskega arhiva Ljubljana Gradivo in razprave je v letu 1983 izšla knjiga, ki sta jo pripravila Zorka Skrabl in France Stukl. Zorka Skrabl je obdelala hranilništvo na Doleniskem in Beli krajini, France Stukl pa v Škofu Loki. Pri vsaki zadrugi je navedeno v katero vezo je bila vključena, S tem pa je opredt ena tudi strankarska pripudnost zadružnikov. O strankarski pripadnosti lahko sklepamo tudi iz seznamov načelnikov, odbornikov in čJanov zadrug ter njinovih poklicev, saj so klerikalne zadruge običajno vodili duhovniki. Po objavljenem gradivu v navedeni publikaciji in pc podatkih avtorja mr. Franeeta Štukla ima zadružno gradivo v glavnem poslovni značaj in ne nudi pomembnejših podatkov o političnem delovanju strank. Na vsak način pa vsebuje dobre podatke, ki nam osvetljujejo gospodarsko moč posameznih meščanskih strank v krajih, kjer sta imeli svoje zadruge. Njjno jc potrebno opozoriti še na privatne zapušč^e strankarskih veljakov in politikov. Kakor vsi ostali fondi, so tudi privatne arhivske ¿.birke navedene v Vodniku po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V t:m pri-.pevku sem se omejil le na arhivsko zapusiino ljubljanskega župana in liberalca Petra Grassellija, ki jo jc obdela! in pripravil za objavo Marjan Drnovšek. Na osnovi Grassellijeve zapuščine bom poskušal opozoriti na pomen privatnih arhivskih zbirk za proučevanje strankarske zgodovine. Poleg pretežno osebne korespondence je za našo tematiko pomembna korespondenca o političnih dogajanjih. Ob suhih zgodovinskih dejstvih nam pokaže pestrost zgodovinskega dogajanja takratnega časa. Izbral sem le nekaj pisem, ki na; podkrepijo mojo trditev. Nekatera pisma imajo že kar značaj „obveščevalnega" dopisovanja Tako korespondent, v pismu brez kraja in datuma in s podpisom „Veš kdo" Pctia Grassellija opozarja takole: ,,X>ragi Peter. Sliial sem iz zaupnega vira, da klerikalna Stranka namerava agitirati proti Tebe, ker si prizadevajo, da ne bodeš več župan. To me sili Tebi v zaupnosti naznaniti in Tebi svetovati, da tudi kaj ukreneš proti tej zaroti. Jest bi svetoval sestaviti kakšen ekspoze, ki se vse navede, kar se jc zgodilo pod tvojim županovanjem v Ljubljani in tak ekspoze poslal bi jaz na Tvojem mestu vsakemu Tvojemu volilcu Za takratne razmere je značilno tudi Hribarjevo pismo, ki ga jc poslal Grassclliju 15. junija 1906, v katerem izraza zaskrbljenost za pomembne še službe, ki so jih opravljali Slovenci. Takole piše: „Čisto zaupno. Si stava nove vlade, v kateri sedita tudi. .. dva moža skrajno nemškega mišljenja, napotilo jc piedscdstvo izvrševal-nega odbora Narodno napredne stranke poiskati si na Dunaju zvez, da bi paraliziralo njuno eventuclno proti Slovencem nasfojeno delovanje ... Nemci utegnejo imeti na naši zemlji sedaj bolj kot poprej prednost pred našimi ljudmi, katerim se utegne zabranievati pristop k vsem varnejšim službam in bati se je, da bosta delovala imenovana ministra na to, da se nastivi v slovenskih krajih kar največ nemških uradnikov . . ." Med obsežno Grasscllijevo zapuščino jc tudi njegov vo- lilni govor iz leta 1901, ki sicer nima natančno navedenega kraja in datuma, iz vsebine pa jc razvidno, da se nanaša na notranjsko področje. Med drugim v govoru ugotavlja: ,,. .. Nasprotniki dolže Narodno napredno stranko, da je sovražna kmetskemu stanu. Oni trde, da mora tako zvana katoliška narodna stranka dobiti vajeti v svoje roke, potem pa hode prišli zlasti časi za našeca kmeta Narodno napredna stranka v 6 letih ni: 1. ničesar sklenila proti veri 2. ničesar proti interesom narodnosti slovenske 3. v cerkvi Beseda božja, v posvetnih stvareh pa gre nam posvetnim [iudem ravno tako beseda, kakor duhovnikom, kteri so v posvetnih stvareh vsaj toliko posvetni kot mi. .." V nadaljevanju govora očita klerikalcem, da ščuvajo kmete proti meščanskemu stanu in agitira naj volilei volijo kandidata, ki sta Člana Narodno napredne stranke. Podobnih tekstov jc v Grasrcllijcvi zapuščini šc vec, kar dokazuje pomen arhivskih zapuščin za osvetlitev meščanskega strankarskega življenja. Skoraj gobovo so podobni spisi tudi v zapuščinah drugih posameznikov. Zavedam se. da moi prispevek še zdaleč ni popoln, ker tak spričo številnih fondov, v katerih bi lahko našli podatke o dejavnosti irieščanskih strank, tudi ne more b.ti Zato sem poskušal opozoriti na nekatere kategorije gradiva upravnih fondov, kjer lahko pričakujmo take podatke, kakor tudi na fonde, ki jih hrani naš arhiv in bolj neposredno pripovedujejo o strankarskem življcuju meščanov v obdobju do let^ 1941. zusammenfassung d s uiciiivcuT Uber dil bürgerlichen POLITISCHEN parteien bi? zum jahre 1941 ¡n den beständen des illsioriscllen akhivs ljubljana Janez Kopač Oas Historische Arehiv Ljnbljana erJiait keine Bestände der líber; m Nationalen Progressiven Partei und der klc nkalcn Slowenischen Volk¿partcÍ. Für die einzelnen ■jenicini'en ind nur Fragmente ihren Organisitloncn (Die Falken, Die AdlcO aufbewahrt. Verhältnismassig viel Archivgut über die Tätigkeit der bürgerlichen Parteien kann man in den Vcrwaltungs-bestánden finden, z.B. in den Gemeindeprotokollen oder in den l'rotokollen des Ljubljanacr Magistrats. Ihr Inhalt hangt von der Parteilarbc der damaligen Gemeindebehörden ab. Auf die Angaben hinsichtlieh der Partei Zugehörigkeit treffen wir auch aulässlich der Gcmcindc-und Undwahlen, sowie anlässlich der Wahlen zur nat'f nalen Versammlung Ailim VI 19S3 87 iieini Dutclistndietcn der Tätigkeit det bütgctliehcu Parteien dürfen Seilulcnbestände nicht vcigcsscn werden. Für die Eifotscliung des wiitscbafttichcn Lebens sind die Bestünde der Spar- und Datlchnskassen von grosser Bedeutung. Die Slowenische Volkspaitci bat sie in den Genosscnschaflcnbund und die Nationale Progicssivc Partei in den Bund slowenischen Genossenschaften verbunden. Zum beleuchten der Tätigkeit von den bürgerlichen Parteien und ihren Organisationen sind von grosser licdcntiing die privaten Nachlasse der l'attcimachtnaber und -polrdket, wie z.B. der Archrvnachlass von Peter Grasseih, des Ljubljanacr Bürgern]eistet und Liberalen. GRADIVO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V |uj KATERIH DRUGIH FONDIH Pete t Klasi n c Uvodoma bi moral razjasniti naslov tega prispevka. Motal bi opozoriti na manj znano dejstvo, da je ali je nekoč biio gradivo družbenopolitičnih organizacij in mnogih splošnih in strokovnih dtuštev v tistih arhivskih fondih, ki z dejavnostjo družbenopolitičnih skirpnosti in dtuštvr nimajo nič skupnega. Dc teli ugotovitev sem v glavnem prišel v zunanji službi, ko sem sc seznanjal s kategorijami arhivskega in dokumentarnega gtadiva, ki ga hranijo ustvarjalci ozitoma imetniki Pri večini ustvatjalccv sen? zasledil večje ali manjše količini athivskcga in dokimientamcga gtadiva diužbcno-noitičnih organizacij in nekaterih dtnšlev. Zato sem sklepal, da se mora tako giadivo nahajali tudi v prevzetih arhivskih fondih v slovenskih ailiivih. Pri evidentiranju gradiva družbenopolitičnih organizacij in društev seni prišel do spoznanja, da se je to gradivo TazliČno ohranilo. Tako so neredki primeri, da se kljub nespornemu obstoju družbenopolitičnih organizacij in taznih dtnštcv ni nič ohianilo, do primerov, ko je to gradivo holjo ali v celoti ohtanjenti. Kakšnih podrobnih popisov gradiva dtnžbcnopolitičuih otgauizacij in dtnštcv, ki je še pti ustvaijalcili ali pa j: skrito v arhivskih fondih uprave, sodstva, gospodarstva in podobne dc sedaj ial še nimamo. Opozotiti pa motam na to, da je gradivo dnržbcnopolitič-nih organizacij in dtuštev ne glede na to kje je to giadivo nastajalo, sktomno ohtattjcno Kategorije gtadiva, ki so nastale pii delovanju družbenopolitični!, organizacij in dtnštcv, ki so delovala v okvitu gospouatskih delovnih oigaiuzacij, c danes mogrče rekonstruirati le pc zelo fragmentatirc ohranjenih dokumentih. Pri pripravljanju tega tefetata so n i prišli v toke naslednji dokumenti,' ki dajo Slutiti obstoj obširnih kategorij. Med njimi jc morala biti na primet zelo obširna kartoteka članov sindikalne podružnice. Pogled na fotmii-lat, ki se jc ohtanil, nam poda seveda tur.'i celo vtsto dtugih podatkov o članu ptedvsem pa o njegovem socialnem stanju, zaposlitvi, pridnosti, aktivnosti in podobno. Obstoja zapisnikov sej sindikatov seveda ni mogoče zanikati. Pti zapisnikih jc potiebno posebej poudariti, tla so se ti seveda različno vodrli. Tako so eni zelo telegram ski in dtngi spel sila razvlečeni. Poleg teh dveh kategori gradiva so sc nam tu ali tam ohianili dokumenti o dejavnosti sindikata, kot na primer: obdaritev otrok ob novem letu ali koriščenje počitniških kapacitet članov sindikata m podobno. Pti ugotavljatijii kategorij društev so mi prišli v toke ostanki zapisnikov društvenih sej (kulturnih, folklornih Ud.). O delovanju gasilskega dtuštva v neki tovarni se natu je ohianilo nekaj knjig dežurstva. S temi kategorijami sem sc seznanil v nekaterih gospodarskih delovnih organizacijah, ki imajo v svojih arhivskih skladiščih še ohranjeno gradivo iz starejše dobe. Ostale podatke o kategorijah aihivskega in dokumentär nega gladiva sem lahko črpal i/ vnaprejšnjih izločitvenih seznamov, od katerih so nekateri stati že okoli dvajset let. V teh ptvih vnaprejšnjih izločitvenih seznamih le zelo tedko zasleaimo opisane kategorije arhivskega in dokumenta i nega gradiva diužbcnopolitičnih organizacij in dtuštev. C(J pa so tc le vpisane, so sktomne po obsegu ali pa za posamezne dtiržbenopolitičnc oiganizacijc ni opisa kategorije gtadiva. Poglejmo si nekaj primetov. 1 Ptvi primer sc nanaša na dokaj stai vnaptcjšnjj izločitveni seznam. V (cm seznamu jc označeno ju našteto, katere družbenopolitične organizacije delitjeio v tem podjetjir. V posebnem poglavju, ki nosi naslov Družbenopolitične oiganizacijc, so naštete pod podnaslovi: Sindikalni odbor, Zvc/.a boreev, Osnovna otganizacija 7KS, Osnovna otganizacija ZSM, Počitniška zvczy 5 Bundes der Kommunisten Sloweniens, des tiewerk v.liaflshuiides Sloweniens und uer Treffen der liiiklei-liclikeit und licimdsehaft von elf zusammenwirkenden -i-meindegewerkschaftsrälc. das eine Besonderheit des Aiehivs isi Das Areliivgul des Sozialistischen Hundes der Weiktäti-gen Sloweniens ist sehleeliler eihalten. Eiirs Aichivgut desSiadlausscluisscsdei Befieumßsfioni Ptuj 1945-1952 Wirde nas Inventar ausgearbeitet, wodurch das Archivgnl iVir die Eo1 scher in grosserem Masse erreichbarer wird Das Aichivgut des Bundes der sozialistischen Jugend Sloweniens ist w allen gescllschartspolitischen Organisai innen am schlechtesten: aufbewahr' Iii der Sammlung des Mnsenmsvereins Ptuj ist es möglich auch die Angaben über die Vereine zu hekommen, die im Gebiet von Ptuj sowie in den beiden Stadt-iiemeiuden Ptuj und Ormoz wirkten. Am Sehluss des Alfsatzes wurde auch auf das Aieluv-gut hingewiesen, das das Regional m use um Ptuj im Abteil \'0!i (Volksbefieiungskainjif) aufbewahrt. lili AD] VO ANTIPASlSTiCNI FRONTli ZliNA SLO-VliNI.IE' l>0 lETU 1945 V ARHIVU INSTITUTA /A ¿GOIX)V[NO Ol LAVSKliCiA GIBANJA V LJUli-I I AN I Marieta Adamič Začetek samostojne ;mtifai¡stične organizacije slovenskih žena sega /e v čas narodnoosvobodilne horhe slove nskega naioda. Slovenske žene in dekleta so že od vsega 'ačetka aktivno sodelovale v organizaciji Osvobodilne fionte (OE) slovenskega naroda, v vojski. Ijud ski pomoči in na drugih podiočjih, vendar njihove delo ni bilo oiganizirano sistematično in ni ustrezalo niti posebnim nalogam in zahtevam niti vlogi slovenske žene v tem času. Z razvojem narodnoosvobodilnega gibala ;e prišlo do situacije ki je zahtevala, da se je enotna organizacija OE razčlenila v mrežo samostojnih delovnih podločij, ki je vsaka na svojem področju sicer čvrsto povezane v OE — bolje vi šil a svoje naloge. Tako je i/višni odhor 01: 21. januarja 1943 i/dul okrožnico o ustanovitvi samostoine ženske oiganizaeijc Slovenske jmitilašistične ženske zveze (SPZZ), ki je bila sestavin del 0] slovenskega minula in A i iti fašistične fronte žena (AEZj Jugoslavije, ki je bila nsianovljena K decembra 1942. I/.vršni c.^bor 0I: je v tej okrožnici izdal L]di navodila o načinu izvedbe organizacije- SI'ŽZ in opiede-lil njene naloge Naloge nove organizacije so bile: podpiranje OP in narodnoosvobodilne vojske v hoibi proti okupatoijem in njihovim pomagačem, pritegnitev v to borbo vse Slovenke, zbiranje denarja, hrane obutve in obleke, zdiuvil itd., pomoč laujeneeui in drugim žrtvam "kupatoija v smislu programa Slovenske naiodne pomoči (SNP), politična vzgoja slovenske žene za uveljavljanje političnih in socialnih pravic žena ter dajanje piedl"-gov za uspešnejši hoj in izpolnilcv osvobodilnih organizacij slovenskega naroda. Organizacijsko je bila Slovenska protifašistična ženska zveza izpeljana od spodaj navzgor in je tako trdno navpično povezana organi/ lcija ostala tudi po osvoboditvi. Vsi odbori SP.'Z so bili voljeni, cd krajevnih rajonskih oziroma okrajnih, okrožnih, pokrajinskih do glavnega odhora. I'rvi ulavui odhor je b!l izvolieu na I. kongresu SPŽZ 17. oktobra 1943 v Dobiničn. l*o osvobodil vi je ostala organizaeija SPŽZ — preimenovana v Aiilifasisiično fiontf žena Slovenije (AEŽ) — v bistvu nespremenjena. AEŽ kot demokiatična antifa-šislična organizacija je ostala sestavni acl Osvobodilne 1'ioute oziioma Ljudske fron'e in je v celot) spiejela i ud i njen program in naloge, ki so se z osvoboditvijo znatno razšiiiie ter zahtevale, da se najširše množice ¿ena čimbolj aktivno vključijo in sodelujcj.- v političnem, drLi/beiicm in gospodarskem življenju, predvsem pa pri obnovi poiušene domovine, v ljudski oblasti, pii socialno skrhslvenih nalogah, kulturno prosvetnem delu in pri vključevanju žena v gospodarske akcije. Te na I oje in delo je bilo vsehinsko opredeljeno na kongiesih AEZ. Tako je II. kongres Al-Ž Slovenije v Ljubljani od 9. do It), junija 1945 postavil kot najvažnejše naloge: pomoč pri obnovi porušene domov ic, pomoč pii izgradnji ljudske oblasti in ¡."gradnjo organizacije AE/I same, pi cd vse m v organizacijskem pogledu Na ]l|. kongresu Al-Ž Slovenije v Ljubljani od 12. do 13. dccembia 1948 je bilo posebno poudarjeno izvajanje petletnega plana in vključevanje žena v gospodarstvo. Zadnji.lv'. kongres ABZ Slovenije v Ljubljani od 15 do 16. novembra 1952 je bil posvečen položaju žene v giaditvi socializma, Tjdi organizacijsko je ostala organizacija izpeljana še nadalje, vse do nki.iitvc leta 1953 od spoda1 navzgor z izvoljenimi odbori in vodslv AEŽ po načelu upravno-političnih o/iroma teriioiialnih enot: od „osnovnih organizacij" — uličnih, blok ovnih, leiensKih, vaSkih — do ki;ijevnih, lajonskih (v večjih mestih), mestnih in okiajnih, okrožnih, oblastnih i glavnega lepubhškega 94 Arhivi V] 1983 odbora (v zveznem merilu poleg republiških šc pokra jinski odbori in kot najvišji oigan ceutialni odboi AF. Jugoslavije). Vse spremembe so potekale v skladu z upravno-političnimi spremembami. Tako so bili v Sloveniji do ukinitve okrožij leta 1947 okicžni odbori AFZ Novo mesto, Celje ni Mariboi ter okrožna odboia AFŽ ¿a Ljubljansko okrožje in za Vzhodno Primoisko. Delo teh oktožuih odboiov so prevzeli okrajni odbori AFŽ. V času vzpostavitve oblasti — od leta 1949 do ukinitve leta 1951 - so bili oblikovani oblastni odb^i, AFŽ, in sieer za ljubljansko, mariborsko in goriško Oblast. Po ukinitvi oblastnih odboiov AFZ so prevzeli njihovo delo ponovno okrajni odbori AFZ. Notranja oiganizacija giavnega odbora in t di nižjih odborov AFZ je bila odraz nalog, ki jih je AFZ vi Sila. Z razširitvijo in sprejemanjem novih nalog sn se \ ok-viiu organizacije oblikovali novi .,cktorji dela. Tako je v letu 1945 po 11. kongresu AFZ Slovenije v okviru novoizvoljenega glavnega odbora, poleg plennma ir delovnega odbora (pozneje imenovanega izvršni odbor) delovala le propagandna sekcija, ki je vršila propagandne naloge, bila odgovorna za tisk in skrbela za dopisništvo tel uredništvo glasila AFŽ Slovenije „Naša žena". V letu 1946 sta bili ustanovljeni Še dve sekeiji. socialno-zdravstvena in gospodarska. V okviiu gospodarske sekcije se je v letu 1947 ustanovila posebna kmečka sekcija in poleg glasila ,,Naša žena" je začela izha.ati šc „Kmečka žena". Leta 194S je bila izvedena reorganizacija tajništva in seken pri glavnem odboru AFZ Osnovane so bile organizacijska, propagandno-ki.lturno-piosvetna sekcija in sekcija „Mati in dete". Sekcija „Mati in aete ' se je pic osnoval a iz dotedanje socialno-zdravstvene sekcije, ki se je omejevala le na zdravstveno in socialno plat zaščite žena, ni pa zajemala vzgoje in pravne pomoči ženam in otrokom. V novi sekciji so se združile vse te naloge, ki so bile znotiaj sekeije poverjene posameznim oddelkom: zdiavstvencmu oddelku, oddelku za vzgojo otrok in prevzgojo mater, oddelku za pravno zaščito, oddelku za vsestiansko zaščito otrok. Pri glavnem odboru sta bili še uicdništvi „Naše žene" in „Kmečke žene". Vodje sekcij, uredmei obeh listov ter picdscdnica in tajnica ghvnega odbora so tvorile tajništvo glavnega odbora AFŽ Slovenije. Prav tako so bili osnovani stalni sektorji dela pri nižjih odborih AFŽ (npr. okrajne sekcije), pri najnižjih -osnovnih odborih pa so bili oblikovani od naloge do naloge, od akcije do akcije posebni aktivi, ki so bili nosilci izvajam določenih nalog tn akcij. Oblike dela s katerimi je organizacija AFŽ picnašala naloge in direktive na tcien so bile poleg masovnih sestankov šc koufcrcncc in posvetovanja z OKrožninn, kasneje okrajnimi sckictariati, scktoiskc konference, posvetovanja z vodji posameznih sekcij, plenitim glavnega odboia, med in pokongresui plcuumi ter druge oblike dela, ki so jih samostojno izvajale posamezne sekcijc pii glavnem odboru AFŽ. Najvišja oblika dela je bil kongres. Organizacija AFŽ je pri izpolnjevanju svojega programa in akcij najtesneje sodelovala i usklajevali svoje delo nc same z organizacijo Osvobodilne oziroma Ljudske fronte, ampak tudi z diugimi množičnimi, diužbcnimi, kulturnimi in ostalimi oiganizaeijami ter tistimi organi oblasti in ustanovami, katerih delovno področje je bilo povezano z nalogami organizacije AFZ. Posebno tesno je bilo upi. njeno sodelovanje z mladinsko in pionirsko arganizaeijo, s sindikati, Rdečim križem, ministrstvi za zdravstvo, socialno skrbstvo, prosveto itd Po letu 1952 je sistem druibenega razvoja (začetek socialistične demokracije, uvedha samoupravljanja, sprememba ustave; ustavni zakon, leta 1953 itd.) bistveno spiemenil način dela in vlogo organizacije AFŽ in terjal spremembo 0'ganizaeijc. Na tej stopnji diuž-benega ra7voja nadaljnji obstoj politične ženske oigani-zaeije ni bil več primeren, ker je preveč ločeval žene od sknpr.ih naporov pri reševanju družbenih problemov. Zato je bilo na IV. kongresu AFŽ Jugoslavije 26. in 27 scptembia 1953 v lieogradn sklenjeno, da se AFŽ kot enotna politična otganizaeija zena ukine, namesto nje pa ustanovi Zveza ženskih društev, Naloga nove organizacije jc bila razvijanje čim večje dejavnosti pri i esc vanju vprašanj, ki se nanašajo na zaščito žene, mttcie in otroka. Zvezi ženskih društev jc bila dana možnost rodclovati v vseh akcijah in organizacijah, ki so prispevale h kulturnemu, piosvetr.cmu in zdiavstvcnemu dvigu žena, k njihovi strokovni usposobljenosti, izboljšanpi življenjskih pogojev, pomoči v gospodinjstvu in pri materinstvu in k spoznavanju njihovih pravic, za pridobitev gospodarske samostojnosti, ki je osnova njene icsnicnc enakopravnosti. V ta namen jc dajala nova organizacija pobudo za ustanavljanje novih ženskih diuštev z določenim1 delovnimi nalogami, predvsem s podiočja zaščite matere in otroka, zdravstveno socialnega dela, piehrane šolskih otrok in miadinc, gospodinjskega izobiaževanja, oiganizacije servisne dejavnosti itd. (npr. Zavod za napredek gospodinjstva, Društva za napredek gospodinjstva, Strokovno diuštvo za gospodinjsko izobtaže-vanje, Šolske kuhinic itd.), in siecr povsod tam, kicr do takrat ni delovalo nobeno društvo v omenjenem smislu. Poscbro pa je bila poudarjena potreba po vključevanju in delu žena v že obstoječih društvih kot npr v Društvu prijateljev mladine, Zvezi zadružnic, Rdečem križu, raznih kulturnih, prosvetnih in tc'ovadnih društvih. V programu ZŽD je bilo tudi organiziranje posvetovanj tn konfcrcnc, izvajanje anket itd., s katerimi naj bi se prispevalo k reševanju problematike žena v družbi. 1'stanovui občni zbot Zveze ženskih diuštev (ŽZD) Slovenije jc bil II. in 12. decembra 1955 v Linbljaiti. Pred tem je po ukinitvi organizacije Al Ž deloval Republiški iniciativni odboi za ustanovitev Zveze ženskih 'iruštev, :i ic bil preimenovan iz glavnega odboia AFŽ Slovenije, Cnako so bili v okrajih iz okrajnih odborov AFZ oblikovani Okrajni iniciativni odbori, ki naj bi na okiajnih konfmeucah ustanovili okrajne Zveze ženskih društev. Republiški O'lbor Zveze ženskih društev jc deloval prek plcuuma, sekretariata in s pomočjo stalnih in občasnih komisij. Stalno so delovale naslednje kounsijc: za varstvo matere in otioka, za pomoč" družini, za šolske kuhinje, za gospodinjsko šolstvo in gospodinjske po klice, za de'o s študentkami, za propagando in za tisk. Revija „Naša žena" jc ostala glasilo Zveze ženskih diuštev. Republiški odbor Zveze žcnsktli društev je sodeloval v skupnih akcijah z Zvezo ženskih društev Jugoslavije in oktainmi odbori Zveze ženskih društev, ki so obstajali do leta 1960 v vseh okrajih v Sloveniji. Sodeloval jc šc s komisijo za dtužbcno aktivnost žensk pri piedscdstvu SŽDL, z uckalerimi oigani oblasti, predvsem z republiškimi sveti za zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, s sekretariatom za delo, s komisijo za manjšinska in izseljenska vprašanja pri piedsedstvu SZDL itd. Zveza ženskih društev jc delovala do junija 1962 ko jc bila jstanovlieua Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, Njena ustanovna skupščina ¡c bila 5. in 6. junija 1962 / Ljubljani Z ustanovno skupščino republiške Konference za družbeno aknvnost žensk SIovcrujc je prenehala delovati Zveza ženskib diuštev Slovenije, ujme nalog; pa je prevzela in jih nadaljevala Arhivi VI 1983 95 v razširjeni obliki Konfercnea za družbeno aktivnost žensk Slovenije, ki je postala nadaljnja izpopolnjena organizacijska oblika. Konferenca za družbeno aktivnost žensk je postala eden izmed diužbenih čimteljcv, ki je stalno spremljala in sistematično proučevala pojave v zvezi z. diužbciim položajem žensk ter si prizadevala za njibevo čim večje diužbeno ndejstvovanje. Arhivsko gradivo oiganizacije AFŽ Slovenije, njcire predhodnice Slovenske antifasistične ženske zveze in njenih naslednic: Zveze ženskih društev Slovenije ter Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Liub ';ani. Arhivsko gradivo Slovenske protifašistične ženske zveze 1943—1945, ki ga hrani arhiv inštitnta, je v pictežni meri vklinčeno v fonde narodnoosvobodilnih oij>anov in oiganizaeij. Zato je pouebno iskati giadivc SP/Z ¿ired vsem v fondih odboiov 01; (pokrajinskih, okrožnih, okiajnih, krajevnih). Razen za nekaj več gladiva glavnega odboia SPŽZ 1043-1044 (1 faseikel) in pokrajinskih odtoiov SIV Z za Slovensko piimoije 1943 1945 (2 faseikia) lei za Gorenjsko 1943-1045 (1 faseikel), gre le za posamezne delee fondov ali eelo ^a posamezne dokumente. Ohranjeno gradivo je kljub količinski skromnosti dragoeen vir za proučevanje delovanja po litične organizaenc žena. Arhivsko gradivo Anlifasistrčne fnmtc žene Slovenije 1945—1953 in njenih naslcdnie je aihiv inštituta dohil oziroma prevzel večkrat. l'rvo skupino (15 fasciUov) je „podedoval" po Mnzeju narodne osvoboditve Slovenije, ko je aihivskc gradivo, ki ga je le ta hianil, prevzel Iet;i 1950 nc vo ustanovljen i Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Ta skupina gradiva obsega kar 12 faseiklov seznamov otrok vojnih sirot in žrtev fašizma, ki sc nastali v akeiji AFŽ za otroke fasističnih žitev v vojni. Ostali tiije faseikli vsebujejo nekaj gradiva za 111. kongres AFŽ Slovenije (1948) in razne resolucije — za priključitev Primorske, Koroške, tov. Titu, miiovni konferenci itd., ki so jih odbori AFŽ poslali na lazne naslove. Leta 1964 Lc prevzel arhiv 1 6 faseiklo" gradiva glavnega odbora AFZ 1945-1950 in mito (letnica prevzema ni vpisana) sc 15 faseiklov za obdobje 1045--1955 v ka-tciem jc že tudi gradivo republiškega odbora Zveze ženskih društev. Vsebina gradiva pivih 16 faseiklov 'e bila podrobno popisana oh prevzemu, dočiin je vsebina zadnjih 15 faseiklov navdena na ovitku vsakega fas-cikla. Leta 1974 ie arhiv prevzel dva fascikh gladiva glavnega odhoia AFZ Slovenije, za obdobje 1949, ki ga je iziočila privatna oseba. Leta 19^6 jc arhiv pi evzel še 23 faseiklov gradiva glavnega odbora AFZ in lepub-liškega odboia Zveze ženskih društev Slovcni-e 1945-1960 in nato leta 19"7? 143 faseiklov gradiva icpubliškega odboia Zveze ženskih društev, Konfercncc za družbeno aktivnovst žensk Slovenije in enega od njenih odborov, Koordinacijskega odbora za načrtovanje družine za obdooje 1956—19/3 Točne količine ohianjenega gradiva glavnega odhoia AFŽ ni mogocc navesti, dokler nc bo gradivo v celoti pregledano ter kornološko in vsebiusko razmejeno. l'o obstoječih popisih, ki so bih izdelani ot: prevzemih gr; diva, obsega gradivo glavnega odbora AFZ približno 50 faseiklov. Gradivo še ni urejeno in jc razen pivih dveh prevzemov le okvirno popisano Kljub temu ga jc že mogoče ipeiabljati. Zanimivo jc, da se i" pr. vsakem prevz.emri gladiva AFŽ, prevzemalo gradivo z letnico od 1945 dalje, kar kaže, da so sc spisi nabirali oziroma odlagali po pisarnah glede na lazlične zadolžitve, operativne potrebe itd. Sevda jc bilo v tem času pisarniško pn ivanjc še zelo neurejeno, ni dclovodirikov, dopisi oziroma zadeve so le malokdaj oštevilčene, več pri merov paraf (npr. imena, del priimka, kratic sekuj itd.). Le prevzemu leta 1976 je bila priložena knjiga, v katcii jc vpisan ill 25 spisov iz leta 1945, 10 iz leta 1945, 75 iz leta 1947 68 f iz leta 1948 in 265 izleta 1949 Vsi vpisi so bili naicjcni vjanuaiju in februarju 1969. Vsi ti spisi so bdi tudi aihiviiani po teh številkah in po tem vistnem redu piedani arhivu. l*o delnem pregledu gradiva in po obstoječih nopisih je mogoče trditi, da jc arhiv glavnega odboia AFZ v idioti ohranjen. Obraniene so okrožnice, zapisniki glavnega odboia, vseh njegovih sekcij in aktivov, zapisniki plenu-niov, posvetovanj, konferenc, sestankov po terenu itd , prejeti zapisniki okio*.nih, okiamih oblastnih, mestni i, lajonskih, kiajcvmh in osnovnih odborov AFZ; poročila o delu glavnega odboia in njegovih sekcij kot tudi odboiov na terenu. l'iav iz teh poročil je razviJno Kako številne akcije je vodila in oiganizirala organizacija AFŽ in v kolikih akcijah drugih organov in organizacij jc sodelovala (npr. akeija za zbiranic podatkov o otrocih žrtvah fašizma, za zbiranje piostovoljnih prispevkov za vojne sirote, za vojne invalide, za spomeni' padlim borcem RA in JA, za Drvar in Liko, za Primorsko, Isti o, za /biianjc hrane, smovin itd., akciia za eeste setvena kampanja, picdvolilne kampanje, ustavna ka.npania, akeija v zvezi z mladinskinri delovnimi brigadami, v zvezi s snotaini iz Bosne — akcije za Bosan-čkc, akeija za praznovanie 8. marea, za prvomajsko lekmovanje, za udeležbo na udarniškem delu, za piev-/eni patronatov nad mladinskimi domovi in internati itd.). Ohranjeni so depisr 1945- 1953, programi in na-čiti za delo, statistični pregledi o sodelovanju žena na političnem, kulturnem rn gcspodarskem področiu, pripravljeno gradivo za korgiesc (glavnega in centralnega odbori), posvetovanja plcnnme, konference itd., gradivo samih kongresov, razne rcsolueije, študijsko gradivo, referati, personalne zadeve članie odborov aFŽ, blagajna in računovodsko giadivo, gradivo obeh medniste',' glasil „Naše žene" in Kmečke žene" itd. Tu jc naštetih le nekaj najpomembnejših skupin giadiva AFZ Gradivu republiškega odbora Zveze ženskilr društev Slovenije 1953—1962 prav tako ni mogoče količinsko točno navesti, kci je del gladiva arhiviranega skupaj z gradivom ^la^ncga odbora AFŽ, zlasti za čas delovanja Iniciativnega odbora 'ŽD Slovenije 1953--1955. Od leta 1956 do ukinitve društva leta 1962 obsega giadivo 29 faseiklov Za vsako leto sc sjiisi oštevilčeni od 1 duljc. Za leto 1956 jc npr. 254 spisov, za leto 1057 221 spisov itd. Popis tc3a giadiva ni izdcian, vendar jc gradivo lahko dostopno, sai je urejeno po kronološkem ledu. Posebno skupino v gradivu republiškega odbora ZŽD Slovenije predstavlja gradivo za zbornik Slovenke v NOH. Republiški odbor jc namreč organiziiat zbiianje zgodovinskega gradiva o sodelovanju žensk v NOB Na podlagi zbiancga godiva, predvsem izjav in pričevanj udeleženk narodnoosvobodilnega gibanja, jc izšel obsežen zbornik pod naslovom „Slovenke v NO It". Zbia-no giadivo ;c prevzel arhiv inštituta leta 1071 in obsega 74 faseiklov. Gre predvsem za tako imenovano dopolnilno gradivo: Spoirine, iziave, članke, picpisc izvirnih dokumentov, sezname, zapisnike sesiankov urednic zbornika z udeleženkami, lazne zapiske in drugo dokumentarno gradivo. Giudivn Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije od 'etc '962—19^3 obsega 100 faseiklov Spisi so ostcilčcni od leta 1963 in 1973 za vsako leto od 1 dalje. Poleg tega je še posebej oblikovanih nekaj tematskih faseiklov: Ustanovna skupščina KOaŽS 5. in ¿96 Arliivi VI 1983 6. junija 1962 (2 fascikla); Anketa o družbenopolitični aktivnosti žensk (1 fascikcl); Analiza zaposlenih žensk od osvoboditve cio leta 1961, Statistični podatki o udeležbi žensk v Socialistični zvezi delovnega ludstva 1962 in Družbeni položaj žensk v Sloveniji 1963 (I fascikcl), Proslava 25-lctnice in 30-lctnice 1. kongresa SPŽZ v Dobrnicu (2 fascikla); Študijske naloge (l fas-cikel); Problematika materinskih domov; Analiza o nočnem delu žensk itd. Tudi to gradivo še ni pregledano in podrobneje popisano, izdelan jc le prevzemni popis. Gradivo je dostopno za uporabo. Gradivu Konference za dmžb-mo aktivnos* žensk Slo venije je priključeno še 14 lasciklov gradiva Koordinacijskega odbora za načrtovanle družine pri KDAŽS 1963-1969 Gradivo še m popisano. Viri in literatura Fcnd glavnega odhora An t ¡fašistične fronte žena 1945— 1153 Fond republiškega odbora Zveze ženskih društev Slovenije 1953--1962 Fond Konfercnec za družbeno aktivnost žensk Slovenije 1963-1973 Dokumenti ljudske revolucijc v Sloveniji, knjiga 5, Ljubljana 1978. d"k št. 84 Ustanovna skupščina Konference za družbeno aktivnosl ¿cnsk Slovenije, ČP „Delo", Ljubljana, oktobra 1962 SUMMARY THE RECORDS OF HIE ANTIFASCIST FRONT OF WOMEN OF SLOVENIA AFTER 1945 KE?T P'r HIE ARniJVF. OF THE INSTITUTE FOR HISTORY OF WORKERS' MOVEMENT Marjeta Adamič The Antifascist Front of Women 0! Slovenia- was mnded as a mass political organization of progressm women 1 the frame of the Liberation Front of the Slovc iic Nation and as an integral part of the Antifaseist From ot Women of Yugoslavia during the National Liberation War in 1943. Until 1945 it was eallcd the Slovene Antifascist Women's League. In 1953 it was clumped into the l^eauguc of Women's Associations of Slovenia and in 1962 into the Conference for Soeial \ctivitv of Women of Slovenia. The records ot the Antifascist Front of Women of Slovenia and its successors the League of Women's Associations of Slovenia and the Conference for Soeial Activity of Women of Slovenia arc k^pt by the Archive of the Institute for Workers' Movement in Ljubljana, There is approximately 19 running meters of these records for the period 1945-1973. Ihc material has been partly listed more in detail and partly only as a framework It's free to make use of it. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka PO Arhivi VI 1083 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ¿98 Arliivi VI 1983 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VI 1983 99 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka obvestila o pcmombnejšorr. cradivu v domačih k t iujih arhivih NOVOLETNI GOVORI ŽUPANA IVANA HRIBARJA LJUB J J ANS K P MU OBČINSKEMU SVETU 1896 1^09 Marjan Drnovšek l. del Na prelomu stoletja je hila mestna občina Liub) ana sieci de ici no glavno mesto, sede i nekaterih dižavniii in vojaških uradov, toda v avstrijskih okvirih le manjše m steee ob železnici, ki je povezovala siedišče monarhije s Trstom. Območje nestnega pomena je bi'o stif-nj^no med Giadnm in Šišenskim hribom in je le z enim Krakom segalo daleč na ljubljansko Baiie. Izven mesta so bile samostojne občine ViC, Spodnja in 7goima SiŠKa, Šentvid, Moste, kraji ob Savi itd Tako naraščanje r eni llstva (leta 1890: 30 105, leta 1900: 36 547 in icta 1910. 41,727) ni bila posicdica Siljenja mestnih meja, temveč intenzivnejše urbanizacije znotiaj njih. Rdi na manjša priključitev na prelomu sto le Ha ;e bila inkorporaeija dela Vodmata (Udmata) leta 1896. \ pivem voineni letu je bila piikijučena k mestu tudi Spixinja Šiška. Ne glede na njen upravni položaj je bila diugo največje slovensko mesto (za Tistom), neformalno središče Slovencev, center kulturnega, šolskega in političnega üvlicnja in hkrati mesto ki so ga ravno v tem času pietresala huua narodnostna in socialna ticnja Ljubljana je bila mesto z lastnim statutom (občinskim redom), kar je pomenilo, da je imela nekaj več samo-upiavnih pravie in tudi obveznosti do dižave. Nosilec mestne samouprave, sklepajoči in nadzoiovalni organ je bil občinski svet. kije skupaj z odseki; upiavnimi odbori in ,direktoiji, kuratoiji, sveti ter komisijami piedstav Ijal mestno upravo v širšem, megistrit pa j ožjem pomenu besede Poverjena mu je bila skib za občinske zadeve in prczcntiral je občino v njenih pravicah in dolžnostih. Ljubljana je bila kot statutarna občina izvzeta iz splošne deželne z.akonodnje za občine tako da je bila za opravila iz lastnega samoupiavnega delov nega področja podiejena deželnemu zboru in odboru, iz prenešenega — ki jih : : opravljala za državo — pa dircKtno aezelni vladi. Zupana je potijcval eesar, kai ni bila samo founalnost, če imamo pred očmi, da Hribar leta 1910 ni bil potrjen na to funkcijo. Hribar je imel slovensko mestno upi.avo tudi za nosilca borbe za slovenske naiodr>ostne piaviee in to ne sa.no za Ljubljano (npr. prizadevanja za slovensko univeizo, za uporabo sloveftske^a jezika na sodiščih ipd,), Vseh občinskih svetovalcev je biio 30. Vsak bi morai biti izvoljen le za 3 letno obdobje; v praksi je bil svelovalski mandat neomejen. Vsako leto pa se je zamenjala tudi tretjina svetovalcev. Zanimiva bi bila tudi soeialna in starostna struktura ljubljanskega občinskega sveta npi. pud župar om Ivanom Hiibarjem. Info* mativiio navedir.io le starostno stiuktnro za leto 1903, ki se za ostala leta ni bistveno razlikovala, kc je bila povprečna starost svetovalcev 48 let s tem, daje imel najstarejši 69 let, najmlajši pa 32 let; 2 svetovalea sta imela nad 60 let, 12 med 50 in 60 leti, 10 med 40 in 50 leti in 6 med 30 in 40 leti. Kei so nosilci vsake (nejnspešne občinske politike ljudje navedimo člane občinskega sveta pod župmom Ivanom lliibaijcm v letih 1896 -1910: Hergant Franc f 1903--1909), Bleiweis Karol (1875 1909), Ccrnc Jei nej (1894- KS96) Dejak Ivan (1900), Dimnik Jakob CIS96 -19 10), Dolence Oioslav(1887-1898), 1 lanehctti Engelbert f ¡90S—1910), Gogala Ivan (1884 1901), Gor-še Anton (I90l-1910\ Giasselli Fetei (1882-18951 (Iregorič Vinko (1888-1891, 1895-1897), Grošelj Fiane (1897-1108), llanuš Jaromu (I90Č -1909). Ilrasky Ivan (1887 1897). lliibar Frane (1897-1899), llribai Ivan (1882-1910), lludnik Matija (1898 -1901), Kejžar Ivan (1905-1906), Kenda Ivan (1901-1904). Klein Anton (1883-1900), Knez. Ivan (1890 -1894, 1906 -mo), Kobler Pavel (1910) Komove Anion (1898 -1900), Kozak Josip (1895-1910), Kick Grcgoi (1903-1904), Krisnei Valentin .1895 1899), Knšai Jo-sifl (1901-1905), Lavrenčič Alojzij (1905) Lenče Josip (1898--I910), Lcncek Alojzij (19ÖÄ?ffl), Likozar An'on (1908 1910), Mipron Danilo (1890-1892, 1895-1910), M ally Frane (1896-1910), Mayer Kaiol (1906- 1910) Meglic Kaiol (1906 1910), Milobnoja Ivan (1908-1910;, Novak Lian (1909 -1910), Oiažcn Ivan (1906-1910), Tavšek [van (1908 -1910), Pipeu baehei Josip (190^-1910), Pire Gustav (189T-1896), Piaritan Ivan (1897- 1909), I'losenc Josip (I890--1892, 1899-1908), Požai Lovro (1896 -1904), Piedovič llija (1898 -1910), Primožič Ferdo (1909 -1910), Ravnihar Franc (1883 -1897), Köthel Matija (1909 1910), Sajo-vi-. Kaiol (1907-1910), Scnekovič Andrej (1892-1906), Seunig Ivan (1902-1905), Stare Josi). (1885-1905), Svetek Anton (1892 1908), Skeijanc Ivan (1894-1904), Šubie Ivan ( 1892--1909), -Š v igel j Anton (1909 -1° 10), Tavčai Ivan (1884 -1910), Teidina Frane (1900-1902) Tosti Ivan (1899-1901), Ti ček Frane (1890 1S97), Tiiller Karol (1902 1910). T1 nkoezy Uba'd (1901-1910) Tuik Jo ip (1896 -1910), Ušeničnik Urban (190C 1910), Velkovrh Ivan (1885-1909) Vdmar Josip (1902 -1910), Zabn kovee Jiknb (1893 -1898) /irkelbaeh Ivan (1907 190S), Žagaf Kaiol (1885-1896), Žitnik Jernej (1892-1903): Zin.ek Frane (1883-1885, 18«7 1«05). Slovenski politik Ivan Hribar (1851-1941) je postal ljubljanski župan dob;o leto po potresu apiila 1895. Vodil je občinsko upravo do lela 1910, ko ga d:uiajska vlaaa (ee:ai) ni hotela potiditi za župana. V obiinskem svetu in njegovih organih je deloval že od leta 1882. Velika Hribarjeva angažiranost ter potres, ki ni huje prizadel mesta, sta omogočila občinskemu svc*u uresničitev številnih občinskih načrtov. Mestna uprava je bila ves ta čas trdno v liberalnih rokah. To je omogočilo Uiibarju lažje vodenje komunalne politike, čeprav so se politični somišljeniki marsikdaj upirali njegovim pobudam ki jih je želel uresničiti preko občinskega sveta. Nazorska enotnost še ni pomenila enotnosti pri oblikovanju komnnalnc politike. Stanovski in osebni interesi so bili marsikdaj pievladujoči. Kljub temu je bil lliihai avtoritativna osebnost, inieiator ter iiiesničevalce mnogih načrtov, človek, ki so ga zanimale tudi najmanjše podrobnosti v mestnem la/voju tei župan, ki je želel in delno uspel modernizirati Ljubljano in jo približati evropskemu izgledu. Do svoje smrti (1909) mu je kot namestnik (podžupan) Arhivi V] 1983 IOi sta) ob stiani starosta dr. Karo] Bleiwcis - Tistcmški, ki gaje nasledil dr. Ivan Tavčai (1912). Svojemu dclnvaniu na čeln ljubljanske občine je Hribar posvetil del spominov, ki jih je za obiavnavano dobo pisal v letili 1912-1914, objavil pa šele leta 1928 (glej Ivan Hribar, Moji spomini, 1. del od 1853. do 1910. leta, Ljubljana 1028). V uvodu poudarja, da ni vodil dnevnika, kar nin je opravičilo za nckronološko razvr stitev spominskih delov Poznal je značaj spominov saj: „. ., kdoi pišr o sebi pa mu včasih morebiti nelioic izpoddrsne tako, da zdrči s poševne ploskve objektivi-zma na po priiodi piikladncjšo mu — ket shodnejšo lavnino snbjektivizms . ." (sti. 4). Zavedal se je tudi1 dejstva, da v spominih največ govori o cehi. kar je za nicmoarsko pisanie razumljivo, V tej zvezi pa se moramo vprašati, kakšen pomen daje pisce svoji vlogi v določenem piostoin in časn. lliibai je zelo iaa pouaai-jal pomen lastnega dela in rezultatov tega dela, zasln?.-nosi za marsikatere uidobitve in sposobnost dolgoioč-nega g'cdanja ipd. Če primerjamo spominske zapise i njegovimi novoletnimi govori lahko ugotovimo, da je v zadnjih mnogo manj samohvale. Hribarjevi novoletni govori, ki so ohranjeni za vsa lela njegovega žnpanovanja, so kialki, toda jedrnati prikazi komunalnega poslovanja na koncu zaključenega poslovnega lela p elementi p:ogramskih zasnov. Čeprav so bili pisani „na zapisnik" tci kasneje prepisani (piepisi so ohranjeni) je vsakokiatni Hribarjev podpis na koncu zapisnika jamstvo, da so zapisane trditve točne. Zapisnike sta sopotlpisovala tu dr o ve t o val elj a in zapisnikar. Zapisnikaiji so bili Jernej Boltar (do 1903), slovenski pisatelj hran Govckai (1903-1909) in Alojzij Vrhovcc '1909). V primcijavi s spomini je vrednost govorov tudi v tem. da so bile Uribaijeve misli iztcčcne na koncu vsakega leta, ko so bile še sveže prisotne lako v njegovem spominu kot tudi spominu občinskih sve'ovaicc\ Poseben čar jim daje Ifribaijcvo polemično podajanje v primerih, ko obračunava s političnimi nasprotniki. Njihova objava naj bo dopolnilo tako Spominom kot tudi v literaturi mnogokrat citiranemu dcln Ljubljana po poticsn 1895-1910 (apolcgctično napisana spominska knjiga, ki jc nastala po skicpn občinskega sveta z dne 14.7.190^, Ši. 25.430; nicdila sta jo magistralna uradnika Pran Govekar m di.Miljntir Zamik) Objavljamo le prvih pel govorov (1896—1^00) skupi'j z. opombami. V naslednji številki Arhivov bomo objavili Še preostalih devel (1901-1909). Kratice: Cod kodeks (rokopisna knjiga) dan. — današnji Dcž.zak - Deželni zakonik Drž. zak. — Državni zakonik f - forini (goldinar) g'd - goldinar Gl.op — G le i opombo kr - krajcai K - Krona MOl - Mestna občina ljubljanska v - vinar ZAL - Zgodovinski arhiv Ljnhljana Literatura Občinski icd in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Ljubljana 188?. Občinska iiptava deželnega stolnega mesta Ljub'jane 1896-1914. Založil mestni magistrat. (16 zvezkov). Ivan Hribar: Moji spomini, 1. del od 1853. do 1910. leta. Ljubljana 1928. Ljubljana po poticsu. Ljubljana Občinski svet 1910 Maijan Drnovšek1. Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hiibarjcvi dobi. Referat s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17 novembra 1983 (v tisku) Marjan Drnovšek: Ljubljanski mestni statuti 1850-1934. Kronika. 29, it. 2, 1981, sti. 126-136. Peter Radics: Sehcn^wnidigkcitcn. Fischer's Allficmciner Wohnungs-Anzeigci . Adressbuch . . . Ljubljana 1900, sir. Koai. Nace Šumi: Arbitektiua sccesijskc dobe v Ljubljani Ljubljana 1954. Aleš Vodopivec: Aihiiektnra Ljubljane. - Aihitckturni bilten (Ab), Glasile Dinšiva aihitcktov Ljubljane !9?8. Ljubljanske nlicc. Geodetska uprava Skupščine mesia Ljubljane 1980. Ftan lirjavcc: Zgodovina kaloliškega gibanu na Slovenskem. Ljubljana 1928. Maijan Drnovšek Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14 stoletja do danes. Razstava Zgodovinskega aihiva Ljubljana 1982. (Katalog). Oswald Knancr Das osterrcichischc Parlament von IR48-1966, Dunaj 1969. Jozc Rcisncr: Iz naše šolske zgodovine. Izvesija Srednje tehniške šole v Ljubljani, Sol. lelo 1926/27. Ljubljana 1927 Ljirblianski giad. Zavod za niedilev stare Ljubljane, Ljubljana 1963. Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. Uredil B.Doiko, Ljub'jana 1937. 1896, 31. december „Zupan spregovori polem sledeče: Danes zbial se |l občinski svel zadnjikrat v tekočem letu, kajti na piagn novega leta smo. Navada je, da sc ozicmo nekoliko na^aj, pogledamo pa indi že v bodočnost. Ako se ozicmo nazaj, pritrditi mora vsak, da je občinski svet v preteklem letu jako marljivo, trndo-lin nivo in vspešno deloval. Imel jc 34 sej, povih pa jc bilo se nehioj sej razntli odsekov Jedno jako važne njegovo delo bila je reorganizacija mestnega icdarstva,1 dalje ureditev plač mestnih slag in vravnava pokojnm mestnih uslužbencev, njegovih vdov in siiot;^ sestavil ie dalje komisijo za disciplinarno postopanje pivi korak do sestave službene pragma-like4 jc s tem stoijcn. Glede mestnih financ jc zlasi' omeniti, da sc jc odpisal dolg pri loterijskem posojilu ' S tem sc se zaprla nsta listini nasprotnikom mestne uprave, ki so omenjeni dolg razimili za nekako nepravilnost. Da sc jc o tem posto> palo prav, kaiie tudi lo, da vlada m deiclni odbor nista ugovarjala takemu postopanju. Isio tako sc ;c z opustitvijo amortizačnega zaklada za mestno vojašnico pridobil poseb ni zaklad za mestno blagajnieo.' Pioračn.. za 1. 189"7 icšil seje v piedpisani dobi. V pokritje velikih stroškov, kateie bodo imela občina, so sc morale mestne dokladr' nekoliko zvišati, a zvišale so sc neznatne in tako pravično, da jih bodo meščani komaj čutili. S lem se je za dolgo visto let postavil temelj rednemu mestnemu gospodaisivu, li.e^nlačni načrr sc sedaj, ko je le Še licba icšiti nekaj pritožb, predloži v kiatkem vladi v odobrenjc, na kojega podlagi se bode zamoglo pričeti z uzlastiivijo zemljišč. Občin ki svet jc odobril kol esarski in picvozniSki red /0 prav v kratkem pa sc mu bode baviti indi s ¿102 Arliivi VI 1983 cestno policijskim redom.11 Tudi zglasevaln urad se je Času piimerno in mederno organizoval na podlagi novega zglasilnege reua. Pripnvilo se je nadalje vse kar treba, da se začneta prihodnjo pomlad graoUi mestna elektrarna1 3 in novi hran Josipov most. Mcscca novembra se je otviuil veleva/eu zavod, namreč mestna višja dekliška šola,15 katera piav lepo uspeva in občinsk. svet se prav lahkn veseli doučnega svojega sklep" Jako plodonosno je bila delovanj icgulačnega odseka,kateri si i za mestno občino pii>h>bil velikih zashig V jJpocfflfiu letu b a vi ti se bode občinskemu svetu z nav>dilum /a mestno stiažo,17 s služben' pragma-tikot8 iu z navodilom za okiajnc načelnike.1 Cini sc to dožene, imela bode mestna občina natančne predpise za vse svoje uslužjjcnce. Občino pa čakajo tudi sc velike naloge glede napiave cest in kanalov, ki so postali potrebni vsled mnogega zidanja in razširjevanja mesta. To ji prouzroči veliko dela in t:idi znatne troške. S tekočim! dohodki seveda ne bo mogoče pokriti vseli stroškov in treba bode misliti na večje posojil o, d? se čim picj izvedejo vsa potrebna dela, Potem bode Ljub Ijana mi oerno mesto, dostojno, daje središče dežele in naroda Ker se bode vsled gradnje novega mostu morala podreti tudi shramba za gasilno orodje, potrebne bode zgradili nov depot za gasilno orodic, kjer bodo nb jednem morebiti tLidi stanovanje za mestne icdaije.20 Nadalje bode graditi novo poslopje za dekliško osemrazred nico,21 za obrtno šolo in za višjo dekliško šolo23 kakor tuai napraviti javno kopališcc Mestni magistrat imel je v preteklem lelu jako mnogo posla. Izmed došlih mu vlog pr 41676 rešene sc z malimi izjemami skoraj vse. Zato je pač vredno, da se upošteva delovanje magistialncga uradništva, ter da se mu izreče na tem meslu javna zahvala. Izreči pa je zahvalo pred vsitu Vam, preiastili gospodje občinski svetovalci, za toliko iruda, katerega ste .meli v tcin letu. A vodila Vas jf pri tem Vasem delu ljubezen do bele Ljubljane, katere napredek Vam je pri srcu. Ljuhliana je pač 'ahko ponosna da ima tak naroden svojih dol ž-.losti zavedajoeih sc občinskih zastopnikov. Župan pa je piepričan, da bode občinski svet tudi v bodočem letu deloval e iak o. Voščim Vam tedaj srccno in veselo novo 'eto kakoi tudi vsim prebivalcem našega mesta, ki so čutili težke nadloee potresa in zdaj pričakujejo boljših časov." (ZAL.COD 111/47,357'-360) 1897, 31. deccmber „Župan govori potem naslednje. Predno zaključim sejo, dovolile mi, častiti gospodje •ovariši, ker stojimo na pragu novega leta, da sc ozrem nekoliko nazaj na delovanje občinskega sveta v ravin* kar minolem letu. Nič~manje, ko 41 sej imel je občinski svel v leni letu. Obširni dnevni redi, kateri so sc v teh sejah reševali, so Vam vsem še v dobrem spominu; ni mi torej treba naglašati, da so odseki, v katerih so se rešitve za občinski svel pripravljale, imeli polne roke dela. Zlasti to velja o finančnem, stavbnem, personalno-p ravnem, policijskem, rcgnlačnem in pa odseku za elektrarno, o katerih se zamore reči, da so bili v peimanenci. D?si ste se, častiti gospodje tovariši, Vi vsi pošteno trudili \ prostovoljnej službi v blagor našega mesia, zaslužijo vendar gospodje, ki so tako ne utrudljivo in pož.rtvo-valno delovali v imenovanili odsekih, posebne zahvale, katere naj jim bode s tem izrečena Ako sc imam dotakniti važnejših zadev, ki sc se v ravnoKar minolem letu sklenile ali srečno dovclc do zvrsetka. omenil! moram pred vsem mestne elektrarne.Imela je in žalibog ima še tudi danes nasprotnikiiv. Toda kaiera nova naprava ne najtV-t.-iknSujih ljudi, ki se nc morejo pnpeli v svoji sodbi tako visoko, da bi nje koiist po. pi ilno i na spoznali. Saj je biln čelu pri vodm,t,lir'' tako. lu elekliaiua ni za naše mesto veliko tnaujeg.i pomena, ko je b'l vodovod. Jutri bode torej iiiiviidohu.i luč pr.ikrat zažarela pr. vsem mestri. Luč prnsveu' m napredka se imenuje navadim električna luc. Daj boc. da bi novo leto, katero nam prinese io luč. Novel.) ri:i> tudi izdatno bližje onej dobi, ko bode božanska pros-veta oživljajoče svoje žarke izlivala v najpozabnejse kotičke našega mesta; ko bode napredek, ki pelje iln blagostanja utaboril si v beli Ljubljani kot zmagovalec nad piedsodki, nad dvomi, nad slaroknpilnostjo in nad ieakcijona:stvom svetlo svoje kraljestvo. Pod streho sn se v tem letu spravila poslopja topničar-ske vojašnice37 in pa ono zaklada meščanske imovine.2 Vsa ta poslopja so lako solidno zidana in ne hmh> ko se dogulove zadostovala le vseskozi svojemu namenu, temveč bodo tudi v okras našega mesta Važna sivar, katera sc je letos dovršila in katera je mes:. magistratu in občinskemu svetu dala jako veliko opravila, bila jc pogodba, ki sc jc glede 3% državnega posojila sklenila z deželnim odborom in pa razdelitev one svote teg_ posojila, ki je oila namenjena hišnim po^stnikom. Z oz.iiom na pogajanja, ki se vrše med mestno občine in c.ki /elezničnim ministerstvom glede preuredbe tukajšnjih kolodvorov10 in na naprave mehaničnih delal me c.ki. državnih železnic* 1 morala je mestna občina skrbeli, d^ si piidobi pravočasno doslej ie nezazidani svet za državnim Kolodvorom. 2 Zato jc kupila po sklepu občinskega sveta od reda usmiljenih sester njihovo veliko, tamkaj ležeče zemljišče, oh jednem pa pripravila vse potrebno, da si pridobi z zamenjavo od dežele Kranjske sosednje Še večje zemljišče S tem je občinski svel storil korak, ki uicgne biti prvi ua poti k bodoči veliki Ljnhljani in zaiaili katerega mu bodo gotovo hvalo vedeli še pozni rodovi. Z otvoritvijo Kuhnovc ceste,33 katera se je že skoraj dogradila, jstrcglc se bede pied /sem domobranskemu poveljstvu,34 katero si jc te eeste že davno želelo, omogočilo se bode pa tudi, da se hitreje zazida]" ta mošnja stavbišča, katera imajo lepo, suho in zatišno lego. Iileiwciscjvc cestc.JS kateia bode oi.mgočcvala pri* pravnej-ii dnhod k državnemu kolodvuru,3f> sicer ni bilo mogoče letos še podaljšati; vendar pa ja občinski svet j: ipravil za nio potrebni kredit in sc bode do spomladi 1S98 dovršil,.. Glede priredbe velike mestne efektne loterije ukienilo sc jc vse potrebno in sklenila se je z h val no znano bančno tvrdko Schelhainmer&Schaitcra na Dunaji zaradi prodaje srcck taka pogodba, ki zagotavlja mestni občini ne da bi prevzela kako obvezo izdatnih koristij."1 Občili ski svel sprejel je v tekočem ir'u ¿p. omenjeni pi 3'ilnik za upravo lieščanske imovine,33 r.aviidilo za okrajne načelnike,2 cestno-policij ski red,40 napodilo za mestnega 'ečarja 1 in pa do bc o pristojbinah /a ponale m naoglcdne predalnike.42 Ako se — kar zagotovo pričakujem - v bodočem letu rešijo šc ostala navodila, katera so že v rokah personalno-pravnega it! policijskega odseka, izdana bndo navodila za vse agende. k spadajo v področje magistratnega uradovanja, ,iavn-dila, katerih sc jc zdaj tako živo pogrešalo.43 Mnogo se j d v ravnokar minolem letu storilo za regii i irijo mesta. Prizadevanje občinskega sveta glede razšu jave in uravnave javnih prostorov vidno je skoraj ii i Arhivi VI 1983 103 vsak korak in ljudje, ki so poznali predpotrcsno Ljubljano m jo vidijo sedaj, ne morejo se dosti načuditi tozadevnemu delovanji občinskega zastopa Se ve, da bode rcgulačni odsek tirui v bodočem letu nadaljeval začeto delo; želeti bi le bilo, da bi posestniki, od katerih je mestna občina primorana odkupovati zemljišča, ne stavili prei ipetih zahtev, kakor se to žalibog v ecini shrčaiev godi.44 Uradovanje mestnega magistrata uredilo se je v teku letošnjega leta kar najbolje. Skoro popolnoma na novo podlago postavilo se je uradovanje mestnega stavbnega urada, v katerem sedaj samostojno pod vrhovnim nadzorstvom višjega inženirja Duffeta poslujejo štirje rcfcrcntjc." s Ta uredba imela je očividcu uspeli, kajti zadeve, ki so se stavbnemu uradu dodeljevale, so se dokrj hitreje reševale ko pred tem. Poleg tega pa ima ta uredbi šc to posebno prednost, dr se uradniki mestnega stavbnega urada vežbaio za samostojno poslovanje. Meseca novembra t.l. izvršila se je lanskega leta sklenjena preuredba zfclašcvalnega urada.4il Ljubljana ima sedai prav po novejšem načinu urejeno zglaševalstvo, m sieei po abecedi in po hišah. Ogromno delo, ki je bilo s to preuredbo združeno, izvišilo se je - seveda z najetjem pomožnih sil v 10 dneh. Za to preuredbr pridobil si je mestni pohcijski komisar Fran Podgoršek H ki jo je zasnoval in pod cegar nadzorstvom se je izvišila, posebne zasluge. Sploh moram dclovanic tega mest. uradnika jako pohvaliti, kajti poleg tega da je vse zadeve policijskega urada sproti in prav spretno reševal, izdelal ie še mnoco navodil, ki so bila deloma že rešena, deloma pa so še v rokah policijskega odseka, \fccini magistratrih uradnikov moram izdati spričevalo, da so svoje dolžnosti vestno in požjtovalno izvrševali. V najboljši izgled jim jc pač bil moj uradni namestnik; ma-gistratni svetnik Ivan Voi^ína, ki jc vedno skrbel za to, da jc imel - kakor se glasi bnreaukiatski izraz čisto mizo. Da je pa magistratno uradništvo imelo obilo posla, dokazuje najbolje okolnost, da je letos kljub adn ume racij i, katera se je v teku leta upehala — podanih bilo na preusedstveni zapisnik 261, na zapisnik mestnega šolskega sveta ^75, in na magistralni z.apisniK 44 788 številk, vsega vsknp torej 46 024 ckshibtinih številk ali za 3029 vcč kakor 'ani.. Slavni občinski sveti V poslednjih dneh ninože se name napadi pu nemško-naeijonahiih listih Gotovo mi buste vcrjc'i, da me lo ne boli; vsaj bi me moraia zon;i obhajati, ko bi z mojim političnim delovanjem zadovoljni bili ljudje, ki se proglašajo za pristaše polit črnli bram rbasov4ts Sehoncrcrja 0 in \Voll'a,st, katera sans gen' fQHavata, da ju njuni srci vlečeta preko črno-rumenih meja. 1 Ti ljudje se pa zaganjajo tudi v občinski svet, čeS, da slabo gospodari Nc bode lorej odveč, ako sc danes dotaknem tudi gospodarstva mestne občine. Tu mi je pred vsem konštatovali, da od vseh nosojil, katera jc mestna občina doslej najela in katera z loterijski in posojilom vi cd iznašajo 2.540.900 f samo 85.000f ni obrestonosno investovanih. In zakaj se jc ta svota izdala? 55.0001' za nakup glavinskih delnic dolenjskih želcznic,S4 30 ^00 f pa deželi Kranjski za prispevek k gradnji gledališča.s74 f na knjižico Št 2I676 za napravo asfaltnega tlaka pred Slonom 330 f kr na knjižico št 21777 /.;j napravo Khtrnove ccstchc> ^604 f na knjižico šl. 21677 ostali čisto prihranjeni pribitek 27704 f 76 kr V blagajnici pa je osialo še gotovine 10333 f 751/2 kr Ako sc premisli, da prebitki prejšnjih let, dasi od njih nič ni — kakor letos - rcservovalo za proračunjena, a ncizvršena dela, nikoar niso od dalje dosczali zadnje imenovanih dveh svot, mislim, častit t gospodje tovariši, da zamorejo naši someščani s takim gospodarstvom zadovoljni biti: žari o voljni pa pač nc bodo prej imenovani zabavljati, kateri bi veliko raje videli, da bi mestna uprava bila zares slaba. Gospoda moja.1 Končal hodein. Prcdno pa to storim, ne morem Si kaj, da ne bi sc kratko dotaknil tndi našega političnega položaia in to tem bolje, Ker ni dolgo te »a, odkai sc je občiiiSKi Svet hrez tega pečal s to zadevo, liodocc lete bode jako važno za aistrijskc SI orane. To sc tudi povsod priznava in zalo se oklepajo tem icsnc^c jeden dnizega Da jc to prizadevanje moralo imeti nekaj npliva tndi na domače naše razmere, naravno jc. In res: začni se je iz srede onega tabora, ki je doslej proglašal ve dri o bratovski boj do skrajnosti — glas p( spravi.' Da mora lo vsacega iskrenega rodoljuba veseliti, jc gotove Tudi jaz tore; pozJri .jam prav od srca, klic po slogi, ako ie odkritosičcn Ker nas pa tavro preteklost marsikaj nči, sva rini ob j cd nem resno, n,™ bi sc prr pogajanjih, ki sc bodo ined obema političnima strankama vršila, pustila na strani vsaka prikrita želja, zlasti vsako teženje, da sc zatre svobodna misel. Lc tedaj bode sprava mogoča Slavni obemski sveti Jutri napoči prvi dan jubilejnega leta za našo državo z'8 Ni šc dolgo tega, ko sle sklenili, da bode hcla 1 ubijam? dostojno in slovesno praznovala vladarski jubikj cesarjev. Dovolite mi mi častitati gospodje tovariši, da jutri brzojavno Sporočim Njegovemu Veličanstvu mjst? ljubljanskega najiidancjše čestitke k nastopu tef-q za cesarja in njegove narode tako znamenitega leta. Vaše pritijevanie i i; pr *a, da se v tcin oziru strinjate z. mano. Sedaj sc bodenio gospoda iv.Oja1 razšli in vsako izmed Vjs bode v kiogn svoju rodbin,e ali pa v krogu znancev in prijateljev noslavljal se od starega in pričakoval novega leta. Kej nam to leto krije v svojem naročji, nc vemo šc; vsi pa Si želimo, da hi hilo srečnejše ko H Aihivi V] 1983 picteklo. in tako želimo tudi našemu mestu srečnejših dnij. Jaz za svojo osebo imam pač še viočo željo, da bi novo leto primaknilo nas znatno bližje onej dobi, s kateri postane Ljubliana takošna, kakeišno si želim v smislu tiskanega svojega poročila, s katerim priporočam nekateie večje nove naprave. Na Vas bode, gospodje čestiti tovaiiši! da izprego voiite odločilno besedo. Zanašam se na Vašo modrost in pievidnost, zanašam na čutila vaših src, katera tako vroče bijejo za blagor in za napredek bele Ljubljane. Sedaj pa Vam voščim vsem srečno in veselo novo leto!" (ZAL. COD 111/49, 337--343') i898, 3). december .Pred zakljuČKom seje govoii župan Hribar sledeče Slavni občinski sveti Končali smo torej dnevni red in zaključiti bi imel sejo. Ker je pa to poslednja seja v letu, dovolite mi gospodje tovaiiši! nckCiko Kratkih potez o delovanji občinskega sveta v letu, ki se bliža svojemu koncu. Na svojih mizah našli ste danes precej obsežno knjigo. Ta knjiga je zgovorna priča Vašega delovanja Ona obsega nanueč poleg službene piagmatikc, s katero so se določile dolžnosti in piavice mestnih uslužbencev, tudi navodila za vse stroke mestne uprave Le malo mest je v naši državi, katera bi v tem oziin mogla se niciui z nami. Vaši mailjivosti in vztrajnosti pa se 'c častit, gospodje tovariši! zahvaliti, da ste moje in mestnega magistrata piedlogc, s katcimii se jc mestna uprava tako znamenito vredila, v kratkem času dveb let po neštevii-nili utrudljivih posvetovanjih v odsekih rešili. Zalivale in piiznaria zato nc _piičakujtc oboje naj Vam daje zavest, da ste storili več, ko jc zahtevali Vr.ša dolžnost! Ako se posebej dotaknem nekaterih zadev, ki so v tCKii leta 189S piišlc v občinskem svetu v razpravo in rešitev, naglasiti mi jc pied vsem, da smo to leto stali v znamenji vladarskega jubileja našega cesarja. Živo Vam jc vsem v spomini, kako veličastno jc bela Ljubljana proslavila drugi dan deecmbia'. Z vso proslavo pa jc poprijel inieijativo občinski svet, Ki jc že prej s primernimi skic,J poskrbel, da se ustvarijo dobrodelne uapiavc, ki ni! nožnim rodovom pričajo o njegovi dinastičru zvestobi. Onicmnc zaslužuje tudi shod slovenskih županov,''0 kije bil poleg dinastične tudi veličastna narodna manifestacija in ki vslcd sklepov, katere jc ta shod ob splosneni navdušenji soglasno sprejel, utegne imeti trajno koristnih posledic Sedaj, ko se jubilejsko leto bliža koncu, imam le še iedno željo: da bi na mcrodainih mestih naših lojalnostnih dokazov nc smatrali za obupne poklone, kakoršni so bili picdpisani v smrt gredocim rimskim gladijatorjcni, temveč za odkritosrčne besede polnopravnih dižavljanov, ki sc poleg svojih clolžnostij do prestola in dižavc z.avedaio tudi svojih pravic Za izpolnitev takih pravic se je pa v teku leta ponovno oglasil občinski svet. Storil je to tedaj, ko je kieoko povzdignil svoj glas picti brczprnvju, v katero jc graške nadsodišce hotelo potisniti slovenski jezik storil je to, ko jc sklenil odpos, iti vladi obrazloženi prošnji za ustanovitev nadsodišča71 in vseučilišča72 v Ljubljani. Predobro Vas poznam, gospoda moja! da bi le za trenutek dvomiti zamogcl, da bode v novem leiu Vaša goiečnost za piavično stvar in za koristi lepega našega mesta opešala. Zbrali boste zatorej vse svo^ .noči, da kar najpreje dosežemo za razvO) našcca naroda in za vzrast bele Liubljane t?ko neobhodno potrebne velike šole Jrcvažen sklep storili ste v tej zadevi v predzadnji seji.'3 V očigled božičnih praznikov je bilo lo in ncl notranji glas mi pravi, da bežji blagoslov počiva nad tem sklepom. Siccr pa sc delovanje občinskega sveta zamore v obče blagoslovljeno imenovati. Zasnoval j c efektno loterijo, obnesla sc mu jc - kakor Ste nedavno slišali prav dobro, preuredil jc upravo užiminskega zakupa in pokazalo se jc, da podjetju v korist tako, da inoic pDtcm najboljših nad gledati v prihodnjo triletno dobo, za katero je ta zakup zopet od dižavc prevzel;75 otvoril je lastne elektrarni in uspehi prvega leta že kažejo, da bode to kaj koristno podjetje, ki bode mestni občini donaialo lepih dohodkov; uprl se jc malenkostnim poplavam, Katere jc nameiavala izvesti južna žclczuica na svoiem kolodvoru in prodrl jc v toliko, da sc |c morala udati za temeljitejše picuiedbc. Pa tudi nova uredha Zvezde'R in naprava rastlinjaka '' pred vsem pa tale dvorana,80 ki nam daje sedaj tako dostojno zboio-vališče in katera je živo zanimanje vzbudila pri dveh naših slavnih mecenih"1 sc nam priče za to. Upajmo, da sc nam ravno tako posicči Krasna zgradba Mestnega doma8 2 s katerim bela Ljubljana pest a vi dostojen spomenik človekoljubnim težnjam svojega piebivalstva. V letu ki se nagiblje h koncu, zbrali ste se k 32 sejam, od katerih jc bilo 11 rednih in 21 izicdnih. V tej sejah rešili ste 413 poiočil, ki sc na posamezne odseke razdeljujejo takole: na mestni magistiat 6, na finančni odseli 100, na pcisonalm in piavni odsek 53, na stavbni odsek 71, na policijski odsek 27, na šolski odsek 31. na olepševalni odsek 7, na klavnično ravnateljstvo 7, na direktorij mestnega užitninskega zakupa 5, na direktoiij mestnega vodovoda 22, na clektrarniški diiektorij 15, na odsek za regulacijo mesta 54, na jubilejski odsek 1, na odsek za ustanovitev mestne godbe 1, na knratorij višje dekliške šole I in na disciplinarno komisijo 2. Poleg tega jc bilo stavljenih 10 samostaluih predlogov Te številke dokazujejo nam, gospoda moja! kako vsestransko jc bilo delovanje občinskegii svela. Žilo jc pa \ mestu tndi povsod viden napredek, ki - pri nepristrau škili opazovalcih seveda - vzbuja občudovanje in priznanje. Sirje ulice s popravljenim nivclom, nove ceste, nov. kanali, novi tlrki, tucicna natiiežja: vse to jc sad plcdonosncga delovanja občinskega sveta. Gospoda moja! Mojc in Vaše delovanje pa bi bilo doKaj tezavnejse, ko bi nc nahajalo podpore pri vestnem mestnem nradništvu. Nič manj ko 47850 vlog je prišlo v dobi od I. decembra 1397 do 30. novembra t 1. mestnemu magistratu. Najsijajucjšc spričevalo za mai-Ijivost, točnost in vestnost tega uradmštva daje Bani številka nerešenih vlog, katerih jc danes 402, tedaj 0,8 r'ro ali uiti jedna natisoč in še so take, ki sc zaiadi pozvcda-'anj pli dnizih uradih doslej še niso mogle rešiti. Častiti gospodje tovaiiš! Taceg;i uiada treba iskati. Zato ste pa poplačali le dolg do mestnega uradniš-t va, ko Ste mu dne IS.novemDia t.l. dali službeno pragmatiko ter mu vicdili njegove prejemke,8*1 Oosp xla moja| ][ koneu pa še nekoliko podatkov o naši gospo darsK, I lanciji. Ni nam tieba sramovati se. Današnji dan ostalo ic r.amicč v mestni blagajmei ' H) vi ne 12.357 f 851 /2 87 f 63 kr. za zgradbo dekliške 8 r»'-rconict in načit za priziaavc k prvi mestni deški šoliKG pa zaloii'o 790 f 73 kr iznaša htogajnicnt prebitek 54.1¿5 f 21 '/2 ki. Ta svota porabila sc bode pred vsem, da se naloze naslednji še neporabljeni Kredi1 od nosno, da sc plačajo lačuni: za cesarski spomenik8 7 10.000 f, za zasaditev gozda na Giadu"8 250 f, za napravi' Prisojnih ulic89 1 500 f, za uredbe ječ v mestni hiš: 1210 f, za hodnik ob sv. Petra ecsti',J 1297 f, za tre bije nje Pod t umskega çozda''1 400 f. za asfaltni tlak pred Bindcrjevo hišo 394 1, z.a lazstavo motorjev Arhivi VI 1983 105 20001, /a prispevek kemijskemu presknšcvališčn'" 400 f, za licljavo električne luči v mesnin poslopja 4J' M f, za jiihilcjske izdatke"3 3492 f, za uličuc tali-lcfJ4 520 T 31 kr, za plaleau na stolpu na gradu 505 f. za kanal na Rimski ccsti9r' 14 20Cf, skupaj 41.499 f 31 kr, tako la ostane čistega gospod ar ¿keg;i prebitka 12 745 f 90 1 /2 kr. Cledc lanskega upravnega prebitka, katerega je v gotovini bilo 10.758 f 75' /2 ki v hranilnici naloženega pa 27.704 f 76 kr pripomniti je, rla se ie v teku 1. 1898 porabil za razne naprave, katere e občinski svet sklenil in pa za večje neprevidne izdar-kr. I/med večjih naprav omenjam izdatkov: za rastlinI akt7 5599 f 16 kr, za vremensko lišico M iJ60 i 4 kr, llak na desni strani 1'oljanskc ccslc"'' 4733 f 96 kr. izmed drugih izdatkov pa deželnemu odboru plačanega prvega obroka prispevka k gradnji deželne bolnice100 v znesku 12.000T in pa pristojbine, ki jo jc bilo treba plačati od Josip Goriipovcga 1 darila v znesku 6024 f kr. Kakor vidite ie tki gospodarska stran mestne uprave popolnoma zailovolilna in moremo mirno gledati v b< dočnost Zalo bodemo pa prag novega leta prestopili polni naj boljših nad v srcu. Vse sc nam pac nc bodo izpolnile. A čc sc nam izpolni samo jedna: da bi sc iii.še lepo mesto v hodočcni letu isto tako uspešno in na Zd ravi podlagi dalje razvijalo, ko letos, moremo že zadovoljni biti. S to željo pa sklepam, voščeč vsemu prebivalstvu ljubljanskemu, zlasti pa Vam častiti gospodje tovariši! prav srečno in veselo novo leto! (ZAL COC) 111/52, 230 ' -236'1 1899, 30. december ,,1'icd zaključkom seje govnri župan Hribar sledeče: Danes ima občinski svel svojo 35. sejo v tcin letu. luicl jc toraj polne roke dela, ako se pomisli, ila so seje trajale večinoma 3-4 ure. Veliko več dela pa so imeli razni odseki, zakaj sknro vsak dnu je imel kak odsek sejo. / mimo vestjo torej gletla občinski svet danes nazaj na svoje delovanje v tem letu v svesti si, da je v fiolni meri izvršil svojo dolžnost. Vspcln njegovega ilclo "anjL vidijo se pri vsakem koraku po mestu. Tujci, ki dohajajo v I pihlja no, sc ne morejo zadosti načuchli: nc le novim zgradbam ki so vsbd potresa morale itak nastati, čudijo sc marveč drugim napravam: razširja vi olepšavi in asanaciji mesta, sploh vspcinemu de ki vanj i občinskega sveta. Vslcd neumornega delovanja občinskega sveta in regnlačnega odseka, sc jc nase mesto popolnoma prcosnovalo, dobilo iirje m lcpš^ ulice: storilo sc je mnogo glede javnih nasadov, kakoišnili deloma celo večja in bogatejša mesta nimajo. Javni sna/nosii sc ic posvečala vsa po/ornost in ker jc občinski svet včeraj stavil v ta namen v proračun večjo svpto najeli sc bodo lahko za snaženje ulic stalni delavci,10 čemur posledic« bo, da 1 .lbljana še zdravejša postane V tem letu razširil sc jc vodovod, razširja se je mestna elektrarna,11 J nabavil zanjo močnejši nov stroj. V mnogo stanovanj je napeljana že električna razsvetljava, a napeljuje sc šc vedno. Kako dobrodejuo jc delovanje občinskega sveta glcilc isaua :ijc mesta, jc vidno v/, uradnega izkaza statistične centralne komisije,104 ki ga imam pred seboj. Ljubljana. ki jc še pred ncilavuiiu časom veljala za eno naj nc/dra vej šili mcst,stoj, danes med tostranskimi deželami glavnimi mesti na III. mestu v /d'avslvciicin o/ini. lidino le lnoniost1 oi in Opava106 izkazujeta manjšo umrljivost, v vsili drugih mestih pa ie niurh* vosi večja nego v Ljubljani. Te številke govore ¡asuo o delo- vanji občinskega sveta glede asanacije mesta. Občinski svet sklenil je ustanoviti inesto tržnega nadzornika.107 Ko dobi ta za svoj uradni posci potrebne inštrumente ni aparate, uradova! bode lahko po zakonitih predpisih, kar bo tudi pripomoglo k /boHšanji zdravstvenih razmer. Delovanje občinskega sveta pa jc bilo tuu, v druži i o/iri,] ..lodonosno. Sklenil jc zidati mestno ubož-meo103 ter sc nahajajo dotični podrobni načrti in pro računi že pri stavbnem odseku, tako da sc bode s to gradnjo spomladi žc lahko pričelo Gradnia grofovske Stubenbcrgove hiše100 jc žc oddana, ljudska kopclj1"1 jc skoro do/idana. Uravnava Rimske ceste 11 1 dala jc mnogo dela. Ta cesta bode, ko sc ponižajo šc vsi t rol ova rji ob njej, jedna naj lepših mestnih cest. A ko ravno sc jc mnogo zabavljalo na l o cesto — i to jc /c navada v Ljubljani da sc vedno zabavi i a o vsaki novi' napravi — mora pač vsakdo priznali _,ako ugouiio ureditev tc ccstr. /.gradil sc jc kanal na PJm-ski112 i i! Mesarski ccsii;1 1 s podaljšala "je Wciwcisova cesta 14 oUmili sta sc Miklošičeva11' in Sodnijska cesta.1"' Najvažnejše paje bilo delovanje clcklrarniš-kega odseka glede zgradbe električne ccslnc železni ce/ 1 Dosegla sc jc tako ugodna pogodba za .mestno občino, da jc zadevno tvrdko samo strah pred nio. Tvrdka vložila jc žc varščino ter poslala načrt" za delno progo od Špitalskili11 f do riorjanskili ulfr 11 1i načrti odstopili se bodo tc dni odseku v posvetovanje. Zagotovljeno jc vse, ila sc /clc/nica prične graditi žc spomladi in da bode tudi v pravem času dodelana. V prihodnjem letu čaka občinskega sveta oddaja gradnje dekliške 'ole pri sv Jakobu,1 ' podrobni načrti in trcikovniki so /e izdelani ter sc bodo izročili stavbnemu odseku. Treba pa sc bode tudi lotiti zgradbe novega mesarskega nioslii,111 ker .:aliteva to promet in sc mi bo moglo čakati z njegovo gradnjo do tija, da sc izvrši osuševanje barja. Upali 'C, da hode stavbni odsek v kratkem Indi o tem poročal. Naravr.o je, da sc tako oHirno delovanje ni moglo vršiti na laki lesni podlagi, kakor j': deloval občinski svet poprej* zlasti pa oni preil nami Nova doba zahteva novega dela in novih sredstev. Treba je bilo tedaj najeti posojilo V nam nasprotnih listih se jc mnogo očitalo občinskemu svetu, da dela dolgove. Kdor kaj tace ga očita, zam ore sc o ni cm le misliti, da, ali nima prav nobenega pojma o ..i vest icij ali, ali pa piše to iz gole zlobnosti. Včerajšnji proračun dal nam jc dokaz o dosedanjih investicijah mestne občine. Vse ji donašajo lep dobiček in polnejša generacija dobila bode vse doticnc naprave brez h reinen m / lepimi rescNami v last. Te investicije sc vse jako dobro obrestujejo povrh pa bo ostalo v par letih mestni občini dohodka 18 -20.000 gold. O tem zabavljajo Ic nerazsodni ljudje, med icm ko so previdnejši prepričani, da so za lake napiavc najeta posojila mestni občini v korist. Tudi na polji socijalnc zakonodaje jc občinski svet nekaj ustvaril, namreč mestno posredovalnico /a delo in službe 127 Tudi o tem so sc nckatcriiiki baliali, da so oiii tisti, ki so prisilili občinski svet k otvoritvi lega zavoda. Govornik primerja to balianjc senčnemu vozu in žabi. Voznikom /vrnil sc jc s senom naloz.cn vo/. Ko so ljudje postavljali zvrncii voz, prilezla jc i/ luže žaba ter icghala. l'o končanem delu pa jc vzdihu ila žaba: Hvala llogil da sem jim pomagala, ilrugtči bi voza ne bili po konci spravili. Posredovalnico za ilclo in službe olvoril ■ e občinski svet i/, lastne im:ijalivc, le toliko časa je mora! čakali z njeno otvoritvijo , da jc ¡¿posloval pr, deželni vladi primernih pogojev. 106 Arhivi V] 1983 V gospodarskem oziru je prišla ir.eslna občina do stalnega proračuna. Regulovalc so se place uradnikom, redarjem in slugam, popolneni so vsi uradi, lako da bode možno od sedaj računali s sialnimi Štcvilkan i proračuna, ki bodo letošnjim pribFižno jednake ostajale F'r današnjem sklepu mestne blagajniee se je konslatirilo prebitka 5449 f 66 kr; a s svoto U.O08 f, ki se je iz prebitkov mej letom izdala, znaša ves prebitek 16.020 t'. Vrb lega se je danes 54.000 f neporabljenih kreditov na posebne knjižice vložilo v mestno hranilnico. Ko sem letos storil slovesno obljubo, dejal sem, da bode moja glavna naloga, delovali na lo, da se ohrani slovenski značaj nagega mesta, pripoznal pa sem luli načelo pravičnosti za nemške naše soobčanc. To se tuci godi, kajti Nerr^i dobivajo uradne spise v njihovem maternem jeziku.123 Toda "Nemci zahtevajo preveč od nas. Dan anes sc povsod gleda na to, da se z javnimi napisi pokaže, kakšen narodnosten značaj "na po večiri svojega prebivalstva dotično meslo Take delajo drugod: lako delali moramo tudi mi. Veselo znamenje je, daje občinski svel soglasno in brez ugovora sklenil odstranili dvojezično javne napise ter jih nadomestili s sainosle venskimi.124 S tem se Nemecm ne godi nohena kr vica. Občinski svel je dolžan pokazali ludi na zunai, da je Ljubljana središče Slovenskega naroda Ako ima malo Kočevske mestece samo nemške napise, ako sc skorai vsi javn" napisi na Kočevskem samonemški, izimSi one, glede katerih seje na temelju člena 2 zakona o ljudski štelvi določilo, da imajo bili dvojezični, opravičeno je leni bolj, da ludi pri nas lako postopamo Ta zadeva sicer konečno še ni rešena pri deželnem odboru, upali pa je, da sc bodo volja občinskega sveta tudi lam upoštevala. Uvedle se je tudi pri gasilnem društvu slovenske poveljevanje, kar gotovo ludi ni brez pomena in je ludi zasluga občinskega sveta. Kc sem prvič leta 1896 storil slovesno obljube, izrekel sem željo, oa ni sc v občinskem svetu pojavila opozicija, a dostavil takoj, da bode laka opozicija stvarna. Sedaj smo prišli do opozicije in priznali moram, da je, kakor se je včeraj videlo, res stvarna, čb bi ta opozicija ne bila dosegla nič družeča, kc da je dala občinskemu svetovalcu ScnckoviCf1 priliko v dobro utemeljenem govoru pojasniti nekatere stvari, katere bi brez. epoznije bile nepojasnjene ostale, dosegla je svoi namen. Pač pa iroram tu kar naravnost opozorili, da sc nahajajo 1 i ud je zunaj občinskega sveta, ki zele zanesti 'a/por v občinskem svetu, leda ne na korist mestne občine, marveč v svoje strankarske namene, Takim elementom naj se odreče posluh. Žrleč, da bi bilo delovanje občinskega sveta ludi v bodočem lelu lako požrtvovalno kot dosedaj in da bi bili v interesu mestne uprave in prcuivalcev tudi uspebi lako kol doslej, želi župan občinskim svetovalcem in ■vsemu prebivalstvu ljubljanskemu vesc'o ,n srečno nove leto." (zal, cod 111/54, 339 -j44) 1900, 31. december „Župan Hribar govori potem sledeče: Pred pragom novega stoletja stojimo V kratkim prestopimo v XX sloletje. O 20. stoletji prorekuiejo da bode stoletje elektrike. Verjetno je to, kajti če sc pomisli, kako je ta stroka znanosti v 19. siolcl'' sc razvila, more sc pričakovali, da bode v 20 stoletji :lck-trika delala prava čuda. To bode pa ludi povzročile velikanski splošni napredek o katerem danes še pojma imeli ne moremo. Našle se bodo - o leni ni dvojbe -našli celi družbeni sloji, ki bodo z raznimi sredstvi skusali zadržavali la napredek. Zlorabljale so bodo v ta namen najsvetejše stvari, zlorabljala celo vera, da bi sc napredno stremljenje zadržavalo in obdržalo ljudstvo v temi. Toda človeškega uma, ki izvira od Boga, ki je odsvit nebeške luči, ne bode zadržal nibče. Kavno tako brezuspešno bi bi'o tako prizadt ranjc, kakor če bi se hotel kdo poslavti preti železnični vlak, boleč ga ustavili v najhujšem diru Kc'or bi lo storil, povozil bi ga vlak, sani pa drvi! ualjc odkazano mu pol. Ravno laka je z nikdar mirujočim človeškim umom Stoletje, ki ravnokar odteka je pa tudi pokazalo, kako velikanska naloga je odkazana meslonr pri pospeševanju splošnega napredka; kajti le la so v 19. steleljr nepričakovano se razvila. Zlasti o večjih mestih velja to, katerih prebivalstvo sc jc v poslednjih desetletjih podvojilo in potrojilo. To rast pripisovati je pred vsem razvoju velike obrt nije. Mcsla, v katerih je veliko industrije, postajajo prava ljudska središča. Z matematično gotovostjo jc pričakovali, da bodo mesta tudi v bodoče raslla m napredovala, /a napredek pa j; potrebna zdrave podlage in le čestitati jc onim mestnim občinam, ki so zalo že oskrbela Ce se nekoliko ozremo na dosedanj- delovanje našega občinskega sveta, reci smemo, da smo čas, ki smo ga posvečevali javnemu blagru, dobre porabili. Dali smo razvijanju bele Ljubljane pravae; bodoči mestni upravi p11 smo odkazali pot, po kalerej jej bode korakali dalje. Moja zavesi mi piavi, da smo odbrali pravo pot. Naj se naši politični nasprotniki Še lako zadirajc v nas, toliko jc gotovo, ua bode zgodovina sodila o našem delovanji piavicno in nepristransko ter da se bodo naši potomci, katerim ne bode kakor današnjim našim nasprotnikom — vida kalilo sovraštvo in zavisi, radostno spominjali našega dela V preteklem letu sc je naša mestna občina srečno ¡znebila nekaterih bremen Država namreč prevzela je v svojo oskrbe lako odijozao delo pobiranja davkov, ' kar ic mestno občino dokaj stalo. Toda žali Bog naše ■rade, da si s tem mestna obema nekaj stroškov prihrani se nisc izpolnile. Kajti use prihranke vsled opu-srilve pobiranja davkov in še "inogo več požrla bode 111, mestna deska ljudska sola,11 kutero bode po iiaio-čilu c k deželnega šolskega svelaI2B treba v prihodnjem letu oivorili. Tolaži nas pri leni Ic zavesi, da li stroški ne bodo i-gubljcni, ker troški za Šolstvo rode vedno slotcren sad. Kakor druge mestne občine, lako teže Iridi naio še druga bremena, pod kale rili ležo stokajo vse mestne občine z lastnim Statutom.129 Kake opomne stroške inmjo že pri opravljcnji prenešenega delokroga. Mnogo se je že pogajalo s e.kr. vlado o povrnitvi tclr stroškov, leda do sedaj brezvpešno. Opravičene zableve občin pa se bodo prej ali slej morale uvaževati Vsaj je c.kr. vlada že priznala, da je deželam treba pomagali pri njihovem gospodarstvu, ker bi sicer opešale pod ležo bremen. Nič bolje, kol deželam pa sc ne godi tudi večjim mestnim občinam. Poflajhjih č^carS zlasti vsled novega domovinskega zakona 3" ki slopi v veljavo z novim letom 1901, velika bremena. Dal sem izvršili |uedpripravc za domovinsko matico. Ccz 55 000 Številih listkov je v lo' svrho pripravljenih in sigurno se jc nadejali, da bode morala naša mestna občina v kratkim kakim lc.000 osebam priznali domovinsko pravico v Ljubljani.1 |l Sicer nisem istega mnenja z. izkušenim mestnim urad- Arhivi VI 1983 107 nikom, ki me je zagotavljal, da jc med temi vsaj 1 OCO oseb, ki bodo prej ali slej potrebovali podpore od mestne občine, vsekakor pa jih jc 1000. Ze iz skrbi za te pa mestni ohčini nastane veliko novo breme in treba bode z vso močjo združeno z. drugimi mesti delovati p.i c.kr. viadi za to, da se jej to breme na kateri način koli olaiša. Se druga nadlega ki čaka mestne občine, jc vračanje državnih posojil. Mestna občina jc v (cm pogledu že vse mogoče korake storila in upati jc, da bode c.kr. viadc neugodno naše Stanje nvtdMa in da ne bo prestrogo postopala glede vračanja teh posojil. Kar se našega gospodarjenja tiče, treba jc pripomniti, da je proračun mestne občine pri rednih izdatkih prišel /. letošnjim letom do stalnih številk, ki se odslci ne bodo skoraj nič spreminjale. Nastale bodo le tedaj nekoliko večje potrebe, ko bodo treba priznati uradnikom petletnice. In ako se ozrem na naje delovanje v 1. 1%0, morem z vso pravico reči, da je bilo plodonosno. Mestna občina jc tudi 1. 1900 sezidala odnosno zidati začela več zgradb Zida se mestna dekliška šola pri sv. Jakobu.1 33 Zal, da jc upanje, da se prihrani onih 6CC0 K, ki so se doslej za to šolo plačevale kot najemni"., zaradi otvoritve HI mestne deške ljudske šole [ Splavalo po vodi. Gradi se mestna jubilejna ubežnica1 3S in cesaria Fran;, Josipa most,l,1fl dogradila se jc mestna liudska kopeli137 ter izročila splošni npoiabi. Tudi glede kanalizacije storili smo dobršen korak naoiB Napravil se jc precej dolg kanal na Zaloški cesti13i ter dogradila kanala v Špitalskili ulicah133 in v Gradišči. 40 Napredovala ju tudi uravnava meste in nlic. Uravnale so sc Prešernove nlice1''1 in Gradišče.142 Odprle so se podaljšane lepe llilšcrjcvc ulice,1' . katere odpreti smo bili zavezani c.kr deželni vladi od takrat, od kar sc jc sklenilo da se njeno uradno poslopje sezida na reua njem prostoru,1 In slednjič uredil se je Privo-.14* Glede električne cestne železnice storili so sc zadnii ':oraki in gotovo je, da bode izt"kl; dne I. julija I^Ol, ker je že za njo vse pripravljeno.14f' Občinski svet jc tudi v tem letn jako marljivo deloval. Njegovih sej jc bilo 25, odsekovih 134, rešil pa je 427 poročil. Naravno pa je, da brez kritike delovanje občinskega sveta, ne bi moglo ostati. Kdor svojo lušo ob cesti zida, mora pripravljen biti, da bodo mimo hodeči njegovo stavbo v tem ali onem pogleuu kritikov.di. Tem bolje velja to glede javnega delovanja, glede katerega sc sme pač redko kedaj računati na priznanje. Najdejo se pac tudi nepristranski kritiki, a večina jc tacih, ki vse prcsoiajo s subjektivnega stališča. Na to moramo vedno pripravljeni biti. Zlasti kar se tiCc občinskega sveta ljubljanskega, treba je imeti pred očmi, da ima politične nasprotnike, ki ne presojajo njegovega delovanja z bla-^ovoljo, ampak s politicncga stahšca za to, da kujejo potem kapital za ¿vojo stranko. Občinski svet ljubljanski ima dve stranki proti sebi. Jedno nemško, ki ima svojo glasilo v Gradcu. Kritik tega glasila sc vsaj nekak takt odrekati ne more. Nt korektna pa je on kritika, katero tira glasilo katoliške narodne stranke.148 Ta stranka je le še katoliška; krščanstvo jc vrjjla čez plot, menda zato ker ne pozna več krščanske ljubezni. S kako nekrščansko brutalnostjo sc je zaganjalo katoliško časopisje zadnje d::i v mnj . osebo1 Kdor bi bil temu caropisju venci, moral bi si bil, ko bi me srečal zatisniti žepe Hralo se jc namreč, da sem pobral in zapravil vse javn^ fonde iu občino zadolžil. Povedalo pa sc seveda ni, kake investicije so sc napraile iu koliko neso. Kar sc posebej fondov tiče, kouštatujem, da jih jc bilo 1. 1896, ko sem prevzel jaz županstvo, naloženih v mestni hranilnici ljubljanski 42b,770K 8 h, danes jih jc pa naloženih 1.070.918 K 62 h, med katerimi za neporabljene kredite 39.006 K 94 h za katere 1. 1896 ni bilo nič reservovanega. Iz teh številk se vidi, kako zlobna je kritik?« v katoliških glasilih in kako drzni so oni, ki take stvari pišejo, ki imajo vendar priliko poučevati sc o mestnem gospodar stvu pi so nalašč navedli napačne številke Kar se tiče letošnjega gospodarjenja, priprmnit; jc, da sc je danes mestn; blagajnica zaključila s pribitkom 97.295 K 25 h, od katerega na neporahljenc kredite odpade 29.291 K 26 h, tako, da čisti blagajnični prebitek iznaša 68.003 K 99 h. Iz tega sc pac jasno vidi, kako zlobno in nepošteno jc o citanje o groze(eni polomu o katerem se jc pisalo. Ce bi doticniki imeli šc kaj vesti, morali bi obžalovati take zlobne napade na mojo oseoo in občinski svet. Pri težavnem mojem delu me jc vestno podpiralo cestno uradništvo, kajti od dosliii" 44.761 vlog ni se jih do 28. dccembra t.l. rešilo le 600 tedaj 14 na tisoč. To pač kaže, da sc mestno uradništvo v polni meri zaveda sv< e dolžnosti. Bodi mu zato iskrena zahvala. Zahvaliti pa sc moram zlasti Vam, čestiti tovariši, da ste me tudi v tem letu tako zvesto podpirali in da ste kljubu vsem napadom vztrajali okoli mene. Prosim Vas, da me tudi v bodoče podpirate, da ml ohranite naklonjena svoja srca ne oziraje sc na kri' ;o ljudi, ki čes-tokr^t niso bih dalje, ko do Šiške14" ali do Št. Vida,150 ki zato nimajo nobene izkušnje in od katerih se mi nočemo in ne bomo učili. Izrekam Vam tedaj šc enkrat svojo najiskrenejšo zahvalo ter Vam želim veselo in srečno novo leto. želim ga pa tudi vsem ljuhljanskim prebivalcem tudi onim, ki nam niso naklonjeni od prvega do zadnjega."- (ZAL, GOD 111/56, 282' -28 7') OPOMB K 1 Na seji I t.l J 1896 ji občinski svet sprciel sklep o povečanju Slevila redarjev za 12 mož; jknpno jih je bilo 50 Okrepile v sc utemeljevali z razširil vijo me sls. l.j s priključitvijo Tivolija in Vodniata, fvovečanim obsegom novogradenj in i piihotiom lujili gradbenih delavcev ter: „ . . . vsemu emu pridrv Lil pa sc je ie drugi f.-ktor, namreč soeijali;tična Heja, ki notrebuji. strogega nadzoflva . . (SenekoviČ). Uredili in zvišali so jim ludi prejemke 1 cr službeno napredovanje (Cod 111/47, i77—184"). Na seji 16.11.1B98 je bilo oi.obrrno „Navodilo za službo mest e policuski slrale ljubljanske", na seji 20.12.1893 na ,.Drg.i-nizalorni štatul",, ,.Disciplinarni italulf in „Izvršilni pr -pis o službeni op.avt". 2 „Določila o piesk'bninskih u Lil kili mastnim uradnikom, potem meslnim slugam, mestnim redarjem in pa njih vdovam in sirotam" so občinski svclovrlci po'rdili na stil 7.12.1S96. V 1. Členu »o določili minimalno pokojnino n,estnega uradnika (400 gld) in sluge ter rcdirj.i (200 ,ld). Veljati so iačela 1. januarja naslednjega 'cla (Coc /II* 263-274). ¿108 Arliivi VI 1983 3 ltD^eiplinarna koniiiji za, mc\tne uradnike, redarje in sluge" je bil ■ ustanovljena 22.11.1896. fod 111/47, 306- 307). 4 „Službena prajmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske" jc bila sprejeta na izredni soji občinskega sveta J5.JI. 1898. Določala je-razmerje med mejtnimi uslužbenci in MOL. Veljati je začela J .12. J 898 (Cod J1J/52, 26'-58). S tem jo bila zaključena začetna Hribarjeva prizadevanja za ureditev administrativnega poslovanja in odnosov med uradniitvom na ljubljanskem magistratu. 5 MOL Je leta 1896 d o t o vala mestnemu loterijskemu iaklac"u Se 129 834 sid 17 ki. Občinski swf je sprejel skhp o odpisu d vi Iga, ka, jc pomenilo 10.C00 gld prihranka ietno za m .Jtno blavajne (C<>d 111/47, 43' -43'). 6 Zi-klad (dohodek) od pehotne ne stne_ vojašnice (ob današnji Metelkovi ulici) v višini 35.520 id 21 T/2 ki je razp -redil občinski svet za odplačevanje občinskrja pDsojilr (20.000 jld) in za preui iditev mtstne dvorane (glej tudi opombo tO) (Cod 111/47,44). 7 IHcrep so Ljubljančani sprejeli z negodovanjem, saj so se mettne do klade na direktna davki povečale od 6 % na J 5 % (leta 1900 na 20 %). Tudi občlnsk, svet ni bil enoten (Cod 111/47, 308'- 309', Tod 111/48,31' -32'). 8 Na seji 23,1.1896 je občinski svet obravnaval regulacijski načrt j ubijam, ki ga je predi« žil stavbni odsek. Načrt jc pjtrdi1 ter ga javno raz"jnil. "govore ¡e obravnaval na seii 4.2.* B97 (Cod HI/48, 48 -55'). MOl je začela odkupov; ti zemljišča in hiic z večjimi ali mai. šimi t' arami; npr. hišni posestniki Prctinc ulice, Sv. Petra ceste (današnje Trubarjeve), Rcsljeve Mite, Poljske ulice (današnje Komenskcga) in Kolodvorske ulice (da ti ai nje Moša Pijadejeve ceite) so zahteiati od občinskega sveta, da pri ibravnavi gradbenih prošenj za zazidavo 'cga oomrčja varuje vrtove, ne dovoljuje nadstropnih gradenj in ...... nadležnih obrtnih naprav..."« d 111,47, 51'-53'). 9 Kolesarski (biciklistični) red iz leta 1896 ni laživel, ker jc bil lete dni kasneje sprejet cestne-policijski red (10.9.189V), ki je po'eg prometa z vozovi in jahanji, vključeval tudi vožnjo s kolesi Posebna določila so bila namenjena tudi drugim udeieženccm prometa (npr. živini, psom in perutnini), oviranju prometa (npr. ob gradnjah Žagr-iju drv, valjanju sodov itd.) in skrbi za snaž¥nje ccst ter vzdrževanju javnega miru. 10 „Piijvozniiki red" jc urejal pridobitev obrtne pravic« (koncesije) za prevoze t enovprežnimi (drozke) ali dvovprežnimi (fijakaiji) voze vi. 11 Glej opombo 9. 12 Po dunajskem vzoru sestavljeni „ZplaŠcvalni red" jc obravnav-' ' občinski svet na .eji J 2.11.1896 (Cod 111/47, 190'-19J'). Razglas" ga jc dcže!ni predsednik 14.4.1897 objavljen v Deželnem zakoniku za Kranjsko, VIII, 10). Ljubljana takegi. reda Se ni imela, kar je, po besedah člana policijskega odseka dr. Majarona, oteževalo delo policiji in kazenskimi sodišču (glej zguraj citirani kodeks). Zgla-fevelnl urad jc deloVaf v jkviru policijskega urada. Pred-piso"*al je obveznosti posameznikov, posebno hišnih lastnikov, glede prij-vljanja sprememb bivališč; pri magistratu. Sprva so vpinvali ljuHi v abcecdnc urejene rodbinske pole. 13 Misel o njeni Rradnji se je porodila že leta 1889. Po dolgoletnih razpravah jc občinski svet sprejel tki ep o gradnji termoelektrarne (1896) in o uvedbi enosmernega toka z uporabo akumulatorjev. Zgradili so jo na vogalu Siomitovc in Kotnikove ulicc. Od p. li so jo 1. januarja 1898. Sprva so tok uporabljali za razsvetljavo; leta 1900 je gorelo pr ljubljanskih ulicah 48 obloČnit in 830 žarnic, skupaj s hišno razsvetljavo k£.r 7 J00 žarnic. Velik odje-inalee ; ektričnega toka j'' postala električna cestna železnica (1901). 14 To ji današnji Zmajski most. Leseni predhodnik je nosil imi Mesarski most. Zclezobctonski most jc projektjaI inž. Jurij Zazinovich; gradili so ga dobro leto in ja izročili prometu 4.10.1901. 15 Šolska vrata je odprla 9.J1.J896, Njen prvi -avnatelj je postal dr. Lovro Požar, ki je bil tudi občinski svetovalec. Sola, njen polni naslov jc bil Crsajja Franca Jožefa 1. mestna višja dek ika Šola, jc dobila pravico javnosti J 2.7.1900. Po večkratnih selitvah st je oktobra J 907 pre selil?, v moderno zgradbo 'M'adika) ob drnašnji Prešernovi cesti, ki jc bila zgrajena po načrtih arh. Maksa l abianija (1904). S Šolskim letom 1907/08 se je začela postopoma preoblikovati v liecj. 16 GI. op. 16. 17 Gl. op, I. 18 Gl. op. 4. J 9 „Navodilo za okrajne načelnike ' jc obravnaval in sprejel občinski svet na seji 16.11.1897 (Cod 111/49, 207 .108). Okrajni načelniki so bili pomožni organi mejtn-ga magistrata in župana na terenu ter so opn /ljali posle s področja krajevne policije, poročali so npr. o raz.nerali v mestnem okraju, vedenju porameznih osib, premoženjskem stanju posameznikov zaradi izdaje uhožnih spričeval, o zdravstveni razmerah in: ,,..., o posebnovafnih dogodkih svojega kraja...". Praviloma so opravljali to uelo brezplačno. 20 Skladišče za gasilne orodje zraven Mesarskega -nostu so morali porušiti (gl. op. 14). Občinski svet jc razmišljal o gradnji novega jasilskega doma Tako jc 6. januarja 1897 prišio do sesunKa vseh zainteresiranih. Ti so sc zedinili za zgradbo, ki bo imela skladišče za gasilno orodje v pritličju, Ttanovanja za gasilce in mestne stn.žnike ter dvorano v prvem nadstropju in privatna stanov-tija v drugem nastrop-ju. Po razpisanem natečaju (1.8.1897) je bil sprejet načrt arh. M.&C. Jlintragrrja. Stavbe so gradili od julija 1898 do avgusta J 899. Z novim imenom Mestni dom (na današnjem Kekovem trgu) jc bila odprta 3.9.1899. 21 Sola jc bila ustanovljena leta 1875 in s šolskim letom 1890/91 jc postala oscmiazrcdnica. Dvajret let jc im-:la prostore v redutnem postopku na Sv. Jakoba trgu (današnji Levstikov trg). Stavba jc bila porušena zaraai potresnih poškodb. Razpisan jc bil projekt za novo šolo. Občinski svet jc sprejel projekt arh. Kraujsa in I. Folka, ki ga jc redigiral mestni inženir Ivan Sbriz^j, nova fasada pa jt biki narejena po načrtu arh. Maksa fabianija. Poslopje je bilo izročeno javnosti 1.10.1901. 22 Ud leta J 896 dalje jc bilo v ospredju vprašanje financiranja gradnje, ki sc je rešilo šele leta 19J0, ko jc finančno ministrstvo ,.pomag;lo" MOL s tem, da jc dovolilo odpis 3-odstotnega potresnega posojila v višini 574.284,10 K. ki bi ga občina morala vračati od 1.1.1913. MOL jc tudi dobila dovoljenje za najetje posojila v višini 1.000.000 K. Z ictnm 1900 jc občinski svet začel razmišljati tudin stavbišču. Križali so sc raziični interesi in končno so kupili stavbi sec ob Rimskem zidu na Mirju. Končni načrt jc izdelal direktor deške državne obrtne šole v Brnu Adalbert Dvolak (1^04 podroben načrt 1909). 23.8.1909 so oddali gradnjo Ijubljam skemu podjetniku Filipu Supančiču, ki jc že nas>cdnji dan pričel z delom. Pouk v novi stavbi se je začel novembra 1911, ko se je Umetnc-obrtna strokovna Sola tudi preimenovala v Državne obrtno šolo (29.9.191 J). 23 Gl.op. 15 24 Zgrajena jc bila na vogalu Prečni in Kolodvorski ulice (__n_anj Moia Pijaicjevc uliec). Njena vrata ta sc odprla 23.6.1tl00. Namenjena jc bila ubožnejsim slojem, saj jim jc o mogoč ah kopeli po minimaini ceni. 25 Gl, op. 13, 26 Ljubljanski vodovoc je bil odprt 29.6.1890. Pred gradnjo so sc križali predlog glede zajetja vode (končno so sc zedinili za zajetje podtalnice na Ljubljanskem polju pri KPečah) Po izgradnji, ko sc jc širile omrežje, pa so mnog! Ljubljančani n? spre to vali vodovodu zaradi cene vode. Podobno jc bilo tudi pri uvajanju elektrike. 27 Sklep o gradnji topničarske vojašnice ob Dunajski (danasn" Titovi) cesti je sprejel občinski svet na seji 2.10.1895. Gradnjo so zaupali Unionski stavbni družb1 n? Dunaju, ki je bila pripravlji na zgradiM stavbo za 515,000 gld. Objekt je gradilo mesto s pomočjo posoji! ter s prispevkom Kranjske hranilnice (100.000 -ld.). Občinski svet jc zahteval Miudcfež1 bo domačih obrtnikov pri izvečoenih delih. Tehnična kola vdaei" i ibjckta je bih 29.10.1898. (Cod 111/46. 9-13, 60', 364 364'; Cod 111/47, 148 -149', 162-J6-". 274-275 Arhivi VI J983 109 Coil 111/48, &6'-90, 25S, 762-263'; Cod 111/49, 5 -5\ 46' -47). 28 Na mestu nekdanjega ¿pitala (ob današnji Stritarjevi ulici), ki ¡t bil porušen pc potresu, je leta 189fi zrasla palača (Krcsija I po načrtih arli. Leopolda Tlieycrja. 1'ri opremljanju so sodelovali lud! domači umetniki in obrtniki (npr. Anton liepic, Iven Zaje, Zabkar itd.). 29 Ljubljana je dobila državno ptsojilo 450.000 cid s 37" obresi-mi E3 regulacijsko namene (gl. Drž.zak 132, H. 7.1¿96). Občina gaje upora bila za odkupe hiš in zemljišč (gl.o p. 8). 30 Kolodvor s progo južne zc'cznicc je postal glavna ovira (poleg pokopališča pri sv. Krištofu) za gradbeni razvoj mesta proti severu. V vsem obdobju do začetka prve svetovne vojne sledimo žolčnim razpravam v občinskem svetu in z direkcijo južne- železnice ter pristojnim ministrstvom. Od velikih načrtov (pc vzoru postaj v Düsseldorf in llallcjn) .so bile izvedene le manj'j; adaptacijc in zgrajen je bil podvoz na 3martinski cesti z občinsko finančno soudeležbo. 31 Po dolgoletnih dogovarjanjih so železniške oblasti dovolile njiliovo izgradnjo ob kamniški progi v S-iški (J£08) 32 To je kolodvor ob gorenjski železnici Ljubljana-Kranj-Tr-bii, ki je bil na območju upravne občine Spodnja Šiška. 33 Današnja Saranovičeva ccsia. 34 Domobranska vojašnica (o!i danainji Roški cesti) je bila zgrajena leta J 891. Tu sta bila naslcnjena 3. in 4. brambovski pehotni bataljon. (XI leta 1894 je bilo v tej zgradbi tudi „črnoviijniško poveljstvo" obcb bataljonov 35 Današnja Prešernova cesta 36 O. op. 32. 37 V korisi poircsnega zaklada je MOL sklonila pogodbo /. dunajsko tvrdko Sdiclhammcr & Sehattcra o prodaji srečk efektne loterije Tvrdka je ustanovila pisarno v Ljubljani, kije pošiljala srečke po vsej državi. Hribar omenja majhen dobiček 68.000 K (lliibar, Spom'ni I, 256), sestavlialn publikacije Ljubljana po potresu pa so zrdovoljno pisali o dobičku I 30.000 K, ki so ga porabili za stavbno-regulacijski-namene (str. 28( 38 Novi pravilnik za upravo meščanske imovine je bil sprejet 5.9.1897. 29 O. up. 19. 4P (. 1. ti p. 9. 41 Sprejet na seji občinskega sveta 16.1 l.l 897 (ši. 39.831). 42 Na seji občinskega sveta 21.9.1897 je podžupan Karol Dlehvcis opozoril, da hišni po:,estniki, predvsem trguvci, obrtniki (posebne fotografi), izkoriščajo javni svet v večji meri kot jim to dopušča 61. člen stavbnega r<*da (18961. Pil zgledu drugih avstrijskih mest (Gradca, Ccluvca. Salzhuig.i, Linza ild.1 so sprejeli sklep o plačevanj,! najemnine za izložbi-, ki scgaio čez slavimo črto. (Cod 111/49, IOC !03l. 43 Gl. up. 4. 44 r>l. op. H. 45 Člani mestnega stavlincga urada leta 1897 so bili: Ivan Duffi (mestni nadinicn;r), Ivan Sbnzaj (mestni inženir), Ciril koeli (mestni stavbni asistent), Josip Petrik (pomožni inženir) in Alojzij Ciuha (pomožni inženir). Jan Duffe (1855-1928) sc je zaposlil pri stavbnem uradu MOL leta 1SSI m mu ostal zvest Jo upokojitve leta 1914. Načelnik stavbnega urada je bil v letih 1 b83 -1914 (Mesto Ljubljana, lirgistralura personalnih spisov, Škatla 4) 46 Gl. op. 12. 47 Policijski Komisar in pozneje svetnik je vodil ljubljanski policijski urad do leta 1904. 48 Ivan Vončina (J 849-1924) je po nekajletni državni sbiž li (1E74--138I) prevzet delo pn ljubljanskem magistratu, kjer je ostal do upokojitve leta 912. Od leta 1398 dalje je bil ravnatelj magistralnih uraduv (Mesto Ljubljana, Rcgisiritura personalnih spisov, ikalla 23). 49 Bramarbas:bahač. 50 Georg Scliönercr (1842-1921), avstrijski politik, zagovornik nemštva, antisemitizma in izdajatelj glasila L'nverfälsche deutsche Worte (1890-1912) (Mayers Lexikon 10, str. 1431, Leipzig, J979) 51 K-rl llrmann Wilf (1862 1941), pisaielj, drzavnozborski poslanec 1 897-191 8 in zagovornik nemškega radikabzma. 52 Sans gene ~ brez zadrege. 53 T .j. preko mej;- habsburške monarhije; črna in rumena barva sta bili državni barvi. 54 Dclnišk.i družba za izgradnjo dolenjske železnicc je bila ustanovljena leia 1892 MOL je odkupila 500 delnic po 100 gld. Proga Ljubljana Grosuplje 'Šočevje je bila odprta septembra J893 Zaradi izgub jo je prevzela država (J 91 3) ne da bi dobili delničarji kake odškodnine. 55 Gre za deželno gledališče (današnje Opera), ki so ga gradili v lotili 1890 -1892 po načrtih inženirja J. V. llraskega in arli A ,J. llrubija Staro deželno gledališče (na današn':m Trgu osvoboditve) je uničil požar 17 2.1 887. Hi (p. o]i. 14 57 Lrta 1H82 je ljubljanski občinski svet dobil slovensko večino; sodobniki so govorih o „narodnem občinskem svetu", ki je iz svoje vrste izvolil za župane Petra Grassclhja (1882-1896). Do razpada monarhije niso imeli Nemci v občinskem svetu nikdar vK absolut ne večine 58 Ko jo bila zgrajena Mestna klavnica (1881) je bil občinski svet še v nemških rokah pod vodstvom župana Antona Laseh a na. 59 Imenovan tudi Poljanski most čez Grutr-rjcv kanal; povezoval je Poljane s llradeckega vasji in Stcpan sko vasjo ki je ležala izven mestnega pon:erija v območju upravne občine Dob runi e. 60 Stavba za današnjim Tivclskim gradom. Stara mestna Švica-rija je bila gostilna in kavarna v mc.lni lasti. Na njenem mestu je leta 1908 zristcl bolel l ivi.li (po načrtih arh. Cirila Kucha). 61 Leta 1894 je MOL naročila nove ulične table, ki so imele črni napis na beli podlagi z zelenim robom; v veljavi so ostale do leU 1908 62 Današnja Prešernova cesta 63 To ime ima še danes 64 Ob Ljubljanici v Trnovem (med Cradaščico in OpcKarsko cesio), kjer so šc konec prejšnjega stoletja pristajali čolni, ki so z vrhni'ke strani dovažali les, opeko ipd za obnovo Ljubljane po potresu. 65 Današnj: Veselova ulica. 66 Današnja Saranovičeva uMiti 67 Nemška reakcija na Hadtniicve jezikovna naredbe (padec njegove vlade 30.1 I I H97) je vzbudila strah lako pri liberalcih kot tudi klerikalcih Tako je prišlo tudi do kratkotrajne sprave med deželnima kluboma otcli strank. Spravno pogodbo je objavil Slovenec 18.3.1898. 68 Mišljena je 50-lctnic;i vladanja I:rauea Jožefa I. 1848-1898 (J916). 69 Vsi normativni akti. ki jih je sprejel občinski svet v letih I 396 1895 so bili združeni v knjižni obliki. 70 Shod, ki se ga je udeležila večina slovenskih županov, je bil 16. in 17. avg"sta 1898 v Ljubljani (Cod 111/51 i59 ). 7J Na seji 5.7.1 893 je občinski svet soglasno sprejel resolucijo dr. Danila Majarona, ki se glasi: „Glede na to, da je visoko c.kr višje deželno sodišče v Gradci, dne 23.junija i 1. na prizivni lazpra . odklonilo slovenski jezik kakor razpr^vni jezik in ker dotični senatni sklep ne ustreza ustavne zajamčeni ravnopravnosii slovenskega jezika v uradih, niti varnesti pravosodja za slovenske pravdne stranke, zato občinski svet deželnega slolncga mesta Ljubljane izieka nujno prošnio, da visoko e.kr. pravosodno mmisterstvo izvoli remu lomn zagotoviti slovi-nskeinu jeziku popolne veljavo razpravn^a jezika n- prMivni instanci v Gradcu v pravdah, v katerih i.aslDpajo slovenske stranke, kakor tudi da izvoli resno uvaievaii vprašanje ustanovitve višjega deželnega sodišča v Ljubljani Mor/.nnmu magistratu se naroča, da v smislu preds'ojc;ega sklepa sestavi in odpošlje čimpreje utemeljena peticijo . . (Cod 111/51 ,8r-83'). 72 Na seji 18.I0.1S98 je občinski svet '.ogl.isno sprejel resolucijo, ko jc jc piodlagal dr. Valentin Krisper; „Občinski svet liublianski iziavlja svoje vznemirjenje nad odgovorom., ki ga jc dal Njegova l-kscdencija niniste.ski predsednik groj fin n deputacijam odvetnikov in uCarjcv odklanjajoč zl scd;.' ustanovitev v.:uči1išca v Ljubljani. Občinski wct ljubljanski slovesno izjavlja, da smatra ustanovtev vseučilišča, kjk< r ga je predlagal visoki deželni :bor kranjski, za najnujne"-potrebo, da sc os!gura slovnskcmu narodu za bodoče ti in zadostna uprava z.a katero že danes primanjkuje narai.č; ¿110 Arliivi VI 1983 Občinski wet pozove svojega drževnega poslanca naj se potegu r vkljub temu z vso močjo za ustanovitev vseučilišča in naj, ako se pogajanja odklonijo, izvaja politične konse-kvence". (Cud 111/51, 234'-237) 73 Na seji 23.1 2.1398 jc v okvil u proračunske debate občinski svet soplar-lo sprejel skicp o ustanovitvi vseučilisčnega fonda. Za dobo JO let se jc obvezal nalagati po 5000 ~ld. letno na posebno knjižico Mestne hranilnico ljubljanske. Denarje bil namenjen gradnji itavbe, obresti pa za ustanove slušateljem bodočega ljubljanskega vseučilišča (Cod [11/52, 203'-204'). 74 Gl. op. 37 75 Na tajni seji občinskega sveta IS'J 898 so obravnavali predlog finančnega ravnateljstva v Ljubljani o prevzemu mestne užitnine v tri letni zakup brez javnega razpisa proti zakupnini 150.000 gla za užitnim in 5.000gld za cestninc. MOL jc ugotavljala, da je potrošnja I mestu vedno nižja, ker sta odpadla dva važna porabnika, kaznilnica na Gradu in Deželna bolnica (slednja je plačevala kar 4.000 gld letne užitnine) zaradi umiritve gradbene dejavnosti ipd. (rod 111/51, 19 54'-155'). 76 Gl. op. 1? 77 Gl. >p. 30 "*8 Pe'eg Tivolija jc bila Zvezda (na današnjem Trgu osvoboditve) najpomembnejši park v Ljubljani. Ljubljančani niso z navdušenjem spremljali občinskih pobud za „preureditve" parkovnih površin. Tega leta so pi cured ili zelene površine te jih ogradili. 19 Rastlinjak jc bil postavljen v mestni vrtnariji (drevesnici} ob Tivolskem ribniku Mestu jc dajala okrasne rastline. 80 Načrt preureditve je izdelal mestni inženL- Jan Duffc po Theyerjevem projektu (189*1). Notranjo opremo so izdelali ljubljanski obrtniki (npr mizar Karl Binder, Na^lasova tvidka itd.). Dvorana je bila obnovljena leta J 898. 8J Za Dkrasitev dvorane sta prspevala pG 1.00° gld J.J. Stress-maycr in Josip Uorup. Prvi prispevek jc dobila Ivana Kobilica za sliko Slovenci se klanjajo Ljubljani (1903), drugi pa je bil namenjen slikarju Josipu Germu. ki naj bi upodobil p^kLon občinskega sveta Franeu Jožefu pred mcitno liiio maja 1895. 82 Gl. op. 20. 83 Gl. op. 4. 84 Gl. op. 20. 85 Gl. op. 21. 86 pet raz _ 'dna ljudska iola jc predhodnik današnje osnovne .tole Ledina; ustanovljena jc bila leta 1855. 87 Stal je na Slovenskem trgu (danainjem Marxovcm}. Sklep o postavitvi jc sprejel občinski svet na icji 5.1 1.1 395 v spomin na cesarjev obisk v Ljubljani 7. maja 1395 Sprva so načrtovali obelisk oziroma piramido z bronastim reliefom in napisom, ki bi sta1 v parku pred Narodnim domom (1896). Načrte naj bi izdelala Jan Duffe in Alojz Gang] (Cod ¡11/47, 27-27'). Končno je bil postavljen doprsni kip po načrtu S. Pur uz zija (190E). 88 Po odkupu gradu (1905) in zaokrožitvi posestva (1906) jc MOL uredila poti in nasade ter zasadila drevesa. 89 To ime ima ic danes. 90 Današnja Trtioarjeva eejta. 91 Cel parka Tivoli v bližini Tivolskega gradu. 92 Odpili so ga 13.8.1 398 v Safendrovi ulici. Pod vodstvom dr. Ernsta Kramerja jc opravljal kemične raziskave sa potrebe dežele in Ljubljane. Za mesto je imele pomen za preiskave živil. 93 Gl. op. 68 94 Gl. op. 61 95 Razgledni stolp jc bil zgrajen lete 1848 na temelju okroglemu obrambnega s'olpa. MOL je bila zainteresirana za turistično ureditev gradu (npr. Hribarjev načrt izgradnje dvigala, želje po ureditvi gradu v muzejsko-hotelski kompleks itd.) 96 To ime ima ic Janes. 97 Gl.op. 79 98 O vremenski hišici so se razvnele debate v občinskem svetu, njenim zagovornikom (Hribar, Subie) je nasprotoval Tavčar. Fnotni tudi niso bili glede kraja postavitve (v parku pred Narodnim domom ali v Wolfovi ulici med Gcrberjevo in Krcjči;cvo hišo) itd. 99 To ime ima še danes. 100 V novo stavbo na Zaloški cesti sc je preselila leta J896. Pomenila jc višek takiatnc gradbene tehnike (paviljonski sistem). 101 Josip Gorup pl. Sla^injski (1334 -19J 2), politik, gospodarstvenik in mecen, zaslužen tudi za rj^voj Ljubljane (SliL 1, 234 in op. 7J). 102 Podrobneje o mestnih delavcih gl Marjan Drnov£:k: Delavsko vprašanje v ljubljanskem občinskem Tvetu 19J 2-1914. Kronika, 25, št. J, 1977, str. 52-55. J03 Dobro leto po njeni otvoritvi je oočinski svet že sprejel sklep o njenem povečanju (28.2.1899). Postavljena sta bila dva nova parna kotla in tretji parni stroj. Povecali so tudi akumulatorsko postajo v me?1 ni hiši. Glej tudi op. 13. 104 Ustanovljena je bila leta 1863. l/dajala jc najrazličnejše statistične prikaze Leta 1 387 jc začela izda;ati letipisc za avstrijsko komunalno statistiko (5stcrreiehhches Stiidtt bueh). 105 Innsbruck, mesto na Tirolskem v Avstriji. 106 Nemško tudi Troppau, mesto v češko;Lovaškem delu Slezije. 107 Navodilo za tržnega nadzornika je bilo sprejete j6.1 J. 1 898 (št. 40.31 2). Določeval jc obveznosti tržnega nadzornika pri izvrševanju tržne policije tj. nadzorstva nad trž.iim prometom. J08 Ena važnejših pridobitev Ljubljane po potresu je bila izgradnja mestne ubo^nice v Japljevi ulici po načrtili Maksa Fabianija in po vzoru stavbe v Flberfeldu. Sklep o gradnji je sprejel občinski svet leta 1397, odprta pa je bila 1.1 .i 902. 109 Hiši it. 2J in 22 v Grad iču jc grofic Stubenberg leta 1863 piepustila (volila} MOL za mestne uboiee. Po potresu so ju podrli in zgradili novo poslopje, ki jc bilo odprto 1.11 1900. J1C C1. op. 24 111 To ime ima še danes. 11 2 Gl. op. J11. 113 To ime ima Jc danes. 114 Današnja Prešernova cesta. J15 To ime ima Sc danes. J16 Današnja Tavcarjcva ulica. 117 MOL je bila zainteresirana za gradnjo električne eestne Železnice (e.e.Ž.). V Ljubljani jo je gradila dunajsta tvrdka Siemens & Halskc, s katero jc julija 1899 sk^nila ugodno pogodbo o odjemu električnega toka iz mestne termoelektrarne V začetku septembra 1 901 x> odprti pro^o: kolodvor iužne žekznicf. Dunajska cesta (današnja Titova) Prešernova ulica (današnja Čopova) Spitalski most (del današnjega tronvstovjaj Spitalska ulica (današnja Stritarjeva} Mestni trg Stari trg Florjan sto ulica (današnji Gornji trg) Karlov.ška eesta kolodvor dolenjske železnice, od te proge jc bil odcep: Mestni trg pred Škofijo (današnji Ciril Metodov trg} Poljanska :esta Ambrožev trg - Scntpetr-ski most ■ mimo deželne bolnice do vojne bolnice (Zaloška cesta) 118 Dan ašrj a Stritarjeva ulica. 1J9 Današnji Gornji trg. 120 Gl. op. 21. 121 Gl. op. 14 122 Sklep o njeni ustanovitvi jc sprejel občinski svet na seji 3.11.1899 1. januarja 1900 je pričela z delom. Svoje prostore je imela na Mestnem trgu. Poleg posredovanja delovnih mest j c že prvo leto razširila dejavnost tudi na posedovanje dijaških stanovanj, stanovanj nasploh in letoviških stanovanj na območju Kranjske. 123 Na izredni seji občinskega sveta 18.10.1398 je bil sprejet „Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega". Določal jc tudi uradni jezik na magistratu (paragraf 6). Slovenski jezik je bil obvezen pri poslovanju z uradi in posamezniki: „. . koder prebivajo Slovenci, ter po Knljevinali llrvatskcj, Slavoniji in Dalmaciji . ..." in v notranjem poslovanju ma-tiitratnih uradov. Izjumo so dopuščali le pri potovanju v nrcneicncm delovnem področju in z vojafkimi oblastmi („vojaški ezik"). Vendar: ..... Strankam, ki sc priznavajo k nemškemu obcevalnemu jeziku, dopisuje sc in na nemikc vleje odgovarja v nemikem jeziku; strankam, katerih obče-valni Jezik je -Jovenski, pa se dopisuje in odgovarja v slovenskem jeziku tudi tedaj, če so niiltove vloge bil- pisane v Ifchivi VI 198j J11 kakem drupem jciiku . . 124 Vpraianjc jezika uličnih napisov jc burile liko občinski svel kol tudi iavnosl. Ob tem so sc lomila politična (liberalna in klerikalna strank;.) in narodnostna kopja (Nemci). Kratka kronika', Icla 1892 jc občinski svet sprejel sklep o slovenskih napisih, dve teti kasneje (1 894) o dvojezičnih (v praksi so Jc vcino uporabljali samo slovenske napise), leta 1 397 ponovnoe slo vensko-ne m i kili napisih (za to seje zavzU i udi Hribar, kljub oporekanjem v občinskem sveiu), Icla 1899 o slovenskili napisih (z razveljavitvijo sklepa iz leU 1897) itd. 125 Andrej Sen;kovič jc bil član ljubljanskega občinskega sveta v letih 1892-1906. lliibar ima v mislih Scnckovičevo razmišljanje o najemninah za portalc v okviru proračunske debate za leto 1900, ko jc prišio do nasprotovanj z Ivanom Tavčarjem {rod 11/54,31 7-330). 126 7. letom 19U0 ji- pobiranje davkov ponovno prevzela država. 127 Ta petrazrerina ljuuska šola ]". bila dovoljena 4.11.1 8*J9. Z delom jc zaecla s Šolskim fitom 1901 /02 vzasebneni pos,opjn na Erjavčevi ccsti št. 21. 128 Najvišji deželni Šolski nadzorni oigan za ljudske in mciianske iole, učitcljiiča, vadni« in gimnazije ter druge srednie šole kol ludi za privatne šole vseh slopcnj. 129 Glej delo Marjana Drnovšek: Ljubljanski'mestni slaluli 1 850--1934. Kronika, 29, it. 2 1981, str. 126-136. 1 30 Novi uomovinski zakon (1896) jc stopil v veljavo 1.1.1901. 131 hetirana predvidevanja. l'o slalistiki v delu Ljubljana po potresu {sir. 60) jc razvidno, da jc bilo od 'eta 1901 do 1909 vloženih 3434 prošenj za sprejem v ljubljansko ohčinsko zvezo; občinski svel jc odklonil 708 prošenj. Tako jc bilo v domovinsko zvezo sprejetih 7745 oseh. 1 32 Gre za posojila, ki jih jc Ljubljana dobila po potresu. 1 33 G1. op. 21. I34G1. op. 127. 135 Gl. op. ]08. 136 G1. up. H 137 Gl. op. 24. 1 38 To ime ima sc danes. 139 Današnja Stritarjeva ulita. 140 Danainjc območje Trga rcvolucijc. 141 Danainja Čopova ulica 142 GI. op. 140. 143 Del dan.nSnic Gregorčičeve ulice. 144 Stavba danainjega izvršnega s^eta SRS. Gr.idili so jo za kranjsko deželno vlado v letih 1 rJ96 -1R99 injc prcdstavbala eno največjih palač v Ljubljani. 145 To ime ima še danes. 146 Gl. op. 117. 147 Tagcspcst. 148 Slovenec, politični dnevnik. V letih 1891-1900 ga jc urejal Andrej Kalan, ki je-bil tudi izvoljen v ljubljanski občinski svet (1895). 149 Spodnja in Zgornja Šiška sta bili samostojni upravni občini: Spoanja Siika jc bila priključena me slu leta I 914. 150 Samoslojna upravna občina. ZUSAMMENFASSUNG DIE NFUJAHRSREDhN BÜRGERMEISTERS IVAN HRIBAR DEM LAIBACHER GEMFJNDERAT 1896—1909 (I. Teil) Mrrjan Drnovick Im ersten Teil sind neben der Einleitung nur die Reden aus den Jahren 1896--I900 veröffentlicht', in der nächsten Nummer von Arhivi (Die Archive) werden noch die übrigen (1901-1^09). Nach dem Erdbeben (1895) und nach dem Hribar zum Laibachcr Bürgermeister wurde (1896), ist ein intensiver Aufbau der Stadl angefangen worden. Es wurden auch die zeitgenössischen Kommunalanlagcti (die Erweiterung des Wasscrlcilungsnctzcs, die Elektrifizierung, die vcr kchrsvcrbcsscrungcti usw) diiicbgcscizt. Die Muster für die konkreten Lösungen hat man vor al'cm in den dcuischcn und öslcrrcichischcti Siädten gesucht. Gros'c Verdienste um diese Entwicklung haben sich der Gern emderat und Bürgermeister Ivan Hribar (1896—1910) erworben Arn Ende jedes Jahres gab Hribar in seiner Rede dem Gerne in dcrai eine kurze und kernige Zusammenfassung der erledigen Arbeit an. Im Heil rag werden diese Reden mit den notwendigsten faklographischen Erklärungen in llcmcrkutigcnn veröf-fcnllichl. Als Quelle stellen sie eine Ergänzung zu Hri-bais Lritinerungstitcdcrschrtlien ttber die Zcitpcnodc vor, als er Bürge rm eist er war (Ivan Hribar, tooji spotuini -Meine Erinnerungen, I. Teil von 1853 bis 1910, Ljubljana 1928). EV1DLNCA FILMSKIH TEDNIKOV (WOCllFN SCI1AUEN) V HUNDESARCIHVU KOBLENZ lil SL NANAŠAJO N^ OZEMLJE JUGOSLAVIJE V LET1I1 1941-1945 Ivan Ncmantč Ob obisku Filmskega arhiva prt NcmSkcm zvezner.. arhivu v Koblcnzi) v septembru I°83 sem poleg drugih nalog evidcniiral filmsko gradivo, ki sc tianaSa na Slovenijo oziroma SFRJ. Pri icm sem se omejil le na evidence za čas 1941-1945, to jc na obdobic NOB Za preglej evidenc vsega filmskega gradiva v Filmskem arhivu bi bili potrebni vsaj 3 4 ledni. Wochensehaui, to so ledenski filrr.ski pregledi, prikazujcio pomembnejše dogodke z vsega sveta 1'rvi posnetki v seriji so nasiali ieta 1895. Filmski zapisi Wochenschauov so arhivirani po časovnem zaporedju,' lako kot so nastali Na enak način so zadnje scstavlicnc ltidi evidence. Območje Slovenije je v Wochen schauili predstavljeno le z tnalo3icvilnitm zapisi iz leta Arhivi V] 1983 IOi 1941. VeČina evidentiranih filmov se nanaša na druga področja Jugoslavije, zlasti n; Hrvatsko. Značilno je, da ti filmi, razen nekaj izjem, ne kažejo dogodkov iz NO I). Večinoma prikazujejo etnološke značilnosti posameznih pokrajin naše države, kmečka dela itd. V^kakor so pomemben zgodovinski vir, ki bi ga raziskovalci preteklosti lahko S pridom uporabili. Želja naših arhivov paje, da bi evidentirane filme prekopirali in jih uvrsl i v svoje zbirke filmov. 1/Sign. 553/16/1941,6. tč. Dunaj. Jugoslovanski ,,Volksdeutsche j1 zaradi rcpresali) zapuščajo Jugoslavijo. Vožnja po Doua.i, srečanje ua Dunaju. 2/Sign: 553/16/1941,11'. rola Posebno poročilo nemškega Wochcnschaua: Hitlerjevo anevno povelje ob napadu na Jugoslavijo, Začetek vojnih operacij C6.4.). nemška artilcrija strelja na jugoslovanske obmejne utrdbe. Nemška pehota "re v napad Jugoslovanski ujetniki. Nemški pionirji gasijo goreči Jost. Letalski nanad, bombardi anje. 3/Sigu: 556/17/1941,11. roia Prostor ob Donavi in Jugoslavija. Porušeni jugoslovanski bunkerji. Porušena železniška proga v Mariboru. Nemška cuota na pohodu onstran jugoslovanske državne meje Pehota med prehodom neke reke (Drava*1). Porušeni most. Nemške enote v Mariboru Nemški vojaki v čolnih veslajo preko Drave. Orožje in konju Vojaki gradijo nov m st Generaloberst Freiherr von Weichs z nemškimi oficirji ob Dravi, Mariborčani pozdravljajo nemške enote. Nemška policija. Zastava s kljukastim križem (v Man-boru) na mestni hiši. 111. rola — Jugoslavija Nemška enota pri Nišu. Skopje. Beograd, Boj z jugoslovanskim regimentom 4/Sigr 555/18/1941 I. rola: 3. točka — Jugoslavija V korakanje nemških enot v Zagreh. Ljudje pozdravljajo Nemce. 4. točka - Jugoslavija Vpad nemškin enot v Jugoslavijo iz Bo'garijc Prodor proti Beogradu. Predaja jugoslovanske vojske Goreči most. (I. rola - Jugoslavija Streljanje nemške artilerijc na utrdbe. Zavzemanje posameznih krajev, Preiskava civilov zaradi orožja Kolona ujetnikov. Napredovanje nemške vojske Napredovanje proti Beogradu. Napis - Beograd 81 km. Nemške enote v porušenem Beogradu 111 rola: Beograd (18.4.) Pogovori o kapitulaciji z generalom von Wciehsom. Hitler v svojem salonu prebere brzojavko o kapitulaicji Ju30sh' vije. Napad ua Grčijo po kapitulaciji Jugoslavije 5/Sign: 556/ 19/1941 II. roía, 5. točka Nemški pionirji v Železnih vratih ua Donavi, Prehod preko reke. Predaja jugoslovanske vojske. Prihod nemških enot v Sarajevo. 6/Sigir. 557/20/ 5 točka1 Detajluz Jugoslavije. 7/Sign1. 558/21/1941 1. točka — Beograd. Porušeni most preko Donave. Nemški pionirji. 2. toüka — Beograd. Trdnjava Skupina in posamezni Zidje v Beogradu 8/Sign: 559/22/1941 6. točka - Hrvatska Prijateljski večer nemških pilotov s hrva'skim prebivalstvom Večerja ir ples. 9 'Sign: 560/23/1941 3. točka — Rim. Pavelič na obisku pri Mussoliriju. 4. točka — Področje ob Donavi v Jugoslaviji. Nemški vojaki s čolni čistijo mine ua Dravi. 10,'Sign: 562/25/1941 2. točka — Pavelič na obisku pri Hitlerju v Bcrehtes-gadnu. 11/Sign: 563/26/1941 8. to< a — Beograd Popravilo mostu preko Save. 12/Sign: 671/1943 30. točka — Hcrccgoviua, Mostar, glavno mesto Hercegovine. Ulice v mestu Hrvatska mladina je vkorakala v mesto. 13/S igli' 688/]943Tšt. 1682 N:rr,ški avioni z bcinbami napadajo partizane v Bosni. Boj proti partizanom na Savi 14/Sign: 697/1944, št. 16^0 3. točka — Vaja ua terenu Zveze srbskih prostovoljcev za hoj proti Rusiji. 15/Sign: 721/28/1944, št 1715 Boj pioti partizanom v Bosni. Goreče vasi (ki 30 jih zažgali partizani) Načrtna akcija posameznih rodov vojske. Partizani sc predajajo. Obrazi partizanov. Najupor-nejše partizane obstreljuje artilenja. L6/Sigfi 721/28/1944 št. 1715 2. točka — Maribor. Vojne vdove z otroKi, ki želijo študirati. Pri Marijo von Clauscwitz najdejo zavetišče. Marija von Clauscwitz v predavalnici iu doma pri delu in učenju. SONDERREIHE do leta 1945 17/Sign: UrA (Evropa), Magaziu št. 108 Jesen 1943 6. točke — Berlin,DrvaIska umetnostna razstava Slike in plastike. Obiskovalci ua razstavi. 18/Sign: UFA Magazin št. 109/1943 5. točka — Zagreb, posnetki iz živalskega vrta. 19/Sigii; UFA Magrzinšt. I15,jcscii 1943 4. točka — Vas na Hrvatskem. Folklorna skupina pleše 'judske plese. Gledalci v hišah. Posnetki vašcanov, 33 m. 20/Sign. UFA Magazin št. 138/1943,21 m 5. točka — Žetev konoplje v Banatu. Prevoz konoplje s konji. 21 /Sigu: UFA Magaziu št. 141/1943,33 m 4, točka — llrvatsica. Pavelič prisostvuje vaji padalcev. Skakanje padalecv ne odprtem zemljišču, zlaganje padal. 22/Sign: UFA Magazin 147/1944 2. tečka — Beograd. Ncmiki umetnki obiščejo vojaško radijsko postajo v Beogradu (jesen 194^). 23/Sign: 159/1944 4. 'očka - Aiarm pri beograjskih gasilcih v jeseni 1944. 24/Sign: 167/]«44, jesen 7. točka - Hrvatska. Delo na žagi lesa. 25/Sign: 170/1944, jesen 1^44 2. točka - Hrvatska. Kmečka svatba ua Hrvatskem. Obleke, picsi itd 26/Sign: [74 UFA/1944 Jesen 1944 5 točka — Srbija. Konjcreia, 48 m 27/Sign1 176/1944 Jesen 3. točka — Sarajevo. Mošcjc. Umivanje pred vhodom v [iiošcjo. Molitev v mošeji,i38 m. 28/Sign- 176/1944Je en 5. točka - Hrvatska. Strupene kače. Inštitut za proizvodnjo seruma v Zagrebu. Lovci ua kače. 29/Sigli: I78'l 944 Jesen Zagreb Pouk /ajciiecv v podjetju Siemens, 32 m 30/Sign 182/1944 Jesen ... točka — Zagreb. Slovesnost Db prevzemu mošcjc (hlagoslovitcv),<: m. 31/Sign: 183/1944 Jesen 3. točka — Pogled v tovarno čevljev, delo v tovarni, 34 m. A rili vi VI 1983 113 ^2/Sign: 199/1944 jesen 3.' točka — Hrvatska. Šola ¡¡a umetno obrt, modeliranje, 44 m, 33/Sign1 2113/1945 4, točka Hrvatska. Tovarna čevljev, 45 m 34/Sign: 204/1945 . točka — Zagreb, 45 m. EUROPA WOCHE 35/Sign1. 32/1943 St. 32, 7. točka Hrvatska. Tabor ustašcv — žensk. Mladina pri dein v taboru, 217 m. 36/Sign: Št 32, leto 1943 8. točka — Srbija. Žetev tobaka, 242 m. 37 'Sign: St. 35/1943 10. točka — Hrvatska. Zaprisega lirvatskib vojaših enot. Navzoči Ante Pavelič in nemški visoki oficirji. Maša, 275 in. 38/Sign: št. 36/1943 3. točka — -Srbija. Trgatev grozdja, 80 m 39/Sign: št 37/1943 3. točka — Žetev tobaka 40/Sign, 39/1943 1. točka — Žetev prosa, 36 m 41 /Sign Š1 40/1943 1. točka — Žetev konoplje na Ualkann, 47 m. 42,'Sign: št. 41/1943 1. točka — Hrvatska. Slovesna ortodoksna maša, predstavniki vojske, 29 m 43/Sign: 43/1943 2. točka — Hrvatska. Slovesnost ženske nstaške organi-zacijc. Govor. Navzoč Ante Pavelič, 104 m. 44/Sign 44/1044 Ministrski predsednik Srbije Milan Ncdic sprejme neko žensko delegacijo, 81 111. 45/Sign: 44/l«44 9. točka — Hrvatska. Božična slovesnost. Mladinska ustaška organizacije, 215 111 46/Sign: št. 50/1944 Hrvatska Kongres ustaškega gibanja. Navzoč Ante Pave lič, ki govori v dvorani, 97 m. 47/Sign, 52/1944 1. točka. Hrvatska. Žaga na vodni pogon, 65 111 48/Sigli: 54/1944 2. točka — Balkan, Slovesna blagosk. ;itcv vode Ortodok-sna procesija po mestu (6. januar). Škof blagoslavlja, 89 111. 49/Sign: št. 56/1944 7. točka — Nemška obrtna razstava na Hrvatskem Nav zoe Ante Pavelič, marec 1944. 5 O/S ig n: št. 63/1944 7. točka -■ Balkan. Trg v rekeni muslimanskem kraju, 224 in 6. točka — Zagreb. Hrvatska kmečka sva'ba. Slovesnost v cerkvi, narodne noše, 200 m. 51 /Sign: št 70/1944,junij 4. točka — Maribor. Vojne vdove. Dom Marije von rlauscwitz. Otroci v menem domu, 125 111. 52/Sign: št T3/1944, julij 4, točka — Hrvatska. Skupina aeklet pri borilnih vajah, I 38 „1 ?3/Sign: 79/1°44, avgust 1. točka - Srbija. Ortodoksna maša Navzoč Milan Nudič in vojaške cnole 54/Sign: št. 79/1944, avgust 3. točka - /aCetek žetve na Baikamt. 55/Sign: 79/1944, avgust 5. točka — Balkan Delitev orožja civilnemu prebivalstvu, 170 m. 56/Sign št. 80/1944, september točka — Pavelič sprejme muslimane, "'O m. 57/Sicn: št. 81/194 x točka — Srbija. Tabor srbske ,,Arbeitsdienst", navzoča Mar četic m Ptagcr, Ki9 m. 58/Sign: št. 84/1944 1. točka — Žetev na Hrvatskem, 38 m 59/Sign: št. 91/1944 2 točka — Dan mrtvili, grobovi, 77 m 60/Sign: št. 92/1944, dceeinber 9 točka — Fronta na Balkanu. Hoine operacije na fronti pri Donavi 252 111. 61/Sign: št. 93/1944 (december? ) 2 točka — Antc Pavelič sprejme von E'chsa, 65 m. 62/Sign: št 94/1944. deecmbcr A- točka Zagreb. Otroški vrtec v Zagrebu, 133 111. Z US AM M EN !■ A SS U NG Dil- FV1DFNZ DER WOCHENSCHAUEN IM DUN-DFSARC1UV KOBLENZ, DIE SICH ANS G FBI LT JUGOSLAWIENS IN DEN JAHREN 1941 -194S BEZIEHEN Ivan NcmaniC In der Biindesrcpubllk Deutschland wird das Film archivgut vom Dnndersarcliiv Koblenz, sowie von der Deutschen Kinotheke Berlin aufbewahrt, die nebst der deutschen Filme meistens die der Auslandsproduktion sammelt. Fiir die Filmdokuiiientation trägt das Film institnt Frankfurt die Sorgen hu Filmarchiv Koblenz wird fiir jeden abemommenen Film eine Evidenz abgelass* Nachdem wird das Filmarchivgut übersehen, geordnet und fürs Kopieren im Laboratorium, das im Rahmen des Archivs eingerichtet wurde, vorbereitet. Die Kopien werden übersehen und ihre Qualität bewertet. Alle Kopien mit geringsten Fehler werden am- neue kopiert Die Tonbänder werden im Tonstudio Wiederaufgenommen. In diesem Studio werden auch die Ejmje an die Kassetten zu informativen Zwecken wiederaufgenommen. Die Ugcr fürs gesamte Filmarehivgnt - sowie fiir schwarzweissc (Azetat- und brennbare Filme) als auch Farbfilme - befinden sich in der Festung Enrcnbrcit-stein. Die Feuchte und die Temperatur i den Lagern werden nufgrun' der Vjrschriffen der internationalen Föderation der Filmarchive reguliert. Da die jetr~en Räume vom Filmarchiv allen I orderungen htnsi chtlieh det Filmarchivgiiterhahiint; nicht entsprechen, bereitet der Bundcsarchiv die Pläne fürs Bauen neuer La er vor. ¿114 Arliivi VI 1983 Da; Filmarchiv Koblenz stellt nur die Filnikopicn zur Verfügung. Die originalen Filmstreifen sind für Reproduktion sbedürfnisse des Filmarchivs bestimmt, so dass sie nicht ausgeleiht werden. Dac Filminstitut sammelt und erhält dir Dokumentation Zeitungen, Zeitungsausschnitte, Plakate, Photographien — über die deutschen Filme, sowie über die Filme anderer Länder. Für die Dokumentation werden die Karteien eingerichtet. Das Filmarchiv Koblenz erhält auch eine bedeutungsvolle Sammlung von Wochenschaucn, die zahlreiche wichtigere Errignissc aus aller Welt gleich von der Filmentstehung voran umfassen. Während des Zweiten Weltkrieges haben die deutschen Filmreporter Filmberichtc über einige Geschehnisse im Territorium Jugoslawiens aufgenommen, die voriges Jahr evidentiert wurden. PRISPEVEK K PREUČEVANJU KOLONIZACIJE SLO-VFNCFV V NEODVISNI DRŽAVI HRVATSKI (1941 — 1945) Samija Sarič Med operacijami oboroženih sil in aprilsko vojno leta 1941 so si okupatorji medsebojno delili jugoslovansko ozemlje. Po aprilski vojni je brlo jugoslovansko ozemlje razdeli en o med Nemčijo, Italijo, Bolgarijo in Madžarsko in tako! priključeno tem državam. Slovenija jC bila razdeljena na tri dele Nemčija je priključila Gorenjsko in Štajersko, Madžarska je dobila Prek-miujc, medtem ko je ostanek Slovenije anketirala talija in razglasila ustanovitev Lju^ Jj^nske pokrajine. Že od prvih dni okupaeije je na Štajerskem in Coreniskem kupator začel nasilno ponemčevati slovansko prebivalstvo; uničevali so slovenske šole, slovenske napise, spreminjali imena krajev, požigali knjige v slrvenSčini rejen pa je bil tudi načrt izseljevanja slovenskega prcbi\ lstv;g Vprašanje naselitve slovenskega prebivalstva ua ozemlju tako imenovane Neodvisne države Hrvatske ic bilo postavljeno 4. julija 1941 na konferenci v nemškem poslaništvu v Zagrebu. Ker v prejšnjih načrtih za razscljcvanje slovenskega prebivalstva naseljevanje Slovencev na ozemlju NDH ni bilo predvideno, tudi ni obstajala kakšna institucija za sprejem Slovencev, kot e bilo to v Srbiji, kjer je bil takoj na začetku ustanovljen generalni komite za naseljevanje Slovencev Na ozemlju NDH se je tega opravila lotilo Državno ravnateljstvo za obnovo oziroma njegov posebni Urad za preseljevanje, ki se je ukvarjal izključno z vsehevanjem slovenskega prebivaiStva, Nekaj pozneje je bil v „Ministrstvu jdružbe" ustanovljen „odbor za slovenske preseljencc". Z naseljevanjem slovenskega prebivalstva se je ukvarjal tudi Zavod za kolonizacijo v Zagrebu. Izdajal je naloge za izvedbo posameznih nalog v zvezi s kolonizacijo, sama organizacija dela pa tudi izvedba določenih posamc.nih nalog je bila stvar uradov za kolonizacijo. Uradi so brli v banjaluki, Gos-picu, Mostarju, Omišu, Osijeku, Petrinji, Tuzli, Sarajevu, Varaždinu in Zagrebu. Poleg tega so bila v posameznih krajih v okraju, kjer je bile to potrebno, poverjeniStva Zavoda za kolonizacijo oziroma Urada za kolonizacijo z določenimi nalogami. To je bilo v Šidu, Vukovarju, Grubišnem polju, Bielovarju in Zemunu, medtem ko* je tiilo v Vinkovcili vrhovno nadzorništvo za Srcm. Pover-jeništvom bila zaupana skrb za zbiranje letine in daianje zemlje v obdelavo, pogosto pa so pomagali pri delu v zvezi s prevzemanjem in upravljanjem posestev oseb, ki so se izselile ali zapustile NDII Državno ravnateljstvo za obnovo je na začetku julih 1941 poslalo okrajnim načelnikom sporočilo o ustanavljanju posebnih uradov za izselievanie srbskega prebivalstva, v katerem je bil govor tudi o sprejemu in namestitvi slovenskega prenivafstva, medtem ko je v Navodilih za naseljevanic in nameščanje Slovenccv, ki jih je prav ta^o izdalo Državno ravnateljstvo za obnovo, rečeno, da ic treba v vsakega od okrajev NDII naseliti okrog 2500 Slovencev. To nalogo je bilo treba opraviti na podlagi dogovora med okramimi upravitelji, mestnimi in občinskimi načelniki in ustaškimi logorniki. V navodilih se je priporočalo, nai se odpira prehodna zbiraliSča v šolskih in prosvetnih domovih — predvsem v šolah in drugih zgrad-'iah. Ob koncu julija 1941 so bila takšna zbirališča že polna slovenskega prebivalstva. Doseljeni Slovenci so bili vseh poklicev kvalificirani delav i, krojači, trgovski pomočniki, uslužbenci, prole-sorji, upokojenci in kmetje. Glede na okoliščine in možnosti so jih takoj zaposlili, medtem ko so kmetom dodelili zemljo za obdelavo — hkrati z vsemi premičninami na opuščenih posestvih. V času preseljevanja slovenskega prebivalstva je bilo na ozemlju NDII veliko izpraznjenih posestev. 1o so bila posestva srbskih družin, ki so bile preseljene ali so samostojno pobegnile v Srhijo. Po navodilih je hilo treba na taka pos°stva naseliti več slovenskih družin, ki naj bi zemljo obdelovale in se vzdrževale z njenimi prihodki. Zemiio so dodeljevali tako, da je bil celotni kompleks posameznega izseljenega srbskega gospodinjstva dodeljen slovenskim družinam, vendar pri tem niso imeli, ali vsaj iz podatkov n videti, da bi ga imeli, posebnega kriterija 1 Na podlagi poročila Urada za kolonizacijo v Sarajevu, Dervcnti, Banjaluki in Osijeku so razvidni podatki o aaseljevanju na ozemlj ii teh uradov oziroma na ozcmljir NDn. V poročilu Urada za kolonizacijo v Sarajevu, to je njegovega odposlanca, ki je živci v Bugojnu zaradi nameščanja slovenskih družin, piSc, daje bilo v bugojn-skem okraju med doseljenimi Slovenci tudi nekaj „kmečkih" družin, ki jih je biio treba namestiti na kmečka posestva v okolici Bugojna. Po navodilu Zavoda za kolonizacijo jc |bilq treha naseljevanje — kolonizacijo teh družin omaviti ,,po enakih nacelin kot kolonizacijo irvatov. Ce so imeli kolonisti Številno družino - od 5 do 8 članov, so morali dobiti okrog 50 dunumov dokaj dobre zcmPs s hiso; če hiše ni, je treba v kakSno boljšo Arhivi VI J 983 115 hišo namestiti tudi dve do in družine skupaj".2 Nadalje je v poročilu zapisano, da je bilo v bugojanskeni okraju opuščenih 4C kmetijskih posestev, ki jih je bilo treba po zakonskih določbah zemljiško prenesli na Zavod za kolonizacijo v Zagrebu in zatem odstopili Slovencem. Oh tej priložnosti je, kot piavi poročilo, Zavod pievzel samo osem posestev, ki so piišla v pošlev za kolonizacijo Slovencev, To so bila posestva — L:ike Duvnjaka in lovanšev v Vedrem l'olju pri Bngoi-nu z. 349 dun. orne zemlje, 79 dnn. travnikov, 19, dun. pašnikov, 105 dun. gozda, 6 dnn. giadbišča s stanovanjskimi zgradbami. Risla Siniica Todina iz Vesele, okiaj Bugojno, z okrog 20 dun zemljišča s stanovanjskimi in kmečkimi poslopji. Luke Krsianoviča Sabina iz Cipuljica, okraj Hngojno. z okro^ 50 dim. zemljišča s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Nikole Zelena liijina iz Cipuljiča, okraj Bnguljuo, z ii dun. in 200 m s stanovanjskimi in gospodai skim i poslopji. Save Zeljke Gjmina iz. Cipnljiča, okraj liugojno, z okiog 22 dun. zemljišča s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. J o va Zelena iz Cipuljica, okraj Bugojno, okrog 15 dun. in 850 m2 s stanovanjskim in gospod a i skim poslopjem. Na la posestva so bili naseljeni Slovenci - koloni:li, in sicer: a) Na posestvo Luke Duvnjaka in tovarišev — Alojz Bole s petimi člani družine na 50 dun. oine zemlje z delom stanovanjske zgradbe, pa indi z udeležbo pii gospodaiskih poslopjih. Andrej Jejčič s šliiimi člani družine na 40 dnu. orne zemlje z delom stanovanjske zgradbe in udeležbo pri gospodarskih poslopjih. Ivan Kosinina, viinar, s tremi člani diužine, na 4C dun. oine z.cmlje z delom stanovanjskega pos'opja ter udeležbo pri gospodarskih poslopjih Ostanek zemlje na. leni posestvu je bil rezer-man za slovenskega kolonista, ki bi moral piiti iz. okolice Sara-icva b) Na posestva različnih izseljencev iz. Cipuljica so bili naseljeni lile Slovenci: Leopold Lulnian s tremi člani družine na 20 dim zemlje s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem na posestvo liisia Simida iz. Cipuljica. Anton Lulmau s štirimi člani družine na okrog 50 dun. zemlje s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, na posestvo Luke Kistanoviča iz. C ipuljiča. Aleksander Nabergoj s tremi člani družine na 8 dun in 200 m2 s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, na poseetvo Nikole Zelena iz Cipnljiča. Josip Košak' s štirimi člani družine na okrog 22 dun zemlje s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, na ¡iose:lvo Save Zeljke iz Cipuljica. Jlo priloženih zapisnikih o piimupredaji premičnin navedenim slovenskim kolonistom se vidi, da je bila celvcnca kolonistov v Vedrem l'olju, in sicer Bole Jeičič, Kosmina in Lojze Edmond, v celoti preskrbljena z živim in mrtvim inventarjem, a za koloniste iz Cipuljica, in sicer za Lutnian Leopolda, Liitnian Aniona, Nahergoja in Kcša-ka je bilo treba priskrbeli inventar in druge stvari, potrebne za življenje. Za slovenske koloniste je hilo treba Hiskrbeii ludi seme za setev. V poročilu piše, da so Alojz Bole, Andrej Jejčič, Ivan Kosmina in Lojze Edmmd od okraine oblasti v Hugojnn dohili po 100 Vg pšenice, 75 kg je imena ii 109 kg ovsa, medtem ko je Josip Košak, nastanjen v Cipnljiču, dobil samo 100 kg ovsa. V| Ungojnu je bil nastanjen ludi slovenski kolonist Ljubo Simčič, sicei vrtnai, ki se je hcieL naselili v okolici Banjaluke, kier bi se lahko ukvarjal z. vrtnarijo Ker je dobil posestvo Jovana Kekiria na Mpašinem mostu pri Saiajevu, je, kol piše v poročilu, raje ostal v Uugojnu Zanimivo je omeniti, da so Slovenci, naseljeni v Bugojnu, zelo hitro, že zgodaj jeseni leta I94i, vzpostavi i zveze s komunisti iz Livna in bili skupaj z njimi v bivanjskem SlijB odredu na planini Cincar. Vtklil jih je Fran Simo-nič. V obdobju 1941-■ 1945 so uslaške oblasii naseljevale na ozemlju Bosanske Krajine slovenske izseljence Čeprav kompletnih podatkov o številu naseljenih slovenskih družin ni, iz dokuniniov zvemo, da je Uiad za kolonizacijo v Banjaluki pri delu v zemljiškem uiadu Bosanske Gradiške angažiral 6 Slovencev. Po drugih pouatkih v taborišču slovenskih doseljencev je bilo 6 kmečkih družin, in sicei Piane Valentin z enim članom, Manrič Alojz s petimi člani družine, Spindlei Josip s sedmimi člani d rnžinc, Scišen Maiija z dvema članoma družine, BI oba i (Blokar7) Jože s lr nu člani in Vcrsiovše(k?) Alojz s štirimi dam družine.5 Na zapuščena posestva na področju Urada za kolonizacijo v Derveuti'' je bilo od njegove ustanovitve dalje naseljenih šest slovenskih dnižin z 3S člani, in sicer iri diužine z devetnajst člani v Schonhornn, dve družini s štirinajstimi člani v Celavuši in ena družina spetimi člani v Tramušnici. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, ni hilo moc ugotoviti, za katere diužine gre Ha je bilo naspioiovanje slovenskega piebivalslva naseljevanju na zapuščena posestva na ozemlju NOIl, posebej pa na ozemlju Urada za kolonizacijo v Derveuti, veliko, nam govori poročilo Urada za kolonizacijo v Dervenli7 na podlagi katerega sklepamo, da se slovenske družine, začasno nastanjene v Bosanskem Kobašn, niso hotele za stalno naseliti na posestvo Lazarja Maikovica. To so bile diužine: družina Keree Jurija, kmeta z osmimi člani družine, Križaj Marije z dvema članoma družine, liues Franca, kovača, z dvema članoma diužine in Drvarič Franca, kmeta, z devetimi člani družine Vsem tem družinam je hilo ponujenih po 50 dunumov zemlje, stanovanja v hisab na posestvu, po dva vola in ena krava s posestva, vendar se t- družine v Bosanskem Koliašu ali v Uosni sploh niso želele za slalno naseliti. Zalilevaie so, da se jih preseli „nekam v Slavonijo, kier je več slovenskih družin". Podobno se je dogaialo s še dvema družinama, ki se tudi nista hoteli naselili v Oaojcih, tudi v okraju Dervenia Slovenca Nadoh Prane, kmet s tremi člani družine in Koiarič Andrej, kmet s štirimi člani (bližine, se kljub vsem mogočim prepričevanjem nista želela za slalno naselili v lem kraju Velik del slovenskega prebivalstva je bil naseljen na opuščene poscili v Slavonijo. Na področju Urada za kolonizacijo v Osiijeku je hilo leta 1941 naseljenih 41 slovenskih družin s skupno 225 člani. Družine so bile iz različnih krajev Slovenije.8 Lnajsl slovenskih družin je bilo nameščenih v okolici Sarajeva. Zemlje so dobile kot praecarisli (do preklica, op. prev.), kot piše v poročilu Urada z.a kolonizacijo v Sarajevu Slovenske diužine so bile nameščene v okdici kiajev: Hrasno. Uriješčc, Slup, Rajlovac in llidža. Tiste diužine, ki niso mogle bili nastanjene na lak način, so se hranile v skupni menzi v Hrvaški delavski kuhinji, ki je v ta namen dobivala posebna sredstva. N^ podlagi spiska za hrano doseljenib Slovencev zvemo, da e na dan 11. avgusta 1941 v Sarajevu v I Ii vaški delavski kuhinji kosile 6S družin Slovencev s skupaj 185 člani.10 Spis.k doscljcnih Slovencev prilagamo (glej prilogo). V Visokem pn Sarajevu sla bila naseljena Franjo Kušar in 116 Arhivi Vi 1983 Manja K<~;ec, Josip Pclck jc bil v Dobrinju, [van in Leopold Sembcr^ar v Alipasincm polju, [van Pelko, Juraj Grešovnik m Ftanjo Guslin v Rajlovcu pri Sarajevu, medlem ko je bil Juslin Uršin naseljen v Travniku.11 Ker jc bil s terorjem in prisilnim izseljevanjem prebi al-siva j si varjen lond prosi ih opuščenih, kmečkih poscsicv na ozemlju lako imenovane Neodvisne države Hrvalske, so la posestvu poleg drugih naseljevali ludi Slovenci. Kol je videli iz ohranjenih dokumenlov, slovenski kolo-niši i niso želeli estali na ozemlju ND1I in so pisal: prošnje za vrnitev v svoj rodni kraj. Številni so se " svoj kraj vrnili še med vojno. Opomba urednika: Avtorica je želela opozorili na arhivske vire o lovrslni problemaliki v sarajevskih arhivih in ni upoštevala slovenske lilcralure o njej (npr. deli dr Toncla Ferenca, NaeisliČna raznorodovalna poliHka v Sloveniji v lelih 194N-1945l Maribor 1968; tsli, Viri o nacislični raznarodo"alni polil ikri v Sloveniji 1941 — 1945, Maribor 1980). OPCMBb J I>. Slobodan D. Milošcvič „Izbjcglici; i preseljen i ci na lerilo-riju okupirane Jugoslavije 194 J 1945", sir. 326 2 AB11, Urcd za kolonizaciju u Sarajevu, 8 /3/42. 3 AB11, Urcd za kolonizaciju u Sarajevu, 2.0) 5/42. Lojze Edmund jc debil posest v Vedrom Pclju pri liugpjnu. 4 ftifacl Brčič, „O iscljav„nju Slovcnaca u Bosnu 1941. godinc", Priloži 9/1, sir. 3 J 2. 5 aBII, Urcd za kolonizaciju u Banjaluci, broj 2.062 i 2.1 27/4 J. 6 ABli, Urcd za kelonizaeiju u Dervcnli, 5.011/42. 7 ABl 1, Urcd za kolonizaciju u Dcrvcnli, 391 i 392/42. 8 AB11, Urcd iz kolonizaciju a Dcrvcnti, 5,01 J/42. 3 iVJii, Urcd za kolonizaciju u Sarajevu, Taj. 586/4?, 10 AB11, Urcd za kolonizaciju u Saraicvu, 8/3/42 18 -22. Ukovcc Olimpia, Marija, Vilma, Valtcr, Riha'd; "i3. —25 Rolih Ivan, Ivana, Vera; 26. Mi'cr edita: 27. Pesek Prane; 28 Pajnik Anton; 29 14. Kocjančii A'ojz, Franjo, Alojz, Franc, Josip, Mirko: 35 36. Blažih Otilija, Viadrllav; 37,-38. Ccjlan Franc, Marija; 39. 43. Gabrijelčič Jernej, Marija, Krna, Angela, Stanislav; 44. 46. Jsclman Kari, Ivanka, Albert; 47, -48 Zcrjal Franjo, Marija; 49. Lcinik Jože; 50, 54 Damjan Marija, Koloman, Sianislav, Franjo, F.di; 55 -57. Bcrk 1 crdo Rezi, Fcrdo; Sli. -63. Božič Peler, Marija, Silva. Rafael, Peter, Vilma; 64 -66. Cibej Andrej, Jožefa, Marija; 67. -70. Gcrgovič Alojz, Terezija, Slavko, Dragica; 71 -74. Dobrila Franjo, Franjo Marija, Marija, 7S. 77 Brccclj Franjo, Marija, Mara; 7« -82. Colič Justini-, Drago. Vojko, Ver?, Slava, 83. 86. Drvarič Štefan,Terezija, Marija,Slavica; 87. -88. Sluga Lco, Milka; 89. 91. Grm Uohuslav, Marija, Bohuslav, 92. -93. UarujaH? ) lilaž, Anica; 94 -95. liirsa Albin, Karolina, 96 97. Bileinik Fcirdo, Josipa-98 -99 Mcrvič l^or, Štefanija; 100 104, Hrumiak Aloiz, Mihajlo, Vida, Len po Id, Josip, J05. 106. Cvelličič Alojz, Noia; 107. 109. Ciglar Jfikob, Amnlija, Jakob; J10 112. Košuta Lmil, Marko, Rudolf; 1J 3. Mrcvljc Aleksander; J14. 117. Bralus Srečko, Anlonija, Ljubica, Srei^u, 118. Biatcc Kari; 1 19 12C Pire Matevž, Ljudmila 121 -127 Pockar Jožefa, Pranjo; 121' 125 Grmck Franjo, Franjo, 1 ueija; 126. 12R Bcick Ana, Jakob, Ana; 129 132 Bizjak Krnil, Antonija, Uma, Rcnala; 133. 134. Scdmak Franjo, Ivana; 135. 137. 1'irih Franio, LinaH ), Dušan 138, 141. Kočevar Rudolf, i-ranjo. Sonja, Boris; 142 -145 Repcnšck lože, Ana, Vlado, Milan; J47 Drnovšek Marija, Friderik; 148. 150. Zalokar Viktor, Albina, Viktorija; 151. 153. Gabcršček Franjo, Franjo Marija, Marija; 154 J57 Dclkot Ciril, Terezija. Danica, llranka; 158 161. SrimpI'L^o, l'aWa llilarija, Leopoldina; 162 J66. Ferleli'; t;.vgcn, Klza, Joic, Marija, Mirko; 167.-172 Makuc Lovrenc, Pavla, Kristina, Lovrcnc Justina, Jožefa; 1/3. Ivanuia Rajmund 174. Pavulka Kari, 17.^. Kočcvar Danicla; 176 J 79. Stefančič [ranu, Viktorija, Drago, limago; 18f) J 02. 1'clanc Kari, llclcna, Anton; 183. Gorjan Alojzija; 134. Hribar Danicla 185 Malcnick Ida PRILOGA Ipisek Slovencev, ki ;o kesili v HrvaŠki delavski kuhinji v Sarajevu lil avgusta J 941 (ko: so navedeni v vi^ui: I. 6 aki'tj Josip, Amonija, Anka, Jožica, Anton, JoSko 7.-8. Cigata Ljudmila, Jožefa; 9 -'0 Rublda Marija, Marija; II.-14 Mauher (Marihcr) Fcrdo, Ema, Vili, f ric; J5.-17. Vrhnjak Franjo, Aniulija, Jože; ZUSAMMENFASSING DER BEITRAG ZLR ERFORSCHUNG DER KOLO-N1 SAT ION DER SLOWENEN IM UNABHÄNGIGEN STAAT KROATIEN (1941 -1945) Samija SariiS Zu d en Versuchen der Vernichlung des slowenischen Arhivi VI 1983 117 Volkes im Verlauf des Zweiten Wellkrieges wird auch die Übersiedlung der slowenischen Famiiien ans Gebiet von Neodvisna driava Hvatska (Der Unabhängige Staat Kroatien) eingereiht. Der deutsche Okkupant verständigte sich mit den Ustascha-Behörden über die Weise der Übersiedlung. Die Anordnung der slowenischen Familien, ist von den speziellen Kolonisalionsamtern durchgeführt worden. Die Slowenen wurden an den unterlassenen serbischen Heime angesiedelt. Als Dokument dieser Zwangsräumung wird die Liste d'rr Slowenen aufbewahrt, die am 11. Avgrst 1941 in Hrvatska radnička kuhinja (Kroatische Arbeitergarkiiehe) in Sarajevo zu Mittag gegessen haben. Diese Liste ist in der Beilage zun1 Aufsatz veröffentlicht. iz prsL.se prakso ARHIVSKO GRADIVO FONDA OBCiNA RIBNICA IN METODOLOGIJA NJFNFGA UREJANJA IN POP1SC-VANJA Dušan Bali um Zgodovinski arhiv Ljubljana je oktobra 1979 od Delavske univerze Ribnica prevzel fond Občina Ribnica iz obdobji 1639-'947 s skupnim obsegom 7 trn.1 Gradivo jc bilo povezano v fasciklc, ob prevzemu pa dobilo novo tehnično ipremo, arhivske škatle, obenem p: je bito tudi popisano.2 Popis je omocočal le orientacijo po posameznih letnikih gradiva, struktura fonda pa iz njega ni bila razvidna. Jedro fonda je predstavljalo ipisovno gradivo z zelo pomanjkljivo ohranjenimi spisovnimi cudcucami, preostali del pa so bile knjige, hranilne in delavske knjižicc, katastrski zemljevidi in poi tieti vojaških osebnosti. Ker prevzemni popis uporabniku ni omogočal niti najosnovnejšega vpogleda v strukturo gradiva, jc bilo po prevzemu fonda v Zgodovinskem aihivu Ljubljana zanj potrebno izdelati pripomoček za uporaho,kr nai bi kar se da podrobno odražal njegovo strukturo. Ohranitev prvotne ureditve fonde zaradi pomanjkljive ohranjenosti spi* sovnih evidenc ni prihajala v poštev. Fond jc bile potrebno na novo urediti, izhajajoč pri tem iz delovnega področja in pristojnosti občin Prva faza dela je bilo odbiranje in obenem popisovanje gradiva. Pri odbiranju so bile upoštevane sledeče okoliš čine: a) Stvarne zadeve, trajno pomembne za znanost in kulturo, h) osebne zadeve, če bi koristile uporabi gradiva v praktične namene, c) vzorci kot popestritev fonda, ziasti v vizualnem smislu ter kot primer poslovanja, življenja in miselnosti v preteklosti. Gradivo, ki ga nismo mogli uvrstiti v noben kriterij, je bilo izločeno. S tem sc jc količinski obseg fonda skrčil na 5 trn. V začetku popisovanja seje bilo poticbno najprej odločiti za enoto popistvanja. linota popisovanja jc morala biti ista kot enota ureditve, zato ic kot enota popisovanja ostala zadeva. Vsaka zadc/a oziroma njena vsebina in leto nastanka sta bila vpisana na kartotečni listič formata A6, posamezni lističi pa so bili tekoče odloženi v obliki kartoteke. Zadeve, katerih vsebina jc bila pestrejša, iO dobile več popisnih lističev, Vsi lističi oziroma zadeve so dobile tučii novo arhivsko signaturo po tekočih številkah. Pn končanem odbiranju oziroma popisovanju ohranjenih zadev Ic jc bile potrebno odločiti za način podajanja vsebine fonda v pripomočku za uporabo, če bi jo podali tekoče glede na dejansko Strukturo odločenega gradiva fonda, bi bil takšen popis za vsakega uporabnika preobsežen, zaraai 'cga pa tudi nepraktičen in nepregleden. Prav zato sj je bilo treba odločiti za sistematični popis fonda, naslanjajoč se deloma na klasifikacijo gradiva uprav h organov v L'stvaricn jc bil fondu ustrezen registraturni načrt, ki jc obsegal 11 glavnih skupin in sicer* 1. organizacijske zadeve, 2. d< lOvna razmerja in delo. 3. notranje zadeve 4. gospodarstvo. 5. finanec, 6. zdravstvo in socialno vars'vo, 7. šolstvo in kultura, 8. sodstvo, 9. vojaške in vojne zadeve, 10. vciskc zadeve, 11. lastniške zadeve. Vse glavne skupine so bile po potrebi Še nadalje razčlenjene na odgovarjajoče skupine in podskupine. Temu je sledila redakcija popisnih lističev. \&cbinsko sorodne zadeve so bile laz.viščcnc po odgovaijajočih glavnih skupinah, skupinah in podskupinah po kronološkem načelu. Vsaka glavna skupina, skupina oziroma podskupina je dobila kronološki razpon odgovarjajočih popisnih enot in arhivske signature. S tako zagotovljeno sistema tiko je bilo uporabniku omogočeno, da lahko hitro poišče želicnc podatke m jih po potrebi tudi združuje glede na raziskavo, obenem pa jc bilo zadoščeno tudi zahtevi po preglednosti m ekonomičnosti pripomočka za upoiabo. V pripomočku ni bila označena vsaka zadeva posebej, ampak so bile izločene Ic najpomembnejše, splcšnejšc pa so bile označene samo s slgnatnranii arhivskih enot v okviru skupin oziroma podsicupin. Vzemimo konkreten primer glavne skupine p.orpodarstvo. Pojem jc dokaj širok in zajema najrazličnejše dejavnosti in institucije, ki te dejavnosti usklajujejo oziroma pospešujejo. Na podlagi tega in slrukluie gladiva za obmocjc gospodarstva so bile izbrane odgovarjajoče skupine, ki so bile na nekaterih mestih glede na pomen in značaj gradiva posamezne skupine, pc potrebi razčlenjene na podskupine. Za boljše razumevanje si natančno oglejmo prikaz in razčlenitev skupine zadružništvo: Zadružništvo, 1870- 1935: ustanovitev Rokodelske in obrtne zadruge v Ribnici, 18139-1590 1325), pravila Živinorejske in prašičerejske zadruge v Ribnici, 1903, 1910 (604,4633), izkazi in seznami o pridobitnih, gospodarskih in obrtnih zadrugah tci cehih in greuiijih v občini, 1870-1935 (1167, 3367, 3902, 4855). Pri navedhi skupine zadružništvo poincnua mc;nr letnici 1870--1935 kronološki razpon gradiva te skupine. Številke v oklepajih označujejo arhivske signature popisnih enot, ki se nanje nanašajo. Na enak ali podoben način so bile izbrane in nato po potrebi še nadahe razčlenjene tirdi druge izbrane skupine iz glavne skupine gospodarstvo. Oglejmo si še ostale pomembnejše skupine in njihovo razčlenitev Skupina obrt je za emala po posameznih podskupinah izkaze O obrti, delovanje obrtniškega društva in podelitve posameznih obrtnih koncesij Skupiua sejmi jc vsebovala sejemske in tržne rede, izkaze o sejmih ter zbiro, pripiavo in vzdrževanje sejemskega prostora. Skupina promet in zveze je bila razčlcniena na posamezne panoge prometa in zvez, na ITT, žcicznrški in cestni promet. Najobsežnejša skupina gradbene zadeve jc bila zaiadi '■ oljic preglednosti razstavljena na 3 shematske skupine a) gradbene zadeve splošno, ki jc zajemala letne izkaze gradenj, obnovne porušcuih naselij med II. svetovno rajno in obnovo Ribnrcc po požaru lei.a 1915; Arhivi V] 1983 IOi b) gradbene zadeve — zasebne zgradbe, je vsebovala vse zasebne investitorje razvrščene po strogi abecedi; c) gradbene zadeve — javne zgradbe, je obsegala več podskupin, in sicer gradnje sakralnih objektov, gradnje gospodarskih in poslovnih objektov ter gradnje upiav-nih in društvenih objektov. Glavni in končni cilj obdelave fonda naj bi bil izdelava splošnega vzorca za popisovanje in urejanje občinskih fondov, kar se je zaradi pionirskega dela na tem področju posrečilo le deloma. Vsekakor pa Opravljeno delo pred-stavba stopnio v nadaljnicm dograjevanju načina popiso vanja in urejanja upravnih fondov ter s tem tudi napotek za bodoče delo. OPOMIN 1 2AL, dosji; fonda Občina Ribnica, zaphnik o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva 2 P dem, okvirni popis fonda občina Ribnica, 1819 -194" zusammenfassung das arcmivgit des restan des de ii gemeinde ribnica und ihre ordnungsmethodolog ie Dušan Bahun Im Beitrag behandelt der Autor aic Problematik dci Verzeichnung und der Qdnunj; des Bestandes von der Gemeinde Ribnica. Als das Archivgut übernommen wurde, wurde es nur nach den Jahrgangen verzeichnet, so dass es unmöglich war, die Struktur des Bestandes zu entschlüsseln. Der mangelhaften Erhaltung der Akten Echriftstüekcvidenzen zufolge war es notwendig den Bestand mit Hinsicht des Arbeitsbereiches und der Gemcindenzirständigkcitcn aufs neue zu ordnen. Da die Einheit der ursoriinglichen Ordnung der tiegenstand war, ist auch als Vfcrzcichnungscinlicit der Gegenstand geblieben. Anlasslicli der Verzeichnung wurde der Gc genstandriilialt an den Karteizettel von A 6 Format übertragen. Die Karteizettel wurden in der Form einer Kartei eingereiht. Wegen der gressen Anzahl verschiedensten Gegenstande wurde eine Reg.straturschema fiir den Bestand ausgearbeitet, wobei hat man sich teils an der Arehivgntsordnuiig dei Verwaltungsorgane in der Sozialistischen Republik Slowenien ein Muster genom mcn. Sie fasste 1 1 I lauptgnippen um, die je nach Bedarf noch ii; Gruppen und Untergruppen eingeteilt wurden. Dementsprechend wurden auch die Karteizettel nach dem chronologichcn Prinzip eingereiht. Auf diese Weise erh.clt iedc Gruppe bzw. Untergruppe des Archivgutes die ehronologische Weite der entsprechenden Verz.eiclinuiigreinheiten und ihrer Archivsignatur. navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentapnega gradiva družbeno- '■olitlcnlh organizacij Mateja Je raj v skladu z. zakonom o naravni in kulturni dediščin in s pravilnikom o odbiranju in izročanju arhivskega gradila arhivu,1 mora Arhiv Sli Slovenije pripraviti pismeno navodilo /.a odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva za vse ustvarjalce, za katere jc dolžan opravljati naloge varstva arhivskega gradiva. Ti so nave deni v seznamu driižbenopravnih oseb in društev ,!:i ga določil Republiški komite za kulturo V seznam so ključcne naslednje družbenopolitične «ganizacijc: Republiška konferenca SŽDi Slovenije, Republiški svet f S, Republiška konferenca ZSMS Republiški dbor D NOV Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS !-iub]jana, Univerzitetna ZSMS Maribor, Univerzitetni šinite ZKS Ljubljani in Univerzitetni komite ZKS Mari- bor. Do sedaj sem pripravila predloge navodil za naslednje družbenopolitične organizacije: Republiško konfcrcnco SZDL Slovenije, Republiški svet ZSS, RepubPško kon fercneo ZSMS in Univirzitctna konferenca ZSMS Ljub Ijana. Navodila bodo veljavna, ko jili bo sprejela strokovna komisija Arhiva SR Slnvenije. Kakor prav: pravilnik o odbiranju in izročanju aihivskega gradiva arhivu, mora pismeno navodilo obsegati scznrm dokumentarnega gradiva oziioma kriterije za določanje dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega gradiva.4 Sezname dokumentarnega gradiva družbeno politične organizacije, ki ima lastnosti arhivskega gradiva, sem pripravila na podlagi: samoupravnih splošnih aktov družbcnopolitičmn organizacij, gradiva obravnavanih družbenopolitičnih organiza< i-ki je v Arhivu SR Slovenije, gradiva družbenopolitičnih organizacij, ki je ie v arhivih ustvarjalcev, razgovorov s strokovnimi delavci družbenopolitičnih ¿120 Arliivi VI 1983 organizacij. Pri določanju kategorij arhivskega gradiva družbeno političnih organizacij, sem izhajala iz vloge teh organizacij, ki je opredeljena v ustavi. „Ustava iz leta 1974 uvršča razredne in druge družbenopolitične organizacije med organizirane oblike, v kateifti delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in opraviiajo druge družbene zadeve Po ustavi so družbenopolitične orcanizaeijc oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih soeialističnih temeljih in so sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Kot takšne so pomemben uejavnik razvoja in varstva soeia-listične samoupravne družbe. Družbenopolitične organizacije predstavljajo enega temeljev skupščinskega sistema, njihovi delegati pa so neposredno sključeni v sestav skupščin druzbenopo^tičnih skupnosti"5. Vsebinska vrednost arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij izl^a iz družbenega položaja, naljg in vpliva, ki so ga < ružberropclitične organizacije imele in ga Še imajo m eelotni družbenopolitični m družbenoekonomski sistem. Zato gradivo družbenopolitičnili orgai izaeij vsebuje pomembne podatke ne samo za zgodovino svoj: dejav-osti, ampak tudi za dogodke in spremembe iz vseh področij družbenega življenja Arhivsko grad;vo družbenopolitičnih organizaeij ima tako trajen povnen z.a zgodovino družbenopolitičnih organizacij, zt našo splošno in lokalno zgodovino, za druge znanosti in za kulturo nasploh Zaradi določenih podobnosti v delovanju družbenopolitičnih organizacij, sem pripravila seznam kategorij arhivskega gradiva, ki so skupne vsem družbenopolitičnim organizacijam, posebej pa sem obravnavala tisie kategorije arhivskega gradiva, ki izhajaio :z posebne organizacijske strukture in nalog, ki so specifične samo za posamezne družbenopolitične organizacije. Posibne kategorije arhivskega gradiva izhajajo predvsem iz organi zaeijske vloge SZDL v postopku kandidiranja in volitev članov delegacij in delegatov družbenopolitičnih organizacij ter funkcionarjev družbenopolitičnih skupnosti (tako vlogo ima po ustavi tudi ZSS, venuar se gradivo zbira pri Republiški konferenci SZDL), iz družbenoekonomske dejavnosti ZSS, zaradi codelr.vanja z zamep skimi Slovenci in iz mednarodne dejavnosti vseh družbenopolitičnih organizaeij. Zaiadi puscbrre organizacijske Strukture ZSS, sem naredila dva seznama, za Republiški svet ZSS in za republiške odbore sindikatov posameznih dejavnosti. Preden preidem k seznamom, pa moram opozoriti na naslednje: H Osnutek seznama temelji na lastnem gradivu družbenopolitične organizaeiie. 1. Glede na način dela družbenopolitičnih organizacij (temeljna oblika dela organov in delovnih teles družbenopolitičnih organizacij so njihove seje) predstavljajo poleg samoupravnih splošnih aktov najpomemb nejšo kategorijo gradiva družbenopolitičnih organizacij sejni zapisniki z gradivom. Kot gradivo so mišljeni sklepi, stališča, izjave, resolueije, smernice, ki se praviloma sprejemajo na sejah 3. Določene kategorije gradiva, ki sem jih navedla v seznamu ko. samos.ojnt kategorije, bodo velikokrat zajete ze v ok"iru kategorije sejni zapisniki z gradivom in se v tenn primeru ne bodo posebej odbiralc (delovni programi in omočila. mnenja, stališča, ocene, finančni načrti in zaključni računi ftd). 4. Rt-množena in tiskana gradiva, ki jih družbenopolitične ovganiz.aeije prejemajo od drugih družbeno političnih organizacij in cd vseh ostalih družbenih pravnih oseb in društev in se ne obravnavajo ali rešujejo na sejali, ne predstavljajo arhivskega gradiva. To gradivo bo Arhiv SR Slovenije prevzel dire tnood ustvarjalea, rSe gre za gradivo republiških organov in organizacij. Ce pa gre za gradivo družbemh pravnih oseb ali društev na drugih nivojih (mestnem, občinskem), ga bodo prevzeli zgodovinski ali pokrajinski arhivi. 5. Prav tako pc mojem mnenju ne predstavlja arhivskega gradiva vse tisto spisovno gradivo, ki je v evidencah družbenopolitičnih organizaeij največkrat označeno kot prejeti spisi. Sodelovanje z drugimi družbeno-pravnimi osebami in društvi bo razvidno iz evidene k spisovnem gradivu, ki so vključene v seznam arhivskega gradiva. 6. Arhiv je dolžan opravljati varstvo samo nad tistimi kategorijami gradiva, ki bodo s seznamom proglašene za arhivsko gradivo. Dokumentarno gradivo naj bi hranili imetniki po lastni presoji, če za določene vrste gradiva ne predpisujejo časa hranjenja drugih zakoni (zakon o knjigovodstvu itd.). 7. Po zakonu o naiavni m kulturni dediščini predaja'0 družbenopolitične organizacije arhivsko gradivo arhivu po petih letih od nastanka gradiva, če se arhiv in imetnik ne dogovorna drugače. Matične knjige predstavljajo kategorije arhivskega gradim, a jih bo arhiv zaradi daljše tekoče uporabe pri ustvarjalen prevzemal v časovnem obdobju, ki bo daljše od petih let. 8 V arhivih družbenopolitičnih organizaeij se večkrat pojavlja gradivo, ki je označeno kot ,,zaupno". Če je bilo tako gradivo z navodilom o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega proglašeno za kategorijo gradiva trajne vrednosti, potem morajo imetniki pre dajati tako gradivo arhivu skupaj z ostalimi kategorijami arhivskega gradiva, arhiv pa mu mora posvetiti posebno pozornost v smislu praviln"ia o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu6 in pravilnika o pogojih za uporabo arhivskega gradiva: „Arhiv je dolžan varovati tajnost zaupnih podatkov vsebovanih v arhivskem gradivu, ki mu je bilo izročeno. Dokumen te, ki vsebujejo zaupne nodatke, mora izročitelj označiti z oznako „zaupno' in določiti čas trajanja zaupnosti Zaupnost arhivskega gradiva preneha najkasneje po 30 letih od njegovega nastanka, razen v primerih, ko je to izročitelj gradiva posebej označil, vendar tudi v tem primeru rok ne sme biti daljši kot 50 let od nastanka gradiva". Zaupno arhivsko gradivo je dostopno za uporabo pred potekom navedenih rokov, če je potrebno z.a znanstvene raziskave, in sieer na podlagi dovoljenja izročitelja (če je bilo tako določeno v prevzemnem zapisniku) ali direktorja Arhiva SR Slovenije. Seznam dokumentarnega gradiva družbenopolitičnih organizacij, ki ima lastnnsti aihivskcga gradiva 1. Samoupravni splošni akti: statuti, statutarni sklepi, poslovniki, druga pray la o organiziranosti in načinu delovanja družbe nopol itic niti organizacij. 2. Sejni zapisniki z gradivom' — organov in oblik dela družbenopolitičnih organizaeij (kongres, konferenca, svet, odbor, predsedstvo, izvršni odbor, programska in voli i a konferenca), — nadzornih odborov in finančno-adininistrativnih komisij — delovnih teles (svetov, koordinacijskih odborov, komisij in centrov), teles za podeljevanje priznanj in odlikovanj, — d"ugih oblik delovanja organizacije (posvetovanj. _avni* azprav, seminarjev, srečanj, razgovorov, manifestacij, proslav, delovnih razgovorov). Arhivi VI 1^83 la 3. Mnenja, stalisča, oeene, analize, informacije, smer-nicc, pnpombc in izjave organov, oblik dela in delovnih teles družbenopolitičnih organizacij. 4 Programi dela (letni, srednjeročni). 5. Poročila o delu. 6. Poročila o mednrrodnem sodelovanju (obiski tujih gostov pri nas in predstavnikov naših družbenopolitičnih organizacij v tujini). ■7, Letni finančni načrti in zaključni računi. 8. Akti o ureditvi ustanoviteljskih razmerij (sredstva javnega obveSČanja). É>. Matične knjige. JO. Statistike družbenopolitičnih organizacij. 11. Kadrovske evidence voljenih in imenovanih članov organov in delovnih teles družbenopolitičnih orga- uizacij. 12. Gradivo o volitvah v organe družbenopolitičnih organizacij (vse gradivo o prcdkandidacijskih, kandidacijskih in volilnili opravilih za politično-izvrSilne funkcije). 13. Pisarna predsednika (gradivo ki je nastalu s funkcijo predsednika pri določeni družbenopolitičnih organizacijah). 14. Covori predsednika, podpredsednil a in sekretarja (če je politično aktiven). 15. Ankete. 16. Gasila in publikacije družbenopolitičnih organizacij. 17. Fotografije in filmi. 1 8. Spisi o predaji arhivskega gradiva arhivu. 19. Gradivo delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij: — sploini samoupravni akti, — sejni zapisniki zborov delavcev z gradivom, — 1 sejni zapisniki delavskega sveta z gradivom. 20. Spisovne evidence (delovodniki, indeksi, klasiflkr-cijski načrti s karticami). Seznam kategorij arhivskega gradiva, ki so značilne za Republiško ko ufe renco í>ZDL 1 Gradivo o koordinacijski vlogi SZDL v volilnem pro cesu: — vse gradivo o prcdkandidacijskih, kandidacijskih in rabinih opravilih za nosilec vodilnih in drugih funkcij v republiški skupščini in skupsčinah SIS v republiki, za predsednika in člane predsedstva SRS, delegate zveznega zbora in zbora republik *i pc krajin Skupscinc SFRJ ter za delegate v družbeno politični zbor SkupSčinc SR Slovenije. Gradijo, ki nastaja pri delu komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja: — informacije (zapjsi razgovorov, korespondenca), kr se vod;jo pesebej za naje manjšine in izseljence v Italiji, Avstriji in Madžarski (lastnosti arhivskega gradiva imajo tudi posiovnc mfrrrnacije, ki nnsta , ijo pri delu komisije za narodnosti in nrcdnaeir-nalnc odnose), sodelovanje z vsenri organizacijami in strankami navedenih držav. 3. Pritožbe, ki sc nanaSajo konkretno na delo Republiške koiifereene SZDL in cadenea o prošnjah in p'itoí.bah (delovodnik). 4 Plcnumi kulturnih delavcev CP (področje kulture). iznain kategorij arhivskega gradiva, ki so značilne za Republiški svet ZSS Družbeni dogovori o delitvi dohodka, ki jih pod- piše) o Republiški svet ZSS, IS SkupSčinc SRS in Cospodarska zbornica Slovenije 2. Samoupravni sporazumi o delitvi in razporejanju dohodka. 3. Mednarodna dejavnost: — skupna poročila obcb delegacij in protokol (če se podpiSc) — predavanja tujih gostov 4 Diužbcnopolitično usposabljanje: — Zapisniki sej odbora za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje z gradivom, — programi političnega izobraževanja, — pedagoika poročila Sindikalnega izobraževalnega centi a v Radovljici (značilnosti izobraževalnega centra seznami udeležencev, seznami seminarskih del; S. Poročila službe pravne ponoči. Glede na to, da republiški odbori sindikatov dejavnosti opravljajo specifične na'oge v okviru ZSS sem ugotovila določene kategorije arhivskega gradiva, ki so spccifične samo za republiške odbore, in sicer 1. Zapisniki in poročila o problemskih posvetovanjih in akcijskih konferencah ter drugih oblikah medsebojnega sodelovanja osnovnih organizacij posameznin dejavnosti ali panog cziroma osnovnih organizacij iz TOZD, ki so dohodkovno aii drugače neodvisne. 2. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki jih podpišejo republiški odbori in veljajo za r.jihovo dejavnost. 3. Okrožnice republiških odborov. Seznam kategor arhivskega gradivu, ki so značilne za Republiško ktinlercr.co ZSMS 1. Osnovni podatki o mladinskih delovnih akcijah — poročila, ki naj vsebujejo: naziv delovne akcije, kraj, čas, glavno dejavnost, vrednost opravljenih bel, vodstvo akeijc, število brigad, vodstvo brigad, sezname udeležen cev. 2. Koncept obeleževanja in poročila o prireditvah ob „mesecu inlauosti". 3. Govori in referati članov predsedstva Republika konferenca ZS\f> v organih drugih družbenopolitičnih organizacij in v družbenopolitičnem zbaru SkupSčinc SRS Seznam kategorij arhivskega gradiva, ki so značilne za Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana 1. Pravila o organiziranosti in delovanju Kluba mednarodnega prijateljstva. 2 Zapisniki sci koordinacijskega odbora za družbene organizacije in druStva ter programi in poročila, ki jih organizacije in društva pošiljajo koordinacijskemu odboru. 3 Zapisniki sej izdajateljskih . in programskih svetov Radia Študent, Tribune, Knjižnice revolucionarne teorije in Casopha za kritiko znanosti z gradivom. 4. Zapisniki, poročila, plani, informacije in analize prejete od osnovnih organizacij ZSMS, v katere se združujcio cia: ZSMs, ki Študirajo ah delajo ni visokošolskih delovnih organizrcijah združenih v Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani. 5. Vse gradivo, ki nastaja pri koordinacijskem odboru za mednarodno zrnenjavo strokovnih praks. 6. Gradivo Klubu slovenskih študentov na Dunaju in drugih slovcnskin društev r tujine, ki jih prejema komisija za mednarodne stike. ¿122 Arliivi VI 1983 OPOMBE J Zakon o naravni in kulturni d diščini, Uadni list SRS, it. 1/81. 2 Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arliivu, Uradni list SR5, 3t. 34/8], popravki Uradni list SRS, it. 2/82. 3. Seznam druibenoprivnih oseb in društev, Uiadni list SRS, St. 29/82. 4 2. člen pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu 5 Di Majda Strobl, dr. Ivan Kristan, mr. Ciril Ribičič, Ustavno pravo SFRJ, Ljubljana, fehruar J976, 'tran 170 in 173. 6 9. člen pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu. 7 J. člen pravilnika o pobojih zi uporabo arhivskega gradiva, Uradni list SRS, St. 34 '81, popravki U">dni list SRS, it. 2/82 SUMMARY INSTRUCTIONS FOR ¡WEEDING OF THE IF,CORDS OUT OF T "E ly'JMENTARY MATERIAL OF THE SOCIO-F OLIT1CAL ORGANIZATIONS Mateja Jeraj In accordance with the Nature and Culture Inheritance Act are the record offices ohliged to prepare written instructions for weeding of the records out of the documentary materia! Intention of the report is to describe the instructions outline in weeding the records out of the socio-political organizations. The instruction comprises the introduction, the list of the records categories, common to all socio-political organizations, listss of categories, spculic only for individual socio-political organizations, ana explanation of the lists of remrds categories. delo arhivov in arhivskih orga-iizaeij ARHIV SR SLuVlîNJJE Delovno poročilo za leto 19X3 Arliiv Sil Slovenije je republiška upiavna strokovna organizacija. Nîcgovc pristojnosti so določene z /.akti-îKinj o republiški upravi (Urad ni lisi S1ÎS, št. 29/74), / Zakonom o sistemu državne uprave (U/adm list sKS, šl. 24/79) ¡11 z. Zakonom o naravni 111 kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81). Arliiv ima svoje delovne prostore in depojc v Ljnbliani, Zvezdarska 1, začasne ticpoje pa l ud i na Cankarjevi 5 ¡11 v gradu Lisičje pn Ljubljani. Dcpojc na Cankarjevi 5 smo sedaj obnovili. Organizacijsko se arliiv deli na sektor za odbiranji, zbiranje in hranjenje arhivskega gn Jiv; ter SLO in DS (4 strokovni delavet, 1 manipulant), sektj. za obdela n, evidenco in upoiaho arhivskega gradiva (12 strokovnih delavcev, 1 manipulant), sektor za konservaujn a restavracijo (7 dclaveev) in sektor skupnih služb (lf) ie* lavecv). Število delaveevje ostalo nespicmcnjciio: 35. Programska usmeritev jc temeljila na zakonskih določilih in jc bila opredeljena v srednjeročnem programu razvoja in dela arhiva 1981 1985 1er delovnem načrtu za leto 1983. Delo jc potekalo v okviru sekimjiv. po poiicbi so pri porameznih nalogah sodelovali delava drugih sektorjev. Od delovndi nalog, ki izhajajo i; Zakona o naravni in kulturni dediščini, smo pripravil kriterije valorizacije m piegled kategorij zrluvskegr. gradiva nckalerih ustvarjalcev. Pregledali smo dokumentarno gradivo 37 nslvaiialeev, jim dali navodila o urejanju dckmncnlaincga gradiva, o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva in o pripravi gradiva za izročanje Evidentirali smo arhivsko filmsko gradivo pri UTV l.jnbljaua 111 dr. Robertu Neiibaiicrju. Dajali smo strokovna navodila arhivsko-muze ski služb. Univerze hdvarda Kardelja v Ljubljani. Olrjjali smo tudi naloge materialnega vaistva arhivskega in dokumentarnega gladiva pri imclnikih Od imetnikov smo prevzeli 33 fondov ali delov fondov, spisovnega gradiva 111 58 škalel filmskega gradiV.t Odkupili smo 2 Škatli aibivskega gradiva in sprejeli 2 privatna fonda. Za delavce, ki dclaio z dokumentarnim gradivom ¡11 od katerih arhivsko gradivo prevzemamo, sum organizirali dva scmmnija: dvodnevni seminar 2(i. in 27. maja v Ljuhljam pri Delavîki univerzi Bons Kidrič 111 14.decembra v organizaciji Višje npiavnc šole, kjnr smo obravnavali predvsem kategorije aihivskcga grabiva Uredili smo 186 škalel .fonda Deželni zbor in odbor za Kiaiijsko (dele regjstraturnih fasciklov IV V.), uredili in popisali 32 škntcl fond? Okrajno glavarstvo Logatec, 25 fasciklov gradiva VII! oddelek [lanske upuivc Diav-ske banovine. 1929-1934, 13 fascikkiv fo^da Prczidij Lj.idske skupščine Ljudske republike Slovenije, 1947- 1952, 25 fascilkiv odseka z.a izgradnjo narodne oblasti pri predsedstvu 5M)S, komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, svci za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, 7 fasciklov fonda Izvišni odbor OP*. 1944 — 1945, uredili 21 škalel Deželnega sodišča v Lju-bljar.i, 1898, 1900. 190K, 1912, 1913, 1916,41 škatcl Okrajnega sodišča v Ljubljani, civilne zadeve, 1853, 1862, 1872-]375, ]?o0) ]K93, 1896, 1898, pop'sali privatna fonda dr. Julija l:clachcrja (1 fase) 111 dr. Karla Gro sma 1111 a, urejevali delavske Katica Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, uredili in popisali smo 34 fasciklov fonda Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, uredili fond Centralni komite Ljudske mladine Slovenije 4 konvcluie Deželne vlade v Ljubljani, tehnično uredili 45 fasciklov fonda Okrajno glavarstvo Radovljica, popisali r.ovo prevzete prepise mrliških matičnih knjig, 1945 1976 Vse urejeno gradivo je bilo ludi tehnično urejeno Za objavo jc bil pripravljen inventar graščina Dol Izdelana je bila kartoteka icpnhliških upravnih organov, 1950- 1953. Evidence o arhivskem gradivu smo vodili v smislu pravilnika o vodenju evidenc. V akccsijsko knjigo smo vpisali 33 vpisov. 1'ripiavili smo dosjeje zbirk 111 delno za tonde uprave. Vadili smo evidenco arhjvskrga gra diva, ki je pn imetnikih. Vodili smo dokumentacijo o arhivskim giadivn, ki i: zunaj območja SR Slovenije in zadeva SR Slovenijo in Slovence (v Vojnem arhivu na Dunaju, v Župnijskem arhivu v Szombalhelyju, v Filmskem arhivu Nemškega arhi,ra v Koblenzu). Uporaha aihivskcga gradiva jc bila organizirana v čitalnici, ki je odprta od fi.30 do 15 30 m ob sredah do 17. ure. V čitalnici jc bilo 367 uporabnikov, od tega 43 tujih državljanov, arhiv so obiskali 1644-krat. V čitalnici jc bilo izposojenih 4121 cuoi (fasciklov m map). Uporabnikom jc bilo izdanih 518 mikrofilmov in 8340 kserokskopij poleg lega smo v picslorih arhiva picd-vajali uporabnikom 25 filmov, izven arhiva smo izposodili filme Filmskemu muzeju, ŠKUC, Viha filmu, |a. Naloge pri vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije po Sporazumu iz leta 1923 in Protokolu iz leta 1958. V arhivtr je sedež komisije slovenskih ekspertov za izvedbo Sporazuma iu Protokola. Sodelovali smo pri delu skupin in podkomisij ekspertov. V l. delovni skupini smo 1 .:videntirali gradivo triangulacijskih operatov v Vojnem arhivu na i>niaju, registre patentov v Avstrijskem patentnem uradu, statistično gradiva v Centralnem statističnem uradi: in to gradivo z avstrijskimi eksperti identificirali. Za arhivsko gradivo, ki spada pod VI. člen sporazuma smo koordinirali dela v Jugoslaviji. Oktobra 1983 smo prevzeli gradivo fondov: C.kr, kmetijsko ministrstvo, Ministrstvo /a javna dela, Trgiriusko ministrstvo, Ministrstvo z.a uk in bogocastie in del zbirke načrtov Piometncga arlVva, del jožefinskega katastra za Štajersko in 2Ki? listin celjskih grolov. Sodelovali sme pri delu 11., 111. in IV. delovne skupine. Pripravljali in sodelovali smo pri informacijah in poročilih o teh delih za izvršni-svet skupščine SR Sloveniie, druge organ^ in Zvezni sekretariat za zunanje zadeve. Naloge pri vračanju arhivov po Osimskih sporazumih iz Italrr so bile omejene le na priprave za nadaljevanje pogajanj. Uskhjevanje u, pospeševanje razvoja arhivske službe v republiki Sodelovali sme pri sestavi navodila o pisarniškem poslovanju upravnih organov in predlogih rokov hranjenja dokumentarnega gradiva pri republiških upravnih organih Z zavodom La Šolstvo SR Slovenije smo pripravili enodnevni seminar o pouku arhivistike v kultiroleškem in družbos'ovnem usmerjenem programu. Za Zavod za šolstvo ".mo pripravili tudi oeenc učbenika dr Jožeta Žontarj. Arhivi stiie a. Spremljali smo priprave programskih zasnov za programe višje šolskega in visokošolskega izobraževanja. Pripravili smo osnutek pravilnika o na činu vzdrževanja in varovanja arhivskega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo. Nudiii smo strokovno pomoč drugim arhivom v republiki Na strokovnem izpopolnjevanju je bila delavka Zgodovinskega arhiva v Celju Ob poplavi depojev Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici smo sodelovali pri delu strokovne komisije Pokrajinskega arhiva, ki se je bavila s strokovnimi problemi reševanja poplnv'jenega gradi 'a. Osušili smo 101 taseikel arhivskega gradiva tu najbolj ogroženo gradivo restavrirali. Pri arhivtr imu sedež izpitna komisija za delavec v arhivih. Kot pripravo za strokovne Izpite iz arlnvisticue dejavnosti smo organizirali tečaj v časti od *!. do -l. novembra, od 7. do 10. novembra in 2. (kcemhia. Udeležilo se ga je 25 tečajnikov. V času od 22. iin 2(>. decembra je opravljale strokovni izpit iz aihivističire dejavnosti 9 kandidatov z visoko izobrazbo, 1 kandidat z višjo in 5 kandidatov s srednjo izobrazbo. Strokovni izpit so opravili vsi kandidati Sedem kandidatov je odložilo opravljanje izpita iz tujega jezika za eno leto. Usklajevali smo -raziskovalno dejavnost v okviru LUP Arhivistika preko Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete pri PORS-ti 10 ter pripravljali profirame in poročila o arhivski službi. Pri arhivu je kourdrnaeijskr odbor slovenskih arhivuv, ki je na 6 sejah obravnaval tekočo problematiko in usklajeval delo v arhivih. Ibipravili smo podlage za ptoblein-sko konferenco o arhivski službi v SR Sloveniji pri RK SZDL Arhiv koordinira tudi mednarodno izmenjavo z Zavodom za mednarodno znanstveno, tehnično in prosietno sodelovanje. Delavci arhiva so sodebvali v delil Arhivskega društva Slovenije z delom v organih društva pa tudi z referati na 11. zborovanju društva v Catežn in z urejevanjem glasila Arh",i in posvetovanju v Radencih. Delavci arhiva so sodelovali tudi pri delu Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, in sicer pri pripravi vodnika Arhivski fondi m zbirke arhivov SRS, pri delu komisij in projektih zveze (Profil sodobnega arhiva). Delavci arhiva so sodelovali tudi v Zgodovinskem društvu za Ljubljano ter Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, v svetu za tradicije pri RK SZDL, programskem svetu RSS, Znanstveno raziskovalnem eentru za izselje-ništvo pri SAZU. Odbor za SLO in DS je reševal tekoče naloge in vodil naloge, ki so bile povezane z vajo Golovec 83 V sektorju za konservacijo, restavracijo in reprodukcijo arhivskega gradiva smo konservirali in restavrirali 1 1840 listov arluvskega gradiva, 131 zemljevidov, 6 plakatov, 35 pergamentnilr listin, 2S pečatov, 13 razglednic, 12 grafik in slik, 212 običajnih vezav in -36 starih vezav. Delo smo opravljali za Arhiv SR Slovenije, za arhive in muzeje v S loven u i ter za nekaj privatnikov. Delavei tega sektorja so sodelovali z Institutom za echilo/o in papir, na 5. mednarodnem grafičnem restavratorskem simpoziju v llaagtr, z restavratorsko delavnico lîiblioteke Ma tiče srbske in Arhiva Hrvatske. Dclaiei arhiva so obiskali Mestni arhiv in Mestne biblioteko 1er Državni arhiv v Milanu in se seznanili z arhivistično in konservatorsko prakso. Arhivi V] 1983 125 D jlovni program Arhiva SR Slovenije za leto 1984 ftlovni načrt za leto 1984 Letni delovni program sloni na Srednjeročnem razvojnem in d 'evnem načrtu Arhiva SR Slovenije 1981-1985, ki je bil sprejel 16. februarja 19R1. V niem so predvidene naloge, ki izvirajo iz Zakona o naravni in kulturni dediščini (U/adni lisi SRS.Sl. 1/81), Zakona o državni upravi (Uradni lisi SRS, Si. 24/77) in pravilnikov, ki so izSli na podlagi Zakona o naravni in kultur n| dediščini. Upoštevane so tudi naloge, ki izhajaio iz projektov za Zgodovino Slovencev in diugc družbene potrebe. Sektor za varsivo arhivskega gradiva !. Sodelovanje pri pripravi pravilnikov: pravni,>k o strokovni obdelavi, izdelavi inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo, in pravilnih o načmrr vzdrževanja in varovanja arhivskega in dokumenta rnega gradiva pred poškodbami, uničenlcm in izgubo 2. Odbiranje arhivskega padiva iz cOr.umeniarnega gradiva, valorizacija irluvskcga iz dokumentarne-a eradiva icpubliških upravnih organov, in družiti družbenih pravnih oseb, priprava navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradi a za imetnike arhivskega gradiva in nadzor nad odbiranjem arhivskega gradiva. Evidentiranje arhivskegr gradiva druitev, '.i irro' ajo svoje gradivo Adiivu SR Slovenije. Obdelava odgovorov na vprašalnik. 3. Nadziranje materialnega varsiva arhivskega in dokumentarnega gradiva pri imetnikih 4. Pridobivanje arhivskega gradiva: prevzemanje arhivskega gradiva po dogovoru z imetniki. Odkup arhiv skega gradiva (sodelovanje pri ocenitvah redni obiski antikvaiiatov). Evidentiranje arhivskega gra diva v privatni lasti. 5. Strokovna obdelava arhivskih fondov t zbirk izdelava in objava inventarjev ter drugih pripomočkov za uporabo. Viccdomski urad za Kranjsko, utbarske zadeve, priprava invenlarja, Deželni slanovi za Kranjsko I. reg., popis, Erancisceiski katasier, popis, Deželni zbor in odbor za Kranjsko 1861 — 1918 (nadaljevanje del), uredilev dela fonda od leg. lase, ' — 3, Deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani 18^0-1918, scri;a konvolutov (tehnična ureditev), Vili. oddelek banske uprave Dravske banovine 1935-- Srcsko načelstvo Logatec, Sresko načelsivo hadovljica, oziroma okrajno glavarstvo Radovljica 1849 -1941 (tehnična ureditev in sumarni popis) l'rezidij Ljudske skupščine LRS 1945 -1952 Narodna vlada LRS '945-1956 Ministrstvo za kmetijstvo LRS Komisija za strokovne izpile državne uprave: državni sekretariat za gospodarstvo, SIS za indusU;jo m obrt, SIS za industrijo, SIS za splošne gospodarske zadeve, SIS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve 19^6—1965, tehnična uredilev, Okrožno sodišče v Ljubljani, prej Deželno sodišče v Ljubljani 1398— 1945. civilne in kazenske zadeve: ločitev gradiva od gradiva okrajnih sodišč, ločitev gradiva po vpisnikih - nadaljevanje, Zveza sindikatov Jugoslavije, Glavni odbor za Slovenijo s predhodniki, Gavm odbor enotnih sinoi katov Slovenije, Glavni odbor Zveze enotnih sindikatov Slovenije 1945 -1949, priprava inventaija za tisk, 1950-1952, uredilev dela fonda ZbirKa filmskega arhivskega gradiva, prevzemi filmov, urcdif.ev evidenc za novo kopirane in pridobljene filme, evidentiranje dela filmskega arhivskega gradiva in gradiva RTV, izposoja filmov, pregledovanje filmov Božidarja Jakca, identifikacija vsebine in popis filmov, pregled novih kopij, foto-dokumentacija, sodelovanje pri oddaji RTV Ljubljana NOI) na Slovenskem, evidentiranje fiimsKega gradiva TV Koper, obisk Jugoslovanske kinoteke zaradi primerjave evidenc o tednikih 1941 — 1945, oprema filmskih škatcl z etiketami Kolo jugoslovanskih sester priprava Inventaría za objavo Klub koroških Slovencev, priprava inventarja za tisk Graščinski arhiv Turn pod Njvnn gradom - ureditev in popis gradiva, Graščinski arhiv Dol (priprava invenlarja za objavo), ■ Felachcr dr. Julij, uredilev in inventar Zbirka matičnih knjig, dopolnitev popisa z novo pridobljenimi knjigami in lehnična uredilev, C, Ki Notranje ministrstvo na Dunaju in c.kr 1'ravosodno ministrstvo na Dunaju, spisi 1888--1918, ki so bili prevzeli na podlagi Sporazuma iz. lela 1923, ureditev in popis gradiva Tematski vodnik po urbarjih v Arhivu, Vodič po irbivAih fondih Arhiva SR Sloveniji (metodologija dela in elemenli, pripravljalna dela) Uredile se bodo konlaktne kopiic in lilmi nastali oh razstavah Arhiva. 6. Vodenje evidenc arhivskega gradiva. Evidence o arhivskem gradivn bomo uskladili z novim Pravilnikom o sestavi in \odcnju evidenc arhivskega gradila. Začeli bomo vodili register fondov. Nadaljevali bomo z vodenjem drugih evidenc, Začeli bomo voditi zbirno evidenco arhivskega gradiva v SR Slovenci. Vodili bomo dokumentacijo o arhivskem gradivu, ki je izven območja SR Slovenije ler zadeva SR Slovenijo in Slovence V Arhivu se piše tudi Kronika Arhiva Sli Slovenije. 7. Uporaba arhivskega gradiva. Gradivo bomo dajali v uporabo za raziskovalne, študiiske in splošno informativne namene uporabnikom v čiialmei vsak dan od 8 30 do 15.30 ure oziroma ob srcaah do 17.30 ure Arhivsko gradivo bomo izposojali za razstave, ki in prircjaio zavodi s področja kulturne dediščine in drugi. 8. Materialno varsivo arhivskega gradiva v arhivu: opremljal, arhivsko gradivo, vzdiževali red in čistočo v skladiščih, merili temperaturo in vlago in previjali filmsko arhivsko gradivo. 9. Bibhoieka Arhiva bo dopolnjevala knjižni fond z arhivsko periodiko, s publikacijami s p(o bibliotekar pripravil seznam novopridobljcnih knjig 'n revij, Urejena bo periodika. ¿126 Arliivi VI 1983 10. Kulturno prosvetna dejavnost: sodelovanje s šolami pri pouku zgodovine in arhivistike, informiranje dijakov srednjih šol in študentov višjih in visokih šol o aihivih in arhivskem gradivu, sodelovanje v Svetu za tradicije pri RK SZDL in odboru za muzeje, arhive in spomeniško varstvo pri istem svetu, razstavna dejavnost: pripravljalna dela za razstavo Sle venci na tujem in razstava ob dnevu arhivov 20. oktobra, postavitev stalne razstave Arhiva. Za stik z občani ima Arhiv 20. oktobra Dan odprtih vrat. 11. Znanstveno raziskovalna dejavnost. Arhiv se vključuje v raziskave na področju arhivistike in pri razi* sk o vanju zgodovine Slovencev. a) znanstveno raziskovalna dejavnost Arhiva: Pri posebni razisKOvalni skupnosti za humanistične vede so prijavljene naslednje teme* Nacionalni in socialni programi pri Slovcneili 19MP—1890, Osnove valorizacije arhivskega gradiva za proučevanje republiške uprave od leta 1945 dalje, Razis kovanje zgodovine Slovencev 1945—1976, Viri za Zgodovino Slovencev v madžarskih Kulturnih institucijah di Bogumil Vošnjak, Dnevnik b) Sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu drugih znanstvenih ustanov z raziskavama: Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, objava del dr. Antena Fistra in Urbaiji na Slovenskem. 12. Izdaiateljska dejavnost. Arhiv bo v letu 1984 izdal: dr. Marija Ve^bič, Deželnozborski spisi kranjskih deželnih stanov 11, 1516-1519 in kazalo k 1. in 11. zvezku in prevod povzetkov, Mateja Jeraj in Mirija Grabnar, Inventarji dr. Julij Fclacher, Klub koroških Slovencev, Kolo jugoslovanskih sester Mateja Jeraj, Zveza sindikatov Jugoslavije, Glavni odbor za Slovenijo 1945-1949 Ema Umek, Graščina Dol 1., 11. Maida Smole, Vicedomski urad za Kranjsko 1, Eccle- siastica. 13. Usklajevanje arhivske službe v republiki in sodelo-vame v republiških strokovnih organizacijah in organih. Arhiv bo skrbel za koordinacijo strokovnega dela med arhivi in za dela v zvezi z delom koordinacijskega odbora ari /o v, nudil pomoč pri izobraževanju dclavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom v državni upravi, pri Arhivu je sedež izpitnih komisij za strokovne izpite delavcev v arhivih, nudil pomoč pri izobraževamu delavcev v arhivih, pri Arhivu je sedež izpitne komisije za preizkus strokovne usposobljenosti za delavec, ki delaio z dokumentarnim gradivom, dela v zvezi s komisijo, vodil seminarje za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom, sodeloval pri pripravi priročnika za delo z dokumentarnim gradivom, sodeloval pri urejanju strokovnega glasila ARHIVI sodeloval pn pripravi VIRI (dnevnik ar. liogumila Vosnjaka) sodeloval v medresorski komisiji za pisarniško poslovanje, rodelova pri Arhivsko muzejski službi Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. 14. Sodelovanje j i izvajanju programa Arhivskega društva Sloveniji. 15. Strokovno ¡zapolnjevanje dclavccv bo v mejah srcJnjjrojnega programa, kjer načrtujemo: uvajanje pripravnikov, opravljanje strokovni, izpitov, st >- kovno izpopolnjevanje na (11. stopnji, dopolnjevanje jezikovnega znama, izmemave s tujimi art skimi delavci oziroma s strokovnim izpopolnjevanjem v arhivih v SFRJ in v tujini, udeležbo na strokovnih zborovanjih in kongresih, ki jih pripravlja Arhivsko društvo Slovenije oziroma Zveza arhivskih delavcev JugoSiavije in Mednarodni arhivski svet, kjer bodo sodelovali tudi kot referenti ali diskutanti, in na drugih seminarjih, ki obravnavajo problematike arhivskega gradiva, z udeležbo na drugih, predvsem zgodovir.sk zborovanjih, ogledi arhivskih razstav doma in v tujini. 16. Nalogr s področja SLO azurirali bomo obrambni in varnostni načrt, načrt CZ in NZ Arhiva, voaili delovodnik spisov LO in DS, pripravili Ltni finančni načrt za potrebe LO in DS, sodelovali pri pripravah za sprejem navodila in izvajanje določil navodila za pripravo, zaščito in varstvo arhivskega in aoKumentarncga gradiva v neposiedni vojni nevarnosti in v vojni in iskanje lokacij za gradivo kategorije E, kategorizirali arhivske gradivo, ki ne sme priti sovražniku v roke, imeli sestanke z. referenti za L O pri ustvarjalcih arhivskega gradiva o zavarovanju arhivskega gradiva v primeru oboroženega napada, v vojni in ob naravnih nesrečah, nabavljali opreme za LO in DS, pripravljali in vodili varnostno in zaščitno mikrofilmanje arhivskega gradiva kakor tudi evidenco posnetega gradiva, sodelovali s KS Prule, občino Ejuhljana Center, RKK in RSLO, z referenti za LO in DS v zgodovinskih in pokrajinskih arhivih v iiRS in z arhivi v SFRJ. 17. Naloge v zvezi z vračanjem arhivov — iz Avstrije po Sporazumu iz leta 1923 in Pro tokolu iz leta 195? z Avstrijo: 1. grupa za dunajske arhive. Evidentirali bomo gradivo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju za mikrofilmanje Prevzemali gradiva v Avstrijskem državnem arhivu. Sodelovali pri delu ((.—V. grupe — iz Italije poOsunSKih sporazumih. Služba za konservacijo, restavracijo in reprodukcijo arhivskega gradiva Konservirali in restavrirali bomo za Arhiv SR Slovenije: 21 delovodnikov deželne vlade, 5 rokopisov, 10 perga-mentnih listin, Florjančičev zemljevid, nekaj načrtov, 2 faseikla spisovnega gradiva in bibliotečno gradivo; za Pokrajinski arhiv Koper: 80 listin, od tega 70 perga-mentnih, 6 knjig, 20 zemljevidov in 2 notitikc, za Pokrajinski arhiv Nova Gorica: 24 knjig, za Pokrajinski arhiv Maribor: 6 knjig; za Arniv CK ZKS in 1ZDG: laminirali dokumente; za Grad Snežnik: restavrirali Florjančičev zemljevid; za Zgodovinski arhiv Ljubljana 8 kmig. Poleg tega bomo konservirali in restavrirali še gradivo knjižnic v Novi Gorici in Kopru ter Zgodovinskih arhivov Celje,Ptuj in Kotor. Dokončali bomo napravo za mokro restavriranje papirja, nadalii vali sodelovanje z Institutom za celolozo in papir, RSNZ in drugimi, iskali možnosti nabave osnovnih sredstev za mikrolotolaboratonj, poskušali bomo uvesti nove metode pri konservaeiji pisnega gradiva oziroma uvajati nove vezave, ohranjali in razvijali spccialnc vrste vezav knjižnega gradiva v starih originalnih vezavah, raziskovali in delali analize na področju ohra- Arhivi VI 1983 127 njanja papirja in novejših pisnih podlag, mikroklimc irf uvajanje standardov. Strokovno se bono izpopolnjevali v okviru sekcije za restavraeiio gradiva pri SDAliJ, navezali slike za StroKovno sodelovanje s konservaloiskim oddelkom Univer ziletne biblioteke v Jeni glede nielodc konscrvacije nisnega gradiva s cepljenjem, z Institutom Alfonso Galo v Rimu, Arhivom Jugoslavije in BibUoteko Srbije, restavracijsko delavnico v Gradcu ali na Dunaju. Pelo v upravi je organiziiano skiainc racionalno V pripravi je prehod na avtomatsko obdelavo računovodskih in knjigovodskih zadev. V strokovni službi se je oglasilo 348 strank zaiadi študijskih, pjedvsem pa upiavnih zadev, tajništvo je imelo 1?48 strank. Izdelanih je bilo 986 arhivskih skatel, od tega ?00 biczplačno pa ailnv v Novi Gorici kot pomoč ob poplavi Arhivisti so opravili 137 daktiio-grafskih nr (strokovni teksti, gradiva), v tajništvu je bilo opravljenih 1110 daktilografskih ui. Sfokovni svet je imel 17 sej, zanje je bilo porabljenih 177 ur. Bilo je 17 rednih in izrednih sej samoupravnega oigana (244 ur), 35 je bilo sci raznih Komisij (76 ur), za podiocje 5IjO in DS je hilo poiabljcnili 106 ur. Udeležb delegatov na sejah raznih skupnosti je bilo 13 (39 nr), 12 je bilo udeležb na sejah sindikata (15 ur), 16 udeležb (28 ui) na ZK, 62 dni je bilo skupne izrabljenih zz strokovne posvete in seminarje (od tega 4"?6 ur za strokovne izpite). Stanje arhivskega giadiva je bilo picglcdano v 54 delovnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in društvih vseh občin. V sodelovanju z Delavsko univerzo Celje so arhivisli pripiavili 2 seminarja (80 udeležencev) za arhivarje imetnikov arhivskega gladiva in na njih tudi piedavali. Trije sodelavci so opravili strokovne izpile, 2 za naziv aihivista, 1 za arhivskega icfcrenta. ZGODOVINSKI ARHIV CELJF Delovno poročilo za leto 1983 1- Izhodišče za delo Izhodišče za delo Zgodovinskega aihiva Celje v leln 1983 je bil okvirni družbeno potrjeni letni delovni načrt aihiva za leto 1983, ki je temeljil na veljavnem siednjcročncm načrtu za obdobje I()S1—1985. Zgodovinski arhiv Celje je opravljal svoje naloge na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini za občine ustanoviteljice arhiva Celje, Brežice, Iliastnik, Krško, Laško vloziijc, Sevnica, ■jlovcnske Konjice, Šcntjui pii Celju, Snarjc pii Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagoijc ob Savi in Žalec. Delo je bilo v letu 1983 načilovano na realnih kadrov škili, finančno-matciialnih in prostorskih pogojih. Letni delovni načil je bil izpolnjen v celoti, vendar bistveno zaostajamo pii izpolnjevanju delovnega načrta za tekoče srednjciočno obdobje. I- Kadri Vse leto je bilo v aihivu zaposlenih 12 delavcev, od lega v arhivski stiokovni službi 9 (6 visoka, 2 višja, in I srednja izobiazba) in 3 v upravi. Med letom Sta odšla 2 aihivista, na novo Sta se zaposlila dodatnih novih zaposlitev v letn 1983 ni bilo. Zase denost v strokovni službi je glede na potrebe daleč pod spodnjo mejo in dopušča le omejeno specializacijo pri oprav lanju aihivskih strokovnih dci. 2. Finančno in materialno stanje Financiranje Zgodovinskega arhiva Celje je potekalo v okviru svobodne menjave dela med aihi.om ici 14 občinsKimi kulturnimi skupnostmi (60%) in 14 pio-računi občin, sknjiaj je bilo torej 28 Ihiancciicv Pri nekaterih so bili poticbni izredni napori, de so poravnali s/oje obveznosti do arhiva vsaj zadnje dni decembra. Še vedno pa nekateri pri le valorizacij i med letom ne upoštevajo tudi aihiva1. hi reševanju finančne problematike je bil arliiv dc'ežen učinkovite pomoči sedežne občine v Svetu občin celjskega območja pa ludi v Zasavju in Posavju. Posebne pomoči je bil arhiv deležen s strani Kulturne skupnosti občine Celje, ki je saina z dotacijo omogočila piičetek varnostnega mikrollluianja in odkup foloteke Pelikan. Osebni dohodki so bili zagotovljen. :ia družbeno dogovorjeni lavni. Do 15. jauua'ja 1984 je bil finančni načil za leto 1983 realiziran v viš.ni 98%. Po materialni plati je bilo omogočeno načrtovano redno delo v celoti kol v preteklih letih PicpiesKanih je bilo nekaj delovnih prostorov, urejen prostoi za knjižnico, prebcljeno 1 večje arhivsko skk dišče in vanj nameščenih 20 trn kovinskih polic, kar je omogočilo uodaten prevzem arhivskega gladiva. Pel velikih oken v skladisču diagoccncga, na novo plev-žetega giadiva ob resrilueiji iz Avstrije, je bilo opremljenih s kovinskimi zaščitnimi križi Prostorski pioblem arhivskih skladišč ostaja osrcqnji problem arhiva skupaj s kadiovskmi. Zaraai tega je bil arhiv prisiljen usmeiiti del svojih kadrovskih zmogljivosti arhivom imetnikov arhivskega gradiva na terenu. Pozornost je bi'a usmerjena skrbi za ohianjanjc arhivske kulturne dediščine. V nekalciih primerih je arhiv pied-lagal pristojnim občinskim organom uvedbo upnvneg^ pcstopKa zaradi kršitve določil arhivskega zakona, v vseh primerih pa jih je sznanjal z ugotovljenim stanjem. Skupščina občine Sevnica je zaprosila za pudrobnejSe ¿501 Arliivi VI 1983 Doročilo o stanju arhivske kulturne dediščini na njenem i adročju zaradi obravnave na zasedanju skupščine. II. Strokovna služba I. Prezvemanje in evidentiranje novega arhivJcega gradiva 1.1 Prevzeto je bilo 60 tm dokumentarnega in arhivskega gradiva ObLO Mozirje (1962) in SOb Mozirje (1963--196ti); 3 tm aihivskega gradiva Rudnika Za-buko^ica (1 *99—lq7QV 8517 koM. fotografij fr-loteicc Pelikan (1932-1957): 15 tm arhivskega gradiva SLO Celje (1950- 1983); 1 tm Zbirke odredb in zakonov (18. stoletje). Nadalje smo prevzeli arhivsko gradivo na podlagi Sporazuma iz 1923 in Protokola iz 958 listine Minoritskeg? samostana v Celju (XV. -XVIII. stol., 24 kom), listine trga Šentjur pri Celju (17,, 19. stol., 2 komj, rokopise (7 kcm), Okrožni urad Celic (1854-1865, 5 fa-ciklov,, Okrajno glavars*v , Celje (1850-1865, 0,2 tm), O ki jni gradbeni urad Celji (1857- 18'1?, 0,1 tm), Okrajni urad Vransko (1845-1868, 1 fascikel), Okrajni urad Konjice (1804- 1F67, 1 kom), Okrajni ur" Šmarje pri Jelšah (1854- 1868, 1 «ciKI), Okrajni urid Gornji grad <1852-1868, 1 fascikel), "ikrajni urad Rogatec (1845-1868, 1 fascikel), Okrajna gosposki Laško (1848, 2 fascikla), Okr jni urad Laške (1854-1868, 1 fascikel), Ečrti za okrožje Celje (18., 19. stol.), arhitektura, gradnja Cest. 2. Administrativna obdelava gradiva 2.1. Urejeno je bilo gradivo SOb Celje (1962, 1963) Ob10 dozirjr (1962-1963), Ob Mozirje (1963-1966}, fond Rudnika Zabukovica Libop, urejeni in popiari so bili KLO z območja sedame ot :ine Brejce fl945-19?2) in Ob LO s tega območja (1952,1955), KLC in ObLO z območja se dan i e občine Sevnica (1945-1952) (1952-1955), KLl Smlovnik, občina Krf-o ' (1945 -1952), KLO n ObLO z obmooja sedanje občine Smarjt. pri Jelšah; skupno 37 fo dov; KLO Šcnriur dh Celju, administrativno je bilo obdelano gradivo fonda SLC Celje, Popisana je bila fototeka Pelikan, 3. Arhivistična obdelava gradiva 3.1. Izdelava inventarjev za fonde" KLO in ObLO s področja občine Šmarje in KLO Šentjur pri Celju, sodstvo: Gosposčina Blagovna, Farni urad Braslov-če, posestvo Bmde pri Vranskem, v obdelavi je Gosposčina Brežice; Gospodarstvo: F.MO Werten Celje, Klavnica Petrov-če, Spodnjcštajerski narodni svet, Zbirka graščine Atters Podčetrtek; izdeiava historiata dr. Ivana Dečka; Kulturna skupnost Celje. 3.2, Delo na Vodniku SRS in po fondih Zgodovinsicega arhiva Celje. 3.3, Opravljeno je bilo delo na registri fondov v arhivu in delno na evidenci imetnikov arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv Ažurirana je bila akcesijska knjiga. Delno so bili nastavljeni dosjeji imetnikov arhivskega gradiva, 3.4, Odbrano je bilo gradivo za miKrofilmanje iz fonda Perčeva zapuščina in gradiva iz restitucije (listine, rokopisi, načrti, Okrajni "radbeni urad Celje, Okrajno glavarstvo Celje — skupaj 10.000 posnetkov). 3.5, Nastavljena je bila inventarna knjiga za listine, obrt in urbarje. Izdelana so bila navodila za odbiranje arhivskega gradiva in arhivskih dokumentov, gradiva za področje šolstva, gospodarstva, sodstva in družbenopolitičnih skupnosti. 4. Raziskovalno in publicistično delo 4.1, Izdelava historiatov in delo na Vodniku po fondih Zgodovinskega arhiva Celje, 4.2, Referat: Družbenopolitične organizacije in njihovo arhivsko graaivo na območju Zgodo,rinskcga arhiva v Celju, 4 3. Sodelovanje s predstavniki javnega obveščanja. 4.4, Priprava gradiva za seminarje za strokovno usposabljanje delavcev družbe no pravnih oseb ter člane društev, ki delajo z dokumentarnim gradi/om. 5, Vzdrževanje, varovanje in opremljanje gradiva 5,1, Redno razpraševanjc deponiranega grauiva v skladiščih in prezračevanje ob nadzoru odprtih skla diše. 5 2. Izdelava škatel za obdelano gradivo, vlagan arhivskega gradiva v škatle*in opremljanje z na'cpkami (900 ikatcl), montaža polic v lastni režiji, razna preurejanja. 5,3. Izbor gradiva za restavriranje in opravljanje lažjih restavratorskih, posegov (restavriranih 8 dokumentov), 5 4. Tehnična zaščita mikrofilmov in restavnranega gradiva. 5.5. Vse urcieno gradivo je bilo vloženo v arhivske škatle in opremljeno s predpisanimi naiepkami. 6. Obrambne priprave (SLO in DS) Odbrano je bilo gradivo za zaščitno mikrofilmanjc in narejenih 10.000 posnetkov. Udeleževali smo se vseh sej in inštruktaže s tega področja pri sedežni občini. 7. Knjižnica Pričelo se je urejanje knjiinicc (pripravljen prostor, nabavljeni regali), Delo je zastal" zaradi 5-meseč-nega dopusta delavke. Arhivi VI 1983 129 8. Samoupravljanic Dclavci Zgodovinskega arhiva Celje so izviievali svoje prav ce in obveznosti s področja samouprav-Ijanja na sejah zbora delavcev, razširjenega sveta in kot delegati v občinskih kulturnih skupnostih. 9. Usmerjeno izobraževanje ¿aradi neustreznih pogojev arhiv ni sprcetnal obiskov dijakov usmerjenega izobraževanja pač pa je izvedel 6 predavanj v osnovnih in srednjih šolali. 10. rtnzno Izdelana so bila številna poročila, analize in drugo za zelo neusklajene zahteve predvsem 14 občinskih kulturnih skupnosti. 11. Delo uprave Vsa dela in naloge s področja vodenja, uprave — ainištva in računovodstva so bila opravljena v celoti in v rokih, ki so jih postavili razni organi, tudi Zavod za statistiko SUS. Izdelan je bil predlog novega statuta. 12. investicija Arhiv je izdelal predlog samounravncga Sporazuma o financiranju investicije. Opravljeno je bilo vse analitsko in poročevalsko deio za tri seje Pokrajinskega sveta, arhiv se je udeležil seje Sveta občin celjskega območja zaradi invcstictjc Nadalje je bil verificiran idejni projekt Zgodovin skega arhiva Celje v arhivski mreži SUS. na seji Projektnega sveta v Celju, opravljena je bila kon sultacija v ZRN (Zgodovins) arhiv Koln, Državni arhiv Stuttgart), od koder jc bik prevzeta arhivska tehnologija. Obiski so bili opravljeni prek Inštituta za mednarodno sodelovanje v Stuttgartn. Arhiv jc tesno sodeloval s projektantsko organizacijo Razvojni center v Celju V letu 1983 jc oila z Razvojnim centrom Celje sklenjena pogodba o izdelavi študije za glavni projekt Zgodovinskega arhiva Celje. 13. Ilrngo Pripravljen in izpeljan jc bil program mentorstva za dva pripiamika z visoko izobrazbo v skladu s predpisom. PREGLEDNICA opravljenega dela za posamezne občine cziroma občinske kulturne skupnosti Tek. st. Občina Število strank Pregledi arhivov 1 l. Celje Brežice Hrastnik 114 14 12 10 8 4 Strokovna obdelava gradiva (ure) 431 363 107 4. Krško 28 6 132 5. Iraško 12 4 135 6. Mozirje 12 1 388 7 Sevnica 9 0 96 8. SlovensKc Konjice 20 1 89 9. Šentjur pri Ccliu 21 7 433 10. Šmarje pri Jelšah 27 6 1764 11. Trbovlje 16 0 125 12. Velenje 27 0 184 13. Zagorje ob Savi 8 4 149 14 Žalec 28 3 251 SKUPAJ 348 54 4647 OPOMBE k rubriki 2- Za stranke, ki želijo gradivo upravnega značaja je za iskanjem in upravni postopek potrebnih od 1 do 8 ur, včasih tudi več. k rubriki 3: Pregled v delovni'organizaciji traja od 4 ure v (Celju) do 12 ur (na širšem območju arhiva). k rubriki 4 Dinamika ur strokovne obdelave gradiva je odvisna od vsebine in obsega posameznih fondov. Večina starejših fondov se ne pokriva s sedanjo upravno-politično ureditvijo. Tako jc biio v letu 1983 težišče na občini Šmarje. Režija in druge skupne naloge se poraidcle na vse občine oziroma kulturne skupnosti občine enako (StOt izdelava škatcl, samoupravljanje z delegatskim sistemom daktilografska dela, redni in drugj dopusti, boleznine, seminarji, izobraževanje, priprava gradiva za seminarje za arhivarje v delovnih organizacijah m drugo). Delovni načrt za leto 1^84 Okvirni delovni plan za leto 1984 temelji na smernica! programa razvoja arhivske službe za srednjeročno ob debje 1981-1985, ki jih jc potrdil razširjeni svet Zgodovinskega arhiva Celje na svoji seji 76. marca 1980. Leto 1984 piedstavlja četrto leto izpolnjevanja srednjeročnega načrta, ki jc prilagojen možnostim in družbeno dogovorjenim skkporr o temeljil- plana občine Celje za področje kulture. Za leto 19^4 nc načrtujemo kadro\skcga povečanj i. Opnvliali bomo naslednja dela in naloge: L Prevzemanje in cv.dcntiraiije novega gradiva, 2. Administrativna obdelava pievzctegr gradia in gia diva, ki jc žc v arhivri, 3, Arhivistična obdelava g-adiva, i. Izdelava pripomočkov za uporabo gradiva, 5, Vzdrževanje, varovanje in opremljanje gradiva, 6, Da a nje grauiva v. uporabo za operativne in itzisko-vafnenotrebe, 7, Vklji :vanje v raziskovalne projekte, ¿130 Arliivi VI 1983 8. Popularizacija dejavnosti, 9. Obrambne priprave, 10. Izobraževanje, 11. Ureditev knjižnice, 12. Upravne, administrativne in finančne naloge, 13. Samoupravne naloge 1. Prevzemanje in evidentiranje novega gradiva J.I. Z naKupom novih polic in z notranjo reorganizacijo je Zgodovinski arhiv Celje priaooil možnost prevzeti približno 100 tm gradiva. Gradivo bomo pi:vzeli po nujnostnem Ključu giede na niegov pomen in ogroženost pri imetniku. 1.2. Zunanja služba bo nadaljevala cvidcr,t:irar'e in nadzor nad gradivom pri imetnikih na področju vseh 14 občin. 1.3. Nadaljevali in zaktiuoili bomo delo na registru tondov izven arhiva 1.4. Izdelali bomo navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva in sodelovali z aelom izločitvenih komisij. 1.5. Evidentirali bomo gradivo v jugoslovanskih arhi-nh in v tujini. 2. Administrativna obdelava gradiva 2.1. Osnovna urejevalna dela na novo prevzetih fondov. 3. ArhivistiOna obdelava gradi.a 3.1. Izdelava registra fondov v arhivu. 3.2. Sistematična obdelava fondov z izdelavo historiatov in ostalih pripomočkov za uporabnike arhivskega gradiva. 3.3. Ureditev gradiva SLG Celje z izdelavo analitičnega inventarja. 3.4. Ureditev fntoteke P^ikan. 4. Izdelava pripomočkov za uporabo gradiva 4.1. Delo na Vodniku po tondih Zgodovinskega arhiva Celje. 5 Vzdrževanje in opremljanje gradiva 5.1. Redno raz p raS-: vanje deponiranega gradiva. 5.2. Izdelava Skatel in druge opreme za gradivo. 5.3. Izbor gradiva za restaviranje in samostojno opravljanje lažjih restavracijskih posegov. 5.4. Izbor gradiva za miKrofilminje. 6. Dajanje gradiva v uporabo. Posredovanje inlormacij o gradivu in izdajanje dokumentov za operativne in raziskovalne potrebe. 7. Vključevanje v raziskovalne projekte 7.1. Priprava in objava inventarjev. '.2. Iz Uava regest za listmsko gradivo. 7 3. Pr ] rava razstave in publikacije o arhivskem gradivu in arhivu. 8 Popularizacija dejavnosti 8.1. Kiepl ev stikov z javnostjo, posredovanje info maeij v sredstvih javnega obveščanja in na priložnostnih krajevnih razstavah. 8.2. Seznanjanje dijakov in Študentov o pomenu arhivskega gradiva. 9. Obrambne priprave 9.1. Klasifikacija gradiva za morebitno evakuacijo in varnostno mikrofilmanje gradiva. 9.2. Usposabljanje delavcev za opravljanje nalog SLO in DS. 9.3. Izboljšanje varnostnih razmer. 9.4. Sodelovanje v akcijah (NNNP in podobno). 10. Izobraževanje 10.1. Permanentno strokovno izobraževanje. 10.2. Udeiežba na sfokovnih posvetovanjih. 11. Ureditev knjižnice 11.1. Izdelava kataloga in drugih pripomočkov POKRAJINSKI ARHIV KOPER Delovno poročilo za leto 1983 Arhivski prostori Eden od osnnvrih in silno perečih problemov, s katerimi sc sooča Pokrajinski arhiv Kcper že vsa leta od ustanovitve so premajhni in skrajno neustrezni stdadiSčni prostori. ReSitev smo vse do Ista 1983 iskali v novogradnji(Icta 1982 so bili izdelani idejni projekti, glavnega projekta pa nismo mogli dokončati, ker Koper n: poravnal svojih obveznosti). Namesto novogradnje je bi! i po enem letu Pokrajinskemu arhivu Koper ponujena edina možna varianta, tj. adaptacija palače Dc'BclIi in okoliSkih "gradb. Težave pa so ponovne nastale pri pridobivanju lokacijske dokumentacije, ker se je izkazalo, da je isti kompleks v asanacijskem načrtu Kopra že dodeljen sredmim Šolam za izgradnjo telovadnice, za katero imajo zbrano vso dokumentacijo in že izdelan glavni projekt. SkupSČina občine Koper skuša najti za telovadnico novo lokacijo, vendar do sedaj Se ni sprejeta dokončna odločitev. Več razumevanja je pokazala Kulturna skupnost občine iran ki je omogočila nadaljevanje adaptacijskih del v Frančiškanskem samostanu v Piranu. Adaptirali smo si ladiSče v pritličju trakta E in s tem pridobili 77 m2 skladiičnih poviSin. Strokovno delo Ure anje in priprava gradiva za publikacijo ANALlTlC Aihivl V] 1083 131 NI INVENTAR OliClNE IZOLA IV, IQ27/XII. kat. iaz. I. I929/XIV. kat. 7 a uvcidni dc] publikacije jc izdelana itudij| o Bsnovucin Šolstvu v občini l/ola (osnovna Šola Dvori, Malija iu Haredi) za časa Italije od 191^-1945: fond osnovne Šole Izola 185.3- J 945. Priprava picglecia lazvoja gospodaistva 1919 1945. Dopolnjen jc kaitotcčni rcgistci fondov in zbirk Pokrajinskega aihiva KflMii za sprejeto gradivo. Dokončano je delo na Vodniku no aihivskili fondih in /biikali SH Slovenije (uvodni del). Urejeni in popisani so bili nasiednji fondi Občina Knpa. skupina IX; (1332-1908) Občina I'<>dgiad H') M 1945); 10 LO Koper (Iy47-P>52) Klilelek /:i prosveto, sodstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo, oddelek za delo in komisija za gospod aistvu. svel za gradnjo, komunalo iu piomcl, paitijska oigaiu/acija, svet /a piosvcto; Občina Piian IlO.Ki 1314): finančna dokumentacija, kodeksi iu Vaiia 1'iranesia: Občina Piran (1885-1389) listine (1350- IBfH); TraučiSkaiiski samestan Piran (1442 -1945); Komisijska tigovina Picpiodaja Koper v [ikricladji (1958-1981); Vajenska šola ra,.nih strok Sežana (1949-1962); Gradbeni načiti občine Piran (1955—1969). /bilka načitov (nizke giadnjc) Kopa Zbirka katastrskih map Izole in Kopra. Ločevanje fondov, globo razvrščanje iu snmaini popisi so bili izdelani ua naslednjih fondih: družbenopolitične organizacije Sežana (1945-1962), OLO llipcljc (1956 1962), Občinski komite LMS Sc/ana < I950--I960), Skupščina oiičinc Postojno 11945 '968). Občina Piran: Dinžinski listi, LuSk.i i—petan ij a Piian (1910-1945), Regia Saliua Pnau ( 1921 1945). Mesni arluv Piian (195' 1974), Svet /a šolstvo ju piosvcto Piran (1957—1962), osnovne šole 1'iran, Padna. Madeglia, Kaitel, Sečovlje, Poitoiož. Slrunjan, Sv. Lucija. Mestna Sola Piian, Ljudska Sola l'iian. Osnovna Sola Piran (1905 -1953) Slednje iu poklicne Sok Srednja Sola lian. Nadaljevalna poklicna Hila Pnau Nadaljevalna dopolnilna šola Piran. Tehnična Sola Piran (192! 1956). Ladjedelnica „2. Oktober Ciian (1948 -1964), Zavod za laziskovanjc morij Pen-toiož (1965 -1970). V Icin 1983 jc Pokiajinski aihiv Koper picvzel naslednje giadivo: matične knjige občine Sežana (1900 194*5). Komisijska trgovina Prepiodaja Koper 11958--1981). /hiral j radivo i/ ohdohia BOB, med diupiui volilne sezname za niatcujsko področje (|944) -i dopolnjeval z bi i ko fotogiafij iz obdobja NO H. . V skladu z no"o zakonodajo so delavci icienskk. službe ugotavljali stanje na Genu. Opravljenih je bilo 76 obiskov. Oslali obiski so bili samo na pozive 07.D /a pomoč pii izločanju. Delo z. uporahniki V leni 198.3 jc Pokrajinski ailnv Kopir picjcl 61 ulog občanov in delovnih organizacij oziroma sknpnosu /a izdajo iaznili prepisov šolskih spucevat, uveljavljat e posesti, delovne oziioma pokojninsKe dobe ipd. Od .uispclih vlog jc 59 lesenih, V čitalnicah v Kopru iu Piianu jc bilo 22 obiskovalcev, ki so opiavili 66 obiskov. Raz ¿kovalna in publicistična dejavnost Piimavljalna dela na gradivu upiavnili fondov Pokrajinskega arhiva Koper za izdajo vodnika po fondili Pokrajinskega ailnlva Koper in izdelava indeksov'. V lisku jc publikacija Padna iz serije SLOVENSKE ISTRSKE VASIC V piipiavi je drugi zvezek KRKAVČI , Dokončan jc tekstualni de' vas ee DVORi Potekajo piipiavc za publikacijo Izola IV. I9I9--I945. Lekloriianih je 230 stiaiii invcntaija. V Iciu 1984 bo izšel prvi del publikacije Izole IV. 19I9--1929. Publikacija je pripiavljcna za stiokovno rccenzijo. Dokončan je tudi uvodni del o delavskem gibanju, šolstvu in gospodarstvu Rcstavriranje V restavmanje je picdamh 64 hsiin staicga občinskega aihiva Piian, 5 knjig Okrajnega sodišča Koper, Pienotazioni J Notificazioni. M ikro filma nje in fotokopiranje Varnostno nnkroninianjc Mikr^filmano jc gradivo starega koprskega občinskega aihiva (1332- 1908) 31 Knjig, (4572 p snctkov), 5 fasciklov (.3500 posnetkov). Mik 10 filma nje za komplctiranje aihivskib fondov in zhjik. Mikrofilinano m fotokopiiano je giadivo za kompletiianjc fondov občin Kopei, Izoia, Piran v Diplomatskem arhivu v Tistn (okrog 3000 posnetkov) tei giadivo v Histonjskcni arhivu na Reki: Kabine tski spisi 1924—1945, nadaljevanje (okiog 500 pc-Micikov). Razstavila detavunsi Pripiavljalna dela za razstavo s katalogom STATUTI SLOVENSKIH ISTRSKIH MEST, ki bo p stavljena v _c 11! I "85/1986. Piiprave za mikiofihnanjc iu fotokopiranje statutov Izole, Kopi a iu 1'iiaua znnaj Pokrajinskega arhiva Kopei. Sliki s lUstorij ;kim arhivom Reka in drugimi jugoslovanskimi inštituciiami za izposojo statutov. 7. ic pripiavljcniiiii lazstavami ENOT PREKOMORSKIII BRIGAD smo gostovali po primoiskih občinah in na llivaškeni. Dclnvni načrt za leto 1984 A. Upravna dejavnust I. V novembru J981 in jannarjii 1982 smo lazposlali vsem občinam na našem območju piedlogc Odredb o družbeno piavnih osebah in društvih, katerih ailiiv sko giadivo bo picvzemal Pokrajinski ahriv Koper (popisi ustvarjalcev na osnovi 95. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uiadni list SRS, št. 1/81). Na večkiatnc nigenec so v letn 1983 te odredbe sprejele: z.a območje Piiana komite za dinž-bene dejavnosti, dinžbcno planiranje in družbeno ekonomski razvo;. komik za diuf.bene dejavnosti Občine iliiska Bistrica iu izvršni svet (pomanjkljivo objavljeno) Občine Izola. S posredovanjem Republiš- ¿132 Arliivi VI 1983 kega komiteja za kulturo bo potrebno v prvem tro-mestčju doseči sprejem odredb tudi pri občinskih upravnih organih, pristojnih za kulturo, v Kopru, Sežani in Postojni. Neizpolnjevanje teh določil onemogoča enakomerno dejavnost na eelotnem območju. 2. Nastavitev in dopoln¡evanje registra fondov ?una| arhiva (H. člen prannik; o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva (Uradni list SR5, 34 81) — skupinsko delo, terenska služba, območje vseh 6 otčin. 3. Opravljanje pregledov varstva arhivskega gradiva pri ustvarjalcih arhivskega gradiva, katerih gradivo bo prevzemal arhiv fdelovna naloga obsega območje 6 občin). 4. Dopolnjevanje vseh drugih evidenc, ki i h zahteva ptavilnik o sestavi in vodenju evidenee arhiskega gradiva. 5 Sanacijska in vzdrževalna dcia obstoječih skladiščnih in upravnih prostorov v Kopru in Piranu. li. Usklajevanje samoupravnih aktov Ker je bil marca 1983 sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavec v Pokrajinskega arhiva Koper, statut delovne organizacije ter pravilnik o delovnih razmerjih in decembra 1983 pravilnik o oblikovanju ecn storitev Pokrajinskega arhiva Koper z izhod.šči za njihovo uveljavljanje, bo potrehno žc v prvi polovici leta uskladiti še pravilnike o osnovah in merilih delitve dohodka in razporejanja čistega dohodka, osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, razvidu del oziroma nalog, o varstvu pri delu, požarnem varstvu, izobraževanju, o uresničevanju samoupravne delavske kontrole, ptavilnik o odgovarjanju za kršitve delovnih obveznosti delavecv in o disciplinskem postopku, ter samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Hkrati pa bo potrebno pripraviti še tiste nove samoupravne akte. ki jih bo zahtevala nova zakonodaja. Strokovni pravilniki so izdelani skupno za vso arhivsko mrežo in so sproti objavljeni v Uradnem listu SRS V letu 1984 bodo potekale aktivne priprave na novo srednjeročno plansko obdobje. Hkrati bo potrebno ažurirati III. del načrtov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter maieriMr.zaerjo načrtov civilne zaščite. C. Arhivska urejevalna dela 1 Zaradi priprav na izdajo vodnika po upravnih fondih in šo'skih fondih v Pokrajinskem arhivu Koper, bo delo usmerjeno v višje urejevalne faze gradiva s tega delovnega področja, če še ni v tako uporabni fazi. Izdelana bo tudi metodologija za izdelavo vodnikov. Tako bc potekala II in ELI. faza urejevalnih del na solskih fondin piranske občine (csno^nc šolstvo — ti Škattl m 3 mape) srednje in poklicne Šole v Piranu (58 škatel). V manjšem obsegu so takega urejanja potrebne tudi še šole s področja izolske in sežanske občine 2 Občin) Dekani do leta 1945 (okrog 40 arhivskih škatel). Gradivo bo potrebno še dopolniti z gradivom, ki se verjetno nahaja še v Pretor.k i palači. 3, Občira Marezrge od leta 1924 do 1938 (10 arhiv-sirih škatel) Fond bo potrebno dopolniti z gradivom iz Pretorske palače. 4 Nad olikani', urejevalnih del in priprava publikacije analitičnega inventarja fonda občine hola 1930 do 1945, (2. zvezek IV. dela knjige). 5 Skupščina občine 1'iran, avstrijsko obdobie 1890-1108 (oktog 152 arhivskih škatel). 6. Skupščina občine Piran, pergamentne listine od leta 1370 dalje (okrog 850 kom), dukali 1263-1796 (172 kom). 7. Skupščrna občine Piran, povojno obdobje — likvidirana podjetja — okrog 7 t m v razsutem stanju. Potrebno je izločanje, urejanje in inventarru popis. 8. Občina Podgrad (1882-1945) - dokončanje in inventar. 9. Ureditev in popis upravnih fondov, ki jih homo v letu 1984 ali smo jih v letu 1983 prevzeli v Seiani, Postojni in Ilirski Bistrici. 10. Nadaljevanje dopolnjevanja zbirk NOB. 11. Nadaljevanje urejanja zbirke katastrskih map, zemljevidov in načrtov za XX. stoletje. 12. Nadaljevanje in zaključek urejevalnih del na fondu lOLO — personala, planska komisija, industrija, kmetijstvo, svet za hlagovni promet, kontrolna komisija in komisija za prekrške. C. Puhlreistrčna dejavnost 1. Proti koncu leta 1984 hc izšel prvi zvezek Vodnika po arhivskih fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper: upravni fondi občine. 2. V prvem tromesečjir bc i;.šel prvi del knjige AN/4 ■ff C NI INVENTAR FCNDA OBČINF IZOLA 19]<; 1045 (za obdobje 1919 -1929) 3. V poljudnr seriji Slovenske istrske vasi bo izšla Padna (dokončana), Krkavče (začeto), Korte -Dvori (za Dvore so potrebni še prevodi v tuje jezike in strokovna recenzija, ter i::bor slikovnega materiala). 4. Viri za zgodovino Pirana — Listine L 1173-1283 — v teku. D. Raziskovalna dejavnost 1. V okviru raziskovalnega piojekta Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre bo potekala 1. faza raziskovalne 4-letne naloge: RAZVOJ ŠOLSTVA NA OBALI OD RAZPADA BENEŠKE RE PUBLIK- DO LETA 1954. 2. Viri za zgodovino Pirana 1 , Listine 1. 1 173 -1283 paleogralska obdelava listin, indeksi, povzetki, li isto-rrat listin, analiza pisave, uvod v publikacijo in strokovna recenzija pred izidom. 3. Vodnik po arhivskih fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper. Izaelava metodologije za posamezne kategorije gradiva. E. Razstavila dejavnost 1. Gostovanja že pripravljenih razstav po krajih, ki jih še niso obiskale. 2 P. prava na razstavo Statuti Kopra, Izole in Pirana. Študijske priprave v jugoslovanskih in zamejskih arhivih. F Prevzemi arhivskega gradiva Vi adaptirano skladišče v Pir;mu bomo prevzeli fond Sodišča 1'rran ?a obdobje -1822- 1914 (če ho mogoče dO 19 p;) in dopoluui fond Osnovne šole z italijanskim učnim jezikom iz Lucije. Iz koprskega občinskega arhr-a v Pretorski palači bomo kompletirali obči ) Arhivi VI 1983 133 Maiezige, skompletLralL kategorijo Razvoj podeželja za občino Sežana, s postojnskega območja borno skom-plctirali gradivo do leta 1948 s Pivke oziroma Prcs-tranka ter Z ilirskobistriškega z gradivom matičnih knjig za občino Podgrad (okrog 2 tm) pred letom 1940, Crtbor aktivistov jnžnopiiinoiskcga odreda, arhiv Tarlini. G. Mikrofilma nje, restavriranje in fotokopiranje Varnostno mikrofilmanjc bo potekalo po sprejetem programu, prav tako restavriranje, kjer bo imelo prednost StarcjSe in bolj ogroženo gradivo. H klati bomo gradivo za naše območje dopolnjevali tudi z mikrofilmi g/adiva v drugih arhivih v SR Sloveniji in SR llivr.ški in v zamejskih arhivih. Piav tako bomo s lotokonijami dopolnili že ust varjene zbirke in že prevzete .undc ustvarili pa bomo tiuli nove /hirke iz fotokopirne^ gradiva iz drugih arhivov, ki se nanaša na nase delovno območje. H. Izobraževalna dejavnost 1. Vsi delavei Pokrajinskega aihiva Koper, ki se nimajo strokovnih izpitov, so v letu 1983 obiskovali seminar za pripravo na strokovne izpile, ki jih bodo opravili spomladi 1984. 2. Nadaljevali bomo sodelovanje s Solarni pri predstavitvah pomena arhivskega gradiva — premične kulturne dediščine. 3. Realizi.ano bo tudi študijsko bivanje arhivistov v Italiji, za kar SO bila v letu 1983 že odobrena finančna sredst va. 4 Strokovno izpopolnjevanje arhivislov iii arhivskih strokovnih sodelavcev bo potekalo po piogiamu v A lili vil SR Slovenije, Zgodovinske in arhivu v Ljubljani ter na Inštitutu ža zgodovino delavskega 3ibauja v Ljubljani. Realizuano bo indi študijsko bivanje v Voino zgodovinskem inštitutu, ki v letu 1983 ni moglo hiti opravljeno. ZGODOVINSKI ARII1V LJUU1JANA Delovno poročilo z.a leto 1983 0'ganizacija dela 7godoviuski arhiv Ljubljana je organiziran po enotah oziroma oddelkih: oduelek za arhivsko gradivo do leta 1945 in oddelek za arhivsko gradivo po lelu 1^45 Sestavlja tj enoto na sedežu organizacije v Ljubljani, v Klanju je enota zr. Gorenjsko, 4 Škof ji Loki je er.ota za območje občine Škofja Loka, enota za Dolenjsko in Helo krajino je v Novem mestu, v Idriji pa je oddelek za območje le ohcinc Prostori za opravljanje dejavnosti Prizadevanja z.a pridobitev dodatnih prostorov za depoj! so se nadaljevala tudi v pictcklcm letu Izvršni sveti sknpščin ljubljanskih občin so spiejeli ugotovitveni sklep, da so za dodatne prostore v letu 1984 dolžni zagotovili del sredstev za odkup piostoiov v prvem najstiopju stavbe v Ljubljani, Ciril-Metodov trg 21, ostala sredstva pa naj bi zagotovila Ljubljanska kulturna skupnost. Zato smo pripiavili tudi dopolnjen predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pridobitev, ureditev in opremo dodatnih piostoiov Zgodovinskega arhiva L.ubljana. Projektna dokumentacija je v celoti izdelana V preteklem letn je dobil arhiv depoje v Logatcu za arhivsko gradivo z območja občine Logatec. Za varnost arhivskih skladišč zunaj sedeža oziroma enol smo s pristojnimi kiajevnmii skup nosi m i mej al i zavarovanje s si ran i civilne in narodne zascile Za za valovanje arhivskega gradiva v skladišču v Ljubljani pa smo z Iskro že sklenili pogodbo o namestitvi javljal-[likov požara. Strokovno delo Predpisi s področja arhivske dejavnosti in pisarniškega poslovanja Pripiavili smo picdlog pravilnika o stiokovni usposobljenosti delavcev diužbenih pravnih oseb in dmštev, ki delajo z. dokumentarnim gradivom. Na podlagi teca piaviiuika bo Uradni list S RS objavil učno gradivo za delavec, ki bodo delali preizkus strokovne usposoblje nosti Za ta pnročnk so delavei Zgodovinskega arhiva Ljubljana pripravili gradivo z.a nekaj poglavij. Sodelovali smo pri nripiavi predloga normativov in standardov za arhivsko dejavnost. Sprejela naj bi jih Kulturna skupnost Slovenije. Skupaj z Republiškim sckictaiialom za pravosodje in občo upravo smo sodelovali pri izdelavi novega navodila o pisarniške m pošlo vanju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva upravnih organov Izobraževalna dej;ivuost Za usmerjcuo izobraževanje je bil na predlog arhiva dopolnjen program za siedujc usineijcno izohraževanie (arhivski referent) ter piogiam za visokošolsko izobraževanje (piogiam izpolnjevanja ter poklic diplomirani arhivist). V okviru sodelovanja z Zavodom Sli Slovcniie za solstvo smo pripravili učbenik arhivistike za učence družboslovuo-jezikovnega programa v družboslovni usmeritvi in za učence splošnega kulturnega programa v usmeritvi kulture. Začeli smo pripravljali neni pripomoček za visokošolsko izobraževanje Z naslovom Razvoj struktui ustvarjalcev ailiivskega gladiva na Slovenskem od 16. stoletja dalje. Delo naj hi vsebovalo ne le prikaz razvoia ustvarjalcev, marveč tudi popise šcinatizniov, imetnikov in podohnih pripomočkov, ki vseh njej o podatke o ustvarjalcih. Ker pa so te objavljali do leta 1918 večinoma ločeno po posameznih deželah in jih mnogo tudi nimamo v Ljubljau oziroma Sloveniji, smo re povezali z državnima aihivomn v frstu in Gorici ler Jezdnima arhivoma v Celovcu in Gradcu, da skupno pnpravuno ta seznam. Na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze 134 Arhivi Vi J983 Edvarda Kardelja v Liubljani je imel delavec arhiva za študente 4. letnika predavanja in vaje tz arhivistike. Sodelovali smo pri izvedbi predavanj za delavcc arhivov, ki so se pripravljali za strokovni izpit. Razglasitev dokumentarnega gradiva civilnih pravnih oseb, ki niso društva in ohcanov za arhi-sko gradivo Pričeli smo s pripravami za izvedbo te določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (drugi odstavek 59 čicna). V teku je postopek za razglasitev zapuščine sklaciatelja Marija Kogoja. Skrb za strokovni razvoj in raziskovalna dejavnost na področju arhivistike V letu 198? je bil poudarek dela na dveh področjih: na vprašanju valorizacije dokumentarnega gradiva ter vprašanjih urejanja in popisovanja arhi\skega gradiva in izdelave pripomočkov za uporabo. Delavci so ohiskali Arhivsko upravo v Potsdamu in odde'ek za arhivistiko, llumboldtove univerze v Vzhodnem Berlinu, Arhiv Vojvodine, Arhiv SR Bosne in llerccgovinc ter Istorijski arhiv Sarajeva. Izvajanje določil zakona o naravni in kulturni dediščini in podzakonskih predpisov V glavnem smo končali s pripravo navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradila družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal naš arhiv Navodila smo poslali imetnikom. Nastavili smo evidence arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, h kateremu je bil izdelan tudi šifrant in register fondov, ki so v arhivu. Stiki z ustvarjalci Poleg tega, da smo ustvarjalcem poslali splošna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, smo mnogim dajali tudi posebna navodila za odbiranje arhivskega gradiva, pomagali pri izločanji, dokumentarnega gradiva, pomagali pripraviti gradivo za izročitev arhivu, pomagali pri ureditvi, arhiviranju, pisarniškem poslovanju ter materialnem varstvu. Oddelek za arhivsko gradivo do leta 1945 a) Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava in format iiskib sredstev Urejeni, popisani in ustrezno tehnično opremljeni so bili naslednji fondi: Mestni ljudski odbor Ljublj >na 0945-1955), Občina Kamnit (19 19--1927), Splošna mestna registratura Reg.l., (1937), Gradbena registra-tura Rey.1V., (pred letom 1941), Mestni šolski svet Ljubljana 0270-1927), II. gimnazija Ljubljana ' 940-1958), Gimnazija Ljubfana -Bežigrad (1907—19^9), Notar dr. Andrej Kuhar (1800-1953), dokumenti hišnih arhivov za Osnovno šolo Šmartno tiri ri'iji, hiSni ,-rhi i iz Mojstrane, listine in akti iz 17. in 18. stoletja iz K'anja. de) Sadnikarjcvc zbirke in [iin-terjeve zbirke (15I7^1897). b) Uporaba arhivskega gradiva Za uridne in poslovne namene je obiskalo arhiv 4^0 strank Za raziskovalne namene je bilo 1 63 uporabnikov, ki so 920-krat obiskali arhivsko čitalnico. Uporabljali so gradivo za naslednje zgodovinske teme razvo* Ljub-Ijine, meščanstva in grba, komunalni razvoj' mesta, urbanistični n arhitekturni razvoj (gradiv za po- samezne regije mesta, stavbe, mostove, parke, za notranjo opremo, za dela posameznih arhitektov, za sece-sijsko obdobje ita.j, politični razvoj (demonstracije leta 1°0S, Ljubljana med prvo svetovno vojno, KPJ -KPS 1920 -1941 itd.), gospodarski in socialni razvoj (gradivo za razvoj obrti, Tobačne tovarne, za izdelovanje kmetijskih Strojev, cene in plače, delavsko gibanje itd.), razvoj ljudske oblasti v prvih povojnih letih, obnova Ljubljane in mladinske delovne brigade, razvoj šolstva, društveni in kulturni razvoj (ljubljanskega gledališča, glasbenega življenja itd,), etnološka topografija (Trnovo. IJcžigraci, Stožice, Moste, Polje), Trg revolucije nekoč in danes itd. c) Raziskovalne naloge Na področju arhivistike picučcvali smo praktično uporabo teorije popisovala na fondu občine Kamnik, /a delo Arhivska zapuščina 1'ctra Grassellija smo izdelali krajevno in imensko kazalo ter opombe. d) Pedagoška in razstavna dejavnost S prikazi originalnega arhivskega gradiva v čitalnici in z vključitvijo eksponatov razstave Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14. stoletja do danes smo o namenu in delu arhiva ter pomenu arhivskega gradiva seznanili več skupin in posameznike. Oddelek za arhivsko gradivo po letu 1945 a) Strokovna obdelava arhivskega grao.va in izdelava informacijskih sredstev Urcieni, popisani in usrezno tehnično opremlje li so bili naslednji fondi: MLO Ljubljana (1945 -195S), LOMO Idrija <1952-1955), Domžale (1952-1955), OhLOSO Domžale (1955-1975), Cerkno (1952 -1959), Grosuplje (1962 1970), L ogatee - akcesijski foml < 1955 -1958), (1953--1955), Homžalc - akcesijski fond {1929—1965), SO Dom/alc (1929 -I974\ Loška dolina (1953-1960, Blagovica (1952--19^5) Mengci (1955-1958), Moravče (1955-1958), Radomlje (195 2--1955), Trojane (1952-19 551 Logatec (1952-1961), Ccrkni:a (1956-1961), Spodnja Idrija (1952-1955), (1955-1967), Okrajn ghvarstvo Kamnik (1702), Okrajno sodisče Logatec (1906--1945), Ccrknica (1898-1943), Lož (1790), Kartonažna tovarna Ljubljana (1949-1972), SOZD Iskra (1952-1975), TVD Partizan Kam lik (1949 1960), Plavalni klub Ljubljana (1950 -1980), Ilirija (1959--1970), Športni klub Ilirija (191 1-LM0), Osnovne šole Vrh nad Povtami (1914-1965), Osmih talccv Logatec (1877-1974), Gorenje Olave 0931-1962), 11.maj Grahovo (ISfiSMfc), Unec (1855 -1957), Jožeta Kranjca (18S1-1976), Toneta Sraja-Aljoša Nova vas pri Rakeku (1372 -1975), Šivčc (1903—1963), Notramskega odreda Ccrknica ( 1873—1981), Babno polje (1888-1957), Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu (1862-1978), Iga vas (1890-1 d67), Bama Loka (187 1- 1064). liosliiva Loka (1913), KosH (1939 -1962), Kuželj (1385), Osilmca (1857), Papeži (1912), Vas -Para (1858), Partizanskih kurirjev La.c (1932- 1981), Rovtc (1880- 1955), Šola /a medicinske sestre — babice Ljubljana (1939—1982), Dom šole za medicinske sestre babice v Ijnbljam (1054 -1963), Mcsčanska šola Rakek (1926 -1 <145)., DijasKi internat lara-Vas (1948-1961), Občinski odbor SZDL Spodnja Idrija (1951-1955)^ Matični in krajevni urad Črni vrh (1955-1965), Matični in krajevni urad Spodnja Idrija (1955-1964), Občinski komite ZKS Črni vrh (1952 -1955), Osnovna organizacija ZKS Spodnja Idrija (1960-1961), Osnovna organizacija SZDL Zadlot! (1946-1960), P. Kansky AiIIivi VI 1983 135 (1918- -196U), Tilen Leveč, javni notar v Cerknici (1929-1932). Pelcr Maležic, javni notar v Cerknici (1932-1937), Janko PlibcršckI javni notar v Cerknici (1937-1944), Viktor Poznik, javni notar v Ložn ÍT951 —1944^ b) t J po i aha arhivskega gradiva Delo z uporabo aihivskega gradiva opiavljajo tudi za ta oddelek delavci oddelka za arhivsko gradivo do leta 1945, razen /.a gradivo z območja obeinc Idrija, kjei ^e za raziskovalne namene uporahTjalo giadivo 54 strank za upiavne in poslovne namene pa 56. c) Raziskovalne naloge Na pndiočju aihivistikc so dciavci delali na temah: valorizacija dokumentarnega gladiva diužbcnih pravnih oseb in društev, nidodologija poni.ovan a arlrvskcga gladiva ter strukture in razvoj družbenopolitičnih oiga-nizacij v Ljubljani. Enoia M Gorenjsko a) Stiki z nsl varialci, odbiranje in izročanje aihivskega Riad iva v sodelovanju z Zvezo kulturnih oiganizacij Kianj smo za knlmrno umetniška dmštva pripravili kiajsc picda-vanje o pomenu arhivskega gradiva društev h) Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava informacijskih sredstev ''redil oziioiua začeli smo mejali naslednje fonde: Okiajtii ljudski odbor Jesenice Radovljica (1945-1954), O ki a j ni ljudski oilhm Kianj t '945—1962), Zveza kulturnih oiganizacij Kianj in Novogradnje Tižič. e) Uporaba arhivskega gradiva Raziskovalci (15) so pieucrvali naslednje teme socialne in Slanovanjske razmcic delavskega naselja Podmczakh;., preteklost Rateč, rajonizacija Predd"oia in Možjanec, iiicdschnjiia pomoč med NOB na 1'rimskovcm m v Gorenj»)], kulturno življenje v Scnčnrjn po osvobodit.!, zhorovsko delo Petra Lipa rja. razvoj in dcio pevskega zbora Flanee Picšercn Kranj, vojna škoda na Jan miku, -'ojna škoda v Kiopl. luiizem na Bledu. liM 1941 194 5, ovčarstvo na blejskih planinah, 100 lei gasilstva v Tržiču, Trz.ič 1941 19¿ Za upiavne in pnslovnc namene je iskalo giadivo 26 strank. d) Pedagoška dejavnost Pedagoška dejavnost jc bila usmerjena na sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami, katerim smo predstavili pomen arhivskega gradiva pri pedagoškem delu v osnovnih Í1." sicdnjih šolali, posamezne vrste aihivskega gra--*va, učencem smo pomagali pri raziskovalni nalogi, uncli smo predajanje o urejanju in poslovanju z doku-mcntarnun giadivom in o pomenu arhivskega gradiva za Zgodovino. 0 Raziskovalne naloge Na primeru Občine liled smo pripravljali metodologiio ''.a izdelavo popisa Popularizacija arhivske deja vnosi i ''a Radio Triglav Jesenice smo pripravili 7 nadaljevani, v 'iaterih smo občanom pojasnili pomen arhivskega gia-in predstavili arhivsko dejavnost na Jesenicah in v Radovljici. V delegatskem glasilu občine Kranj (Kranj Can), smo predstavili aihivsko dejavnost v Kranju >n nakazali osnovno prohlcnialiko enote. Enota v Skolji Loki JJ Strokovna obdelava arhivskega gindiva in izdelava 'Uformacijskih sredstev Urejeni so bih naslednji fondi: matična knjiga Niko Železniki (1946—1954). zapisniki občnih zhoiov Vodovodnega dmšiva v Skofji Loki ( 190J-1947), Dom npoko-enccv Podlnbnik (19"'0-1978). Gasilsko drušivo ikofja Loka (1936 -1973), Loške lovainc hladilnikov Skolïa Loka s piedniki (1954. 1980). Joi.c 1'ctcnclj. mizarstvo v Skofji Loki (1936-1974). Niko Kovačič, Življenje in delo v nanizanih (1941 — 1945), Ljudski odboi mestne občine Skofja Loka (1952-1955). b) Uporaba aihivskega giadiva Z večjim številom kopij ailuvalij smo sodelovali pri sccnariju nove zbirke NÔB v Loškem muzeju. Več kopij smo naredili iz Tavčarjeve zbirke za osnovno šolo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Veliko smo kopirali za likktro Kianj za njihove piaktične oziroma poslovne potrebe. Skupaj je bilo 42 strank, ki so poticbovale gradivo za raziskovalne namene in 45 tistih, ki so iskale gradivo za upravne in posnovne namene. c) Pedagoška in popnlarizaeijska dejavnost Obiskali so nas učenci osnovnih šol in njihovih krožkov, učenci drugih šol. pripiavili pa smo tndi arhivski dan na eni osnovnih šol. Začeli smo z uvajanjem učcnccv srednjih šol v praktično delo v aihivu. d) Raziskovalne naloge Delavce je pripravljal knjigo Knjiga hiš v Skofji Loki II tnoia za Dolenjsko in Belo krajino a) Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava infoimacijskili sredstev Uredili iu popisali smo naslednje fonde: OLO Cinomelj (1945 1955). Okrajnn glavarstvo Novo meste (1850 -1945). Mestna občina Novo mesto (H06-1945), ilniibcnopolilicne ciigaihzacijt okraja Ti c h nje. metliški tigovec Otmai Slurm. b) Lporaba arhivskega gradiva Dvaindvajset raziskovalcev je upodabljalo aihivsko giadivo za naslednje teme: pclitično delovanje v oh čini Metlika picd drngO svetovno vojno, niouogiafija Suhoi-ja, arhitektonske znamenitosti Vinice, arhitektonske z name ni l ost i starega mestnega jedra v Cinomljn, giadnia in otvoritev IScIokianjske železnice, mladinske delovne brigade, delovanje kulturno prosvetnega dmštva Svoboda. ilmstvo fantov in deklet, začetek lesne industrije ua Dolenjskem. Jnsip C.eini podal ki za življenjepis. TVD Partizan — de rova nje ua področju občine Novo mesto, delovanje občinskih ljudskih odboiov Trcbnfc in Novo mesto, aihitckinrnc posebncisli Glavnega tiga v Novem mestu, žcnii vene pogodbe v zvezi z. razvn:em sodne prakse, razvoj prebivalstva, obicajcv in naselij, delovanje mestne občine Novo mesto v let D. 1910- A 9 38. likovna umetnost med NOB na Dol eni-skem. gospodarski razvoj občine Novo mesto v obdob ju ¡uve petletke. Za upiavne m poslovne namene jc uporabljalo gradivo 27 stiank Mikrolilmski laboratorij Posneto jc bi> 105 mikrofilmov, od tega za Arhiv SR Slovenije 10.500 posnetkov, za Zgodovinski ailiiv Ptuj 4.270 posnetkov, za Piranski Buizcj 93 posnetkov, za Zgodovinski arhiv Ljubljana 4 nhkiolilnic žima i siva v Stražišču, 123 posncikov fonda Pelcr Grassclli (tudi izdelava slik), popis prebivalstva za leti 1921 in 1928 za leto 1931 se snemanje nadaljnje ¿136 Arliivi VI 1983 Knjižnica arhiva Inventariziranih in katalogir.iranih je bilo 3S5 knjižnih enot. Po evidenci je hilo v knjižnici 1O0 obiskovalcev, ki so si izposodili 181 knjig Sodelovanje delavcev arhiva z drugimi organizacijami in druitvi Na področju mednarodnega sodelovanja je bil zaradi vprašanj urejanja in popisovanja arhivskega gradiva (metodologija in postopek) delavec v maju na obisku pri Arhivski upravi NDR v Potsdamu in na oddelku za arhivistiko Mumboldtove univerze v Berlinu. Delavci so delovali v komisijah in drugih organizacijah Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. Za zvezno pesveto-vanje arhivsKih delavcev v Dolnjem Milanoveu jc delavec pripravil koreferat z naslovom Zgodovinski arhiv Ljuhlja 'i, nicgove delovne enote in odoclki. Sodelovali jmo pri redakciji Uvoda v arhivistiko, dela, ki pred-stavlj1 realizacijo programa o zveznih učbenikih Delavci so sodelovali v delu organov Arhivskega društva Slovenije in pri pripravi sprememb ir dopolnitev njegovih pra "1 Na 11. zborovanju arhivskih delavcev novembra v Čatežu so trije delavci sodelovali naslednjimi referati Arhivsko gradivo družbenopolitičnih orgnnizacij na območju Zgodovinskega arhiva Ljubljana, referat o gradivu za meščanske politične stranke za obdobje druge svetovne vojne v fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana In arhivsko gradivo društev po letu 1945 na obnočjn Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Na posvetovanju aprila v Rrdcr.cih smo sodelovali z refera tom z naslovcm Roki hranjenja doknmentarn:ga gra diva. Dclavci aktivno sodelujejo tudi pri delu Kulturne skupnosti Slovenije Delavci io sodelovali v organih Zveze zgodevinsKih društev Slovenije, v ureaniskem odboru Kronike in v predsedstvu Zgodovinskega druitva za Ljubljano tei Zgodovinskega društva za Gorenjsko, v Muzejskem društvu Skofja Loka in uredniškem odboru Loških razgledov Poleg tega so sodelovali v svetu za ohranjanje in razvoj levolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri predsedstvu Občinske konference SZDL P.adovljica ter v svetu za ohranjanje in razvoj tradieij NOB iu spomeniško varstvo pri Občirski konferenci SZDL Skofia LoKa. Omeniti je treba tudi sodelovanje v odboru za prenovo mestndi in vaških naselij v SkoIji Loki. Delavci arhiva se vKljučujejo v širše družbene acije ii sodelujejo z zgodovinskimi komisijami pri ZZli NOV. SZDL ter s komsijo za preučevanje zgodovme ZK pri občinskem komiteju ZKS Ljubljana" Gcnter. Naš arhiv je bil eden glavnih nosilcev za izvedbo simpozija o zgodovini Ljubljane, ki je bil novembra Na njem so dclavci sodelovali z naslednjimi prispevki: referatom o zgodovini Ljubljane v 18 in prvi polovici 19. stoletja, Orisom razvoja družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani, Orisom odnosa ljubljanskega občinskega sveta oo mestnega razvoja (1850-19181 s po-jebniir pordarkom na Hribarjevi dobi ter z referatom Razvoj in vloga društev v Ljubljani po letu 1945. Delovni načrt za leto 1984 I. Splošni del Samoupravni splošni akti arhiva so usklajeni z zakonodajo, potrebno pa bo spremeniti in dopolniti pravilnik o delih in nalogah. Upoštevati bomo morali tudi samoupravni sporazum, ki ga pripravljajo arhivi glede enotnih načel za sistemizacijo dn in nalog v arhivin. Delegatom in članom organov arhiva konec marca poteče mandat, zato bo potrebno izpeljati postopke za imenovanje oziroma izvolitev novih. Pričakujemo, da bodo zagotovljena sredstva za pi ■ dobitev in ureditev L nadstropja zgradbe Ciril-Metodov trg 21. Nerešeno je še vprašanje sredstev za nabavo opicmc, ker amortizacija arhiva ni zadostna. Predvi devamo ekonom opremo. V prvi četrtini leta bodo nameščeni javljalniki požara v arhivskem skladišču v Ljubljani. Število delavcev bo ostalo nespremenjeno, sai ni možnosti za kakršnekoli kadrovske širitve. Delavci arhiva bodo v tem letu v celoti izpolnili svoje obveznosti po pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih v arhivih (Uradni list SRi\ št. 46/82). Na področju SLO in DS bomo predvsem uredili odnose s krajevnimi skupnostmi in se doguvorili o zavarovanju arhivskih skladišč S civilno in narodno zaščito. Dopolnili bomo sredstva in opremo civilne zaščite. II. Strokovno delo l*riprava predpisov in drugih splošnih aktov Doslej še nista izšla pravilnik o načinu vzdrževanja in varovanja arhivskega gradiva pred poškodbami, uničenjem n izgubo ter navodilo o strokovni obdelavi, izdelavi inventarj~v in drugih pripomočkov z.a uporabo. V arliiui bomo sodelovali pri pripravi zadnjega navodila tako, da bomo pripravili končni tekst, ki bo obravnaval enote popisa, elemente popisa in načine opisa vsebine. Na tej osnovi bomo, upoštevajoč tudi Časovne spremembe, pripravili konkretna navodila za popisovanje posameznih zvrsti arhivskega gradiva. V arhivu bomo opravili tudi redakcijo besedil priročnika za delavce, ki delajcj z dokumentarnim gradivom. Nadaljevali bomo s pripravo standardov, ki nai predstavljajo osnovo za svobodno menjavo arhivov in ki jih bo sprejela skupščina Kulturne ikupnosti Slovenije. Izvajan,, določil zaknna o naravni in kulturni dediščini Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo prevzema arhiv, so dobila navodila za odbiranje arhivskega gradiva. V nekaferih primerili bo treba ta navodila dopolniti in konkretizirati. Delavci družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo prevzema arhiv, ki delajo z dokumentarnim gradivom, bodo v letu 1984 opravljali preizkus strokovne usposobljenosti. Republiški komite za kulturo j: že imenoval komisije za preizkus, ki so sestavljene iz delavcev arhiva. V letu 1984 bo treba nadaljevati s postopkom razgla-jitve tistega dokumentarnega gradiva, z.a arhivsko gradilo, ki ga imajo verske skupnosti in občani in ipia lastnosti arhivskega gradiva. Dokončno bo treba urediti evidcncc, kijih mora voditi arhiv na podlagi pravilnika o evidencah arhiva (Uradni list SRS, št. 34/81). Skrt) za strokovni razvoj n izbo n Zeva nje delavcev Enako kot v preteklem letu bo dan glavni poudarek mnivi Vi J9K3 137 vprašanjem vrednotenja dokumentarnega grrdiva ter popisovanja arhivskega gradiva in izdelavi pripomočkov i uporabo (v povezavi ludi z uporabo računalnika). Zaradi slednjega predvidevamo ludi obisk v Arhivu SR Hrvatske, Skrbi za napreaek izobraževanja delavcev v arhi u bo namenjeno zlasli dele pri pripravi dveli Študij: 1. Razvoj sistemov poslovania s spisi 2. Razvoj struklnr inštitncij, to jc ustvarjalcev doku-menlarnega oziroma arhivskega gradiva (za sedaj za obdobje do leta 191«), Zadnja študija naj bi nastala v sodelovanju z državnima arhivoma v Trstu in Gorici in deželnima arhivoma v r'elovcu in G rad en. V pomoč uslarjalcem bodo tudi nadaljnja preučevanja rokov hranjenja dokumentarnega gradiva. SiroKovna obdelava arhivskega gradiva V okviru posameznih enot bo predvidoma obdelano naslednje gradivo' ■i) Enota v Ljubljani ObLO Cerkniea (1952-1961); Papirnica Količevo, T osama Domžale, Univerz.ale Domžalc, Toku Domžale, Me'odija Mengeš, hidnplati Jarše, llelios Domžale, od osvoboditve dr Icla 1975; SO Grosuplje (¡961-1974) SGP Grosuplje, Motvoz in platno Grosuplje, od ušla-lovilve do et; 1975 ObLO Idrija (1(;55 1965), TVD Partizan Kamnik, Planinsko društvo Kamnik, od lela 1893 dalje; listine in starejše arhivsko gradivo, predvojna občina Kamr.ik (1828-1945); OLO Kočevje, SO Kočevje (1952 -1975); Tckslična Kočevje, Melamin Kočevje, ZKG11 Kočevje, llas Kt/čcvjc od ustanovitve do leta 1975; KLO Črni polok, "marino pri Liliji, Velika Kostrcvnica, (1945-1952); OblO Šmartno iri Liliji, 'ji na, fl952- 1961); SO Lilija (I963-1967)'. ^bLO ljubljanskih olicin (1952 -1961); Litostroj Ljubljana, ITT Ljublj ana, 1'clro! Ljubljana, 1'ivnvarna Union Ljubljana, nekatera ljubljanska društva, občinske konfcrcnce SZDL in občinski sveti ZS ljubljanskih občin; notarski fondi: ukinjene šole, knjige dohodkov in izdai a tajniška, OLO Kranj (1945-1955) scri|a finance; Zveza kulturnih organi/aeij Kranj (do leta 1975): Pe.ski zbor Pranec Crešqrcn Kranj (I945--I979); Občina Bled, SGP Novogradnje Tržič. e) Enota v Skofji Lr>ki MLO Skoija Loka (1945- 1952). d Enota za Dolenjsko m llelo krajino ^ruj.bcnopolitičnc orpanizacije okraja in občine Crnc-■lelj Občina Metlika - okolica (I925-1942); Okrajno £! a varstvo Novo mesto (18.50-1945); Mestna občina ovo mesto (1706- 1945) družbenopolitične organi-£aeijc okraja Trebnje Prevzemi arhivskega gradiva V letu 1^84 bomo prevzemali gradivo pO potrebi glede na ugotovitve delavcev, ki bodo ob.skovali imetnike. Poleg lega bomo prevzeli naslednje gradivo: aj Enota v Ljubljani Gradivo starejših društev in občinskih zvez drnšlev občin Cerkniea, Domžale, Grosuplje. Idrija, Kamnik, Kočevje, Lilija, Logatec, Ribnica in vrhnika ter arhivsko gradivo okrajev z območja ljubljanskih občin (1952—19(il), Litostroja Ljubliana, ITT Ljubljana, Pclrola Ljubljana in Pivo"arnc Union Liubliana, nekaterih ljub1 lanskih drušlev, občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov ZS, notarskih fondov in ukinjenih šol z območja Ljubljane. e) Enota v Skofji Loki Loške tovarne hladilnikov in Sesir 5l:ofja Loka. III. Mikrofilmanjc Mikrot'ilmano bo naslednje gradivo: gradivo Železarne Jesenice (25 000 posnetkov) gradivo ljubljanskih muzejev in galerij (24.805 posnetkov) zbirka načrtov enote v Ljubljani (25.000 posnetkov). IV. Konsemeija in restavracija Konscrvirali in reslavriralt bomo dali osem rokopisnih knjig. V. Pedagoika in popnlarizacijska dejavnost Dclavei posameznih cnol bodo nadaljevali s pedagoško in popuiarizacijsko dejavnostjo predvsem v šolah. VI. Razstave ZaCeli bomo s pripravo razstave Ljubljana v stari folo grafiji s podnaslovom Iz folotekc Zgodovinskega arhiva Ljubljana; razstava bo odprla v letu 1985. VII. Objave Objavili bomo knjigo hiš « Skofji Loki II. pokrajinski arhiv maribor Delovno poročilo za leto 1983 Uvod v letu 1°83 je Pokrajinski arhiv v Mariboru Opravljal 138 Arhivi V] 1983 woj" naloge na strokovnem, upravnem in splošnem področju in to na osnovi ustanovitvenih aktov, zakona o nara"ni in kulturni dediščini ter na osnovi statuta. Na strokovnem področju jc opravlj;.] tiste naloge, ki mu jih predpisuje zakon, vendar v okviru možnosti. Območje arhiva, na katerem opravlja arhivsko in upravno službo kot javno pooblaMiio, obsega nasVdnje ODčine Dravograd, Gornja Radgona, Lenari, Le drva, Ljutomer, Maribor (6 občin), Murska Sobota, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradtc.in Slovenska tistrioa. Arhivski prostori in organizacija Arhiv ima svoj sedež na Glavnem trgu 7 v Mariboru. V tem letu je arhiv uredil notranje stopnišče delno uredil svoj razstavni prostor. Zaradi pomanjkanja skladiščnih piostoro" arhiv ne more vcc prevzemali arhivskega gladiva. Čimprej se je potrebno lotiti adaptacije oziroma razširitve obstoječega objekta na dvorišču na Glavnem trgu 7, za kar bo potrebno zbrati velika sredstva. Arhiv je notianje organizacijsko razdeljen na 8 strokovnih enot, upravno enoto za delo pojavnem pooblastilu in splošno enoto. Arhivska urejevalna dela: — izdelava inventar 3 fonda Mestne občine Maribor; — ureditev dveh ondov notarjev iz Lendave; fonda župnije in dekanije Stari trg pri Slovenj Graaeu; fondov škofijskega arhiva z oznakami F 6, 7, 8; fonda Osnovne organizacije Rdečega križa Maribor mesto in Maribor — okolica; iondov Osnovne organizacije Rdečega križa SiOvenj Gradec in Ptuj; fonda hidrocentrale Fala, predvsem tehnično propagandnega materiala; — popisovanje fonda Pinus Rače; — tehnično opremljanje fonda Tehnogradnje Maribor; — priprava regestov spisov Mariborskega sodišča iz leta 1039; — inventarizaeija gradiva -z slovenske gospodarske zgodovine prof, BogaTeplyja; — odbiranje gradiva Višje stomatološke šole Maribor. Varstvo in evidentiranje arhivskega gradiva — evidentiranje in zbiranie kopij gradiva za zgodovino Slovencev v domačih in tujih arhivih, gradiva v tujih arhivih, gradiva za zgodovino Maribora (listine J48J-1409) za čas do 18. stoletja, gladiva o mariborskih mestnih sodnikih v srednjem veku; — evidenca stanja šolske dokumentacije in arhivskega gradiva (l. gimnazije Maribor, osnovna Sola Staneta Rozmana Maribor in Bučkovci, Srednješolskega centra Murska Sobota, osnovna sola Radlje ob Dravi in Podvelka); — zbiranje dokumentacije za zgodovino šolstva na območju našega arhiva (Bučkovci, Jakobski dol, Maribor); — nadzirap'e arhivskega gradiva in konsultacijc z ustvarjalci na terenu: Splošna bolnica Maribor, Zlatorog, Metalna, Jeklotchna, Tovarna avtomobilov Maribor Stavbar, Dravske elektrarne Maribor, Industrijsko montažno podjitic, Tovarna dušika Ruše, Birostroj, Konstruktor, Elektro in splošna montaža Hidro montaža Maribor, Tovarna ^zil Boris Kidrič, Mariborska 1 ivarna, Tovarna stikalnih naprav, Sindikalni svet Maribor, Medobčinski sindikalni svet za Pod-drav,e, ZK Jarenina, Krajevna skupnost Koroška vrata, Tovarna lepenkt Ceršak, Sladkogorska, Srednja kmetijska šola; materialno varstvo (4657 trn) deponiranega arhivskega gradiva za Maribor. Obiskovani SO bili: Občinska konferenca ZKS Maribor, Tabor, ZKS Maribor — Tezno, Pobrežje, Pesnica in Ruše, Mestni komite ZKS Maribor; Skupnost za zaposlovanje Maribor, Zdravstveni dom Maribor. Prevzemi arhivskega gradiva. Skupščina mesta Maribor, dopolnitev fondov s spisi občin Maribor-Centcr, Tabor, Ruše. in mestnega ljudskega odbora Maribor (1957-J96J) (0,5 tm); Občanski ljuc iki odbor Črna m Koroškem (.1955-1958) (9 tm); Občinski ljudski odbor Ravne na Koroškem (J955-196J) (5J tm); Slovensko pevsko društvo v Mariboru (J919 1941), 4 matične knjige župnije Sv. Jurija pri Preboldu; Osnovna šola Stogovci (delno); fotografski album Glasbene matice Maribor; zapuščina Boga Teplyja, škofijska pisarna (J941 —J967), arhivsko gradivo preko rest iti'rije dobljeno iz Avstrije (45 t m); pieostaP spisi zemljiške knjige (J806-1919) in zemljiškoknjižni spisi Temeljnega sodišča Murska sobota -enota Lcnda/a (J94J-J945) (40 tm); sp;si notarjev Cszkarja Lnubhaimeria in Uyongy Szella (J8G9 )9J 8) (1941-1^45) (1,7 tm); razni spisi iz dobe stare Jugoslavije Temeljnega sodišča Murska Sobota (J5 tm); tehnična dokumentacija Metalne Maribor in Splošne stavbene družbe Maribor (1927-1960) (7 tm); gradbeni načrti železniške postaje na Pragerskem (0,1 tm). Študijsko, znanstvenoraziskovalno delo in publikacije Pripravili in izdali smo: — VJII. zvezek (Vadiva za zgodovino Maribora (listine 1466-J477); Sodobni Arhivi '33 (V. posvetovanje v Radencih), 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor s katalogom k razstavi; — prispevki v Arhivih, glasilu Arhivskega društva Slo venije in arhivov Slovenije, štev. 5; — referati in prispevki: Arhivsko gradivo gospodarstva na 3. posvetovanju Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, Arh . v družbenem sistemu informiranja, Maribor od J2. stoletja do leta J600, Mariborski mino-ritski samostan od začetka do ukinitve v 19. stoletju, Mariborski mestni sodniki v srednjem veku, Pregled narodnopolitičnega življenja med ieti 1848 in J 875 na Bistriškem, Pregled narodnopolitičnega življenja od leta 1848 do 1875 v Rušah in okolici, sodelovanje pri zborniku Ormož skozi stoletje II; Študijsko in raziskovalno delo iz arhivske teorije in prakse ter lokalne in širse zgodovine,: Izobraževalna dejavnost - pMirava in realizacija tečaja za usposabljanje delavcev, ki delajo Z dokumentarnim gradivom - pr Tava in realizacija posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Sodobni Arhivi '83 v Radencih; sodelovanje arhivskih delavcev na kongresih in posvetovanjih v Čatežu, Dolnjem Milanovcu, Zagrebu in Rušah; - informiranie uporabnikov arhivskega gradiva; — v knjižnici smo inventarizirali in katalogizirali 505 knjižnih enot, uredili periodični tisk in dali v vezavo 268 knjig; - delo z u jorabniki (332) v knjižnici je zajemalo iz* sp o soj ar : in informacije (1C4); obiskovalcem :mo z.a Arhivi VI ]083 delo v knjižnici pripravili 460 fasciklov in dali v uporabo 362 eksponatov iz zbirk. Druge strokovne naloge sodelovanje v republiških in zveznih arhivskih organih (v /vezi arhivskih delavcev Jugoslavije, v komisijah): sodelovanje v Arhivskem društvu Slovenije, v komisiji za rcstitueijo in konvencijo /. Avstrijo; — organizacija V. posvetovanja Sodobni Arhivi '83: uredništvo Vodnika po arhivskih fondih in zbirkah v SR Sloveniji, Ormoškega zbornika - Ormož skozi stoletja. Razstavna dejavnost ob 50-lctnici Pokrajinskega arhiva Miribor razstava Arhivsko gradi™ — kullurna dediščina in vir za našo zgodovino, organizacija razstave TITO misel, beseda in delo (v Sloveniji in v Celovcu): sodelovanje pri razstavi Kulturne dragotine Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani; priprava in realizacija razstave 1'ctra Dajnka v Črcš-njeveth pri Cornji Radgoni; sodelovanje pri razstavi Mariborske obrti v zgodovini. Upravne nalnge po javnem pooblastilu - na osnovi podatkov oziroma dokumentov iz ra/.hcnih fondov je bilo izdano 295 potrdil, prepisov ali kopu, izposojenih je bilo 49 zaacv oziroma spisov; to delovno enoto je obiskalo 305 strank: podanih je bilo 500 informacij, največ po telefonu; vpisi v akccsijsko knjigo na novo sprejetih podatkov: nastavitev registra fondov v arhivu (350 iondov): priprava dokumentacije za nastavitev dosjejev Dclavci arhiva so sodelovali v Arhivskem društvu Slovenije in Zvc/i arhivskih delavcev Jugoslavije (predsednik obeh je bil delavec nnšcgr arhiva). Sodelovali so se v republiških in zvc/nih komisijah, in sicer: v zvezni Komisiji za kultiirno-prosvctno dejavnost, za mednarodne odnose, za arhivske knjižnice, v republiki pa: v uredniškem odliom Aihivov, komisiji za šcibiijc, med-iškeni odboru Virov. S TKO Primatom tz. Maribora in Sladkogorsko Sladki vrh smo strokovno sodelovali glede arhivske opreme; sodelovali pa smo Indi z mikrofilmskim oddelkom Ekonomskega centra v Mariboru. Stiki v zvezi z oprav-lianjem dela so bili dobri tudi z Aihivoui Jugoslavije. Arhivom SR Srbije, Arhivom SR Mrkcdonijc, Arhivom SR Hrvatske, z. arhivom v Splitu, llcrccgnovcm in iirhivom v Varaždiuu. Z njimi smo sodelovali predvsem ia področju strokovnih in teliničnih vprašanj. Na mednarodnem področju smo uspešno sodelovali 3 tajeiskim deželnim arhivom v Gradcu in Koroškim deželnim arhivom v Celovcu, z Državnim arhivom v Trstu in z arhivom v Szoinbatfeyn iu arhivsko službo v Sofij . Za popularizacijo arhivske službe smo poskrbeli s Članki v publikacijah, dnevnem časopisju, radio in televiziji. Delovni načrt za leto 1984 Na osnovi 94 člena zakona o naravni in kulturni de diščini in na osnovi smernic srednjeročnega programa razvoja arhivske službe za srednjeročno obdob|c 1981 - 19fi5 bo arhiv v letu 1984 opravljal naslednja dela: ArliivsKa urejevalna dela razvrsčanic in popisovanje knjig župnijskin, dekanijskih in samostanskih provenicne, ureditev kartoteke registrov originalnih listin in kopii iz. tujih arhivov, transkripcija tekstov škofijskih in dekanijskih vizitacij ¿a ozemlje Štajerske pod saizburško nadškonjo (1658 do P8o), urejanje picziuialnih spisov škofijskega arhiva iz let 1862 do 1922. dokončanje inventarja Mestna občina Maribor do leta 1941 (interna uporaba), - priprava irventarja Občina Košaki pri Mariboru (interna uporaba), pregled in klasifikacija gradiva, ki ga je Avstriji |ircdaia Jugoslaviji na osnovi arhivskega sporazuma iz leta 1923 in ga hrani naš arhiv, jiripravi m izdaia gradi a za publikacijo Viri, Viri za gradbeno zgodovino mariborskega starega mestnega jedra, zdrin.c vanje in opis nahajališč arhivskih fondov |uavosodja, obdelava zapuščinskih spisov patrtmonialnih sodišč z območja mariborskega sodnega okraja do leta 1850 urejali i c gradiva privatnih fondov (Vomcr, Misič, Tschcligi- Tscharre), izdciava inventarja gradiva osnovnih šol v Pokrajinskem arhivu Maribor za interno uporabo, razvrščanje gradiva iz fonda 1 lidroccntralc Fala za čas od 1918 do 1928, izdelav:, informativnega pomagala za fond 1'inns Račc (interna uporaba), izdelava analitičnega inventarja fonda Okrni ni odbor Rdečega kri/a Maribor mestu ( 1945-1955), priprava in izdaja publikacije Inventar II, fond1 Okrajni odbor S/DL Murska Sobota ( ]«45--1963), nadaljevanje urejanja fonda KLO Ruše (l°45-]046), i/.delava regestov sodnih spisov za fond Okrožno sodišče v Mariboru za leto 1940. pripravljalna dela za i/dcl:t\i> inventarja za fond Okrožni ljudski odbor Maribor (1945 do 1946), sprotno in temeljito čiščenje arhivskega gradiva ter zamenjava ohrablienc oj>rcnic arhivskega gradiva Varstvo in evidentiranje arhivskega gradiva evidentiranje in zbiranje kopij gradiva za zgodovino Slovencev v domačih tn tujih arhivih, jircvzciu arhivskega gradiva delno oiiranjcncga katastra v Murski Soboti (načrti in zapisniki), nadzorovanje arhivskega gradiva (z.unania služba) pri skupščinah občin valoriziranih ustvarjalcih gospodarstva in negospodarstva ter prt družbenopolitičnih organizacijah, ladzor nad izločanjem dokumentarnega gradiv ki nima značaja arhivskega gradiva prt ustvarjalcih, evidenca iu organizacija prevzema gradiva nekaterih osnovnih šol, akcesija privatnih fondov: Anton Santclj, zapuščina Alfonza Koprive in izdelava suniarncga seznama. Študijiko, zna nstveno-razi skoval no delo in publikacije priprava in izdaja IX zvezka Gradiva za zgodovino Ma ribora: (listine 1478-1485) Inventarja 11. forč ¿140 Arliivi VI 1983 Okrajni odbor SZDL (.1945-1963); Viri: Viri za gradbeno zgodo-ino mariborskega starega mestnega jdra, Katalog k razstavi — raziskovalne naloge: — zgodovina nastanka in razvoja llidrocentrale Fala, — priprava suniarnega poročila o zbiranju gradiva za zgodovino Slovencev v madiarskih arhivih, — strokovne razprave o arnivskih, zgodovinskih, umetnostno-Zfodovinskih in podobnih vprašanjih. Druge strokovne naloge — sodelovanje v komisijan za rcstitueijo in konvencijo z Avstrijo, — organizacijska priprava in sodelovan': s strokovnimi člani za posvetovanje o strokovnOi in tehničnih vprašanjih v arhivih Sodobni arhivi'84. Razstavna dejavnost — priprava raz(tave Maribor in okolica na 'azglednicah, slikah in načrtih do 1918, — gostovanje razstave v Beogradu v Arhivu Jugoslavije Arhivsko gradivo — kulturna dediščina in vir za naSo zgodovino, z dodatkom: 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor, — druga razstama aktivnost, s katero se bo arhiv vključil v kulturni utrip Maribora Izobraževalna dejavnost — sodelovanje predvsem s tistimi Šolami, ki usposabljajo dijake za delo z dokumentarnim gradivom in priprava predavanj zanje, — strokovno izpopolnjevanje dclavcev na strokovnih src čanjih in udeležba na seminarjih Arhivskega druitva Slovenije, Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, — organizacija seminarja za arhivske delavce v gospo-darsiiih delovnih organizacijah in po občinah, — posvetovanje o strokovnih in tehnični!) vpraianjih v arhivih Sodohni arhivi'84. Knjižnica — inventarizaeija in katalogizacija knjig ter periodičnega tiska oKrog 500 knjižnih enot ter urejanje drobnih tiskov in mikrofilmskega gradiva, — delo 7. uporabniki v čitalnici informacije, izposoja arhivskega gradiva in literature, — dopolnjevanje knjižnega fonda z arhivsko periodiko in strokovnimi publikacijami z nakupi in zamenia-vami, — vezava največkrat uporabljenih knjig in časopisov, — sodelovanje pri razstavni dejavnosti, posvetovanju in izdajanju publikacij. Upravne naloge — izdajanje prepisov, potrdil in kopij na podlagi dokumentov in podatkov iz arhivskega gradiva v okoli 1300 registriranih arhivskih fondih, — izdali bomo okeli 300 dokumentov, ki potrjujejo pravice občanov (delovna doba, izobrazba, premo-žcnjsici in sorodstveni spisi, gradbeni načrti, itd.) — posojanje spirovnega gradiva upravnim organom, pravnim in cičnim osebam, — vodenje evidenc o izposoji, arhivskih fondih, akccsiji. Mikrofilmanje, restavracija in konservacija — mikrofilma nje arhivskega gradiva zaradi varnosti, — restavriranjc in konserviranjc najbolj poškodovanih arhivalij. Sodelovanje arhiva s stroko\nimi in drugimi organiza cijami in druStvi — delavci arhiva bodo sodelovali v Arhivskem druitvu Slovenije, Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije in njenih komisijah, — sodelovanje pri reJcvanju tehničnih vprašanj (arhivska oprema) s TKO Primat in s Sladkogorsko, TOZD Lepenka Ceršak, »delovanje z arhivskimi druitvi in arhivi v Avstru, Italiji, Madžarski, Romuniji in Franciji, — kulturna izmenjava z Nemško demokratično republiko, — sodelovanje na kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije v Novem Sadu, — stalno strokovno sodelovanje z jugoslovanskimi arhiv in arhivom Jugoslavije. Popularizacija arhivske dejavno? i — za stik z občani bo arhiv 20. oktobra popravil „dan odprtih vrat", — delavci arhiva seznanjajo iiršo javnost predvsem s članki v lokalnih glasilih in glasilih SirScga področja, preko radia in televizije. Splošna in tchmčna opravila Sploina služba bo poleg zakonsko obveznih opravil posvečala pozornost realizaciji določil Zakona I naravni in kulturni dediščini ter drugim samoupravnim in družbenim normativom s področja združenega dela in družbenih skupnostih, ki zadevajo njegovo poslovno in samoupravno dejavnost. Posebna skrb bo posvečena izvajanjem določil narodno-obrambnih predpisov s področja SLO, DS in CZ, ki so postali sestavni del redne dciavnosti s tem, da so stalno prisotni v njegovem splosncnr in strokovnem procesu, pa tudi v njegovem rednem finančnem načrtu. Tehnična služba ho skrbela za tekoče vzdrževanje stavb ter čiSccnjc delovnih in ostalih prostorov. Prostorska problematika V letu 1983 je arhiv pridobil razstavni prostor Archi-vim v pritličju stavbe. Ta prostor bo služil predvsem za manjSc razstave in bo opremljen tudi tako da bo občasno v njem tudi predavanje v okviru izobraževalnega procesa srediijin usmerjenih Sol družboslovne oziroma kulturoloSke smeri in izobraževanje skupin arhivarjev iz organizaeij združenega dela. Arhiv bf v sodelovanju s Centralnim in Mestnim ko mitejem ZKS za podravsko in pomursko regijo opremil del obstoječega arhivskega skladišča z najmodernejšo arhivsko opremo in tako priuobil piostor za prevzem arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij. Ker so skladiščni prostori že malone polni, arhiv že v hližnji prihodnosti ne bo mogel več prevzemati arhivskega gradiva starejšega od 30 let. Ker bi bila novogradnja arhivskega skaldiSca izredno draga, bo treba razmisliti o predlogu, da se dvoničm traKt razširi do Merarskega prehoda, kar bi bilo gotovo mnogo cenejše. ''sekakor bo treba že v tem srednjeročnem obdobju Lzdf lat ideji i projekt za to investicijsko nalogo, ki bo kmalu posuala ncodločljiva. Arhivi VI 1984 1M POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA Delovno poročilo za lelo 1983 Do 17. oklobra, ko jc poplava prizadela Novo Gorico in napravila katastrofalno Škodo na arhivskem gradivu, saj jc voda zalila 700 trn gradiva, jc delo v arhivu potekalo po sprejetem programu del za leto 1983. Izdelali smo vfc predpisane evidence in dokumentacijo o gradivu, ki ga je arhiv že prevzel m o njegovih ustvarjalcih kot tudi o gradivu in njegovih imetnikih, ki ga bo arhiv v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini prevzel kasneje. Za nastavitev vseh navedenih evidenc smo zbirali podatke v fondih arhiva v Kopru, Novi Gorici, muzeju v Toiminn, prr registru Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Narodni in univerzitetni knjt-/niči v Ljubljani, Narodnem muzeju v Ljubljani in v Biblloteči Na 1 ion al e Isontina v Gorici, hdelana in poslana so bila navodila o odbiranju arhiv skega gradiva iz dokumentarnega vsem valorizhanim gospodarskim organizacijam, ki Se niso imele sprejetih vnaprejinih izločitvenih seznamov, nadalje vsem srednjim, osnevnim in glasbenim Šolam, samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnim služham družbenih dejav "osti, drušlvorn in zvezam društev, zdravstvenim organizacijam, medobčinskim odborom za severnopritnorsko območje gospodarske zbornice SR Slovenije, družbenopolitičnim organizacijam, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavjrovanja in službi družbenega knjigovodstva. Poleg pismenega navodila smo dajali še natančnejša iodatna pojasnila o odbiranju, urejanju in varstvu gradiva ter sodelovali pn odbiranju. Komisija za odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega je v tem letu pregledala 16 izvrSilnilr izločitvenih seznaniov, 14 delov ini organizacijam jc dovolila izločanje, 2 izvršilna izločitvena seznama pa je zavrnila. Pred izločitvijo so arhivski delavci odbrano gradivo pn irstvarjalcih Je enkrat preverili. Posebna pozornost je bila posvečena gra divu družbenopolitičnih organizacij in društev. Zagotovljena jc bila uporaba gradiva za znanstvenoraziskovalne ili druge namene. Arhiv jc izdajal prepise, itokopijc in potruila na podlagi doKinnenlov, ki jih hrani, ter posredoval vsem zainteresiranim pismene in ustne informacije o svojem gradivu. Skozi vse leto smo urci dr gradivo povojnih fondov kot tndr gradivo nek danjih avstrijskih in italiianskdi občin, Kljub prostorski Stiski smo prevzeli manjše dele gradiva Krajevnega od t>on? SZDI. Renče, Zveze proslovohnih boreev za sever-'o mejo, Svet svobodnih in prosvetnih društev okraji Gorica, Državno tožilstvo v Gorici (1933-1943). Arhivske fonde in zbirke smo dopolnjevali z gradivom, ki ga hranijo drirge ustanove doma in v tujini, in se nanaša na ozemlje, ki gm pokriva arhiv. Fololcko smo dopolnili z 283 fotografijami iz obdobja 1. svetovne *"oinc na ozemlju Primorske in z ¡0 fotografijami iz fonda Kmetijske šole v Ložah (1945-194*7). Nabaviji smo tudi kserokrpije izb ranili dokumentov iz obuobji 1- svetovne vojne in Vojnega arhiva na Dunaju. Gradivo je bilo redno zračeno, dvakrat lelno smo ga razprašili m skrbeli za pravilno temperaturo in vlažnost zraka. Veliko pozornost srno posvečali sodelovanju z osnov-"-lini Jrj srednjimi solarni v Novi Gorici, Ajdovščini m Tolminu, ki smo jim posredovali nekaj naših predlogov. Pripiavili smo več predavanj za dijake sredmih šol o slu v arhivih in o vlogi in pomenu arhivsk-ga gradiva. 5nlam, ki so vnesle v svoj program obisk uCenecv v arhivu, pa smo nudili strokovno vodstvo po arhivu '«le v 'etošnjern letu je izšl? publikacija Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, st. 2, ki bila načrto rna žc i oreteklem letu, s pregledom fondov iir zbirk, ki jin hrani arhi,r in z informacijo o dosedaiuih objavah virov m hranjenju gradiva za zgodovino Goriške v dr.'gih domačrlr in tujih ustanovah. Arhiv je organiziral ludi seminar za delavce družbenih pravnih oseb in društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom in o dolžnostih, ki jih zakonodaja nakga ustvarjalcem gradiva, o materialnem varstvu in lirejan u dokumentarncga gradiva, o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega ter njegovem izločanju pristojnemu arhivu. Udeleženem smo tudi posredovali pregled literature, ki jim lahko služi pn praktičnem delu v administraciji. Arhiv je sodeloval pri delu Arhivskega društva Slovenije iu Zvezr društev arhivskih delavcev Jugoslavije, v komisiji za razvijanje tradicij delavskega gibanja pri občinskem sindikalnem svetir v Novi Gorici in v komisiji za razvijanje revolucionarnih tradicij pri Železniškem gospodarstvu Liuhljana. Posebna skrb je bila namenjena sliokovnemu izpopolnjevanju delavcev arhiva: štirje so se udeležili strokovnega posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih arhivske službe en delavec je bil na Študijskem obisku pri arhivski upravi ministrstva za notranje zadeve v Pragi na podlagi programa o kulturnem, prosvetnem in znanstvenem sodelovanju med vlado SFRJ ir ČSSR, tlva pa sta se udeležila zborovanja slovenskih arhivskih delavcev z osrednjo temo arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij in društev, Arhiv je sodeloval z referatom o tovrstnem gradivu na območju, ki ga pokriva Delavci so svoje prispevke objavili v domačem in tirjein strokovnem tisKU. V priprav ji bila tzdciava pisnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega za ustvarjalce gradiva s področja lrjuave in sodstva, izdelan je bii ludi okvirni scenarij z osnovnimi leksti, osnutki zgodovinskih kart rn delno izbor dokumentov za razstavo Nižje irpravne enote od srede 18. sloietja do konca druge svetovne vojne, pričeli smo z zbiranjem virov o zgodovini revolucionarnih gibam primorskih železničarjev, vendar je vsa nadaljnja dela jirekinila pojriava in vsa dejavnost arhiva je usmerjena v reševanje grabiva. Delovni načrt Zii leto 19l!4 — sprememba Predloga delovnega načrta za lelo J9L!4, kot so ga sprcicli delavci septembra 1983, ne bomo mogli realizirali. Zaradi kat?stiofalnc jioplave bo vsa dejavnost usmerjena v reševanje gradiva, začasno hranjenic gradiva in ponovno ureditev, da bo čimprej na volio uporabnikom. Zato je potrebno — posušiti vse poplavljeno gradivo, — dcziiificiraii gradivo po sušenju, — irsjiosobiti prostore starega doma ujiokojenccv na Gradišču za začasno hranjenje gradiva, — začeli urejalr posnScno grauivo, prijiraviti izbor gradi va za restavracijo in m ikro filma nje in gradivo na novo tehnično oprem' i — jiričeti z restavratorskimi deli najbolj ogroženega gradiva. Dnločcnim nalogam iz prvotnega programa pa se arhiv kljub izjemnemu stanju n; bo mogel izogniti. Izpolniti mrramo nalog? k', nam jih nalrga določilo o opravljanju strokovnih izpitov defavre", kr achjo z dokument j-mm gradivom (Uradni list SPS, št. 46/82), saj morajo v 142 Arhivi V] 1983 letu 1984 opraviti strokovne izpite vsi delavci, ki so doslej delali na takih dcfovnili mestih. Gradivo, ki ga poplava ni prizadela, bc še naprej na voljo uporabnikom, tako za uveljavljanje pravnih pravic posameznikov kot za poirebc družbenih pravnih oseb in raziskovalcev za Studijske namene Uporabnikom bomo nudili fotokopije, prepise in kserokopijc gradiva ter potrdila na podlagi dokumentov, ki jih hranimo. Prav tako bo evidentiranje gradiva potekalo po programi;. Zaradi poplave bo treba dosedanje evidenec ponovno pregledati in jih uskladiti z novim stanjem. ZGODOVINSKI APM1V PTUJ Delovno poročilo za leto 1983 V skladu z delovnim programom je Zgodovinski arhiv v Ptuiu opravljal stronovne in upravne naloge, ki jih do-'oča zakon o naravni in kulturni dediščini. 1. Stalne strokovne naloge 1. Arhivska urejevalna dela V okviru arhivskih strokovnih referatov se je urejalo naslednje arhivsko gradivo - nadaljevalo se je urejanje fonda zemljiških gospostev - gospoičina Ptujski grad, - dokončano je bilo urejanje gradiva OLO Ptuj za leto 1952 (I .5 tri), - nrcieni so bili registraturni redi ter izdelan se/nam fonda Mestne občine Ptuj, katerega gradivo je bilo tirni tehnično preurejeno (3 tm), - tehnično je bil preurejen fond Mestne občine Onnož, - odbrano je bilo gradivo SO Ormož za obdobje ud leta 1968 lo leta 1980, - urejeno je bilo gradivo Glasbene šole Karol Pahor Ptui (2," tm), - urejeno je bilo gradivo Mestnih hranilnic v Ptuju (3 tm) in Ormožu (0,2 tm) - urejeno ie bilo gradivo Okrajnih premogovnikov Ptitj in Ormož (1,3 tm), popisano je bilo gradivo Tovarne plastičnih m optičnih proizvodov Jože Kerenčič, Ormož, pregledano je bilo gradi™ iz zapuščine prof. Antona Klasinoa. Vzpored no z urejevalnimi deli so biii izdelani arhivski pripomočki, jn sicer - inventar Mestnegc odbora OF Ptuj (¡945-1952), - iventar Okrajnih premogovnikov Ptuj (1947- 1959), - sumarni seznam za gradivo Glasnene sole Karol Pahor Ptuj, - sumarni seznam za gradivo fonda SZDL Ormož, - historiat in kartotečni se/.nam fonda Mestne h ranih nice Ptuj in Ormož, - sumarni seznam DPDSvoboda Ptuj. 2. Restavracija, konservaeija in mikrofilmanjc arhivskega gradiva V re stava to rsko-konservatorskem laboratoriju Arhiva SR SiOvcnijc sta bili restavrirani 2 Škatli gradiva fonda cerkvenih arhivov. V mikrofilmskem laboratoriju Zgodovinskega arhiva Ljubljana in v m ikro filmske m centru v Mariboru je bilo mikrofilmano gradivo. - Cerkveni arhivi, Mestna župnija Ptuj (1401 posnetke v), - 4 listine mesta Ormož (8 posnetkov), - Colieetaneum bci dem Prcdigerklostcr zu Pcttau (133 posnetkov), - Statut mesta Ptuja iz leta 1513 (50 posnetkov), - Okrajno glavarstvo Ptuj (He/.irkshauptmansdiaft Pcttau) (874 posnetkov), - Kronika mesta Ormoža iz letu 1 877 (59 posnetkov), - Imenik ormoških čitalničarjcv (24 posnetkov), Kronika župnije sv. Jakoba v Ormožu (590 posnetkov) Kronik? dekanije Velika Nedelja (340 posnetkov), - Kronika župnijo Velika Nedelja (708 posnetkov), - Kronika župnije sv. Duha v Središču ob Dravi (M.^ posnetkov) Skup no je bilo v letu 1°83 narejenih 5 iOO mikrofilmskih posnetkov. Za 3.399 posnetkov so hite izdelane tudi mikrofilmske kopije 3 Ugotavljanje, zbiranje in odopi arhivskega gradiva SKladno s podzakonskimi akti so bile družbenim pravnim osebam in društvom izdana navodila o odbiranju arhivskega gradiva. Za arhivarje delovnih organizacij je bil pripravljen seminar in ustrezno študijsko gradivo, s katerir i smo iih informirali o novih obveznostih v zvezi z novimi predpisi. Arhiv je preko raziskovalnih del v tujini pridobil 108 kserokopij vizitaeijskiii poročil iz let 1738, ]7(i0 in 1773 za območje ormoške občine. 4. Prevzemanje arhivskega gradiva V Arhivu SR Slovenije je arhiv prevzel okrog 15 tm dragocenega gradiva, ki je bilo na osnovi meddržavnih sporazumov vrnjeno iz Avstrije. Prejeto je bilo naslednje gradivo: - 4 listine mesta Ormož iz let 1570, 1668, m3 in 1787, - 2 fascikla učnih pičeni Okrajnega glavarstva Ptuj iz leta 1Fs05, - rokopis - Collektaneitm bci dem Piedigerkloster zu Pcttau, - statut mesta Ptuja i/, leta 1513, - Invalidski doni Ptuj (P60- I860), 48 knjig in 18 faseiklov, - Arhiv mesta Ptuja (1395 -1887), 11 knjig in 49 faseiklov Od družbenih pravnih oseb in društev je arhiv prevzel: - gradi.'o Občinskega sindikalnega sveta Omio/ (1945-1976), - gradivo Občinske konference SZDL Ormož. (1952-1975), 69 škatel, gradivo Medobčinskega odbora bratstva in prijateljstva Ptuj (1961-1983), 3 škatle, - g.adivo DPD Svoboda P'uj (1972-1983), 45 faseiklov, Arbivi VI 1983 J 43 - gradiva Obrtnega podjetja Krojaštvo Ormož (1963-1968), 2,S trn, - gradivo Dijaškega doma Ptuj (]945-197?), 5 Škaiel, gradivo zapuščine ar. Antona Horvata, advokata v l'tuju, 29 Ikatel. gradivo zapuščine prof. Antona Klasinca, 1 škatla, - grndivo Občinskega komiteja ZKS Ptuj (1068-1977), 1,5 trn. 5. Znanstveno raziskovalne naloge na področju arhivistike in zgodovine Poleg spremljanja stroKOvne literature, so strokovni delavci arhiva porvečali posebno pozornost pripravi gradiva za izobraževanje arhivarjev delovnih organizacij, sodelovali s prispevki v Ormoškem zborniku, Kroniki, Tedniku in drugih strokovnih publikacijah. V deželnem arhivu v Gradcu so evidentirali in razisKovali gradivo, ki se nanaša na ptujsko-ormoško območje. Delno je bilo evidentirano gradivo Göthovc zbirke, prczidialnili aktov, vizitacijskih poročil, kakor tudi gradivo, ki se nanaša na gospodarsko zgodovino Ptuja v prvi polovici 19. stoletja V Pokrajinskem arhiv Maribor so proučevali in evidentirali gradivo, ki po svoio pristojnosti spada v Zgodovinski arliiv Ptuj (zbirka prof. Antona Klasinca). 6. Knlturno prosvetna dejavnost V okviru kulturno-prosvetne dejavnosti je bila v tem ob-'lobjti posredovana razstavi Dvajset let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva v občine: Slovenska Bistrica, Cakovee, Krapina, Varazdin, Koprivnica, Lendava i Ormož Razstava jc bila povsod dobro sprejeta in je bila dobro obiskana. Ob dnevu arhivov jc v oktobru arliiv pripravil javno prczentacijo arhivskega gradiva, ki je bilo vrnjeno iz Avstrije 7. Naloge na področju SLO in DS Na področju SI O in DS je bila izdelana kategorizacija gradiva in ažuriran obrambni načrt arliiva. II. Realizacija upravnih nalog 1. Vodenje evidcnc arhivskega gradiva Nastavljene so bile evidcnce za imetnike arhhskcga gradiva, katerim so bila poslana tudi ustrezna navodila o odbiranju arhivskega gradiva. Arbiv jc prevzel 15 nndov oziroma akccsiiskib Tondov, ki so vpisani v prevzemno knjigo. Za register fondov v arbivi] je bila izdelana potrebna dokumentacija in se vanjo vnaiajo ustrezni podatki. 1'rav tako jc bil nastavljen register fondov zunaj arhiva in nastavljena evidenca za mikrofilme 2. Izdajanje prepisov in potrdil na podlagi arhivskega gradiva V preteklem letu je arhiv posredoval ustrezne podatke 78 strankam. V arhivski oitalnici je arhivsko gradivo proučevalo in strokovno raziskovalo 92 raziskovalcev. (II. Ostala dela 1 - Materialno varstvo arhivskega gradiva Arhivsko gradivo so delavci arhiva strokovno obdelali, razpraievali, razvlaževali in dczinficirali. 2. Vodenje knjižnice Urejena je b'la Herbestcinova zapuščina — stare kr ge iz področja uprave in gospodarstva, ki se je Inventa rizirala ir obdelala. Skupno je bilo 393 novo inventari-ziranih knjig. 3, Kadri V arhivu jc bilo v letu 1983 zaposlenih 11 delavcev. Delovni načrt za leto 1984 Upravne naloge 1 Opredelitev nalog V skladu s posebej izdelanim programom dela upravne dejavnosti to Zgodovinski arhiv Ptuj v letu 1984 — vodil evidence arhivskega gradiva, H izdajal predpis: in potrdila na podlagi dokumentov iz arhivskega gradiva, — opravljal upravne naloge, ki jih v skladu z zakonom Opravlja arhiv kot javno pooblastilo, — opravljal druge upravne naloge. 2. Delavci za opravljanje upravnih nalog Naloge s področja upravne dejavnosti bosta v skladu s programom opravljala dva arhivista. Rezdeh. :v stalnih strokovnih nalog Stalne strokovne naloge bodo dclavci arhiva opravljali v naslednjih strokovnili referatih: Referatu za starejše arhivsko gradivo, — Referatu za upravo in soaslvo, — Referatu za gospodarstvo, — Rcteratu za družbene službe in — Referatu za upravno dejavnost. 1 Vrednotenje dokumentarnega gradiva Strokovni delavci Zgodovinskega arhiva v Ptuju bodo obiskali v občini Ptuj — 89 temeljnih in drugih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, -11 tcmel :ih in irugili o^anizacij in skupnosti s udrooja družbenih služb, 25 organov in organizacij tci skupnosti s področja uprave in sodstva. v občini Ormož: — 17 temeljnih in drugih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, — 35 temeljnih in dr tgili organizacij in sknpnosti s področja družbenih skžb 5 organov, organizacij in skupnosti s področja uprave in sodstva. Arhiv bo v skladu s pra Inikomo strokovni usposob- 144 Arhivi Vi J983 Ijenosti delavccv družbenih pravnih oseb in članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, preko ustreznega seminarja usposablial arhivarje delovnih in Irugih organizacij in v skladu s svojimi pristojnostmi Opravljal preizkuse strokovne usposobljenosti. Arhiv bc popisoval arhivrko gradivo, ki je v tujini in se nanaša na ptuisko-ormoško območje Hkrati s popisovanjem bo arhiv z reprodukcijami tega gradiva dopolnjeval svoje gradivo. 2. Arhivska urejevalna dela V okviru arhivskih referatov bomo urejali gradivo naslednjih fondov: — zbirka urbarjev Zgodovinskega arhiva Ptuj, — gospeščina Ptujski grad, — OLO Ptuj, — Muzejsko društvo Ptuj. Izdelava inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo aihivjkcga gradiva Hkrati z urejevalnimi deli bomo izdelovali pripomočke za uporabo arhivskega gradiva. Za leto 1984 predvidc-vame pripravo dveh inventarjev, in sicer: — inventar zbirke urbarjev Zgodovinskega arhiva Pluj, — inventar Muzejskega druitva Ptuj. Prav tako bodo strokovni dclavci arhiva začeli pripravljati vodnik po fondih in ibirkah Zgodovinskega 'hiva Ptuj, ki naj bi izšel ob 30-lctnici ptujskega arhiva leta 19R5. Arhivsko gradivo bomo dajali raziskovalcem v uperabo v arhivski čitalnici, ki bo odprta vsak dan od ti do 14. ure in ob sredah od & do 17 ure. Uporabnikom bo arhiv na njihovo zahtevo posredoval tudi inforam.cije — v katerih fondih in delih fonda je pričakovati, da bodo podatki oziroma arhivsko gradivo, ki ga potre-hujejo ter kolikšen jc obseg tega gradiva, — kako sc fondi strokovno ondclani, o popisih, inventarjih in drugih priponoukih za uporabo arhivskega gramva. V okviru upravne dejavnosti bo arhiv na osnovi pisne zahteve strank ali pravne osebe izdajal potrdila, prepise, izpiske in kopije b dokumentov, ki illi hrani. Arhivski strokovni delavci bodo proučevali normative in standarde za arhivsko dejavnost, zgodovino denarništva in acnarnih zavodov na ptujsko-urmoSkem območju, nekaterih društev tet zemljiški! gospostev in župnij. Rezultate svojih raziskovani bodo objavljali v arhivskih strokovnih glasilih in lokalnih informativnih sredstvih. 3. Naloge pri odbiranju arhii-skega gradiva Restavracija in konscrvauja arhivskega gradiva. V okviru razpoložljivih sredstev bomo rcstavrirali in konsrrvirali gradivo rokopisne zbirke, zbirke listin, nekatere župnijske kronike ter. nekatere dokumente iz zbirke Varia. Mikrofilmanje arhivskega gradiva. Zgodovinski arhiv Ptuj je od leta 1977 načrtno mikro-ilma" nekatere najdraeocenejše dele arhivskega gradiva De vk acnc leta ]Q i, je b''e izdelano 76 - rofilm-s'cih kolut v s 46.279 posnetki, v letu 19&4 načrtujemo zarli varnosti izdelavo kopij za "?0 mikrofilmskih kolutov, kar znaša 42.907 posncti-Dv. Odkupi arhivskega gradiva V zvezi z evidentranjem arhivskega gradiva v t ini na črtujcmc dopolnjevanje zbirke fototeke arhiva. Predvidevamo nakup oziroma izdelavo ustreznega Števila foto- kopij iz zbirke prot.Gotha, nekaterih, prezir talnih aktov, vizitaeijskih poročil, inventar urbarjev za Štajersko ter v okviru razpoložljivih sredstev tudi za nepred videne rokopise. V skladu s predpisi bodo delavci arhiva vodili materialno varstvo nad gradivom, ki se hrani v arhivskih skladiščih. 4. Ostala dela in naloge Strokovno izpopolnjevanje delavcev V skladu s programom Arhivskega društva Slovenije .n Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije bode delavci arhiva sodelovali s svoiimi prispevki na občasnih zborovanjih, posvetovanjih in seminarjih. Samoupravne in družbenopolitične dolžnost Delavci arhiva bodo kot delegati sodelovali na sejah zborov družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi na sejah delovne skupnosti arniva, nadalje kot sodniki porotniki in sodelovali pri drugih samoupravnihobveznostih. Kulturno-prosvctna dejavnost V okviru kulturno prosvetne dejavnosti bo arhiv v oktobru pripravil Dan odprtih vrat s posebnim poudarkom na novo pridobljenih fondih v zadnjem desetletju. Naloge s področja SLO V skkdu z obrambnim načrtom bodo izpolnjevali naloge na področju SLO Razdelitev upravnih nalog 1. Evidence arhivskcRa gradiva [zdelali bomo evidence za: — 45 delovnih organizacij s področja gospodarstva za občino Ptuj, — 14 delovnih organizacij s področja gospodarstva za občino Ormož, — vodili bomo prevzemno knjigo za vse pre,rzcte arhivsko gradivo, — določili bomo organe in organizacije, ki jim bo arhiv s pogodbo prepustil določene vrste arhivskega gradiva, — določili bomo civilne pravne osebe, ki niso društva, in občane, katerih dokumentarno gradivo bo na predlog arhiva pristojni 'jpravni organ razglasil za arhivsko gradivo, — priprava predloga upravnemu organu za proglasitev dokumentarnega gradiva občanov in civilnih pravnih oseb, ki niso društva, za arhivsko gradivo, — nastaljcna bo evidenea za 76 mikrofilmov, kolikor jih je doslej posnel arhiv zaradi varnosti. 2. Izdajanje prepisov in potrdil na podlagi dokumentov iz arhivskega gradiva — izdajanje potrdil o podatkih, razvidnih iz evidence, ki veljajo kot javne listine, — izdajanje prepisov, izpiskov oziroma kopij dokumentov za podatke razvidne iz dokumentov, ki niso uradna evidenca in sc hranijo v arhivu. 3. L pravne naloge, ki jih opravlja athiv ko* javno pooh-lastilo Arhivi VI 1983 145 — overitev pi»pisov, kopij ali izpiskov iz dokumentov ki se hranijo v arhivu, — predlaganje, strokovna priprava in utemeljitev izda, upravnih aktov na področju varovanja kulturne dedis Čine l Druge upravne naloge Arhiv bo: — vodil crideneo o uporabi in uporabnikih arhivskega gradiva, — vodil vpisnik strank, — dajal inforameije uporabnikom za iskanie podatkov iz arhivskega gradiva za upravne in poslovne mmenc, — pregledoval, prepisoval in kopiral dokumente za upravne in poslovne namene, . ugotavljal stanje arhivskega gradiva pri imetnikih iri sestavljal poročila in predloge za ukrepanje občinskih upravnih organov, — opravljal ostala dela z arhivskim gradivom upravnih proveniene. AKIJIV INSTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI Delovno poročilo za leto 1983 Pristojnosti Arh ■ je organizacijska enota Inštituta za zgodovino delavskega gibanja m opravlja naloge varstva arhivskega gladiva, ki pa hrani po določilu 101 člena zakona o naravni in kulturni dediščini. Po njem zavodi, ki prouči: jejo zgodovino delavskega gibanja in ljudske rcvoiUeije, opravljajo varstvo za arhivske gradivo, ki ga hranijo. Arhivski prostori Arhu inštituta ima svoje delovne in skladiščne prostore na Trgu osvoboditve 1. Arhivska čitalnica je odprta ob pon;dcljkih, torkih, četrtkih in pelkih od 8. do 13. ure in o'i ste dali od 8. do 16. ure. Uporabnikom arhivskega gradiva jc omogočeno kopiranje dokumentov. Organizacija in kadri \rhiv inštituta ima tri večje odseke in to arhiv delavnega gibanja do leta 1941, arhiv narodnoosvobodilnega boja , in ljudske revolucije 1941-1945, ki se deli na ■artizanski-vojaški, partizanski-civilni, na arhiv nemškega ir italijanskega okupatorja ter kontrarevoludonarni P iv, ter arhiv povojne socialistične graditve. V sestavu ■'fhiva jc tudi oddelek narodnoosvobodilnega in drugega li"'ka. \rhiv ima svoj mikrofilmski laboratorij z mikro-teko. V arhivu je zaposlenih devet arhivskih delavcev. V fin letu jc ena delavka z visoko izobrazbo opravila strokovni izpit iz arhivistike. opravljeno delo v letu 1983 v arhivu inštituta se jc v letu 1983 nadaljevala strokov- na in tehnična obdelava arhivskega gradiva ter izdelava informacijskih sredstev pO sprejetem delovnem programu. Del nalog jc bilo v tem letu zaključenih, naloge, ki so načrtovane za daljše obdobje, se bodo nadaljevale. V različnih stopnjah obdelave j bilo okeli 25D teh ničnih enot. Arhivski delavci so ob pregledovanju, urejanju in popisovanju lega gradiva nadaljevali s sestavljanjem znanstveno informativnih pripomočkov, predvsem specialnih kartotek, seznamov, kronologij itd. Nadaljevali so tudi z vlaganj izločenih ii novo pridobljenih dokumentov, oziroma skupin dokumentov v ustrezne fonde. V arhi/u delavskega gibanja do leta 1941 jc bil urejen in popisan fond fij. državne moške, realne gimnazije v Ljubljani (1940 -194^) in novopridobljena zbirka uredništva Piolctarča v Chicagi, (39?.9— 1938) V a rii i vil narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolu cije (partizanskem-vojaškem in partizanskem-civilnem) j; bii dopolnien popis fonda IV. operativne cone NOV in POS, del fonda partizanske sanitele, preurejen in podrobno opisani fond okrožnega odbora OF oziroma okrožja Grosuplje. V nemškem okupacijskem arhivu se jc nadaljevalo urejanje forda političnega komisarja za deželno okrožje — deželnega svetnika okrožja Kamnik (1941 — 1945) po iz delancm načrtu za ureditev lega fonda. V ita ijanskeir. okupacij&ciu arhivu se jc nadaljevalo urcianie in popisovanje fonda arlilerijc XI. armadnega korpusa ter zbirke italijanska taborišča (1941-1 c poudaril, da se v Italiji, v kateri arhivsko gradivo nastaja že stoletja, vpiasaniu izločanja nanienia pomembno mesto. Sedanja italijanska arhivisticna doktrina negira utemeljenost izločanja, vendar ga v praksi dopušča kot nujno zlo, Zato italijanska arhivska zakonodaja urcia "prašanje izločania diugače, če gre za gradivo dižavnih in drugih pristojnosti, iu spet drugače, če gre za zasebnike. Jovan Popovič je pripravil rcfeiat kazensKa politika v SFRJ v zvezi z zaščito arhivskega gradiva in registra-turnega materiala. Avtoi je v svojem referatu pokazal na dokaj očitne zakonske lazlikt v zakonih repuhlik, pokrajin in federacije glede višine kazni, uoločanja piotizakonitih dejanj (kaznivih, prekrškov) in glede izvajanja postopkov. Avtor je v zvezi s temi vprašanji predstavil svoja stališča. Stelan Fajmut je pripravil referat Klasično in mikro filmsko arhiviranje dokumentacije v samoupravnih splošnih aktih Poudaiil je, da je vse več dokumeitov ne le na papirju, ampak tudi na diugih nosilcih informacij (mikrofilm, mikiofish, tiak, d.sk . ..) tei da je potrebno pri zaščiti arhivskega gladiva zagoto"it: določeno varnost. Poudarja, da jc to vprašanje tieba urediti s sair.o-upiavnimi splošnimi akti. Svojemu refeiatu je avtor priložil izvod piavilnika o arhivnanju dokumentacije, ki loleg papirnatih dokumentov obdeluje tu^i druge nosilce informacij. Seada Ihdžimehmedagič je piipravila icferat Odbiranje in klasifikacijski sistemi Ker avtorica svojega dela ni pavočasno dostavila, tudi ni objavljen v publikaciji it. V. Avtorica v referatu predstavlja lastne izkušnje in izkušnje arhiva SR Bosne in Hercegovine pri odbiranju in klasifikaciji. Ivanka Kraleva in Oeorgi lliev, bolgarska aihivista, sta pripravila referat Evidenca arhivskih fondov m avtomatizacija centralnc kartoteke fondov Tema je zanimiva iu je pritegnila pozornost udeležencev posvetovanja. A v-toija sta v referatu predstavila izkušnje Bolgarije na tem področju. Martin Modiuian se v leferatu Mikrofilm v delo-mih organizacij ali zavzema za obsežne|še uvajanje mikrofilmskih sistemov v delovne organizacije v naši državi Kot Strokovnjak, ki se ukvarja s to problematiko več let, je predstavil nekaj primeiov različnih sistemov mikrofilma nj a. Nada Majcen je p ipiavib icferat Vpliv pimili snovi na trajnost arhivskega gradiva Avtorica je v referatu pripravila zgodovinski pregled snovi, ki se jih je uporabljalo kot sredstvo za pisanje, S posebnim poudarkom na njihovih lastnostih in vzickili, ki so v stoletjih vplivali na poškodbe arhivskega gradiva. Dušan Veibič, Vilka Vrcz.cc in Marko Jurcčič so imeli icferat Pregled informacijskega sistema sekreta iata izvršnega sveta SR Slovenije Avtoiji so pripravili kiatek piegled razvoja infounacijskega sistema sekretariata izvršnega sveta SR Slovcniie z. nekaterimi značilnostmi, skupnimi temelji in izhodišči razvoja informacijskega sistema v republiških upravnih oiganih. V prilogi refe-iata so tudi skice lil sheme. Ivan Aleksov jc prispeval svoje delo z naslovom Nekaj vidikov zaščite arhivskega gradiva v registratnrah v SR Makedoniji. Ta icferat je prebral na 4. posvetovanju arhivskih delavcev SR Slovenije leta 1982, Kei ga takiat rii pravočasno pripravil za tisk v publikaciji s tega posvetovanja, je bil objavljen v publikaciji št. 5. Po zaslugi oiganizatorjev jc V. posvetovanje z vsemi spitnmiini dejavnostmi potekalo biezhibno Na vsakem od dos'ej pripravljenih posvetovanj je bil dosežen določen uspeh in na vsakem seje arhivska stroka obogatila. Seveda je bilo vsako naslednje posvetovanje pripiavljeno bolir, pa tudi obisk je bil večji kot na prejšnjem. Menim, da jc bilo to posvetovanje doslej vsestiansko najuspešnejše. Tridnevno posvetovanje nam je prineslo veliko spoznanj iz arhivistične teorije in prakse, litvarjen jc bil neposredni pregled nad aihivsko opienio uglednega, in vsem dobro znanega proizvajalca — Primata iz Maribora. Piimat ie lepo pripravljene kataloge svojega pioizvod-iiega nograma za aihivske in knjižnične potrebe tudi lazdelil ined vse udeležeucc. Med predstavniki arhivov in Pri nata ]c oilo sklenjenih nekaj dogovoiov o dobavi aihivske opreme Predstavnikom Piimata je bilo danih tudi dosti koiisiuih sugestij v zvezi z nadaljnjo izdelavo sodobne opienie. Dve sugestiji so predstavniki tega posvetovanja tudi sprejeli. P3°3Ci: O O III ZVEZNEM POSVETOVANJI' ARHIVSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Vladimir Kološa V dneh od 4. dc 7, oktobra I9Ž3 je v oiganizaciji Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije in Zveze društev arhivskih delavcev Srbije potekalo v Dolnjem Milanovem lil. Zvezno posvetovanje aihivskih delavcev Jugoslavije. Udeležili so se ga delavci iz. vseli republik in pokrajin, skupaj jih je bilo okrog I 50. Obravnavane so bile štiri teme Prva jc bila slavnostna picdavanje Petra Milosavljevica ob 50-lctniei osvobo J it ve Vzhodne Sibije in lOC-lctnici Timoškega upora);. ostale tri pa arhivsko-strokovne Ai hi vi VI 1983 153 1. Arhivsko gradivo in fondi gospodaiskih oiganizacij, Aihiv, aiiiivski oddelek, ailiivsko skladišče kol oiganizacijske ohlikc aihivskc službe in 3. Stiokovni nazivi in slmkovno usposabljanje aihivskih delavecv in piipiavnikov v aihivih Jugoslavije. Uvodni lefeiat za pivo ailiivsko sliokovuo leino je pii-pravil piedsednik Zveze aihivskih delavecv Jugoslavije Pctci Klasinc z namenom, da bi na njegovi podlagi nasiali konkretnejši prspevki — koicfciati ali diskusijski pii~pcvki o pioblcinatiki, na kaicro sam le opozaija. Za najpomembnejša vpra ianja pii gospodaiskih aihivih sina ti a urejanje, valoiizacijo uslvaijalccv in gladiva, olnanjcnosl gladiva do leta 1945 in po letu 1945, analizo posameznih kalcgoiij gladiva (pcisonalna, tehnična, giadhena, fiuančno-komcicialna, pioizvodna dokumentacija i tu.), ngoioviicv viiov za gospodarsko zgodovino v negospodai škili fondih, poznavanje z.ako-iodajc, ki uicja gospodarstvo, /piašanic upoiabnosli fondov s podiočja gospodaislva in vpiašaujc infoinia-•ajsko-dokumculacijskega giadiva gospodarstva. Ker bodo v glasilu Zveze aihivskih delavcev Jugoilavij; in aihivov Jugoslavije Arhivistu, objavljeni vsi icfciati, koicfeiali in pismeni diskusijski prispevki, ne navajam vseli lefeiatov in koieleiatov lei njihovih avtorjev. Pomembno pa je, da so poleg icl"icnlov iz aihivskih vi s1. (Božidai Draškič je opozaijal na spccifičnc nio-blcmc gradiva gospodaislva v povojnem obdobju, Zoian Cckič je podal informacijo o slopnji nicjenosli in možnosti uporabe giadiva gospodarskih organizacij v Zgodovinskem aihivu v Leskovcu) s svojimi piispcvki sodelovali tudi arhivarji iz delovnih oiganiz.acij (Ljiljaua Jani-čič iz Agioekonoiuikc licogiad nam je posicdovala svoje izkušme glede nicjaiija arhivskega gradiva le sestavljene organizacije združenega dela), gospodaiski zgodovinaiji in ekonomisti Od slovenskih ni'rivislov sla a temo gospodaiskih aihivov v diskusiji sodelovala l'"tcr Ribuikar in Vladimu Zninci. OsnoKi icfcial k diugi temi Aihiv, arhivski oddelek in aihiviko skladišče kol organizacijske oblike aihivskc službe, ic piipiavil Djoidjc Stainenkov č, pu čemer sc je pi cd vse m naslamal ua izkušnje Zgodovinskega arhiva v Niš u z oddelkoma v 1'iioiu in PiOkiiplju tei aihivskih delavcev v Sib.ji nasploh. Avioi viili pozitivno vlogo oddelkov pii neposrednem vaislvn arhivskega in doku- mentarnega giadiva, pii picvzcnianju, uiejanju iu e,ridcn-tiianju arhivskega giadiva. Aihivskih skiadišc pa (pra-vilnej ne smatia za oiganizacijsko obliko aihivskc j,už-bc. Podoben icfcral je pripravil Janez Kopač na osnovi izkušenj Zgodovinskega arhiva Ljubljana in njegovih dislociranih cnol (zaradi njegove odíolnosli ga je pie-bral Viadimii Zumci). Ticija lema Stiokovni nazivi in sliokovno usposabljanje aihivskih delavcev in piipiavnikov v arhivih Jugoslaviic iii imela uvodnega icfciala, pač pa so piedslavniki vseh icpublik in pokiaiin pedali bolj ali marj izčipne in-fomiacijc o icsevanju leh vpiašanj v svojih siediuali. Infonuacijo za Sli Slovenijo je piipiavila Ema Umck, zaiadi njene odsoinosli pa jo jc picbrnl Viadimii Ko-losa. V času posvetovanja jc bila oiganizirana ludi visla delovnih sestankov skoiaj vseli stiokovnih komisij in odboiov Zveze aihivskih delavcev Jugoslavije. I Idelc-žcuci pesvetovanja iz Slovenije so se udeležili sledečih: 1'clei Klasinc zvezne redakcije Vodnika po fondih in zbiikah arhivov in aihivskih oddelkov v SFRJ ter delovne skupine predsedstva zveze, Peter Ribnikai Komisije za spicmljanic in pospeševanje zaščilc ailnv-skega gradiva zunaj aihivov, Vladimir Zi uici komisije za izdelavo kiileiijcv za foimiianjc fondov in Viadimii Kološa komisije za mcdnaiodne zveze Zadnji dan posvetovanja 7. oktobia, je bila skupns seja konfcrcncc in picdscdslva Zveze aihivskih delavcev Jugoslavije, ki sla sc je kol delégala Arhivskega diušlva Slovenije udeležila Pelei KLsinc in Vladimu -Kolofa. Poleg običajuili delovnih in finančnih poročil in pio-giamov ter poiidilvc novih članov v oiganc zveze, sta konici enea in picdscdstvo obiavnavala predvsem prt-piavc na X kongres Zveze aihivskih delavecv Jugoslavije, ki bo jeseni 1984 v Novem Sadu, na mednarodni 1 ongies aihivov v Bonnu, ki bo piav lako jeseni 1984 in na postavitev razstave Zakladi v arhivih Jugoslavije Na mestu predsednika zveze jc Pclia Klasinea nasledila Miijana Danč. Med posvetovanjem jt bil organiziian tudi ogled lokaciic in najdb piazgodo- inskega naselja Lepcnski vii, kul-tuiuo-zgodovinskih znamcnilosli Ncgolina m hidioccniralc Djcidap OlilSK MATlCNL SLUŽBI: ARHIVA VOJVODINI' V SRLMSKI11 KARLOVCHI Janez Kopač, Maijan Drnovšek Jauicn obiska v Arhivu Vojvodine jc bil, da sc seznanimo z. njihovimi spoznanji pri popisovanju arhivskega piadiva, zlasti pri sestavljanju analitičnih invcntaijev za posamezne fonde. V Vojvodini sc s tenn vpialanji ' kv;Tjajc, že nekaj Id Uistvo analitičnega invenlafa jc, da kialko in jasno °pozori upoiabnika arhivskega giadiva na vscMno posameznih arhivskih cnol in s Icm na vsebino celotnega fonda. V Vojvodini vsebino aihivskc enol podedujejo na opisni način. Glavna tekava pa jc, da sc Opisi vsebin močno odvisni od vestnosti in nalančnosli njihovega scslavljalca. Niso redki pihncii, da pii vpisa vsebine arhivske cnole najdemo več podatkov o leni kdo jc dokument izdal in ga spicjcl, kol pa o vsebini dokumenta. Ticnnino sc v Aihivn Vojvodine ne navdušujejo zn označevanje vsebine s pojmi (deskriploiji), čeprav Že lazmišljaji o račun i mški ondelavi analitičnih ir.vcnlaijev oz.iicma fondov. Osnovni piipomoček, da sc v dokaj obsežnih analiličn h inventarjih znajdemo, so ¿154 Arliivi VI 1983 imenski, krajevni in tematski Indeksi, ki so na koncu analitičnih inventarjev. Posebno vprašanje analitičnih inventa^cv v Arhivu Vojvodine predstavljajo signature arhivskih enot. Vsaka signatura arhivske enote je sestavljena iz črke F (fond) in številke fonda (vzeta iz registra fonda). Nadaljnji deli signature pa niso več enotni. V nekaterih primerih z? prvima dvema elementoma signature sledijo tekoče številke arhivskih enot, včasih sledijo kombmaetjc rimskih in arabskih številk, večkrat pa v zaključnem delu signature srečamo kombinacijo s spisovnimi evidencami in okrajšanimi letnicami. Izkušnje Arhiva Vojvodine pri izdelavi analitičnih inventarjev so zelo koristne in bi jih veljalo še podrobneje proučiti. PORODILO O ŠTUDIJSKE CJlSKl V ČEŠKOSLOVAŠKI SOCIALISTIČNI REPUBLIKI Ljudmila Bezlaj Na podlagi 56. člena programa o kulturnem, prosvetnem in znanstvenem sodelovanju med vlado S> talis-tične federativne republike Jugoslavije in vlado Češkoslovaške socialistične republike za obdobje '980—1982, sem bila v dneh od 17. do 26. aprila 1983 na študijskem obisku pri Arhivski uprav, ministrstva za notranje zadeve v Pragi. Obisk je bil prenešen iz leta 1982 v letošnje leto. Program obiska e obsegal ogled arhiva narodnega muzej; (Aiehiv, Nirodniho muzta), literarnega arhiva (Pam^tnfli narodnih o jvscmnictvi), arhiva Karlove univerze (Arehiv University Karlov/), osrednjega arhiva akademije (Ustredni arehiv CSAV) in osrednjega državnega arhiva (Statrr.i tisticdni arehiv). Poleg tih so mi omogočili še Ogled pokrajinskega arhiva v Pr: t (StStn: oblastni arehiv) in arhiva v Treboni (Statni ablastni arhiv v Tre t oni), ki velja za Meko ceskih zgodovinarjev. Zanimale so me predvsem metode poteka urtjanja in popisovanja gradiva ter vrste inlor-mativnih pripomočkov, ki nastajajo ob delu na fototeki, zbirkah načrtov, map in kart ter zapuščinskih fondov kot tudi strokovna usposobljenost kadrov, ki delajo s tovrstnim gradivom. Obisk je bil namenjen tudi vzpostavitvi stikov meri našimi in tamkajšnjimi arhivi in ugotovitvi možnosti nadaljnjega sodelovanja. Organizacija arhivskega omrežja in arhivski službe se od naše precej razlikuje. Zgrajena je na hierarhičnem principu od arhivske uprave pri notranjem ministrstvu, osrednjega državnega arhiva, državnih dtželnih, krajevnih in mestnih arhivov do arhivov pri posameznih gospodarskih podjetjih. Poleg teh je še vrsta specialnih arhivov, ki sem si jih nekaj tudi Ogledala Pri arhivski upravi so osno rani trije referati. Prvi SKrbi za reševanje vseh metodičnih vprašanj pri delu z gradivom m za izdajo arhivskih časopisov in zbornikov, drugi daje navodila in kontrolira delo v osrednjih državnih, pokrajinskih, oknjnih. mestnih in tovarniških arhivih, ureja vsa pravna /prasanja arhivske službe in vodi evidenco nad vsem arhivskim gradivom v republiki, tretji referal pa skrbi za financiranje arhivske službe in rešuje vsa gospodarska vprašanja arhivov Vsi arhivi in arhivski oddelki v republiki redno pošiljajo evidenčne liste o svojem gradivu na arhivsko upravo Te se v centralni evidenei vpisujejo po številkah in datumih prispetja s podatkom o arhivu, ki hrani gradivo, navedbo informativnih sredstev, ki so izdelani k posameznemu fondu in s številko protokola. Zaporedna številka prihoda se vpiše tudi na vsak evidenčni list. Na podlagi teh, po številkah prispetja zloženih evidenčnih listov, sta potem izdelani dve kartoteki: prva je urejena pc vsebini (gesla), druga pa po abecednem seznamu arhivov, ki hranijo fonde. Raziskovalcem so pri arhivski upravi na voljo inventarji, ki so jih za svoje gradivo izdelali posa mezni arhivi. V dveh oddelkih osrednjega državnega arhiva v Pragi sem si ogledala zbirk: karr, map in zemljevidov od 16. stoletja dalje. Posebno zbirko sestavljajo rudarske mape Zbirke vodijo delavci, ki nimajo le visoke izobrazbe in določene prakse, temveč tudi doktorat znanosti. Mape urejajo, evidentirajo in shranjujejo po navodilu za delo s tovrstnim gradivom. Shranjujejo jih kot priloge k spisom, kot poseben del fonda ali, le izjemoma, kot samostojno zbirko. K vsaki zbirki so izdelani Stvarni, krajevni, časovni in imenski katalogi. V dveh oddelkih osrednjega državnega arhiva, v arhivu narodnega muzeja, deželnem arhivu, arhivu akademije in literarnem arhivu sem se seznanila z urejanjem foto-dokumentacije. Zbirke totodakumentacije obsegajo v pretežni meri le gradivo, ki je nastalo v lastnih foto-laboratorijih za potrebe strank ali je ostalo od razstav, ter mikrofilme, posnete iz. varnostnih razlogov. Sicer ostaia fotografsko gradivo sestavni del fonda, s katerim je bil 3 prevzeto v arhiv in ga obdelujejo drugače kot ostalo dokumentacijo. Ker za urejanje fotodoku-mcntacije niso izdelana posebna navodin kot za druge zvrsti gradiva, je urejanje, katalogizacija in hranjenje v posameznih arhivih različno. Največ časa sem posvetila pregledu ureditve in evidentiranja gradiva, ki so ga arhivi prevzeli kot zapuščino alt odkupMi od posameznih javnih, kulturnih in političnih delavcev. Manj privatnih fondov hranijo v arhivu univerze, je pa tam zbirka različnih univcizitetnih združenj ■i študentskih društev. Čeprav moj obisk ni bil name iijen evidentiranju gradiva, ki se posredno ali neposredno nanaša na zgodovino slovenskih dežel, sem ob pregledovanju inventarjev predvsem med privatnimi fondi mimogrede le prišla tudi do gradiva, ki je zanimivo za nas. Očitno so bili stiki med slovenskimi in češkimi intelektualci od konca 19. stoletja pa do konca druge svetovne vojne zelo pogosti, ohranjeni pa so tudi nek iteri osebni fondi naših rojakov, ki so delovali na praški univerzi (Murkov fond)' med različnimi fondi je Arhivi VI 1983 E 55 najti pisma Antona /¿kerca, Otona Zupančiča, Rajka Nahtigala, Frana Albichta in Henrika Turne, in Se celc vrste drugih vidnih kulturnih političnih in znanstvenih delavcev, Nekaj inventarjev, kjer je tudi za nas pomem bno gradivo, so mi ljubeznivo poklonili, omogočil, so mi tudi kserokopiranje gradiva Petra Grasseliija, ki ga je potreboval kolega iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana Na razpolago sem imela vso arhivsko literaturo, ki me je zanimala, del so mi jo poklonili ali pa prekopirali. V reeh arhivih so bili zainteresirani za nadaljnje sodelo /aujc, izmenjavo strokovnih izku*enj in literature. Moj vodnik v času bivanja v Pragi je bila arhivistka Jana Kobzovd, zaposlena pri arhivski upravi. Takoj po prihodu me je sprejel dr. V. S.vkori, ravnatelj arhivske uprave, delala pa sem s strokovnjaki posameznih področij, ki so me zanimala: dr. Vrbata, dr. S^korovif, dr. Kubätova. dr. Hruby. B. indra, dr, Chalupa, dr. ^a^ner, akademik dr. Vančček, doc. Litsch, v arhivu v Tiebonu pa me "je sprejel A. Kalny. PORODILO 0 OBISKU FILMSKEGA ARHIVA ZR NEMČIJE V KOBLENZU Ivan Nemantč V dneh od i i. do 2i. septembra i9S3 s:m na osnovi kulturne izmenjave z '¿R Nemčijo obiskal Filmski arhiv pri Nemškem zveznem arhivu v Koblenzu z namenom, da se seznanim s strokovnim delom v Filmskem arhivu pri arhiviranju, obdelavi in uporabi filmskega gradiva Poleg tega je moj dclomi program v Filmskem arhivu Dbscgal tui-i evidentiranje filmskih posnetkov v teden-skil pregledih (Wochenschau), ki jih hranijo v Koblenzu. V zveznem arhivu so zame pripravili delovni načrt, ki je poleg preučevanja varstva filmskega gradiva v Filmskem arhivu v Koblenzu, predvidel obisk Instituta fiim v FranKfurtu in NcmSkc kinoteke v Berlinu. V ZR Nemčiji lilmsko arhivsko gradijo in dokumentacijo o filmih zbirajo, hranijo in dajejo v uporabe, Nemški zvezni arhiv fBundcsarchiv) v Koblenzu, Filmski inštitut v Frankfurtu in Nemška kinoteka v Perlinu. fretezni del nemških filmov se nahaja v Filmskem arhivu v Koblenzu, ki hrani 33.000 dokumentarnih, 000 igranih in serijo tedenskih pregledov od leta 8^5 dalje. Filmski fond NcmSkc kinoteke obsega 7001 filmov. Med njimi so mnegi tuji igrani filmi. Filmski institut se je posvedl zbiranju dokumentacije o film-ikrni gradivu in izdajanju publikacij o njem. Mojc delo v Filmskem arhivu je potekalo pc vnaore pripravljenem delovnem načrtu. Pod vodstvom mentorja sem si ogledal delovni proces 1" posameznih oddelkih Filmskega arhiva. Sprejem filmskega gradiva v Filmskem arhivu in teh-lični pregled Ob sprejemu filmskega gradiva v arhiv uredijo najprej ividcnco za prcvze'e filme, ki obsega naslednje podatke: naslov filma, producenta, izročitelja, imetnika krikih pravic, leto izdelave, datum cenzure, dolžino filma, vrste filmskih trakov (negativ, kopije it J .'i in laturr. prevzema, Nato film uvrstijo v ustrezen oddelek, kjer ga oštevilčijo in pod to številko film pozneje arhivirajo. prevzemu vse filmske trakove v lepilnicl (Klcberei) s rokovno picgledajo in ugotovijo njihovo stan;!, poš kodbe, vrsio traku (acetatni ali gorljivi). Vse filmske trakove opremijo z zaščitnimi trakovi. Nanje napišejo naslov filma, vrsto traku — negativ, lavand itd. Pri kopijah označijo mesto za začctcK kopiranja. Na pred-traku napišejo tudi „začetek" ir na končnem zaščitnem traku „konec" in zaporedni del filmskega zvitka. Vse filmsko gradivo očistijo v vodni kopeli, ki ji dodajo ustrezne kemikalije. Pn tem stroj s šcetko posname s filmskega traku delce raznih snovi. Potem filme posušijo in pripraviio za nadaljnjo obdelavo. Kopimica filmov Po pregledu, restavraciji in čiščenju v Filmskem arhivu filme kopirajo. V ta nan.cn ima arhiv urejeno lactno kopirnico in razvijalnico 3a črno-bele in Darvnc filme na 16 in 35 mm traku. Kvaliteti kopiranja posvečajo veliko pozornosti. Vse knoijc po kopiranju temeljito preglc dajo v projckciji. Če pr tem ugotovijo v sliki napJke, npr., če jc slika nepravilno osvetljena, če je tonski zapis nesinhron s sliko ah, če se pokažejo druge pomanjkljivosti, kopiranje ponovijo.. V kcpirnici uporabniki naročajo izdelavo sekvenn posameznih filmov ali kopije v celoti. Kopirnica v Filmskem arhivu inti. ta pomen, da arhivsko filmsko gradivo (negativ sliko, lavand, dub negativ in ton negativ) popolnoma zavarujejo in ga ne izposojajo iz arhiva. Tonski studio Namenjen jc pregledu n obnovi tonskih zapisov, Z elektronskimi aparaturami tonske zapise prečistijo in obnovijo. Na ta način postanejo tonski posr.etki zopet razum'jivi in uporabni. V tonskem studiu poleg tega presnemajo filme na kasete, ki jih dajejo potem , uporabo za informativne namene namesto fi mov. Arhiv video kaset ne zbira niti ne hrani. Obdelava filmov na monitorju Arhiv aaje v uporabo le tisto filmsko gradivo, ki jc bilo roprcj ob1' lano. Kopije illmov pregledajo v proj :kciji. Za igrane filme ug< tovijo sledeče podatk-,. naslov filma sod avcc v filmu (scenarist, re/iscr, snemalec in igra'ci) Nato surname povz^meio vsebino filma. Pri ibcel ri iporabljaio tudi vire, ki jan Drnovšek pa je podal infoimacijo o sliokovni obdelavi giadiva socialističnega obdobja v SR Sloveniji. 2 Diugi del knjige prinaša članke in lazprave, ki niso luli picunict medrepuhliskega posvetovanja v Olnidn. V jugoslovanski arhivsko-informaiivni hieiatmi jedko ohinvuavano, a zelo zanimivo temo, osvetljuje članek Miloša Konstantinom Arliivi v svetil. V njem avloi na ]iod'agj sovjetske hteratuie in ledkih domaČih člankov s tega podiočja, piedvsem pa na podlagi podalkov i/ niednaiodne arhivske revije Arcliivimi, navaja število aihivov in količino aihivskega giadiva za vse dežele sveta za čas okrog leta 1970 (razen za Jugoslavijo in sosednje dežele) tei nekaj najosnovnejših podatkov o lazvoiu aihivskc službe v posameznih deželah in vsehini ohranjenega giadiva. Iz članka dobimo osnovno |iied slavo o stopnji lazvoja aihivske službe v lazličiiih pic-delili svela. Dmgi članek je namenjen zaščiti aihivskega in dokumentarnega giadiva v noimalnili in izicdnih razmerah. Njegov a-rt oi je .lovan Popovi č Obravnava zaščito pred naiavninii katastrofami ter v piinierili vojne nevarnosti in vojne, pri tem pa poleg tehničnih iikicpcv (opicma skladišč m gradiva) za hzično zaščilo aihivskega g:adiva poudarja predvsem pomen vain ost nega liiikiofilmanja. Elena Patiakhcva v članku Izdelava kaiiotcčnega kataloga fondov in zbnk objavlja predlog evidenčnega kai-tona za katalog fondov in lazlaga posamezne inbrike v kaitoniu. Isla avtorica skupaj s Stojauoin Naumovim (Klasifikacijski sistemi za laz.viščanje jn označevanje ailrivskih fondov) objavlja osnovne klasifikacijske skuninc in podskupine po podioejili dejavnosti za fonde in zbiikc ^gouoHiiskega arhiva vj Stipu, s podrobnejšim opisom dejavnosti po podskupinah in kalalog foneov in zbirk /.god o vinskega aihiva v Sripn glede na osnovno klasifikacijo po področjih dejavnosti. Tretji del knjige, mbrika Delo z registraluiami, pri- ¿160 Arliivi VI 1983 naša le razmišljanje Koste Cingarovskeg o p imenu le rubrike in o primernosti njenega naslova (predlaga Delo v registra t urah), četrti del, rubrika Poročila, pa informacijo o 2. strokovnem arhivskem posvetovanju društva arnivskih delavcev Bitoic (bilo je 21. in 22. m;ia 1981 v Oteševu) istega avtorja. Tudi 12. knjiga Makedonskega arbjvisla je torej po že ustaljeni praksi zadnjih nekaj knjig sestavljena iz tematsko zaokroženih referatov ?. enega strokovnih posvetovanj makedonskih in srbskih arhivskih delavcev in manjšega števila drugih strokovnih član k o v in poročil o strokovnih posvetovanjih. VJESN1K H1STOR1JSKI11 ARHIVA {J R1JEC1 I PAZ1NU, zvezek XXIV, Pa::in~Rijcka 1982, 465 strani Via Sta Tul Arhivistični značaj publikacije nam izpričuje dejstvo, da je Kar 280 strani publikacije s sedmimi prispevki namenjenih obravnavi in objavi arhivskega gradiva. Sledijo na 120 straneh trije prispevki v rubriki Razprave in čianki. V regeslih in inventarjih pa sta tokrat zastopana le dva krajša prispevka. Po ustaljenem sistemu razvrščanja prispevkov, si ti sledijo v kronološkem redu od časovno najbolj odmaknjenega obdobja naprej. Arhivsko gradivo notarjev in rektorjev Raba, ki ga danes hram Historijski arhi" v Zadru, nam v prvem članku predstavi Ivan Pederin. Gradivo zajema notarske knjige 103 zapisovalcev i2 obdobja od leta 1403 do 1875 ter knjige beneških rektorjev iz časov beneške vlade od 15. stoletja do leta 1797, nekaj pa jc tudi dokumentov iz CdSa avstrijske in za leta 180u do 1814 francoske oblasti. Po pregledu zgodovine delovanja notariatov v Dalmaciji avtor še analizira status in izobrazbo notarjev in nas seznani koliko in kje se gradivo za posamezna obdobja hrani. Na koncu članka objavi nekaj dokumentov, ki izpričujejo vlogo beneških rektorjev na Rabu. V naslednjem prispevku Ja'cov Jelinčič predstavi Momjan in njegov grad na osnovi primerjav dveh dokumentov, kijih hrani Historijski arhiv v Pazinu Sredi 17. stoletja ie nastal obsežen rokopisni tekst, našli pa so ga v fondu občine M)rnjan in jc delo novigradskega nadškofa Giacoma Filipa Tommasinija. Kasneje je nastal tiskan tekst istega avtoija, ki pa jc krajši in za razliko od rokopisa ne obsega zanimivih podatkov o navadah, razvadah in praznoverjih Momianecv. Za primerjavo stanja v Momjanu sredi 19. stoletja objavlja avtor odgovore na vprašalnik, ki jih jc omenjena občina poslala na Direkcijo literarno umetnostne sckcijc Lloyda za objavo topografsko statističnih podatkov o Istri. Sledi prispevek I .rana Ercega, ki nbiavlja dv? dokumenta iz časa zamenjave beneške z avstrijsko oblastjo na otoku Krku. Prvi dokument je dekret, obsegajoč vprašanja in navodila za popis prebivalstva, ki ga je sestavil F. M di Carnca Stcffano in ga poslal cerkvenim dostojanstvenikom novo pridobljenih pokrajin. Drugi dokument pa obsega podatke o prebivalstvu ter o ccrkvenih ustanovah po krajih in župnijah. Oba dokumenta sla prvič obja''1:cna v pričujoči publikaciji. Šimc Pcršič pričenja z objavljanjem dokumentov pomembnih za zgodovino severnega llivaškega primorja in Istre, ki se nahajajo v llistorijskcm arhivu v Zadru. Tokra1 nam z objavo poročil predstavnikov lokalnih oblasti o višini donosa kmetijskih proizvodov za to področje predoci stanje v kmetijstvu Kvarnerskih otokov na prelomu 18. in 19. stoletja. Sledi članek Mihaela Sobolcvskcga, ki piše o gradivu stavke solinskih delavcev na Pagir od 20. junija do 8 oktobra 1937. Predstavi 22 dokumentov, ki jih hranijo v Arhivu za zsodovino delavskega gibanja Hrvatske v Zagrebu Stavko jc organizirala Zveza luških in obalnih dclaveev na Pagu ob podpori hrvaške delavske zveze Po dokumentih je moč analizirati gibanje stavke. Zapisnik prve plenarne seje okrajnega narodnoosvobodilnega odbora na Krku nam predstavi Antun lliron Na kratko opiše razvoj narodnoosvobodilnega odbora do septembra 1943. Po kapitulaciji Italije je bila v Dota riniu prva plenarna seja Okrajnega Narodnoosvobodilnega odbora. Dc danes velja ven zgodovinski datum tega dogodka 14 seplemhcr 1943 po mnenju avtorja ni pravilen. Zapisnik seje siecr ni datiran, vendar meni, seja ni bila pred 7. oktobrom 1943. Najobsežnejši je prispevek o dokinucntih za zgodovino partizanskega šolstva v Istri, ki jih je Dražen Vlahov zaccl objavljati ze v prejšnji 24. številki Vjcsnika. Tok rat jc objavljenih 73 dokrimentev, ki si kronološko sledijo on 1 6.1944 ao 16.6.1944 V drugem delu Vjcsnika, ki jc namenjen razpravam in člankom, jc kot prvi prispevek Nikolc Crnkoviča o galjoiskcm davku (Colla Gallina) Arhivski viri so pokazali, da jc bilo v statutu Cresa in Osora v besedi Gallina črka n zamenjana s črko u, kar jc vodilo v napačno smer raziskovanj lošinjske oziroma cresKO osorske preteklosti. Prav ta termin pa je ključen za poimenovanje izvora in razvoja rai.mcrja med Lošinjd in Osorci. Sledi prispevek Miroslava liertcša, ki jc ob pregledovanju gradiva v Državnem arhivu v Benetkah v fondu sveta deseloricc, naletel na dokument s pričevanjem o sponi med knezom in crtsko občino leta 1718. Omenicni dokument je redek vir za zgodovino ereske občine v ohdobju 171u do 1770. V obsežnejsem prispevku o pripradnosli kvaruerskih otokov 1848/49 in 1861 Bernard Stulli analizira politično, gospodarsko in upravno zgodovino, poudari pa tudi vloeo lokalnih tcndcnc na tem ozemlju. Med regesti in inventarji beremo prispevek Vinka Forc lica o gradivu v Zgodovinskem arhivu v Dubrovniku, ki sc nanaša ra "eodovino HrvaŠkega Primorja in Istre. Najpc mbnejši fond, ki vsebuje take podatke jc arhiv repnb ike Dubrovnik in arhiv francoskc uprave. Arhivi VI 1983 161 Darinko Munič objavlja arhivska gradivo fonda jezuitskega samostana na lički, ki se hrani v Arhivu Sii Hrvatske v Zagrebu. Opozarja iia velik pomen onienjc nega gradiva s svojo cerkveno, ekonomsko in kulturno vsebino, vezano na preteklost lieke, Veprinca, Kastava in Moščenicv obdobju od 15. do 18. stoletja. Na koncu publikacije beremo obvestilo o posvetovanju z naslovom Viri za zgodovino otoka Crcsa in Losinja na Malem Lošinju od 21. do 23. aprila 1982 ter poročilo Z letne skirpščinc društva arhivskih delavce^ občin Reka in Pazin. MITTEILUNGEN DK-1 STE! ERM Ali KI SCI 1 EN LANDESARC11IVS Folge 32,GRAZ, 1"82 Nada Jirrkovič Vsebina1 Gerlrard Pferschy, llblovrio poročilo Štajerskega dežeh nega arhiva za leto 1981 ileinriclr Purkarthofcr, Dodatek: V letu 1981 podeljeni štajerski občinski grbi Ferdinand llutz, Inrenjska cenitev samostana Vorau iz leta I 506 ARHIVSKI PRISPEVKI K ZGODOVINI NADVO.' 1 ODE J011ANNA IN NJEGOVEGA ČASA 1 ianz Ottc Rotlr, „Rcdosl-vno" in „turško" 1788 do 17oo v novih pridobitvah Štajerskega deželnega arhiva Josef Riegler, Stiska štajerskega kmečkega prebivalstva ob začetku leta 1817 Vzroki in možne rešitve z. vidika nadvojvode Johanua Gcrald Ganser, Malical Picrwipfl opis c. kr. kmetijske družbe podružnice I;eldbaclr na Štajerskem Hcinrirh Purkarthofcr, Spomenica Johama Hesehla o nadaljnjerrr obstoju ali razkosa ni u vcčiilr kmcijskiii gospodarstev iz. leta 1832 J"scf Riegler, Prve delovno poročilo graikc trgovinske in obrtne zbornice ministrstvu za trgovino iz leta 18.12 Oglas: Objave Štajerskega deželnega arhiva Na začetku je delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva, ki ga je napisal direktor G. Pfcrschy in obsega !8 strani, razdeljeno pa je na devetnajst poglavi'. U. Puikartlrofer nadaljuje svoj prispevek o štajerskih občinskih grbih, ki so jih podelili v letu 1981 krajem Altcnrnarkt pri Frustcufcldu \ltenmarkt pr; Si. Gallcnir, Ameung, Apfclbc^, I lalbcniaur, Kiakandcrf, Mitterbcrg, Pertlstein, Sclrodcr Wcnigzell. F Mmz obravnavn v svojem prispevku imen sko cenitev samostana Vorau iz leta IS06. V tej cenitvi je podana gospodarska slika samostana. Avtor tabelarično prika- zirje davek (Grundzins) in naturalric dajatve, ki so h bili kmetje dolžni dajati samostanu. Sledijo arhivski prispevki k zgodovini nadvojvode Johanna in njegovega časa. Prvi prispevek je napisal Fl O. Kotli. Obravnava cnainštirdeset pisem iz rodbinskega arhiva lierg — Mandell, ki so nastala v letih 1788 in 1790 kot korespondenca med baronom Bajalicsem in baronico Anno Mario p!. Sdiaffmann, poročeno Storch pl. Sturmbrand. Poleg zelo osebne vsebine vsebujejo pisma podrobna vojaška poročila iz. Vojne krtine, Omenjeni so kraji Kerstinja, Bijclovar, Karlovac, Sluni. Sledi prispevek J. liieglerja o stiskah Štajerskega kmečkega prebivalstva ob začetkj leta 1817, kot jih je napisal nadvojvoda Johann. Zapis obsega 15 strani in vsebuje med drugim kritiko uradnikov gubcniija in okrožnih uradov ter advokatov Govorr tudi o pridobivanju železa ter o carinskih dajatvah, kr so zelo visoke. Prispevek G Gunserja nam predstavi opis Micheala Piervvipfla, župnika trga Peliring in načelnika podruž-niče kmetijske družbe. Opis je iz leta 1825 ter vsebuje 63 paragrafov. Pienvipiel pode a zemljipisna in klimatska dejstva, statistične podatke o prebivalstvu, živini, načinu obdelave zemlje, gospodarskem pomenu trgovine in obrti, prehrambenih navadah oblačilih, plačilu pos'ov, sanitarnih razmcraii, številu rojstev in smrti ter zdravniški oskrbi Za izboljšanje stanja pred laga ustanovitev kmetijskih šol. Ganser je izbral 23 paragrafov ter jili predstavil v pričujočem sestavku. 11 Purkarthofcr je pripravil zapis o spomenici Johanna 1 leschla, ki govon o obstoju ali razkosanju večjih kme-tnskili gospodaistcv llcschl je bil upravitelj gospostva Ecistritz in okrožni komisar. Zadnji prispevek je napisal J, liieglcr. Govori o prvem delovnem poročilu graške trgovinske in obrfne zbornice, ki je bilo poslano ministrstvu za trgovino leta 1 852. \ poročilu so omenjeni industrija trgovina, tudi o šolanju kadrov in promet. Predvsem sta omenjeni Drava in Mura kot plovni poti, železnica Dunaj — Trst ter ceste, ki so, posebno proti Madžarski m Hrvaški, zelo slabe. ¿162 Arliivi VI 1983 GAZFTTE DFS ARCHIVES, it. 115 do 119, leto 1982 Ivan Nemanič V letu 1982 je izšlo pet Številk La gazette des Archives, pri čemer je St. 117/118 dvojna. Razpiave v njej so razvrščene v že ustaljene rubrike. DaliSim uvodnim člankom sledijo rubrike: notice, informacije in razmišljanja in nato kronika ter ocene publikacij. Konservator v Nacionalnem arhivu Hervé L'Huillier je ohjavil v St. 115 (str. 203 -214, leto 1982) članek o redakciji prevzemnih zapisnikov. Pri tem gre za i/kušnje delovne skupine arhivistov in dokumentalistov Nacionalnega arhiva in prehodnega arhiva v Fontainebleauju in za poenotenje metode dela pri urejanju seznamov gradila, ki ga ministrstva oddajajo v prehodna arhivska skladišča v Fontainebleauju. Avtor članka priporoča, naj bi izročitelj gradiva poieg vsebine gradiva priložil zapisniku tuč i kratko uvodno notico s podrobnimi podati c izročitjlju in njegovi dejavnosti, o vrsti dosjejev, okoliščinah izročitve, izločanju in pomenu gradiv? za zgodovino. Članku so dodani .zorei pievzemnih zapisnikov z vsemi podatki, ki iih moramo upoštevati pri njihovem sestavljanju. Članek konservatorjev Gerarda in Cristiane Naud Analiza administrativnih arhivov predstavlja izkušnje, ki so si jih pridobili arhivisti v departmajskem arhivu Sarthe po letu 1974 pri sestavljanju popisov za prevzeto gradivo na osnovi prevzemnih zapisnikov, (št. 115, str 216--245). V naslednjem čianku Zvočni (ustni) arhivi (št 115, str. 246- 251) razmišlja avtor Ch. de Tourtier-Bonazzi, konservator v Nacionalnem arhivu, o tehničnih in znanstvenih metodah pnprav in izvedbe ustnega pričevania. Stuui-ja obsega zlasti dve vprašanji: ureditev in ohranitev zbranega gradiva. Zato, da zvočni zapis posnamemo, moramo imeti ustrezna tehnična sredstva. Običajno uporabimo magnetofon. Med snemanjem odstranimo razne Sume. Med pogovorom upoštevamo in zapišemo naslednje podatke: okoliščine, v katerih je potekal intervju, datum in uro pogovora, mesto in naslov pogovora, obliko zapisa, viste traku, hitrost obratov na sekundo, identiteto osebe, ki je bila intervjuvana (ime, priimek, datum in kraj rojstva, ime osebe, ki je pripravila in vodila intervju). Posneti zvočni zapis shranimo v ustrezni Škatli in mu priložimc popis o poteku intervjuja. Izvajalec ankete naj bi dobil od osebe, ki jo bo intervju-val, pismeno soglasje za vsebino razgovora. V številki 116 so bih objavljeni članki o dejavnosti Komiteja za zgodovino 11. svetovne vojne v Franciji, o specifičnih problemih arhivske službe v Afriki in o razvoju arhivov v Ljudski republiki Kitajski. V Parizu jc bil pri Predsedstvu vlade ustanovljen Komite za zgodovino 11. svetovne vojne z nalogo, da uskladi delo pii zbiranju gradiva o vojni v raznih piedelih države (Marie Therese Chabord, Komite za zgodovino 11 svetovne vojne in njegovi arhivi, št. 116, str. 5--19). Komite je anketiral zlasti udeležence odpora. Težil ]c za tem, da bi zbrano gradivo shranili v Nacionalnem arhivi. Z namenom, da bi zbral g-adivo o odporniškem gibanju v Franciji, so se člani komiteja udeležili procesa pied vojaškim sodiščem v Nurnbergu. Okvirno je delo komiteja obs:galo: izvajanje ankete pri udeležencih odpora, veliko anketo o kronologiji odpora, d^portacijah in kolaboraci". Pri teh nalogah sodeluje komite z nekaterimi komisijami, ki se ukvarjajo z isto dcjavn ostio in jih članek tudi f vaja Zbrano gradivo hrani komite v Svojem arhiva. V preteklosti je pri ir: ..I več razstav o odporu, drpnrtacijah in osvoboditvi. Gradivo je zbiral tudi v tujini, zlasti v Nemčiji in ZDA. O odporniškem gibanju je izdal znans- tvene publikacije.V letu 1980 je prenehal obstajati. Gradivo, ki ga je zbral, jc bilo oddano v varstvo v razne ustanove. Direktor Arhiva Senegala je v članku Specifični problemi arhivov v riki (št. 116, Str. 20--29, leto 1982)"predstavil nastanek in probleme, s katerimi se srečuje arhivska služba v Avriki. Z načrtnim varstvom arhivskega gradiva so v mnogih afriških državah pričeli šele potem, ko so te postale neodvisne. Arhivi se srečujejo z mnogimi problemi. Primanjkuje jim ziasti ustreznih arhivskih skladišč. Gradivu pretijo številne nevarnosti: sončna svetloba, povečana vlaga, insekti, zlasti termiti in glodalci. Nekateri depoji sc opremljeni z napravami za zračenje, toda s tem je gradivo mnogokrat izpostavljeno prahu in veliki vlagi. Le redki arhivi imajo urejene ateljeje za restavracijo gradiva. V Afriki tudi ne obstaja šola, ki bi usposabljala restavratorje gradiva. Razvoj arhivsk" službe ovira tudi pomanjkanje drugih strokovnih delavcev v arhivih. S pomočjo Unesca sta bili ustanovljeni dve šoli: v Dakarju (frankofonska) ir. pri umveizi v Akri (anglofonska). Ti dve šoli vzgajata arhivi-ste s srednjo izobrazbo. V mnogih državah so arhivisti pri svojem delu prepuščeni sami sebi. Administracija pogosto oddaja arhivom neurejeno gradivo, ki ga potem ni mogoče uporabljati. Zakonodaja o varstvu arhivskega gradiva je dokaj pominkljiva. Reševanje perečih vprašanj arhivskega gradiva onemogoča nerazvitost posameznih držav in drugi prohlemi afriških držav. Vendar pa je postalo vprašanje ohranitve arhhske dediščine v današnjem času tudi politični in nacionalni problem. Mnogi aiinvi so bili ob ukinitvi kolonij prepeljani v Evropo. Afriške države si prizadevajo, da bi jih pridobile nazaj. Pri tem pričakujejo pomoč v okviru OZN. Za reševanje arhivskih problemov se zavzemajo arhivska strokovna združenja. Zlasti opozarjajo na probleme varstva arhivskega gradiva vlade svodih držav. V St. 116 je bil objavljen tudi članek direktorja Biroja Di/avncea arhiva Ljudske republike Kitajske Zhang Zhonga Opažanja o državnih arhivih Ljudske republike K.tajske. Pod vlado raznih dinastij arhivske gradivo na Kitajskem ni bilo ovrednoteno kot zgodovinski vir za nacionalno zgodovino Arhivom sc posvečali skrb 'e zato, da b jim arh:vski dokumenti pomagali vzdrževati njihovo vladavino. Mno^e vojne, nemiri itd. so povzročili propad mnof ■ 11 ariiivaiij stare Kitajske. Komunistična partija je posvetila ohranitvi arhivskega gradiva, ki ga Štejejo za nacionalno kulturno dediščino, veliko pozornosti. Leta 1949 so morali na zahtevo vlade vsi imetniki arhivskega gradi-/a poskrbeti za njegovo ohranitev m zanj izdelati inventarje. V naslednjem letu so bili položeni temelji za aihi'^ko službo na Kitajskem Ustanovljen je bil Zgodovin sk arlir Nove Kitajske, urejeni so bili depoji od centralnih oblasti dc lokalnih organizacij. Na H tajske m obstajajo naslednji arhivi: - rentralni arhiv, ki hrar.i gradivo KP Kitajske in najviš- - državnih organov in gradivo o poteku revolucije na Kitajskem, Prvi zgodovinski arhiv Kitajske hrani gradivo starejših dinastij, - Drugi zgodovinski arhiv Kitajske hrani gradivo eentral-nih organov vlade iz Nankinga itd., - arla na nivoju ministrstev — npr. za obrambo, kulturo itd. - arhivi distriktov prevzemajo gradivo, ki je pomembno za lokalno zgodovino iz v,eh obdobij zgodovine, - fiJrivi urbanizma hranijo gradivo o gradnji mest, industrije. Vsi rhivi na Kitajskem pnpadajo državi. Upravljata jih par a in riada na različnih nivojih. Delo adiivov vodi in nadzira Biro arhivov, ki tudi deluje na la/.ličnih nivojih Arliivj VI 1983 163 Arhivi med seboj niso podrejeni drug drugemu Arhivi na Kilaiskem ne hranijo vsega gradiva, k- j< v preteklosti nastalo. Tudi ohranjeno gradivo ic ni hilo orevzelo v celoti. Osnova arhivskega dela na Kitajskem je centralizirana uprava. V letu 198(3 so bdi starejši fondi odprti za javno uporabo. V letu 1980 je Centralni arhiv obiskalo 4400 raziskovalcev. Glede na veliko Sle ilo obiskovalcev je pos'ala najpomembnejša naloga arhivov izdelava inventarjev in izdaja publikacij. V zadnjih letih se je uveljavila praksa, da arhivi objavljajo grad'vo po vnaprej popravljenem načrtu v časopisih in revijah ali pa ga predstavljajo na zborovanjih raznih društev. V sedanjem času arhivi še ne morejo ustreči vsem zahtevani družbe. Za to jiin primanjkuje sirokovmh delavcev zlasti z visoko kvalifikacijo. Zaostaja modernizacija metod dela Mnogo gradiva Še ni bilo prevzetega. V zadnjem času si kilaisk-arhivi'sli izmenjujejo izkušnje z arhivskimi strokovnjaki drugih dežel. Konservalor na Direkciji francoskih arhivov Francoisc llildeshcimer v članku Arhivski inventarji in zgodovinske raziskave (št. 117—118, leto 1982) analizira vistc inventarjev zlasti glede na zahteve in pričakovanja raziskovalca. Zastavlja si vprašanje, ali arhivist s sestavljenimi inventarji odgovarja na vprašanja uporabnikov gradiva. Avtor članka priporoča sodelovanje med arhivistom in uporab nikom gradiva. Avtorica članka Župnijski arhivi in njihove težave, (it. 117- 11«, str. 82--89, leto 1982) je predstavila problem ohranitve župnijskega arhiva v Sainr-Maurice de Lillc, za katerega je bil leta 1739 izdelan inventar. Ob pregledu ugotovimo izgubo več tisoč dokumentov. Danes jih je ohranjenih le še 160 Največ jih je bilo uničenih med francosko revolucijo. Mnogo g-adiw so si prilastili razni zbiralci gradiva. llervč LTIuillicr, šef arhivske siui.be je v č liriku Permanentno usposabljanje francoskih arhivislov (Št. U7--118, str. 90- 103, leto 1982) osvetlil vprašanje strokovne usposobljenosti v francoskih arhivih. Mnogi depLrlmajski in mestni arhivi occnjujejo, da je strokovna izobrazba njihovih arhivislov nezadovoljiva Zlasti uporaba nove tehnike ir. nove naloge zahtevajo poglobljeno strokovno znanje Združevanje francoskih arhivislov jc v letu 1981 posvetilo temu vprašanju posebno Študijo V njej kritično ocenjujejo sedanjo situacijo in nakazujejo določene možnosti pri reševanju vprašanja strokovnega izobraževanja arliivistov. Daniel Farcis je v uvodnem članku št. 119 (Zbirka ministrskega arhiva, „misioni" Nacionalnega ar"iiva ¡1. 119, str. 188- 20^) obrazložil dekrete, na osnovi katerih jc hib oblikovana predarhivska služba za gradivo . linistr-slev in delo „misionov". V predarhivskih skladiščih vodijo izločanje gradiva arlnvisli Nacionalnega arhiva in ga pripravljajo za oddajo v Nacionalni ariuv. V naslednjem članku so sodelavci Miehef Conchon, Mar e Odilc Diicrot in Jean-Pierre Teil predstavili dejavnost prehodnih skladišč v Fonlainobleauju za gradi ,o rancos-kili ministrstev (it. 1 19,. Str. 210--24 1, leto 1982), ki so bila osnovana že v letu 1969. Leta 1977 so zgradili za prcliodna skladišča že deset zgradb. V njih hram prevzemni ccntcr 132.500 km gradiva. Zgradba, ki bo po načrtu dograjena in oprendjena v lelu 1984, bo sprejemala računalniško gradivo. Prevzemni eenlcr ,,CilČ" prevzema gradivo centralne državne uprave, ki je bilo pr^d tem že v „tmsionu" izločeno. Oddaljenost od Pariza (70 km) povzroča nekatere probleme in težave. Toda pmdn&st lokacije v Fonlaineblcauju jc v tem, da e mogoče graditi nova skladišča O voji.Jkih arhivih m njihovi organizaciji piše Phnippe Schilliugcr (it. 1:9 str. 242-248, 1982; Različni voj^Š-k arhivi so nastajali neodvisno od civilne uprave. Od leta 1966 koordinira njihovo delo Komite za vojaške arhive. Posamezni vojajki arhvivi so podrejeni zgodovinskim oddelkom treh rodor vojske kopne vojske, mornarice in letalstva. Vojaški arhivi ležijo za poenotenjem metod dela. Samostojen arhiv predstavlja v Franciji tudi Arhiv zunanjega ministrstva in ni podrejen Dirckeiji francoskih arhivov O njegovem delu pišeta Dominiqur dc Coureelles in Cecilc di Bcrgo (St. 119 str. 249--261). Arhiv prevzema gradivo eenlrahic uprave Zunanjega ministrstva ;n od Časa do časa tndi spise poslaništev in konzulatov. Pri posam^z nih oddelkih ministrstva so urejene registralure, Ki skrb"o zalo, da se dosjeji ohranijo kot -clola S problematiko ohranitve gradiva ministrskih kabinetov nas seznam Perrine Oanavaggiu v članku Arhivi ministrskih kabinetov in njihove zbirke (it. 119, str. 266---283, 1982). Mimslri m člani kabineta štejejo spise o svojem delovanju za zasebno tast ni 110. Ob vsakokratni personalni spremeuihi jih vzamejo s seboj. S tem so izgubljeni mnogi dragoceni dokumenti. O-varslvu gradiva Kpbinelov pri previjajo spremembo, tako da bi ga h ranili kol depozit. Začasno naj bi to gradivo ne hilo dostopno za iavnosl. mario stani sci: i.'lementl dl archiviste, cn lv e rs it a degl1 studi dl udinf facoltà dl ( ettere filosofia, an no accadem1co 1981 /82,c.d.c. — upinip Ljudmila (iezlaj-Krevel Osnove arhivislike(Elemcnli d i archivtsliea), jc razširjena, močno predelana in povečana izdaja že leta 1977 izdanega priročnika ,,Somniario di arehivisliea" istega a vloija, ki je izšel pri Soli za arhivistiko paleo^rafijo in uiplurra-liko pn državnem arhivu v Tistu Za novo izdajo je poskrbel Insliluto d i Stori a ijc]r Université d i DJin:. Priročnik je izšel maja 1982 na 162 straneh. Avtor jc snuv razdelil na in večja poglavja: teoretična arhivislik. arhivska ekonomika in arhivska zakonodaja. Tem p^glav. jem sledi pregled bibliografije, na koncu pa so d^dan- še priloge, ki so prav tako razdeljene v tri dele. V prvem so objavljeni odioki prdsccnika rcpuDhkc o arhivski službi, v drugem so primeri različnih obrazcev, ki se uporabljajo pri poslovanju s spisi v uradih državna uprave, trciji del ¿537 Arliivi VI 1983 pa prinaša shematski prikaz organiziranja in delovan.a arhivske uprave. V prvem poejavju je " podpoglavjih obdelana definicija arhiva, tipi arhivov, funkcija in življenje arh'va od nastanka, dozorevanja, vrednotenja i. i njegove končne namembnosti, kot tudi urejanje od teoretičnih načel dc prakse, preurejanje ter izdelava inventarjev in drugih pomagal. Dotedanje tekstualne opredelitve italijanskih arhivistov glede pomena pojma arhiv, je avtor razširil .n preciziraj v skupek katerilikoli izraznih sredstev, t so materialno obran1/n? ali ohranliiva (pisna, rirana, fotografirana, fonografirana, kibernetična) ustvarjena z delovanjem neke bitnosti (fi>:icnc ali pravne osebe), medsebojno povezana z nekim nujnim razmerjem, izvirajočir.i iz narave usfariaica v poteku njegovega življenja in obstoia ter zato organski izraz nekega organizma Pri tem je posebej poudarjen instrumentalni značaj, ki ga ima taK skupek v odnosu na osnove in kenčne družbene in osebne cilje, ki jim sledi us'varjalec. Od drugih zbirk ali skupkov dobrin se loči piedvsem v tem, da so te poslednji, naj\išji namen delovanja zavoda ali zasebnika, medtem ko so arhivski dokumenti sredstvo za doseganje namena. Stanisci pri tem ne daje osnovnega poudarka zgolj kulturni pomembnosti kot merilu izbora za trajno hranjenje, temveč poudarja poleg nje praktično vrednost arhivov, ki tudi po materialni in funkcionalni ločitvi od ustvarjalca še vedno varujejo obstoj določenih pravic Iz klasifikacijskih razlogov se arhivi, ki so sami zase individualni, lahko grupirajo glede na ustvarjalce v javne (državne, deželne, pokrajmsKc, občinske, cerkvene) in zasebhc (arhivi zavodov pod'etij, družin), glede na dejavnost (upravne, finančne, rodne), glede na vrsto v žive (gradivo v njih se naslaja), stare (spis; so stari več kot 40 let) in mrtve (ne rastejo več oziroma so ustvarjalci prenehali obstoiati) Ločijo se naprej lahko na posebne (z gradivom določenih ustvarjalcev) in na splošne (državni arhivi) ter glede na čas nastanka na moderne in stare arhive. S fotoieproduciranjem ar i.valij, bedisi zaradi varnosti bedisi zaradi dcpolnj ;vanja fondov, pa nastaja nov tip arhiva, to je fotokopirni arhiv. Ocenjevanje vrednosti gradiva in i;Jočai:je je opredeljeno kol najde! ikntncjši trenutek v ziv'jenju arhiva, saj gre za ocenitev pravne in zgodovinske pomi:mbrosti vsakega dokumenta. Izhajajoč iz načela, da ic sestavi: dejavnik vsake i arhiva nujni medsebojni odnos med dokumenti, večin- italijanskih arhivistev zavrača izločanje, če se s tem poruši povezava med dokumenti Vendar pa se zarad velike množine gradiva temu ni mogoče izogniti. Zalo pa mora tisti, ki mu je poverjeno izločanje, dobršen del svojega poklicnega pripravljanja posve*iti zgodovinski analizi, saj mora imeli občutljiv, če že ne kar preroški smisel za zgodovino in poznali vsa mnoge stranska pota, ki jim in ki jim bo sledilo zgodovinopisje. Nevarnost nepre-lehtanih izločanj se skusa zmanjšati tako s samim arhivskim zakonom kot z nizom določo s tega področja. Kaze, da tudi v Italiji še vedno prihajajo v arhivske institucije neurejeni arhivski fondi. Vse naštete meto1' urejanja takih fondov so znane tudi pri nas. Neg'ede na to, da so se v arhivistiki izoblikovale tako teoretične ko. praktične norme za rekonstruiranje prvotne ureditve fonda, pa se pri samem Jelu večkrat vzbudi dvom v njihovo uporablj-vost, saj je vsak arhivski tond invi-divuum zase in zahteva veliko prilagodljivosti. V drugem poglavju so strokovna navodila 7a ustrezno ohranjanje arhivskega gradiva in njcgjvc ustrezne uporabe. Poglavje je razdeljeno na podpoglavja o arhivski zgradbi, opremi in delovnih sredstvih ter restavriranje. Po naštevanju vseh norm, ki veljajo za arhivske zgradbe tudi pri nas, posveča avtor veliko pozornost funkc'onalni razporeditvi piostorov v arhivski stavbi. Med vzroki okvar na arhivih so na prvo mesto postavljeni biološki povzročitelji, med katerimi prednjači človek. Stanisci g? obtožuje ne le nehotenih ali iz malomarnosti povzročenih okvar S tem, aa prepušča arhive drugim uničevalcem. Zal je človek aktiven povzročitelj imožičnega vandalizma, ko ob ljudskih vstajah ali vojaških zasedbah postanejo arhivi, ki so večini nepoznani, skoraj magičen cilj uniče-valskega besa v prizadevanju, da bi se zbrisalo neko dejstvo s tem, da se uniči zadevna dokumentacija. Poleg tega povzroča škodo še človek kot lat, strasten zbiralce je obenem uničevalec, nepazljiv raziskovalce povzroča mehanske okvare dokumentov in slednjič kot slab reslavra tor. Opisane so tudi operacije restavriranja poškodovanih dokumentov, ki se izvajajo v Centru za knjigoveško in restavracijsko fotorcprodukcije dižavnih arhivov. Tretje poglavje o arhivski zakonoaaji je razdeljeno na podpoglavji o upravni organiziranosti državnih arhivov in o arhivih. Osnovni zakon o arhivih je Cjdlok predsednka republike iz leta 1963 z poznejšimi spremembami, ki določa splošne norme o arhivskem gradivu in, še vedno, če ni v nasprotju s Kasnejšimi zakoni, pravilnik za državne arhive iz leta 1911. Organizacijo upiave v državnih arhivih pa določa z.akon iz leta 197S in odlok predsednika republike, izdan istega leta, ki določa orgznizacijo ministrstva za kulturne dohrine in okolje. Pri tem poglav-iu b. se zadržala malo dlje, ker se organizacija arhivske službe razlikuji od naše, čeprav zasleduje povsem iste cilje. Leta 19"5 je uprava državnih arhivov, prej vključena vse od leta 1874 pod ministrstvo za notranje zadeve, prešla pod ministrstvo /a kulturne dobrine in okilje, katerega najvišji svetovalni organ je vsedržavmi svet za kulturne dobi ne n okolje, ki mu predseduje minister. V njem je 90 članov ki jih izvolijo ali določijo različne upravne in kulturne institucije, od ministrstev, dežel, pokraiin in občin do posameznih univerzitetnih profesorjev, znanstvenikov in strokovnjakov. Poleg njega delujejo sektorski odbori ministrstva, sestavljeni iz 8 članov vsedižavnega sveta in generalnega vodje zadevnega centralnega urada. I,den od njih je tudi /a arhive Centralna uprava se razčlenjuje na tri osrednje urade, od katerm je eden tudi za arhivske dobrine z lastnim sektorskim odborom in r.a glavno direkcijo za splošne upiavne posle in osebje. Minis'rstvu za notranje zadeve pa je še vedno poverjena naloga, da preko generalnega inšpekto rata, prefektov, vlaunih komisarjev in predstavnikov ustreznih komisij določa aKte, ki niso za javno uporabo, iili nadzori.je in d"voli ijc izločanje. Periferni organi so supcrmterdanec Šefi teh se periodične sestajajo na de le! h konferencah s predstavnki dežele in na deželnih odborih za kulturne dohrine Tako v central ni1, kot v perifcrr.ih organih je predvideno delovanje sveta zavoda. Arhivske supcrintcndcnce na de/elm in ni( Jdeželni ravni nadzorujejo tud gradivo javnih nedržavnih zavodov in arhivov, ki so iz katerihkoli razlogov v privatnih rokah. Pri tem jim pomagajo honorarni inšpektorji. V Kimu je sedez dveh ccntrauziranin organov, to sta Centralni državni arhiv in Fot ore produkcij ski center, kniigovczniea in restavracija. Centralni državni arhiv hrani in omogoča uporabo arhivov osrednje državne uprave, hrani tudi vsedriavne kartoteko fotorcproduciranih arhivov in iodeluje v komisiji centralnih uradov pri sestavljanji. načelnih izločitvenih seznamov. Fotorc produkcijski center, knjigoveznica m restavracija državnih arhivov pa poučuje m pripravlja osebje o tem specifičnem predmetu nadzoruje foto reprodukcijsko opremo, restavracije, knjigoveznice ter upravlja premične naprave v delavnicah. Državni arhiv] so splošni arhivi. Poleg Centralnega državnega arhivi v Rimu je še eden v vsaki pokrajini Ti hranijo Arhivi VI 1983 538 dokumente italijanskih državic pred združitvijo, gradivo perifernih uprav in sodri ¡ti organov ter druge arnivc in dokumente v državni lasti, razen vse zakonodajne doku mentaeijc, ki je izvzeta iz pristojnosti državnih arhivov, ker imata poslanska zbornica in senat svoj arhiv tako kol ministrstvo za zunanje zadeve iti obrambo. Državni arhivi nadzorujejo državne uprave glede hranjenja, izločanja in priprave gradiva za oddajo v državni arhiv ter fotorepro-dneiranje dokumentov. Zato so v vseh državnih uradih ustanovljene nadzorne komisije, kijih sestavljajo načelnik uraua, vodilnii uradnik-tajnik, višji inlcndanl centralnega državnega arhiva ali direktor državnega arhiva, zastopnik ministrstva za notianjc zadeve, ki določajo tudi, katera dokumentacija ni dostopna javnosti. Pri uradih na nižji upravni stopnji od pokrajinske se nadzor državnih arhivov omejuje zgolj na udeležbo v komisiji za izločanje in določitev dokumentov, ki niso dostopni za prosto upe rabo. Pri nekaterih državnih arhivih so osnovane tudi šole za arhivistiko, palcoRrafljo in diploma tiko, sekcije za reprodukcijo ter knjigoveške in restavratorske delavnice V občinah, kjer nastajajo in obstajajo obsežni upravni in sodm arhivi, so ustanovljene Se sekcije državnih arhivov. Arhivi javnih (nedržavnih) irslanov imajo glede hranjenja, izločanja, urejanja in dajanja v uporabo enake obveznosti Kot državni arhivi. Za gradivo, ki nuna več pomena za tekočo rabo ustvarjalca, morajo uslannviti ločeno sekcijo arhiva ali pa se lahko javni zavodi združijo v ustrezen Konzorcij in poverijo hranjenje in urejanje lega gradiva ¡loschncmn uradniku. Gradivo lahko oddajo na svoic stroške v hranjenje - dejioz.it d.žavncmu arhivu. Tak dcpoiil lahko odredi tudi minister za kulturne dobrine in okolje na predlog supcrinlcndanta, če ustanove ne skrhe za gradivo v skladu z. zakonom. Tudi vsi zasebniki, ki so iz kaleregakoli razloga imetniki gradiva, starejšega od 70 let, ali če supcriniendcnea določi, da ima gradivo velik zgodovinski pomen, morajo svoje arhive skrnno vzdrževati, uredili, invcnlarizirali in omogočiti uporabo, če ne deponirajo gradiva pri državnem arhivu. V primeru, če svojih obveznosti ne spoštujejo, odredi mimsicr za kulturne dobrine in okolic depozit gradiva pri državnem arhivu, mogoče pa je Indi razlastili i nclnika. Zbirke arhivov so del domenskega premoženja. Arhivi vseh javnih ustanov so neodtujljivi, arhivi, v lasti zasebnikov, pa se štejejo za zasebno imovino javnega interesa. Pri prodaji zasebnih artiivov ima predkupno pravdo ministrstvo za kuPurne dobrine in okolic. Po odloku predsednika republike iz lela J%3 so vsi dokumenti, ki se tiranijo v državnih arhivih, dostopni javnosti, z izjemo dokumentov, ki se nanašajo na zunanjo ni no Italijo politiko dižave in list iti, ki zadevajo izključno ose h ne zadeve posameznikov ter spisi kazenskih pro-ccsov, katerih dostopnost je dovoljena šele po preteku določene dobe. Tudi dostopnost zasebnih arhivov ni le stvar lastnika, temveč indi arhivskega sttpcrinlendanla. Marjan drnovSfk, \rihvska zapuščina t'l-TRA GRASSI-LL1JA 1842-1933, Zgodovinski arhiv Uubljana, Gradivo in razprave 6, Ljubljana t983, 522 strani Jože Zonlar l'ti objavi virov moramo upoštevati načelo racionalnosti. To dosežemo na dva načina z izbiro dokumentov m r različnimi oblikami redukcije. Kriteriji i/birc in redukcij" so odvisni od pomenih nosi i dokumentov. Pod kriterijem pomembnosti razumemo izbor dokumentov, za katere pričakujemo, da se bodo največ uporabljali, da bodo prinesli največ novih podatkov, da so težko dostopni, težko čilljivi ali pa se pogosto citirajo v kiritie-ncni aparatu Dokumente lahko izniraino glede na lenia iiko, včasih pa prihajajo v poilev tudi serije pomcnbtJM dokumentov, na primer serije sejnih spisov, korespondence itd. Oblika redukcije je rcgcsl. Druga oblika rc dukcijc pa je izpuščanje nepomembnih delov besedila, na primer uvoda in konca Rcgest se zelo poposlo uporanlja pri srednjeveških lisiinah, zelo pa sem skep-Učen glede koristnosti uporabe rcgtslnv za dokumente .z srednjega veka in začetka novega veka. Fx)icija na podlag: rcdnkcijc seveda v nobenem primeru ne zamenjuje originala. Cc povzamemo gornje ugotovi t ve z vidika oblike ob ,ave, potem lahko razdelimo objave dokumentov na naslednje vrste - objave v obliki prepisa itol.umcnta (v celoti ali del-noj — objave v obliki regesta, ki pa žc v nekem smislu mejijo na pripomoček za uporabo, objave v obliki obdelanih podatkov, na primer podatkov v računskih kniigah, zapuščinskih inventarjih, statističnih popisih itd. Pri leni gre predvsem za računske podatke, ki jih prenesemo v obliko tabele, da bi jih lahko na l;r način kvantitativno piimcrjah. Ta oblika objave meji zalo žc na samo obdelavo. Ta uvod se mi je zdel potreben zato, da določim mesto dela Marjana Drnovška, v katerem jc objavljena arhivska zapuščina Petra Grassellija, ki jc deloval na slovenskem kulturnem in znanstvenem področju kot društveni funkcionar, igralce, prevajalec,-kritik, novinar, založnik in urednik. Dcscilcli; jc bil politično dejaven v kranjskem deželnem zhoru in v državnem zboru in kar 14 let župan mesta Uublianc (1882- 1896) Zato je icmalika izbranih dokumentov vezana na živlienje in delo ter nacionalno, kulturno in politično osveščanje slovenskega meščanstva in inteligence v drugi polovici 19. in v začetki. 20. itoletja. Publikacija prinaša na la način pomembne viri ne le za zgodovinu Ljubljane, marveč vse Slovenije Oblir a objave cradiva pa predslavlia — če se povrnem i na naš uvod - kombinacijo p repi so v dokumentov (v ecloti ali delno) in regestov Taka kombinacija jc v Drnovškovem delu pri nas prvič uporabljena in brc j. pretiravanja latiko trdim tudi iijpešno. V uvodnem delu govori avtor o življenju in delovanju ¿166 Arliivi VI 1983 Petra Grassellija, o opravljenih, delili na arhivskem fondu ji njegovi uporabi, kako je razvrstil dokumente ter kak iib je razčlenil Izbrani dokumenti .¡o ure eni. v Štirih ¿la.nih skupinah. Te pa so: osebno gradivi korespondenca, gradivo o društvenem, zaiozniikem, gospodarskem in političnem delovanju ter rokopisi, tiski in slikovno gradivo. Ob izidu publikacije pa si postavljamo še eno vprašani'. Med vsako stroke in družbenirr okoijem se vzpostavljajo določeni odnosi. Tudi arhivska dejavnost vzpt^av-Ija različne od nore s svojim okoljem. Pri ;cm si pred. vsem prizadeva za sp.cmcm^o svoicga položaja in vloge. Prizadeva si dokazati svojo koristnost in povezavo z družbenimi potrebami. Zaveda se, da ne bo dokazovala družbene potrebnosti v zadostni meri le s tem, da bo omogočala raziskovalcem, delo v arhivih, pač pa s tem, da bo vzpodbudila nova dognanja na področju zgodo. vinskih in drugih raziskav. To pa lahko dosega s svojimi objavami, med drugim tudi s takimi, kot je Arhivska zapuščina Petra Grasscllija. Ob skromnem odzivu širšega družbenega okolja na taka prizadevanja arhivov pa si postavljamo vorasanje, od kod izvira določeno nerazumevanje pomena in prispevka moderno zasnovane arhivske dejavnosti. Zato bi bila naloga strok-;, da začne diskusije o položaju in vlogi arhhskr dejavnosti v družbi. Napori, ki jih je treba vložiti v vrako objavljeno delo, jo k temu Še toii a bolj zavezujejo. ZuRKA SKRABL, HRAN1LNIS7VO NA DOLENjJ ijKEM IN V BELI KRAJINI, FRANCE ŠTUKL, HR AN1LNIŠTV0 V ŠKOFJI LOKI. Gradivo in razprave 5. Ljubljana 1983, H3 strani Stane Granda Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki povezuje večino nekdanjih kranjskih mestnih arhivov, nas je s petim zvezkom Gradiva in razprav lepo presenetil Prerenc-čenje je dvojno: v izboru tematike in v krajevnem izboru. Poka2,al je, da ne skrbi le za razvoi arhivske službe v Ljubliani in Skofji Loki, ampak tudi n? področjih kot sta Dolenjska in Bela krajina. Resda je bilo že pred tem marsikaj narejenega, res je, da je Zgodovinski arhiv poskrbel za ustrezne prostore, vendar smo najboli "eseli take skrbi, ki se kaže v publikacijah kot je ta ki ,0 imamo pred seboj Hranihrištvo je v tistem delu slovenske historogratije, ki abravna/a novejšo dobo, pogosto omenjano. Znana je njegova pozitivna vloga pri reševanju socialnih in gospe darskih probicmcv našega podeželja. Kljub temu pa ne moremc biti zadovoljni s stanjem raziskav teh vprašanj, manjka zlasti razprav, ki bi na konkretnih primerili pokazale učinkovitost teh denarnih zavodov. Zato je objavljeno gradivo svojevrsten izziv slovenskim zgodovinarjem Upajmo, da ga bo kmalu nekdo sprejel. Ohranjeno gradivo, zlasti pa, če be kombinirano Je z drugimi vin, obeta dobre, zlasti pa konkretne rezultate. Zorka Skrabl, ki vodi v Zgodovinskem arhivu Ljubljana enoto za Dolenjsko in Beio krajino, je zastavljeno nalogo razumela z?lo dobesedno. Omejila se je predvsem na prikaz ohranjenega gradiva, ki sega od druge poloviec 19. stoletja de leta 1947, ko so zadruge razpustili. Po krajšem uvodu daje osnuvne podatke o kreditnih zadrugah, opisuje poslovanje in arhivsko gradivo, navaja podatke o članstvu in denarnem prometu, vendar ni za vse, ki jih sicer omenja, objavlja, odlomke iz zapisnikov upravnih organov nekaterih zadrug, popir ohranjenega gradiva. Vsa ta poglavja zaključuje ustrezna strokovna oprema, z nemških, povzetkom. Posebej je treba po- hvaliti izbor iz zapisnikov, ki je izredno ilustrativen, še več, razširja krog uporabnikov. Iz njih bo marsikaj izvedel tudi tisti, ki teh vprašanj ne bo raziskoval. PozorncjŠi brabc se bo lahko celo vprašal, komu so današnje banke pravzaprav namenjene. Uvide! bo kaj pomem osebni, zlasti gotovinski kredit, spoznai bo, da je bila izrcuno koristna ustanova odpravljena v imenu splošnih ljudskih interesov, ustreznega nadomestila pa zanjo ni (do neke mere v novejšem času čekovne knjiž-iee). France Stukl je ubral drugačno, lahko bi rekli ambici-oznejšo pot, saj je ohranjeno gradivo delno tudi obdelal. Omeji! se je'na p^t škofjeloških denarnih zavodov, tri vaške, katerih arhivi so tudi ohranjeni, pa je pustil ob strani. Pri prikazih posameznih hranilnic in posojilnic je objavil tudi dele ohranjenega gradiva. Seveda pa vseh možnosti ni izkoristil, verjetno tudi ni imel takega namena. Analize, ki bi bile narejene na pedlagi ohranjenega gradiva, bi bile zelo zanimive. K;r je bilo tam kajšnjc .metijstvo aktivno, kot je mogoče razbrati iz enega objavljenih dokumentov, bi bile zelo zanimive primeijavc z ostalimi področji Slovenije Verjetno bi dobili celo nekaj podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, kako velik in iz kakšnih kultur je moral biti sestavljen nek kmetijski obrat, daje bil rentabilen. Dela Zorke Skrabl in Franceta Štukla ne smemo meriti po obsegu, saj je v njem veliko več dela, kot v niaisikateri obsežnejši monografiji. Opravila sta ga dobro, čeprav je tudi nekaj manjših napak, ki p? niso bistvene Posredno je te mogoče ugotoviti zlasti po tcin, kdo je opravljal revizijo zaarug, vendar je v tem primeru potrebno že nekaj predznanja, do katerega pa se bodo preprostejši bralci težje dokopali. V primerih, ko imajo avtorji večje ambicije in kadar želijo, da bi bilo njihovo delo namenjeno širši javnosti, se takim vprašanjem ni moč izogniti. Knjiga je širše uporabna in ni namenjena le strokovnjakom, Zato pogrešamo uvod, ki bi jasneje določil in opredelil hranilnice, zlasti pa razložil glavne raz'ike med tistimi, ki so jih pospeševali liberalci in tistimi, za katerimi so stali klerikulei. Ko Skrablova našteva posamezne hrarulnicc, bi bilo lahko označeno, kateri politični orientaciji je pripadalo vedstvo. Arnjvi VI 1983 167 OTTO WACHTHR, RESTAUR1RUNG UND ER1IAL-TUNG VON BOCHFRN, ARHIIVALIEN UND GRA-PHJKFN - RESTAVRIRANJE IN VZDRŽEVANJA KNJIG, ARMIVAIJJ IN GRAFIK, HERMAN BOlh LA1JS NAC11F WIEN--KOLN -GRAZ, 1982 tretja izdaja, 2C>0 strani Jcdrt Vodopivcc Priročnik o restavriranju in vzdrževanju arliivskcga, knjižnega in grafičnega gradiva ni namenjen le ožjemu krogu delavcev v arhivm, knjižnicaii, galerijah in muzejih, ki delaio na konserviranju in restaviiranju takega gradiva, ampak tudi širše, vsem delavccm v teh ustanovah in drugim, ki jim je do pravilnega hranjenja in konservirania tega dela kulturne dediščine. Proicsor Otto Wachter je mednarodno priznan restavratorski strokovnjak na tem področju, dolgoletni vodja restavratorskega oddelka avstrijske Narodne knjižnice na Dunaju, profesor oddelka za restavriranje in tehnologijo (papir, usnje, les, pergament) na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju. To je njegova že tretja dopolnjena izdaja, kjer je strokovno in pregledno obdelano področje konserviranja, restavriranja in varstva omenjenega gradiva na približno ^00 straneh, dopolnjeno s fotograiijami knjig, zemljevidov, grafik ter listin ia pergamemu in papirju, pred in po restavriranju. Vsebina je razporejena na sledeča poglavja: V prvem poglavju je podan pregled vseh snovi, ; katerimi pridemo v stik pri konserviranju in restavriranju omenjenega gradiva, zgodovinski pregled tehnologije riihove izdelave in značilne bolezni vsakega od materialov. 13. V oodpoglavjih so razčlenjene peškodbe in njihovo p i ep rečeva nje: 1. narava in škodljivost različnih povzročiteljev poškodb (svetloba, vlaga, temperatura, onc.nažen zrak, mikroorganizmi), njihove direktne posledice in med-¡ebojni vplivi na trajnost gradiva, 2. pogoji skladiščenja, regulacija vlažnosti in dezinfekcija v skladiščih, 3. škodljivi insekti in njihove poškodhe na gradivu, roetede vplivanja ter načini mehansko kemijskega raz k u že vanj a, 4. kisli razkrojni produkti materialov, ki služijo kot pisna podlaga, vpliv onesnaženega zraka na pospešen razpad teh sn^vi, odstranjevanje le teli s postopkom nevtraliz.iranja, 5. izdelava papirja iz lesovine in lesne celuloze, vzrok za njegov hitrejši razprti, način odstranjevanja onesna-žujočih komponent, predvsem lignia, 6. železogalna črnila in njihove poškodbe, fizikalne in kemijske metode za povečanje Čitljivosti, kemijske metode določevanja Črnil in indentifikacija pisave. C. V poglavju o restavriranju in konserviranju je shematsko opisano delo in naprave restavratorjev, tehnika konsjr-viranja in restavriranja vseh že v prvem poglavju opisanih snovi, restavriranje knjižnih vezav, gloousov, pečatov itd. Navedene so še zdravju škodljive kemikalije in mikroorganizmi ter vnetljive in eksplozivne kemikalije. D. Na tem mestu skuša opozoriti na izredno pomembno, vendar često zanemarjeno pravil r.o shranjevanje gradiva po konservaciji in restavraciji, V neustreznih pogojih hranjenja ho vse dolgotrajno delo in drag material zaman, E. Poleg nanvnih ncsrcc so obdelane tudi nevarnosti pred tatvinami, poškodbe nastale pri uporabi originalov, zato priporoča izdelavo kopij in mikrofilmov. Istočasno pa opozaija pred poškodbami gradiva, ki so posledica uporabe kopirnih strojev. F. Zadnje poglavje posveča razstavam, torej različnim načinom razstavljanja, pripomočkom ter varnem trans-portiranju. Ob koncu priročnika ¡c podan še slovar tehničnih izrazov (nem , angl., fr., it in pregled glavnih pigmentov pri slikarskih tehnikah. Poglavji ') poškodbah (B) ter konserviranju in restavriranju (C) sta namenjeni predvsem tistim, ki se aktivno ukvarjajo s konzerviranjem in resi avrira njem gradiva. Za razumevanje postopkov preprečevanja in odstranjevanja poikodb zahteva znanje konservaforctva, restavratorstva in kemije. Vsa ostala poglavja pa so koristno dopolnilo znanja in pogosta pomoč vsem delavcem v arhivistiki, knjižničarski!, muzejski in galerijski dejavnosti ter drugim, pri reševanju naslednjih vprašanj1. varovanju gradiva v skladiščih in izposojanju, — ravnanju po naravnih nesrečah, — odbiranju gradiva za konzerviranje in restavriranje, — zaščitnem m ¡Krofi] man ju in kserokopiranju, — razstavljanju gradiva, transportiranju gradiva- nove pridobitve slovenskih arhivov ARHIV SR SLOVENIJE 1983 Državni sekretar ¡p t za pravosodno jpiuvo LR Sloven^: (1960- 1961, 0.10 trn) Skupščina SR Slovenije s predhodniki (1943—1963, 22 tm) Kr. banska uprava za Dravsko banovino, IV. oddelek, s redbcdniki (1919-1945, 26 ki) Republiška konferenca ZSMS 1969, predhodnik CK ZSIflK (1965—19o9, 8,5 tm) Republiški svet ZS Ploven,j . (1965-1969) Repuohiki odbor sindikata družbenih dejavnosti (1965-1974) Republiški odbor sindikata storitvenih dejavnosti (1963- 1974) Republiški odbor sindikata prometa in zvez (1°65- 1969) Republiški odbor sindikata družbenih dejavnosti (1965 -1974) Republiški odbor sindikata industrije in rudarstva (1965-1974) Republiški odbor sindiicata gradbeništva (1965-197 1, skupaj 52 tm) Univerzitetna konferenca ZSMS, predhodnik Zveze skupnosti študentov Slovenije (1960—1979, 7 tm) Zveza prostovoljcev — borei za severno mejo (1905- 1980, 0,4 tm) Komisija za likvidacijo kreditnih zaslug (1935 -1957, 2 tm) Protokol o trgovinski izmenjavi med FLRJ in republiko Italijo (za čas od 4. avgust. 194^ - 3. avg. 19^0, 1 ks.) Filmi: Trideset let Drame (1919- 1949. 3 šk.) Prešernove nagrade (1964, 2 ik.), Kroparski kovači (2 iik.), Otroci na vrtu, Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru (3 šk.). Panorama Krania, Prihod osvoboditeljev v Kranj 1' 45 (2 šk.) Fot urnega ti v iz Val vaz o rja Slava Vojvodine Kranjske 1 knj. (2 ks.) D pozitizi - nakup 1905-1941 (670 ks.) Privatni arhiv dr. Ivan Tavčar (19. in 20. stol., 0,4 tm) Privatni arhiv Ivan Mmnik (19. in 20. stol., 0,25 tm), nakup Pri"a1 ni arhiv dr. Karel Grosman (1877-1884, 0,1 tm) Privatni arhiv Šinkovee (1590 -1933, 0,5 nn) Razg1ednice Ljubljane (1933, 3 ks.) Kiirta iz Valvazoijeve knjige Slava Vojvodine Kraniske (1 ks.) :arta SR Slovenije 1 : 400.000 (1982, 2 ks.) KMrcJcopije: Listine 1466- 1480 (17 ks.), Listine SAM. A 11., Ur. A 1. (1401, junij 25, 1404, februar 24), listine 1560—1885 (8 ks.) 'a podlagi Sporazuma iz leta 1923 in Protokola iz leta 1958 smo prevzeli naslednje gradivo:' rokopisi (10 ks.) iz Avstrijskcgr državnega arhiva na Du naju urbar (ll ks.) 'i Deželnega arhiva v lnnsbrueku in 6 ks. iz FiLiančntg-i arhiva na Dunaju 18 rokopisov samostana Bistra in Pleteije urbar Kamnik, 1628 mikrolilme 15 rokopisov iz Nacionalne biblioteke na Dunaju e. kr. Notranje ministrstvo, spisi 1888-1918 C. kr. Kmetijsko ministrstvo (del), spisi 1888- 1918 e. kr. Trgovsko ministrstvo, železniee, spisi 1888-1895 e. kr. Pravosodno ministrstvo, spisi 1888—1918 Urad za zaščito spomenikov, spisi 1888-1918 Deželno nainestništvo v Gradeu, spisi vodogradenj in trške praviee (14 fasr.) Deželno n uneatniitvo v Gradeu (železniški spisi i, 1898-1918 (4 fasc.) Deželni šolski svet za Štajersko do 1918, originali in kopije (15 fasc.) Finančna deželna direkeija v Gradeu, državna posestva (80 z v.) spisi državnih posestev (1,54 tm) spisi ob last c v za zemljiško obvezo 1888 (0,47 tm) Avstriiske državne železniee, proga Celovee- Beljak- Goriea-Trst (1 fasc. v originalu, 1 fase. v kseroks- kopLjahj Policijska direkcija v Ljubljani (1 fase.) Garnizijsko soniščc v Ljubljani, 1906-1913 (35 fase.) Vojno divizijsko sodišče Ljubljana, 1914 (4 fase.) Vojno divizijsko rodišče Trst, izpostava Ljubljana, 1914-1915 (14 fase.) Vojno sodišča v Ljubljani, 1907-1915 (4 fase.) G?rnizijska bolniea Ljubljana Deželna žandarmerijska komanda v Ljubljani, 1876-1920(2 fasc., 10 zv.) Zaplenjeni spisi SllS, komande v liorovljah in sloven-ke^a planinskega regimenta februar - mai 1919 (1 fasc.) Jozefirisl kataster za Koroško (za 38 občin) Del Jožefinskega katastra za Štajersko (originali in kopije) svetovna vojna — plebiscit (kjcrokoplje). ZGODOVINSKI AR111V V CRUU 1°83 Rudnik Zabukoviea (1799-1979, 3 tm) Fototeka Pelikan (1032- 1957, 8517 kom. fotog.) Slovensko ljudsko gledališče Celje (1950--19K3, 15 tm) SOb Mozirje (1963- 1966, 60 tm) OtLU Mozirje (1962-1963- Zbirka odredb i zakonov (l8. st., 1 tmj Na podlagi Sporazuma z Avstrijo iz leta 1923 n Pr< -tokola iz leta 1958 vrnjeno arhivsko gradivo j; Avstr 'od roben popis gradiva ho podan v posebni publikaciji. Privilegij kartuzije ŽiČc (tokopis W 982) Privilegij kartuzije Jurklošter (rokopis W 983) Arhivi VI 1983 E 55 Kopialna knjiga in urbar kartuzijc ŽiČc (15. st.) Privilegiji kartuzijc Zičc (13. st.) U.bar kaplanije Sv. Trojice v Celju (160r 1626^ Seznam piofcsov in obletnic samostana ŽiČe (17. 18. st.) Listine nirno'itskega samostana v Celju (15,—18. st., 24 kom.) Okrožni urad Celje (1798, 1813-1815, 1818- 1849, lase. 39, inucksr, delovodniki, ekshibitni protokol) Okrajni urad Celje (1854-1365, 5 fasc., delovodniki) Okrajno glavarstvo Celje (1850-1865,2 ¿k.) Okrapii gradbeni urad Celje (1857- 1872, 1 ik.) Okrajni urad Vransko (1845- 1868, 1 fas<\) Okrajni urad Konjice (1804--1867, I fasc.) Okrajni urad Šmarje pri Jelšah C1854--1868, 1 fasc.) Okrajni urad Gornji grad 08-52—1868, 1 fasc.) Okrajni urad Rogatec (1345 1868, I fasc.) Okrajna gosposka Laško (1848, 2 fasc.) Okrajni ur;:d Laško (1854--1868, 1 fasr.) Pok opisi (XV1I/27, 43, 44) 1'rotokol: arhitektura, gradnja ccst in vodogradnja celjsko okrožje (1788-1834) Protokol o gradnji ccst v celjskem okrožju (1835 -1849) Piotokol o vodogradnji v ccliskcm okrožju (1835 -1857) Načrti za Okrožje Celje (18., 19. st., arhitektura, gradnja ccst) Tabela obveznosti gospostva Zovnck (1832) Listine trga Šentjur pri Celju (17., 19. st., 2 ks.) POKRAJINSKI ARHIV KOPLK 1983 Matične knjige občine Sežana (1900 1948, 0.82 trn) Komisijska trgovina Preprodaja Koper (19-58 1981, 3 itn) Volilna komisija materrjsKcga področja (leto 194^ 0,05 tm) '.ibirka fotografij iz obdobja NO]j (72 fotografij) ZGODOVINSKI ARHIV DHUUANA I(183 Enota v i jnbljani ObLO Grosuplje ("cM 1962- 1970, 55 tm) Okrajno sodišče i opatcc (1906-1945, 0,1 tm) Okrajne sodišče Cerknica (1898 '943 0,3 tm) Okrajno sodišče Lož (1790, 1850-1944 0,7 tm) Denarni zavodi Slovenije (l°44 1948, zbirka gradiva bank, hranilnic m posojilnic na slovenskem ozcniij: , 1900- 1967, 4 tin) Kartonažna tovarna Ljtrbliana (1949- 1972, 1982, 5,7 tm) Listine, diplome, lokopist, akti (1517-^94J 84 kom.) Fotografije in razglednice Ljubljane in Šentvida pri Ljubljani, pred letom 1941 Fotografije na ploščah trgovine Tičar n Mestne branilnicc Ljubljanske (pred lelom 1941, 80 ks.) Kazg'cdniec Ljubljene Šola za medicinske sestre — babice, Ljubljana (iy47— 1981,8 tm) l'oklrcna Šola kovinarske stroke (1865--1982, 10 tm) Meščanska šola Rakek (1926- 1945,0,7 tm) Kmciijsko-gospodarska šola Nova vas (1946—1960, 0,1 tm) Osnovna šola 8. talcev Logatec, (1877-1974, 1 im) Osiovna šola Partizanski kurirji Laze (0,1 tm) Osnovna šola Rovtc (0,2 tm) Osnovna Šola Vrh nad liovtaim (1914-1965, 0,3 tm) Osnovna šola Šentvid pri Stični (1875-1956, 3 solske kronike, šolska foto kronika) Osnovna Šola Gorenje Otavc (1931-1962, 0,1 tm) Osnovna šola 11. maj Grahovo (1868 1970, 0,7 tm) Osnovna šola Once (185-1957 0,7 tm) Osnovna šola Jožeta Kiajca Rakek (1K81-1976, 1,2 tm) Osnovna šola Tone Šraj Aljoša Nova vas pri Rakcki (1872 1975 0.8 tm) Osnovna šola Šrvčc (1('03--196?, 0,3 im) Osnovna sola Notranjski odred Cerknica (1873—1981, 0,6 tm) Osnovna sola Habno polje (1888--1957. 0,6 tm) Osnovna šola Heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu (1862- 1978; 3,2 tm) Osnovna šola Iga vas (1890-1962, 2,5 tin) Doni sole za zdravstvene delavce grnckolosko-porod-niške smeri, Ljubljana (1954-1965, 0,3 tm) Plavalni klub Ljubljana (1950 1980,0,5 tm) Plavalni klub Ilirija, Ljubljana (1959-1970 0,1 im) Podporno diuštvo dclavccv in nameščencev LRS 1907-1962, 0.4 tm) Športni klub Ilirija, Ljubljana (1911-1940, 0,5 tm) Zveza kultrirnoprosvetnih organizacij Slovenije — Okrajni svet Ljubljana (1953 1965, 0,3 tm) Zveza kulturnih organizacij Vrhnika (0,4 tm) Primožič Jože - Miklavž, Idrija tabu NOV in PO Slovenije o pohodu XIV. divizije na Štajersko 7. in 1J. marca 1^44(7 listov) Dr. Stanko Pcterin, 11 nuovo potcrc popolare c la minoranza nationale italiana 1945, ediz. del „Nostro Avvenirc" Trilof(brosura) ,,Dahavski poročevalec", vestnik Jugoslovanskega odbora v Dachauu (it. 1--6, 8-16, 18 -30, nilj-juruj 1945,0.02 tm) Seznam borcev 2. in 3. čete 1. bataljona 18. SNOUB „Frana Levstika" (januar—marec 1044, 1 zv.) ßandenkampf in der Operationszone Adriatischcs Küstenland, SS Kriegsberichter Dr. Hans Schneiocr-Bosgard, Trst (1945), Exemplar, it. 928 (1 knjiga) Izfave o delu Jak? Vetuna v času NOB v Liubljam (23 lisiov) Tekst televizijske oddaje ,,Cas, ki živi" 3. februarja 1982 o tragediji 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki 15. deccmbra 1^43 -- v črnem in rdečem cvetu (18 lisiov) Gradivo o sovjetskih državljanih, udeležencih NOV Slovenije, zbral Mile Prvi in (korespondenca, sporni1, , izjave itd., 1963-1976,0,10 tm) Seznami borcev, padlih borcev in odlikovanih borcev 11. ruskega bataljona 18. SNOUB „Bazoviške" od oktobra 1943 - maja 194i, sestavil G. Žiljajev (1 zvezek, 10 listov) Gradivo Odbora za proučevanje zgodovine revolucionarnega mladinskega gibanja v Sloveniji, zbrala Milena Bokša-Bac (19V8— I9'T9,0,10 »m) Spomini dr. Mirana Brinarja na kapitulacijo jugoslovanske venske leta 1941 (15 lisiov) Izjava prof. dr. Marjana Južniča o njegovem delovanju v sanitetnem odseku Vrhovnega štaba v Drvaiju leta 1944 (2 lista) Uoakar Vilm^, Organizacijski razvoj in delo SPZZ v Kamniškem okrožju v letih 1943—1945 (diplomska naloga, 58 strani) NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 1983 Župnijski arhivi: < rr.jos.ijicc: matične knjige (2 laso.), spisi (5 fasc.) Ljubljana - Sv Peter' matične knjige (20. fase.), status animarum (7 fasn.), razne knjige (25 fasc.), spisi (55 iasn.) Nakhr matične Kirii^c (4 fasc.), status animaruin (1 fasc.), razne knjige (l 1 fasc.), sp;si (21 fasc.) Stava Loka: matične ~njige (4 fasc.), razne knjige (10 fase.), spisi (ca 4,20 t m) Žabnica: spisi (i fasc.) ŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR L>83 Matične knjige: župnija Sv. Jurija pri Pieboldu (1691--1828, 4 knjige) Mariborska škofija (škofijska pisarna, 1041-1967, 20 t m) bibt'ograiija atlfvskih delavcev 1S83 ~ Marjeta ADAMIČ Enciklopedija druge svetovne vojne 1939—1945. Založba Borec, Liubljana, 19«2, Arhivi V, Ljubljana 1932, štev. 1-2,str. 116 Ljudmila BEZLAJ-KREVEL Arhivski viri za zgodovino Goriške, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Publikacija 2, Nova Gorica 1982, str. 105-123 ivan Cankar und das lationale Program der slowenischen Sozialdemokratie, Östcrrcichischc Osthcftc 25, Wien 19S3, str. 56-94 Ljiljana CIGLAR Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva družbenopolitičnih organizacij, Arhivi V, štev. 1-2, Ljubljana 1982, str. 37 Ježe CURK Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru, 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor 1933-1983, Maribor 1983, str. 27-34 Razvoj urbanih naselij na območju občine Orinož, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983, str 61-80 Rrdlje in njihova okolica (umetnostnozgodovinski oris), Radlje skozi čas, Radlje (1983;, str. 4Ö--56 ^loga fevdalne arhitektare in oblikovanja urbanih naselij na Slovenskem Štajerskem, Var:tvo spomenikov XXV. Ljubljana 1983, str. 55-65 Urbano-gradbena zgodovina slovenjebistriškega ozemlja, Zbornik občine Slovenska Bistrica 1, Slovenska Bistrica 1983,str. 163-182 Marjeta ČAMPA Mladinski lisk med narodnoosvobodilnim bojcin. Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem, Ljubljana, Republiška konfcrcnca ZSMS 1982. str. 186-191. (reters: na posvetovanju o ¿goduvini SKOJ in naprednega mladinskega gibanja v Sloveniji v Ljubljani, aprila 198 1) Narodnoosvobodilni tisk v Sloveniji, Arhivi V, Ljubljana li)82, štev. 1-2, str. 24- 30 (cpcc. nalega) Hbisk v Nacionalnem arhivu v Washingtons Arhivi V, bljan? 1982, štev. 1-2, str. 90 -91. (poročilo na Dnevu arhivov Slovenije v Ljubljani, oktobra 1982) Vinko DEMŠAR France Stukl, Knjiga mš v Škofji Loki (poročilo), Arhivi V, Ljubljana 1982,štev. 1-2, str. 113 Viado Valcnčič, Ljubljansica trgovina od začetka 18 do srede 1 .. stoletja (poročilo), Arhivi V, Ljubljana 1982 štev. 1-2, str. 115 Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem (poro-č,lo), 2000, štev. 25/26, 1983, sti 171-173 Marjan DRNOVŠEK Razstava Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14. stoletja do danes, Kronika 30, štev. 1982 (izšlo 1983), str 2*6-23% Baron Codclli jc želel poslati kuinunalec. Koinunalec — glasilo delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana, štev. 3/4,1983 Arhivska zapuščina Petra Grassellija, Ljubljana 1983 France DOL1NAR Vinzenz Joseph Fürst Schratt en bacil Ganciolph Frncst Graf von Kiienburg Ignaz Franz Zimmermann Franz Xaver Kuttnar Anton Marlin Slomšek Jakob Maximilian Stepischnegg Mihael Napotnik Augustin Johann Josef Gruber, v: Lexikon der Bischöfe der Deutschen Bisehotskon fr renz, Band 2, Freiburg 1983 Letopisi ljubljanske nadškolljc kot zgodovinski vir, v: Zgodovinski časopis Poročilo O četrtem mednarodnem kongresu o zgodovini in duhovnosti kartuzijanov, Gent, Antwerpen, Buege, 16.-19.9 1987, v: BV Poročilo o 14. zborovanju ccrkvenih arhivarjev v R nu od 3 do 6.11 1982, v: BV Prva javna glasbena šola v Ljubljani, v Družina 31 (1982) 6(štev 48/1982, 12 decembra) Jože Gregorič, Pisma Petra Pavla Glavarja Jožefu Tomlju 1761 -84, Ljubljana 1982 (APS 4), Prikai v: Družina, 32 (1983) 14 (štev. 1/1983, 2. januarja). Die Bemühungen des Laibachcr Bischofs Tomaž [Ii en um eine Kirchc union, Die österreicliischc Mi itärgrenzt (Schriftenreihe des Regensburgcr Osteuropainstituts), Regensburg 1982, 25--29. Atehiva Ecclcsiae hoilctino dell'Associazionc Archivis-tica Ecelesiastica, 11 zvezkov, Cittä dcl Vaticano 1958 1982, BV 43/1983/98-100, Arlnvi 5/ läB/.l 07-108 Anton AlnjYij Wolf SB L Anton Vovk,v: SBL Vr.gojni zavodi duhovniških kandidatov v ljubljanski (nad)škofiji, v: Družina 23- 1983, prilega str. 90 (5. junij 1M3J Nova zaveza, v: Družina, 29-1983,5^.4(17 julij) Ncvo življenje. V: Družina, 30- 1983, str. 4 (3 1. julij) Slomšek in njegova doba, v Slomškov simpozij v Runu. Zbornik predavanj, Run 1983, 7--19 Ob stoletnici smrti ljubljanskega Kncškola Janeza Zlato ■ usta Pogačarja, v: M^hoijev koledar za leto 1984, Celje 1983,99-101 Pont.fikat Janeza Pavla IL - med ocene, in razmišljanjem, v: Druzina 47- 1983, rit. 14 (4. december; oecna knjige: Andrei Novak, Papež Woityla) Zgod ovina odrešenja v usodi svetih mest, v: Družina, 49/50-1983, str. tO (25.12.193Ü) Odrcšenjski pomen nedelje v zgodovini, v: Cerkev v sedanjem svetu, 18(1954), 25--29 Die Kirche in den politischen Strukturen des römischen Arliivj V] |QS3 173 Rnchcs im 4. Jahrhnndcrt, v: Das Palrrarchal Acjnilera-Schmttprinkl dcr Kulturen, Regcnsburg 1983, 19—26 (Schriflenreihe des Rcgcnsburgcr Oslcurjpainsliiuls, Uand 10) Andrej F L KONJA Pregled arhivske dejavnosti na Ornioško-Ptujskem območju v luči dela pinrcsorja Aniona Klasinca, Ormož sko/i stoletja II, Ormož 1983, str. 7 23 Dolžnosti družbeno pravnih oseb in drušiev glede arhivskega gradiv;r. ki naslaja pri njihovem dcln, Problematika dokumentarnega in arhivskega gradiva, Delavska univerza PlnjJMnj I9K3 Zapis o arhivski razstavi ,,20 let delavskih srečanj bialstva in prijateljstva", liilten 22. srečanja bratstva in prijateljstva, Piegrada 1983 Majda F1CKO Scriniiun 19b9-1981, Arlnvi V, Ljubljana 1982, šlev. I 2, str. 105 106 Metka GOMliAČ Zial oltar v Beneški Sloveniji, Koledar 1983,Tržaška kreditna banka Jadranski koledar. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXX/3, Ljubljana 1982,str 243--244 Ivan Nemanič — Fihnskn gradivo Arhiva .SR Slovenije. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XXIII/] -2, Ljubljana 1983, str. 818 -819 Jože 1'rinčič 1'rcdscdslvo SNOS, Prez.idij SNOS, Pre/idij Jislirvndirjne skupščine LRS 1944- 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXIII/1--2, Ljubljana 1983, str. 219 -220 Marija GRABNAR Ali se lahko arhiv vključi v vzgojno izhoraževalni pioces mladega človeka'.' , Arhivi V, Ljnbliana 1982, šlev 1--2. str. 43-45 Pi i dol lit ve Arhiva SR Slovenije 1981--P82, razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru - katalog, Ljubljana 1983 (so avtorica) Marija 11L RNJA MASTL:N Roki hrambe dokumentarnega gradiva, Problematika dokumentarnega in arhivskega gradiva, Delavska univerza Ptuj. Ptuj 1983 Lončarski ceh v Ormožu iz leta 1746, Ormož skozi stolet ju 11, Ormož 1983, str. 139-154 Nada JURKOVlC Mestni odbor Osvobodilne fronte Ptuj 1945—1952, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Ptirju, Inventarji 1,2. zvezek IjPtuj 1983, sir. 3-24 Telovadno druitvo Sokol Ormož 1912—1941, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 19«3, str. 169 175 Zgodovinski arhiv predstavlja, Tednik P tuj, štev. 41, stran 3 Peter KL\S1NC Uvod „ Sodobni arhivi '83, Maribor 1983- str. 1-7 Referat za gradivo gospodarstva po 1850- 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor 1933—1983, Maribor 1983, str. 77 -79 Popis vinske desetine gospoščine Ormož iz leta 1482 in urbar za ormoški okoliš iz leta 1486, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983, str. 1 11--130 Arhivski viri za zgodovino Varaždina in okolice v nekaterih arhivih Slovenije, Varaždinski zbornik, Varaždin 1983, str. 317—322 Vladimir KOLOŠA Makedonski arhivisl, leto X (1981), knjiga 11, Skopje' 1981. Arhivi V, Ljubljana 1982. šlev. 1- 2, str. 98-99 Sovelskie arhivy, Moskva, 1987, šlev. 1—5, Arhivi V, Ljubljana 1982,šlev, 1-2,str. 101 102 Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981 — 1982, razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru katalog. Lj u b I j ari a 1983 (snavlorj Marjelka LEGAT Knjižnica arhiva od nastanka do danes, 50 let IHkrajir ■ skega arhiva Maribor 1933--1983, Maribor 1983, str. 83 -84 (iu Jaka Emcršič) Nekatere pomembnejše osebnosti Ormoža in njegove okolice. Ormož skozi stoleija II, Ormož 1983, str. 233 -248 Anloša LESKOVFC Albert Struna, CZN NV 18 (=53), 1982 (izšlo 1983), str. io5 110 Jože Sorn, CNZ NV 18 (-53), 1982 (izšlo 1983), str. III 113 Mariborski arhiv in usivar|alci gradiva (oh 50-letnici javne ustanove), Sodobni arhivi *83, Maribor 1983, str. 8—20 (Zgodovinski pregled:) Od osvoboditve do danes, 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor 1933 -1983, Maribor 1983, str. 13- 25. Referat za gradivo uprave po 1850, 50 'el Pokrajinskega arhiva Marinor 1933 -1983, MariboT 1983, str. 69 -71 Referat za gradivo pravosodja pa 1850, 50 let Po-kraunskega arhiva Mrribor 1933--1083, Maribor 1983, sir. 73 -74 lože MLIN \R1Č Učenci ruške Šole - kasnejši zdravstveni delavci, Medicinski razgledi 21, 1982, Str. 287-300 (in A. Ožinger) Župnija in dekanija Hoče 1146--1945, Pokrajinski arhiv Maribor, Inventar 1, Maribor 1982 (izšlo 1983) Gradivo za zgodovino Maribora, zvezki VI--VIU (listine 1416 -1477), 1980-1982 (zv. V]] ¡„ VI13 izšla 1933) Referat za gradim izpred 1850, 50 let Pokrajinskega aihiva Maribor 1933-1983, Maribor 1983, str. 57 -61 Knžniške župnije Velika Nedelja, Ormož, Središče in Miklavž rlo konca 18. stoletja, Ormož Skozi stoleMa II Ormož 1983.str. 81-93 Učenci iz severne Hrvaiskc na šoli v Rušah pri Mariboru 1645--16/0, Varaždinski zbornik, Varaždin 1983, str 483-487 ¿174 Arliivi VI 1983 Ivan NEMANlC La Gazetle des Aichives, Arhivi V, Ljubljana 1982, štev. 1—2, sir I03--I05 Branko OBLAK Okrajni premogovniki Ptuj 1947- 1959, Publikacije Zgc dovinskega arhiva v Pluju Inventarji 1,2. zvezek 1, Ptuj 1983, str. 25-56 Okrajni premogovniki Sodinci. Vičanci m Podgorci, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983, sir. 249- 256 Marija OBLAK-ČARN1 Studijski arhivski obisk v Sovjetski zvezi, Arhivi V, Ljubljana 1982, štev. 1--2, str. 85 86 Arhivska služba do lela 2000, Kulturna skupnost Slovenije, Študije in gradiva, 16/1983, str. 55- 58 Anton OŽINGER ('in J. Mlinaric) Župnija in dckanija Ilcče 1146 -1945, Pokrajinski arniv Marihor, Inventar 1, Maribor 1982 (izšle 1983) Slomškovi nas'edniki na škofijskem sedežu lavantinsko-mariborske škofije Bozjr služabnik Anton Martin Slomšek Ob 120-letnici njegove smrti, Maribor [983, sir. 27-29 Arhivski fondi za občino Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica I, 1983, str. 415 -458 Jože Mlinarič, Kartuzija Plcterje 1403- 1595, Bogoslovni veslnik 43, 1983 2, str 221-22?, Referat za gradivo škofiiskega arhiva, ^0 Ici Pokrajinskega arhiva Maribor 1933- 1983, Maribor 1983, str. 63-68 Cerkvena razmejitev m=d zagrebško škofijo na severozahodu in oblikovanje narodnostne meje, Varaždinskr zbornik Varaždin 1983, sir. 313-316 Albert PUCER Rižanski zbor 804, Eriinorske novice št. 13 z dne 11.2.1983 Savudriiska bitka lela 1177, Primorske novice šl, 23 z dne 18 J. 1983 Peter RIBNIKAR Dve novi pridobitvi Arhiva SR Slovenije. Arhivi V, Ljubljana I9«2, štev. 1--2, str. 35--36 Komrsria za spremljanje in pospeševanje zaščite arhivskega gradiva izven arhivov. Arhrvr V, Ljubljana 1982, štev. 1- 2, sir. 80 Kulturna izmenjava z Generalno drrekeijo državnih arhivov Bavarske. Arhivi V, Ljubljana 1982, štev. 1-2, sir. 88- 89 Ivam Murnik, slovenski rodoljub politik in kulturni meeen (1839-I9I3). Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981—I9R2. Razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru -katalog, Ljubljana, 1983, str. 8--9 Lojze Ude 1896-1982. Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981 - -1982 Ra; stava oh dnevu arhivov 20. oktobru -katalog, Ljubljana. 1983, str. 10-12 Dokumenti iz privatnega arhiva Lojzeta Udela Katalog. Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981-1982. Razsipa ot dnevu arhivov 20. oktobru — katalog, Ljubljana, 1983, sir. 22-28 J uril ROSA Zgornjevipavski mešani zhor Podnanos, Primorske novice, 24.12.1982, Ljuhilelji planin v Podnanosu so se organizirali, Planinski vestnik, 3/1983 Pevsko slavje v Podnanosu, Primorske novice, 7.6 1983 LIvod. Pogled v bližnjo preteidasl kraja Janko Premrl-Vojko (1920-1943), Podnanos v miru in viharjih. Krajevna organizaena ZZB NOV Podnanos, I9K3 Sv. Ureronrm na Nanosu, Mohorjev koledar 1984, Celje 1984 Boris ROZMAN Varstvo arhivskega gradiva, Naš časopis, Vrhnika, apri! 1983, str. 5 Arhivsko gradivo-dragocen dokument, Varstvo arhivskega gradiva društev, LogašKe novice, 5.5.1983, sir. 2 Varstvo arhivskega gradiva društev na področju Kamnika, Kamniški občan, 23 5. i 983, sir. 6 Društva slabo arhivirajo gradivo, Plavalni kluh Ljirhljana ni izjema, Naša komuna, 12.7.1983, str. 8 Iz zakladnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ilirija prvi športni klub v Sloveniji, Ljubljanski dnevnik, 18.7.1983 Varstvo arhivskega gradiva društev na področju občine Ribnica, Rešeto, Letnik IV, oktoher 1983, št. 6 Vlarjan ROŽAC Miiovna pogodba med Piianoin in Rovinjein iz lela 1209. Primorske novice šl. 3 6.1.1984 Zorka SKRABL llranilnislvo na Dolenjskem in Beli krajini. Gradivo in razprave ZAL, št. 5, Ljubljana 198i, str. I 90 Kristina ŠAMPERL-PURG Iz arhivske zakladnice, Kronika, časopis za slovensko Krajevno zgodovino, letnik 31, štev. I, leto 1983, str. 76-77 Stara zemljiška knjiga za sodni okraj Ormož 1780-1^.51, Orrr )ž skozi sloleija II Ormož 1983, str. 155-1 62 France ŠTUKL Hranilništvo v Škofij Loki v Času od 1896 -1947, Gradivo in razprave ZAL, štev. 5, Ljubljana 1983, str. 93-143 Slikar in pozlalar Franc Ledervvasch (1712-1787), Loški razgledi 29/1982, str. 39 44 Slavica TOVSAK Referat za gradivo družbenopolitični!] organizacij, 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor 1933-1983, Maribor 198", sir. 81-82 Ulrmki iz ormoške zgodovine v nekaterih fondih družbe nopolitič ih orgamzacii in sodstva v mariborskem arhivu, Ormož skozi sloleija 11, Ormož 1983, str. 257--263 Arhivi V] 1983 175 Vlasta TU L Vjcsnik llistoiiiskih aihiva u Rijeci i Pazili, Zvezek IV, Pazili—Riicka 198], 38K sli., Arliivi V, Ljubljana 1982, Slcv. 1-2, str. 99- IDO Ema UMLK Poiočilo o delu Aihivskcga diuštva Slovenije, Aibivi V, Ljubljana 1 «82, Slcv. 1-2, sti. 74- 77 (soavtm) Komisija za medna!odne zveze ZADJ, Aibivi V, Ljubljana 1982, štev. 1-2, str. 78 Strokovn seminar v Novi Gorici, Aibivi V, Ljubljana 1982, Slcv. 1 --2, str. 95--9f> Gnida Generali degli Aicbivi di stato Italiani 1, A 1!, Aihivi V, Ljubljana 1982, Stcv. 1-2, str. ill 113 Ivanka ZAJLCCIZELJ Partizansko gospodaislvo v ribniškem okiožju 1944—1945, Kionika, Časopis za slovensko kiajevno zgodovino, St. 2, Liubljana 1982,sir. 160-16r> Ocena zbirke Almc Karhnove, Celje, Novi tednik 6.1.1983, str. 8 Razvoj ljudske oblasti v Žalcu 1945-1952 (KNOO, KNO, KLO), Savinjski zbornik V, 1983 Žalec, sir. 129 139, Besedilo poročnega obicda na Kianjskem Glasnik slovenskega elnoloSkcga druStva, Ljubljana 1983, St. 2, sir. 35- 30 Jože ZON TA R Urejanje in popisovanje arliivsKcga gradiva, Arhivi V, Ljubljana 1982. Slcv. 1-2, sli. 5-14 Novejša dognanja o zgodovini Kranja in njegovega območja, ponatis Zgodovine mesla Kranja, Kiani 1982, sir. XXV-XXXV1I1 Vladimii ŽUMER Kritcuji valorizacije dokumentarnega giadi^a družbenih piavnih oseb in dinSlcv, kateiih arhivsko gradivo picv-/cma ZAL, Arhivi V, Ljubljana 1982, šlev. 1—2, str. 14—23 Valorizacija dokumentarnega g'auiva v Sovjetski zvezi, Aihivi V, Ljubljana 1982, slcv. 1-2, sti. 38 42 osebne ast' Dr. fiAVLB BLAZNIK - OSEMDESET LETNI K Perdo Gestrin Poln delovnega poleta je znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik praznoval KO-letnico svojega življenja Slavliencu k temu jubileju isKieno čestitajo luai arhivski delavci. Rodil se je 28. junija 1903 v Škofji Loki, tam končal osnovno šolo, leta 1 921 inatnrii al na klasični gimnaziji v št. Vidu in po diplomi na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete že leta 1928 promcviial. Poslej je večji del svojega življenja posvetil zgodovinski znanosti in je Se v teh visokih letih zelo aktiven član zgodovina!ske druščine. Vso to dolgo dobo je di Blaznik kot zgodovinar .rspesno deloval zlasti na tien področjih. 1. kot šolnik in pedag-ig, 2 kot delavec na mnogih stiokovnili področjih, 3. kot raziskovalec, znanstvenik. Dolga leta j: poučeval in bil po osvoboditvi direktoi v Celju, Šolnik je bil kot partizan tudi v osvobojenem Šibeniku. Tudi pozneje, ko se je posvetil zgolj znanstvenemu delu. se ni povsem odrekel pedagoškemu poklicu. Kot najboljši poznavalec zgodovine škofjeloškega ozemlja je cel semester predaval na lilozofski fakulteti vMiirrcbnu o kolonizaciji freisinškega zemljiškega gospostva Škofja Loka v srednjem veku. Sodeloval je vcčkiat tudi prt izvajanju programa na tretji stopnji pedagoško-znanstvene enote za zgodovino. Del svojega življenja in bogatega znanja ie posvetil lojst-nemu kiaiu. Tod je bil pobudnik in ustanovitelj, a tudi eden ¡zmed najpoiitvovalncjših dclavocv Muzejskega diuštva in muzeja v Škofji Loki. Obe ustanovi gresta žc svoji petdesetletnici napioti. Bil jc njun dolgoletni predsednik, član njunih ¿vetov in končno častni član Veliko vlogi je imel pri nastanku in zasnovi Loških razgledov: od leta 1957 dalje jc član uredniškega odboia m bkratt v vsaki številki pisec prispevkov iz loške zgodovine. Vidno je bilo njegovo sodelovanje v Zgodovinskem društvu Slovenije, bil jc dolgoletni član uredništva v letih i966 do 197l kot glavni urednik - Kronike, osicdnjc slovenske revije za lokalno zgodovino. Pomemben je bil njegov delež pri mstajanjn obeh knjig Agrarnih panog, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in pri redakciji tega obsežnega dela. Zavoljo izicdncgn poznavanja aihivov za posamezna obdobja slovenske zgodovine uspešno sodeluje žc vrsto let pii delu na restituciji aihivov iz Avstrije. Posebej je bedel nad delom škofjeloškega aibrva in ga napolnil /. gradivom iz Miinchna oziioma amiva freisinškega gospostva. Številna so bila njegova predavanja na zborovanjih in kongresih zgodovinarjev in irhivaijev doma in v tujini Ce je di. Blaznik vse do začetka leta 1950 vidno posegal na znanstveno podiočjc ob drugem poklicnem delu, se ;e nato njegovo raziskovalno delo razmahnilo v širino tn globino. V letih od 1950 do 1054 je bil znarstveni sodelavec v Inštitutu za politično ekonomijo, nato je tri leta znanstveno delal v tedanjem Državnem aihivu Slovenije, v začetku decembra 1957 pa je prišel na sedanji Inštitut Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ga je kot znanstveni svetnik formalno zapustil šele ob koncu preteklega leta. Razprave in članke iz svoje bogate bibliografije jc objavljal kar v poldrugem ducatu revij in Časopisov. V vrh njegovega znanstvenega dela štejemo dela Srednjeveški urbarji freisinške škofije (SAZU, 1 %3), Skofja Loka m loško gospostvo 97 3-1803 (Ljubljana, 1973) in prispevke v Agrarnih panogah l- (l (Ljubljana, 1970 in 1980). Hancs sodi dr. Blaznik med vodilne stiokovnjake za gospodarsko in družbeno zgodovino slovenskega kmetijstva v obdobju fevdalizma, jc specialist za lokalno zgodovino v praksi in teoriji in je dober poznavalec aihivske problematike. Njegov znanstveni duh še vedno snuje in med dingiin pripravlja topogiafsko obdelavo Štajerske v srednjem veku. Ob visokem Življenjskem prazniku želimo dr. Blaznik ir vse dobro in lepo, veliko osebnega zadovoljstva iri sreče pa tirli zdiavja, da bi mogel dokončati zastavljene naloge in z njimi še dodatno obogatiti slovensko zgodovinopisje OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU JANKA JARCA Stane G ran da Življenje in delo vsakega zgodovinarja jc tesno povezano z aihivskim gradivom. Ta povezava je lahko večplastna-evidentiranje, prevzemanje, urejanje, vaiovar.je, uporaba itd. V zadnjili desetletjih jc posameznik običajno ak-rven le na enem področju, ledki so med nami, ki sc aktivni na dveii ali več. Eden izmed takih je tudi prof Janko J are, upokojeni ravnatelj Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Prof Janko Jaic je bil v svojem življenju arhivai le kiatko obdobje. V desetletjih, ki so btla posvečena proučevanju naše preteklosti, ni bil nikoli angažiran eriostiansko, ampak kompleksno, naloge, kr si jih je sam zastavil ali pa so mu itb naložili diugi, je v konkretnih pogoiit, vedno skušal rešiti na najboljši mogoči način. Zaio je bil potem, ko jc leta 1931 diplomiral na Ijub-Nanski univerzi iz svetovne in narodne zgodovine tci literarne zgodovine jugoslovanskih narodov srednješolski Brtii* VJ 19S3 177 profesor, raziskovalec, organizator pri snovanju muzeja v Novem mestu, arhivar-partizan, muzealcc, varslvemk naše kniturne dediščine itd. Težko je našteli vse zadolžitve, lahka pa je skupna ocena vse delo je opravil tako, da se mu danes ni ireba ničesar sramovati. Janko Jarc je prišel prvič v stik z arhivi v času svojega Študija. Temeljiteje pa sc je temu vprašanju posvetil, ko mn je dal prof Milko Kos za prafesorsKO nalogo, naj razišče slanic novomeških arhivov. O rezullatin svojih laziskovanj je poročal v četrtem letnikn predvojne Kronike Seveda sc s tem ni mogel zadovoljiti, ampai\ skušal žalostno stanje tudi izboljšati. V okviru priprav za ustanovitev muzeja v Novem iiiestn je še poselicj' skrbel, da bi v njem shranili Uidi ohranjeno arhivsko gradivo. Skupaj z drugimi je zbral veliko dragocenih arhivalij. Izredno pomembno delo je opravil ob kapitulaciji Ita lije, ko je zbiral okupatorske arhivaliie. Po nemškem bombardiranju Novega mesta 14. septembra 1943, kije bilo nvod v nemško ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju, je poskrbel za prevoz zbranega gradiva v Dolenjske Toplice. Tam ga je moral velik de! skriti na domnevno varnih mestih pred naglo napredujočimi Nemci, z delom pa je odšel v partizane, vendar se je moral poslovili kmalu tndi od tega. Čeprav je bil dobršen del lakrat zbranega gradila uničen, je bil preostanek še vedno dokaj velik in je postal osnovni fond arlv a okupatorskih arluvalij partizanskega Znanstvenega mštiuila, ki ga je 12. januarja 1944 ustanovil izvršni odbor Osvobodilne rronie. Z inšlilutom je Jarc praktično sodeloval že od njegovega naslanka, junija pa je bil uradno imenovan za njegovega arhivarja. Čeprav so „dela in naloge" obsegale predvsem vsestransko skrb za zaupan arhiv, si ni mogel kaj, da ni uiinogrede poskrbel Še za nekatere starejše belokranjske arhivalije, ki jim je grozilo uničenje. Takoj po osvobodil vi s(i ga pritegnili k akciji, katere namen je bil vrniti v domovino arhivsko gradivo, ki ga je okupator odpeljal v Avstrijo, sicer pa je >rse do leia 1951 ostal zvest nalogi, ki mu je bila naložena med NtJlt. Po vrnitvi v Novo mesto leta 1951 je ob prevzemu vodstva Dolenjskega muzeja najprej z žalostjo ugotovil, da je bil del preu vojno zbranega gradiva uničen. Ni ga uničil okupator, pač pa primitivnost nekaterih posameznikov, ki ni?o razumeli smisla raznih nabiralnih akcij. Tega prof. Jarc ni niKoli prebolel. Še danes se npr. z veliko žalostjo sponinja obsežnega fascikla iz leta 1848, ki je bil lakral uničen Tedaj seveda ni bil čas obžalovanja, ireba je bilo reševali, treba je bito graditi. Kljub lemn, ua so mu naložili vse mogoče obveznosti, je med prvim poskrbel za varnost ohranjenih arhivalij, ki so uobiic varno mesio v muzejski stavbi. Stahšče prof. Jarca je bilo ves čas, da morala biti muzeiska in arhivska dejavnost na lokalnem nivoju lesno povezani in mu pred leti ni bilo lahko, ko so arhiv ločili iz muzeja. Jarčevo povojno arhivsko delo/anje je bilo poleg opisanega pomembno še v enem oziru. Posebej je trrba poudariti, da ie bil eden izmed prvih, če že ne prvi, ki je začel pisali o naši [\'OB na podlagi arhivskih dokumentov, kar ga uvršča med začetnike našega znanstvenega zgodovinopisja o NOB. Ta ugotovi lev je zlasti pomembna še danes, ko bi nekateri radi pozabili na osnovna načela zgodovinskega raziskovanja. • Omenili smo že, da je bil Janko Jarc arhivar le malo časa. Kljub lemn pa čutijo tudi arhivarji, da spada med zaslužne može na področju njihovega delovanja. Vzrok ni v njegovi kratkotrajni arhivski službi, ah* v prispevku arhivistiki kol znanosti, vzrok je v njegovem doslednem izvajani'! načela, da so arhivi eden temeljnih kamnov naše knliurnc dediščine, ki hranijo poglavitne dokaze naše nacionalne samobitnosti. JANKO L1ŠKA In memoriain Marija Oblak-Carni V nedeljo, 9.okionra 1983 je umrl Janko Liška, profesor slovenskega in francoskega jezika, pnbl cist. poli-lični delavec in ljudskc-prosvetm organizator, ki je posveti' delček svoje obsežne dejavnosti ludi arhivom liojen je bil 4.aprila 1908 v Vranskem pri Celju. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju pri Ce'jii in gimnazijo v Celju Diplomira) je leta 1931 iz slavi^tikc na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V šolskem leln 1931/32 je bil češki štipendist na Karlovi univerzi v 1'raiii. Pozimi, med let i 1932 in 1933, je hil biezp»-selen, dokler ni dobil spomladi le'.a 1933 mesto sup-leula na realni gimnaziji v Celju. Konec iela 1935 je bil zaradi levrčarslva premeščen v Mursko Soboto, nato lela J941 iz enake ;a razloga v Ptuj. Po napadu Nemčije na Jugoslavijo je odšel v Srbijo, kjer je b.i najprej v Valjevu in nalo v Smedcrevu privatni učitelj od jesen. 194J do osvolioililve (oktobra 1044") profesor na realni gimnaziji v Smederevti in nekaj časa indi vršilec dolžnosti ravnatelja. D j decembra 1944 je vodil šolstvo in propagando pri Komandi mesta Sinederevo, nalo je bil nekaj časa v urcdnišlvii liorbe-in do aprila 1^45 urednik in vodja slovenskega oddelka radijske poslaie v Beog radii. V Sinedercv i ie ustanovi' Slovensko kulturno-■ prosvetno društvo Prance Rozman in bil njegov lajnik. V ISeogradu je bil prosvelar istega društva za Beograd in Srbijo. Anrila J 945 je z delegacijo SNOS odpotoval v Preknuirje in postal sekrelar Mestnega odbora OF Murska "obota. Od maja Je septembra 1945 jc bil sekretar Okrajnega odbora 0(: v M ¡irski Soboti, zalem do aprila 1946 čla n Okrožnega odbora OF v Maribor! kol vodja odseka za ljudsko prosvelo in odgovoren ta nredn.šlvo Veslnika. Preduo jc nastopil mesio načelnika oddelka za ljudsko prosveio na Ministrstvu za prosvelo v Ljubljani, za kar jc bil imenovanje aprila 1946 odpotoval z jugoslovansko delegacijo na pariško ¿178 Arliivi VI 1983 mirovno konfcrcnco kot sekretar polrtičnu-lcrii. irialnc sekcije za Madžarsko. l'o povratku je bil imenovan za vrelca dolžnosti upravnika Slovenskega narodnega gle dalisča v Ljubljani in I.julija 1947 za upravnika Slovenskih narodnih gledališč v Ljubljam in v Mariboru. Januarja 1948 jc bil imenovan za tajnika izvršnega odbora Ljudske prosveie Slovenije. V letih 1952 do 1958 jc bil profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. Od tam se jc ponovno vrnil v Mursko Soboto, kjer jc brl ravnatelj gimnazije, nekaj časa tudi učileljiiča in upravnik študijske knjižnice. Septembra 19fA se jc zaposlil v Ljubljani na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, kjer je bil junija 1973 upokojen. Na inštitutu je bil od septembra 1964 do julija 1965 tudi vodja arhiva. Tu se jc seznanil z arhivom in problemi arhivske službe in je pokazal poslej velik poslub za reševanje širše slovenske arhivske problematike. / memu lastno zavzetostjo se jc vkljucd v akcijo Arhivskega društva Slovenije za vrnitev arhivov h1. Avstr:;c po Sporazuma iz leta PJ23 in Protokolu iz leta 1958. Iniormrral se je in iskal podpore za reševanje arhivskih problemov povsod, kjer je deloval. Tako jc bil na nje- govo pubudo leta I974 organiziran posvet ni razposlano Pismo o stanju arhivske službe v Sloveniji s predlogi za zboljšanje obstoječega stanja. Posvet sta organ.zirala komisija za zgodorino revolneiimamcga gibanja pri Univerzitetni konferenci ZKS, ka'crc predsednik jc bil in Arhivsko društvo Slovenije. Kot predsednik oilbura /a zgodovino pri Zvezi kulturnili organizacij Slovenije jc poridarjal vrednost arhivskega gradiva kulturnih organizacij. Vpeljal je sodelovanje z arhivi in dal pobudo za dogovor med Skupnostjo arhivov Slovenije in Zvezo kulturnih organizacij Slovenije (leta 1980), ki naj hi zagotovil varovanje arhivskega gradiva pri kulturnih organizacijah Tudi razstava Slovenska delavska in narodnoobrambna, izobraževalna in kulturna društva 1867 1982, leta 1983, jc bila v veliki meri nicgova zamisel. Za razstavo jc pripravil katalog S svojimi prispevki jc sodeloval tjdi v našem glasilu Arhivi. Tovariša Janka Liške se bomo arliivisii spominjali zaradi njegove zavzetosti za ohranitev arhivov in ureditev arhivske službe Spominjali se bomo njegovega prispevka in tudi njegovega optimizma, da bodo arhivi ohranjeni in urejeni, ker so dci naše kulturne dediščine. 013 OSEMDESETLETNICI DR. VLADA VALENClCA .lože Žontar 26. novembra 1983 je poteklo osemdeset let, odkar se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici v kmečki družini rodil dr. Vlado Varcnčič. Gimnazijo je obiskoval najprej v Voloskcm-Opatiji, od četrtega razreda naprej pa v Ljubljani, kamor 'C prišel v času prve svetovne vojne. Tu je leta 1921 tudi matnriral. Ker si jc izbral poklic v ekonomski stroki, ni mogel nadaljevati študija na mladi in še nepopolni univerzi v Ljubljani. Zato sc jc vpisal na univerzo na Dunaju, nato nadaljeval študij na Gospodar ski in socialnoznanstvcm fikultcti Univerze v frankfurtu oh Maini in nato na Pravni ir. državnoznanstveni fakulteti Univerze v Ziiricbu kjer jc leta 1926 diplomira! in na poalapi disertacije o slovenskem zadružnem gibanju tudi promoviral za doktorja narodncga gospodarstva. Dr. Valenčič jc dobil zaposlitev najprej pri Zadružni zvezi v Ljubljani, nato pa pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Po osvoboditvi je delal kofkomcrcialist, dokler ni v začetku septembra 1950 nastopil službo v Mestnem amn r ljubljanskem in sc začel predvsem posvečati zgodovinopisju. Ekonomska izobrazba in izkušnje pri dotedanjem delu v gospodarstvu so predstavljale še kako pomembno podlago za delo na področju gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljanski arhiv pa je iskal tedaj sodelavcc različnih strok, ker si jc zastavil kot glavno nalogo, pripravili monografijo o zgodovini Ljubljane. Dr. Valenčič se jc /c pred prihodom v arhiv publicistično iidcjslvoval. V tržaškem Pravnem vestniku, Socialni misli, S. ominskem zborniku Slovenije (objavljenem leta 1939), Narouncm gospodarju, Oraču in drugih zadružnih glasifh (tudi izven Slovenije) je objavil od leta 19?,6 dalje vrsto pr.spevkov predvsem S področja agrarne politike, zadružništva in raznin aktualnih gospodarskih vprašan], Že v teh prispevkih pa jc pngirsto dokazal, da zua povezovati sedanjost s preteklostjo. Veselje in sposobnost /a preučevanje preteklosti pa sta priš'a šc izraziteje do veljave v delili, ki so nastala v prvih letih po osvoboditvi in so bila posvečena začetkom mlekarskega zadružništva pri nas (50 let mlekarstva na Vrhniki, Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije) ter steklarnam na Kranjskem (V1o»a steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem). \'avedeira dela so bila objavljena Šele v letih 1!)53 dn 1956. Arhivsko delo dr. Valcnčiča seje osredotočilo na arhivske fonde mesta Ljubljane in na stike z raziskovalci, ki so sc radi obračali nanj po nasvete. Obenem pa je predstavljalo to delo tudi sistematično podlago za raziskave iz ljubljanske zgodovine, saj se je dosledno držal cilja pisati razprave na podlagi virov. Rezultati raziskovalnega dela so predstavljali tudi osnovo z v. pridobitev raziskovalnega naziva leta 1953 Ko je ljubljanski arhiv leta 19^3 razširil svnje območje na osrednjo Slovenijo in jc bi'a sprejela nova organizacija arhiva, je postal dr. Vlado Valenčič vodja enote, ki ima na skrbi arhivsko gradivo, nastalo na območju mesta Ljubljane oziroma ljubljanskih občin. Na tem mestu jc bil do svoje upokojitve leta 1974 Znanstveno delo dr. Valcnčiča jc tako obsežno, da ga je v kratkem prika/.u težko zajeti, kaj Šc oceniti. Eno izmed težišč tega dela je bilo na zgodovini Ljubljane 18. in 19 stoletja deloma pa je segalo tudi šc v starejše ob iiob;e. Sistematično jc ohdeloval področje za področjem. Vrsta razprav daje podroben vpogled v stanje in strukturo ti uhlja nskega prebivalstva od 16, stoletja dalje (etnična Arhivi VI 1983 E 55 struktura Ijuhlpnskcga prebivalstva v času proiestan-tizma, Popis dinžhiskih poglavarjev leta 1660 in število prebivalstva v Ijnhljani.O gospodarski strukturi linhljaii-skega piebivalstva v začetku XVIII stoletja, Piebtvalslvo Ljubljane pred dvesto leti, Prebivalstvo iu hiše staie Ljubljane, Gospodarska 111 poklicna slrnklnia krakovskega prebivalstva, llinična stinktiira ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880). Pri raziskavah o začetkih ljubljanske industrije jc sodeloval z delom Sladkorna industrija v Ljubljani, poleg tega pa jc napisal še Oiis ljubljanske i nd ust rije od 16. stoletja do pive sv: lovne vojne. Za objavn jc piipravil in dopolnil (med duigimi tudi s pregledi ljubljanske obrli) razpravi pokojnega Ivana Slokarja Rokodelstvo in Industrija v Ljubljani od koma srednjega veka do leta 17.32 ter Rokodelstvo v Ljubljani od leta 1732 do leta 1860 Najpomembnejše pa jc s tega področja dr, Valenčičcvo tlelo, v katerem jc prikazal razvoj ljubljanske trgrvine od 16. stoletja tlo srede 19. stoletja, ločeno /a obdobje 16 in 17. stoletja ter za obdobje 18. in prve polovice 19. stoletja. S področja ljubljanske trgovine sta ic razpravi ti ljubljanskem trgovcu in bankirju LaBiriji \Valdtrciclm in o ljunljansuih tržnih icdili in prepovedi prekupčcvanja. Vrsta razprav j'-, posvečam gradbenemu in urlianisličneimi razvoju mesta 1-jiililjane (Giatlheni lazvoj Ljubljane od dograditve južne žele/nicc do potiesa, O ljubljanskih stavbnih redih, 1'rvj ljubljanski regulacijski na čil, Spremembe in dopolnitve ljiibljansk:ga regulacijskega načrta iz leta 1896, Regulacijski načrt severnega tlela Ljubljane, Ljubljansko stav-beništvo v prvi polovici 19. stoletja, Ljubljansko stavbe nišlvc, od srede 19. do začetka 20. stoletja). Zelo zanimiv jc tudi sestavek o ljubljanskih uličnih imenih nekdaj m danes, ki je i/šcl v publikaciji posvečeni ljubljanskim ulicam. Ker je bil /naten del mestnega naselja v pretek losti kmetijska povišina in jc liila meščanska naselbina v starejših obdobjih še tesno povezana 7 agrarnim gospodarstvom, jc dr Valenčiča pritegnila tndi zgodovina agrarnega gosportaistva Ljubljane do zemljiške tidve/.e. 7 t«/pravo Odnosi inceJ Ljubljanskim magir.iritoni in tir; a v ninl oblastmi oh tcrczijanskili upr;ivniti lekirmah pa sc jc dotaknil tuth sptcnicmh. ki jih jc doživela mestna uprav;i v prvem obdobju absolutizma. Pisal pa je tudi o ljubljanskih proimciv.škiluidmcvih turnarskih dogodkov v letih 1867 in 1869 Di.Vaknčič pa ni ostal ta ljubljanski /^tidovinai. Kol sodelavec Kamniškega zbornika je prispevni lazpravc o Bistriškem gozcln in kanili,škili meščanih, prebivalstvu kamniškega področja, s^mnikarski domači obrti in o kamniškem mestnem gospodarstvu v 18 stoletju. Za Kranjski zbornik je napisal prispevek o razvoju prebivalstva na območju občine Kranj tei za zbornik Svet med Muro in Dravo prispevek o prebivalstvi v Slovenskih goricah do najnovejšega časa. Ne kamniško območje jc vezano tudi delo Posestne lazmere na Veliki planini ob koncu fevdalne dobe. Še širše pa sega dr. Vaienčič v svojih delih, v katerih obravnava žilno trgovino na Kranjskem in ljubljanske žitne cenc od sicde 17. stoletja tlo pivc svetovne vojne, Kivornisivti na kianjskcin, sianjc prebivalstva leta 1754 v piedjcižclinski ljubljanski šknliji (Sictjc piebivalstva leta 1754 v predjOŽcfinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati Starostna in driržbena struktura prebivalstva v predjožefinski ljubljanski škofiji po štetju leta 1754), zenitno svobodo m njene omejitve od fevdalizma do liberalizma ter slovenščino v uradih in v uradni publicistiki od srede 18. stoletja dr> srede 19. stoletja. Poschno skupino sestavljajo razprave s področja zgodovine gozdarstva; Gozdovi in picskina z lesom v stari Ljubljani, Iz preteklosti šianga.skega go/.da, Nekdanji dcželiuikiiežji gozdovi na 1'riniorskem, O gozdarski polit-ii sedemnajstega stoletja, Slovensko gozdaisko v predimirčni dobi in dolenjski go/dovi v lerezijanskcm katastiu Nadalje jc neha opo>.oiili še na poglavja, ki jih jc napisal dr. Vaienčič za pivi zvezek leksikona Gospo ijaiska in cliiižbena zgodovina Slovencev. Nanašajo sc na kiiltirinc rastline, vrtnarstvo, vinogradništvu, hmeljarstvo, sadjarstvo in gozdarstvo oiganizucije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo ter strokovno literaturo. Zasluga dosedanjega dela dr. Valenčiča jc najprej ta, da ho mogoče napisati sintezo zgodovine Ljubljane v 18. in v prv. polov:ci 19. stoletja. Poudariti pa jc treba, da veliko število ljubljanskih razprav presega lokalni pomen, /lasti tiste ki govorijo o razvoju prebivalstva v 1K. stole t j1! in o trgovini od 16. do prve polovice 19 sto-leija. Ta dela iu deia, s katerimi jc posegel dr. Vaienčič v širši slovenski prostor pa sc brez dvoma nvišcajo med najpomembnejša del;r na podiočjn slovenske gospodarske in dinžbeiic zgodovine. Poznavalca njegovih del picsc-neča izredna sisicmatičnosl in doslednost, zato se tudi ni čuditi takn liot;ali znanstveni beri. Poudarili pajc treba, tli vsa temeljijo na virih, kar jim dajo še toliko večji pomen Nai Blravjc in osebno zadovoljstvo omogočita h. Valcnčičii da bi mogel uresničiti še številne načrte, s tem pa šc bolj obegatiti slovensko gospodarsko ter hiižhcno zgodovino. i U1IIL10GRA1 1J A DR. VLADA VALLNCICA Majda Knnavei Občina in samoumava. Pravni vestnik. Trst, 1926, str 75- 80, str. 86 -88. I';išisitivska „ustava dela". — Socialna misel 1927, str. 166- 169, si;. 1S7-191. Ideologija fašizma. - Socialna misel, 1927. sli. 226-227, str. 239- 242. Statistik;! in javna uprava. - Pravni vesinik. Trsi 1928, sir. 4S5--52. Die slovenische Gcposscnschntishcwegune. — Diserla cija za dosego doktoiata oeconomiac piibficac na pravni in državnoznanstven; fakulteti irnivcr/c v Zürich, leta 1926. Die slnvcnischc Volkswirtschaft und das Genossenschaftswesen. - V publikaciji izdani ob priliki Svetovne razstave v Barceloni leta 1929, objavljeni tndi v ..Bankaistvn" Zagreb. Das slovcnische Genossenschaftswesen. - Konsnmgenos- ¿180 Arliivi VI 1983 senschafthche Praxis, Köln, 1929. Cene agrarnih proizvodov in agrarna politika. — V poro oilu o netijski anketi v času od 30. maja do 2. junija 1938 izdanim pod naslovom „Za izboljšanje življenjskih pogojev našega Kmetijstva", str. 164—1 79. Razvoj zadruzniätva v luči letopisov Zadružne zveze — Narodni gospodar 1930, str. 14—21. K načrtu zadružnega zakona. — Narodno blagostanje, Beograd 1932. Gospodarstvo in zakonodaistvo — Narodni gospodar 1937,str. 59-61. Kaj naj vpoštevajo konzumne zadruge pii svojem pošlo-vaniu. — Narodni gospodar 193 1, str. 81 --83. objavljeno tudi v „Konzumentu", Ljubljana 1931, št 5 in Zadružnem glasniku, Sarajevo 1931, St. 8. Pregled našega zadružnega gibanja in Stanja. — Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 457-464. Vprašanje zaščite kmečke posesti. — Orač 1940. str. I 3—14, Ob štiridesetletniei Zalružnc zveze. Orač 1940, sti 181-182 Organizacija silosov v nasi državi. — Orač 1940 str. 184-186. Razvoj obrtniškega zadružništva. - Zbornik slovenskega obrta 1918-1938, Ljubljana 1940. Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem. — Gozdarski vestnik 11/ 1953, str. 185--193. Gozdovi in preskrha z lesom v stari Ljubljani. — Gozdar ski vestnik 12/1954, Str. 178-193. 50 let mlekarstva na Vrhniki — Ljubljana, 1^54, 50 str. Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti. — Kronika 2/1054, str. 19I-2no. Steklarni na notranjskem Javorniku Kronika 3/1955, str. 87--93 Iz preteklosti štangarskega gozda. - Gozdarski vestnik 13/1955,str. 215/222 Popis družinski! poglavarjev leta 1 660 in število prebijal siva v Ljubliani. - Kronik^ 3/1955, str. 179- 182. Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske indu-sinje. — Ljubljana 1965, 73 sti Nekdanji deželnoknežji gozdovi na Primorskem — Gozdarski vestnik 14/1956, Str. 233-251. Sladkorna industrija v Ljubljani. - Knjižniea Kronike, zv. 3, Ljubljana 1957,64 :tr. Bistriški gozd in kamniški meščani. Kamniški zbornik, 1957, str 69-103 O gozdarski politiki sedemnajstega stoletja. — Gozdarski vestnik 15/19.57, str. 234-237,231-28?. O gospodarski strukturi ljubljanskega prebivalst"a v za-cctk ■ XV]]] stoletja. - Kronika 5/i )57,str 5-13. Še nekai steklarn na Kianjskcm. — Kronika 5/1957, str. 61-68. Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane — Kronika 5/195 , str 11 1-123. \grarno gospodarstvo Ljubljane do zemljiške obveze. Mestni arhiv ljubljanski Rrzpravc zv. 1, Ljubljana 1958, 68 str. Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja. Kamniški zbornik, 195, str. 41-86. l [pijani Trnovega pri Ilirski Bistrici zoper laške župnike v 18. stoletju. - Kronika V]/] - 1958, str. 39 -42 Slovensko gozdarstvo v prcdmnrčni dobi, — Gozdarski vestnik, 16 1958, str. 285-288. 31 3-322; 17/1959, str. 55 -60 O slamnikar^ki domači obrti. Kamniški zbornik, 1959, str. 165-193. Ljublianska učna stohca za kmetijstvo. Kronika 8,1960, str, 91-98. Iz kariiniškega gospodarstva v XVIII. stoletju. — Kamniški zoornik, i960, str. 5-35. Prebivalstvo na območju občine Kranj. — 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960. str. 294-322. Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditve južne železniee do potresa, - Kronika 9/1961, str. !35-i44. Ljubljanski protinemški odmevi turnarskih dogodkov — Kronika 10/1962,str. 117 -125. Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožcfinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati. — Zgodovinski časopis 16/ 1962, str.'27-54. Starostna in družbena struktura prebivalstva v prcdjožc-finski ljubljanski ükofiji po štetju leta 1954 - Zgodovinski časopis 17/1903,str. 127 isj Ljubljanski tržni redi in prepoved prekupčevanja. — Kronika !2/19o4, str 184 -193. Dolenjski gozdovi v terezijanskem katastru. — Gozdarski vestnik 23/1965 in 24/1966. Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. stoletja. Kronika 14/1966, str 141-152. O ljubljanskih stavbnih redili. - Kronika 15/1967, str. 35- 45. Prvi ljubljanski regulacijski načrt. — Kronika 15/1967, str. 73—83. Spremembe in dopolnitve ljubljanskega regulacijskega načrta iz leta 1896. Kronika 15/196/, str. 152-165. Regulacijski načrt severnega dela Ljubljane. Kronika 16/196°.,str 102-113. Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva v času pro-testantizma - Kronika l 6/I9'i8, str. I 37 ] 39. O zenitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma. — Zgodovinski časopis 22/1968, str. 225--2*0 Prebivalstvo v Slovenskih gorieah v preteklosti in do današnjih dni. — Svet med Muro in Dravo, Maribor 196S, str. 324--345. Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja. Kronika 17/1969,str. 72- 84. Ljubljansko stavbenišovo od srede 19. do začetka 20. stoletjz. - Kronika 18/1970, str. 135 146 Gospouarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodo vina agrarnih panog. I. zvezek, Slovenska akadcmi'a znanosti in umetnosti, Ljubljana 1970, poglavia: Viste zemljišč, str. 131 141, Kulturne rastline, str. 251-272, Vrtnarstvo, sti. 273-278, Vinogradništvo, str. 279- 308, Hmeljarstvo, str 309- 315, Sadjarstvo, str. 317-341, Gozdarstvo, str. 417—463, Organizacije za napredek agrarne proizvodnje speeialno šolstvo m strokovna literatura, str. 523- 556. Razvoj zemljiške in hišne posesti v Krakovem. Kronika 19/1^71,.-,ti. 82. -87 Gospodarska in poklicna struktuia krakovskega prebivalstva. - Kronika 19/1971, str. 152-157. Ljubljanska trgovina v 16. in 17 stoletju. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, Mestni arhiv ljubljanski, Razprave zv. 2, Ljubljana 1971, str. 97-l.c4 Ljubljanski trgovce in bankir Caharija Wa'dtreicli fl623 -1682). - Zgodovinski časopis 26/1972, str. 317-347. Ljubljanska industrija od 16. stoletja do prve svetovne vojne. — Starejša ljubljanska industrija. Katalog ob razstavi Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 19/3,str 13-50. Etnična struktura ublianskcga prebivalstva po ljudskem štetju 1880. — Zcodovinskičasopis28/]794,s,.r,287—319. Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja Zgodovinski arhiv Liubljana, Rav.prave zv. 4, Ljubl'ana 1977, 170 str., poglavja1. Gostinska, živilska ter zdravstvena obrt, str. I03-T3.5, Pregled ljubljanske obrti od začetka 18. stoletja do obrtnega reda iz leta 1859 tci njen gospodarski in družbeni razvoj, Str. 136-170 Slovenščina v uradib in v uradni publicistiki od srede 18. Arhivi VI 1983 181 do srede 19. stoletja, - Zgodovinski časopis 31/1977. str. 329—360, Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žilno cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Razprave X/4, Ljubljana 1977, str. 243-453. Odnosi med ljubljanskim magistratom in državnimi oblastmi ob te režija tiskih upravnih reformah. — Kronika 26/1978, str. 19--27 Ljub1j;nska ulična imena nekdai in danes. — Poglavje Ljubljanske ulice, Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljana 1980, str. 8- -24 lz gospodarske preteklosti Bistrice in Trnovega — Bistris-ki zapisi, llirskj Bistrica 1980, str 67 -8"'. TovorniStvo na Kranjskem — Zgodovinski časopis 35/1981,str 243-277, Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja — Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave zv. 3, Liiibltana 1981, str. 7 40. Posestne razmere na Veliki in Mah planini ob koncu fevdalne dobe. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Zbornik Instituta za slovensko narodopisje, Traditiones, 7 -9, Ljubljana 1982, str. 127-158. 182 Arhivi V] 1983 ZAKONSKI PREDPISI ZA PODROČJE ARHIVSKE DEJAVNOSTI Uradni list SRS,št, 15/83 Na podlagi 6°. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. ft. 1/81) izdaja Republiški komite za kultuio PRAVILNIK o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih.pravm i oset ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom L člen Družbene pravne osebe, katerih arhivsko gradivo bo v skladu s četrtim odstavkom 95. člena in tretjim odstavkom 98. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SPS, št. 1/81)' v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemni arhiv, morajo določiti delavca, ki bo skrbel za obranjanic, materialno varnost n urejenost dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastaja, ter za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva arhivu (v nadaljnjem besedilu dclavec, ki dela z dokumentarnim gradivom). Drujtva, katerih arhivsko gradivo bo v skladu s četrtini odstavkom 95. člena in tretjini odstavkom 98, člena zakona prevzemal arhiv, morajo določiti člana društva, ki bo skrbel za ohranjanje, materialno varnost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki pri niih nastala, ter za izročanje arhivskega gradiva arhivu (v nadaljnjem besedilu: član društva, ki dela z dokumentarnim gradivom). 2. člen Delavec, ki dela z dokumentarnim gradivom, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ter mora v roku šestih mesecev od pričetka opravljanja teh del opraviti preizkus strokovne usposobljenosti po tem pravilniku. 3. člen Družbene pravne osebe ter društva morajo skrbeti, tfa si delavec oziroma član društva ki dela z dokumentarnim gradivom, z. usposabljanjem pridobi potrebna znanja. — o zakonskih in drugih predpisih, ki določajo naloge družbenih pravnih oseb oziroma društev glede varstva dokumentarnega in arhivsk:ga grac'iva, — o urejenosti dokumentarnega gradiva, — o varovanju dokumentarnega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo, — o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, — o izročaniu arhivskega gradiva arhivu Družbene pravne osebe ¿er društva morajo zagotavljati materialne in druge možnosti za strokovno usposabljanje po tem pravilniku. 4. člen Preizkus strokovne usposobljenosti opravlja delavec, ki dela z dokumentarnim gradivom pred komisijo za preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivo« (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komis.jo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika komisije, člane in njihove namestnike imenuje na predlog pristo[nega arhiva republiški upravni organ, pristojen za kulturo, m sicer za območje posameznega arhiva, lahko pa tudi za dele tega območja. Sedeži komisij so pri arhivih. Arhiv opravlja za komisije administrativno-tehnična opravila. 5. člen Prijavo kandidatata, ki želi opravljati preizkus strokovne usposobljenosti, pošlje .irgan oziroma organizacija, kjer je kandidat zaposlen, pristojnemu arhivu. Prijava mora vsebovati priimek in ime delavca, datum in kraj rojstva ter datum pnčetka opravljanja del z dokumentarnim gradivom. Prijavi je treba priložiti spričevalo, iz katerega je razvidna kandidatova strokovna izobrazba. 6. člen Po prejemu prijave arhiv ugotovi ali kandidat izpolnjuje predpisani pogoj glede strokovne izobrazbe. Kandidatu sc pošlje obvestilo o datumu opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti najmanj 15 dni pred dnem, ki ¡c določen za preizkus. O.d dneva, ko je arniv prejel prijavo za preizkus do dneva preizkusa, ne sme preteči več kot tri mesece. 7. člen Preizkus strokovne usposobljenosti je uslen in lahko traja za posameznega kandidata največ 45 minut Komisija oceni celoten uspeh kandidata. O uspešnosti preizkusa strokovne usposobljenosti sklepa komisija z večino glasov. Uspeh kandiuata ocenjuje komisija z oceno „opravil" ali ,,ni opravil". 8. člen Kandidatu, ki je opravil preizkus strokovne usposobljenosti i.:da komisija potrdilo o opravljenem preizkusu na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Potrdilo je treba izdati najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je kanuidat opravil preizkus. Kan d datu, ti preizkusa strokovne usposobljenosti ni opravil, sc sporoči rok, v katerem sme preizkus ponoviti. Ta rok nc sme biti krajši od enega mcscca in ne daljši od treh mesecev. 9. člen O poteku preizkusa strokovne usposobljenosti sc piše zapisnik, v Katerem morajo biti poleg podatkov o kandidatu tudi podatki o sestavi komisije datum pteiz kusa strokovne usposobljenosti in vprašanja, ki so bila kandidatu postavljena. V zapisnik se vpiše tudi, ali je kandidat preizkus opravil ali ne. Zapi;nik podpišejo predsednik in člani komisije. 10. člen Arhiv vodi evidenco preizkusov strokovne usposobljenosti. Evidenca sc vodi v obliki knjige po obrazcu, ki je prilega tega pravilnika. Arhiv vodi za vsakega kandidata spis, Ki vlbujJ njijavo k preizkusu stroKevne usposobljenosti, obvestilo c dnevu opravhap'a preizkusa, zapisnik o preizkusu in potrdilo o opravljenem preizkusu. 11. člen Delavec, ki c bil ob uveljavitvi tega pravilnika določen, da dela z dokumentarnim gradivom, sc mora prijaviti za preizkus strokovne usposobljenosti najpozneje v roku Arhivi VI 1983 183 enega leta od uveljavitve tega pravilnika. Svet arliiva oziroma direktor, kadar gre za Arhiv SR Slovenije, lahko oprosti delavca iz prejšnjega odstavka opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti, čc jc s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima potrebna znanja iz 3. člena tega pravilnika 12. člen Predsednikom in članom komisij pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v konrisijah v skladu z osnovami, ki jih določi na predlog Arhiva SK Slovenije republiški upravni organ, pristojen za kulturo Stroški komisije gredo v breme družbene pravne osebe, Katere delavcc opravlja preizkus strokovne usposobljenosti. 13. člen Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, objavi študijsko gradivo, ki mora obsegati znanja iz. 3 člena tega pravilnika. Amiv organizira seminarje za usposabljanje dclavccv družbenih pravnih oseb iz članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SPS. St. 13/78. U'" na dne 13.aprila 1983 Republiški komite za knltiiTo predsednik dr. Matjaž Knrccl, l.r. Priloga - Obrazci Potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (8. člen pravilnika) Socialistični, republika Slovenija REPUHLlSKi KOMITE ZA KULTURO LJUBLJANA Na podlagi 8. člena pravilnika o strokovni usposoh-Ijcnosti dclavccv družbenih pravnih oseb ter članov drnStcv, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Uradni list S RS, št. 15/715/83) izdaja komisija za preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom POTRDILO .................. rojen-a dne .... ....... v (na)...................... ki inia končano . . jc opravil-a PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI za delo z. dokumentarnim gradivom Zap št. V evidenčni knjigi:....................... V.................dne................. Predsednik konisijc Žig Evidenčna knjiga preizkusov strokovne usposobljenosti zn delo z dokumentarnim gradivom (10. člen pravilnika) Zap. st. Datum vpisa Priimek in ime kandidata Datum in kra; rojstva kandidata Organ oziroma ornanizacija, kicr je kandidat zaposlen Datum opravljanja preizkusa in uspeli preizkusa Podpis predsednika komisije za preizkus strokovne usposobljenosti JANKO JARC, profesor zgodovine, 68000 Novo mesto, YU Novom iki arnivi Avtor prikazuje razvoj arhivske službe v Novem mestu. 3FTER KLASINC arhivisr, Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Ob enajstem zborovanju arhivskih dclavcev Slovenije Arhivske drjitvo Slovenije je pripravilo od 22.-54. nevembra 1S33 enajste zbcrova.ije, ki je bi.o pisveceno problemom arhivov dr-jibenopofiiičnih organizacij in druitev. JANEZ KOS, kustos, Mestni muzej Ljubljana. 61000 Ljubljana, Me?tni trg 12, YU Grb SR Slovenije Prikazan je razvoj grba Socialistične republike Slovenije od 1941 do njegove ustavne uzakonitve 1347. Ra:vil se je iz znaka Osvobodilne fronte s oven s kepa naroda tako da so se simbolu Triglava, staremu znaku slovenstva, dodajali peterokraka zvezda simbol morja, venec žitnih klasov z lipov;mi vejicami in trakom. JOŽE ŽONTaR dr., docent za arhivistiko. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 64000 Kranj, Mo5a Prade 30 YU Stanja in problemi raziskav na področju arhivistike Prispevek ob avnava raziskave na področju arhivistike, ki so bile objavljene v zadn ih deietih letih v Sloven ji, in sicer s področja razvoja struktur ustvarjalcev. zvrsti dokumentarnega O2iroma arhivjkeg; gradiv?, sistemov poslovanja s spis',.vrtdnotenja dokumentarnega grjdiva metodologije urejanja, popi suvanja ter izdelave pripomočkov za uporabo, zgcdovine arhivov in vprašan' arhivske terminologije. JANEZ KOS, Custodian, Town Museum of Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mesmi trg 12, YU The Coat of Arms of the SR of Slovenia The author describes formation of the coat of arms of the Socialist Republic of Slovenia from 1941 until its constitutional legalization in 1947 It has developer from the symbol of the Liberation Front of the Slovene Nation. To the symbol of Triglav, traditional for the Slovt.ie nation, a five-pointed star, the symbol of the sea and a wreath of c^rn ears with lime sprigs and a band were gradually added. JOŽE ŽONTAR, dr University Professor for Archive Science, Historical Record Office Ljubljana, 64000 K'anj, MoSa Pijaue 30, YU Ths State and Problems of Researches in the Field of the Archive Science The contribution deals with researches in the field of the archive science published during the last ten years in Slovenia, i.e. in the province of structure development of archives creators, species of documents resp. records, systems of documents treating, documents evaluation, methodology of classification, listing and making out of devices for using tht archives, further in the sphere of the history of archives and questions of archives terminology. vO oo JANKO JARC, Professor of History, 68000 Novo mesto, YU The Recoras of Novo mesto The author desci'bes the deve'opment of the archive activity in Novo mesto PETFR Kl.ASINC, Archivist, ftgional Record Office Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU On the Occasion of the Eleventh Meeting of the Archivists of Slovenia The Arf "jye Si^ieiy of Slovenia organized the Eleventh Mating, taking place from 22 —24 Noverr.ber 1983, which was deviled to the problems of the records of the socio-political orgafiliations and societies. JOŽE VURCER, kustos. Muzej revolucije Celje, 63J00 Celje. Trg V. kongresa 1, YU Naciitičn» dtportacije s cvmskegj prebivalstva obsavAcga in ob-sotels'.ega območja brežiikega okrožja 1941—1942 Nscistične dep'vtacije slovenskega prebivalstva obmejrcga pase okripi'ane slovenske Štajerske so bile najbolj množična genorridna akcije nemikih okupacijskih oblasti. Okupator je izgnal slovensko i zob razen s tvo in del kmečkega prebivalstva, da ustvari obrambni jez na jugu rajha+ Iz Posdvja ¡n Dbsotelja Je bilo izgnanih, od 21 aprila do 27. "(pt^mbra 1947 344 oseb v okupirano Srbijo in kv.zliniko NÜH v t?bori«a VOLKSDEUTSCHER Mittelstelle v Nemčijo p? od 20. oktobra '941 do 12. avgusta 1942 36.300 oseb. Na njihove domove in domačije je bilo ..nasajenih" 13.817 volksd;'j'scheriev OUoAN NEČAK, di univerzitetni do:ent, 61000 Ljubljana. Hoi!minhova 1, YLt Oris vloge in pomena družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji po o svobod vi Avtor je v prispevku poskuial na osnovi literature, napisane največ z nezgo-dovinarsko roko, orisati naslovno temo. Obdelal ¡e vlojo in pomen treh najponumbnejtih družbenopolitičnih organizacij ZK SZOL in Zvezo sin dikatov. Izhaja iz ustavnih določil o družbenopolitičnih organizacijah in pokiže na njihov realni položaj Ob koncu orifc tudi vlogo družbenopolitičnih organizacij v skupiiinskem sistemi, , kar je novost, ki jo je v politično življenje uveula ustava iz leta 1974. FRANC SE OMAK dipl organizator. Zgodovinski arhiv Celje. 63000 Celje, Trg svotode 10, YU Z< jdo inski arhiv v Olju, njegov razvoj, vloga in pomen V prispevku avtor opiSe arhivsko deiavnost v Celju do ustanovitve arhiva Jeta 195fa in razvojno pot „Arhiva v Celju", ki je za področje mesta Celje. Zgodovinski arhiv Ceje opravlja dela in naloge po zakonu o naravni in kulturni dediičini za področje 14 občin in je tako eden večjih arhivov v okviru arhivske mreže v SR Sloveniji. Osrednji del referata opisuje arhivske fonde državnih organov, ustanov, organizacij in drugih -nstitucij. družinske in osebne fonde ter zbirke ki ,ih arhiv hrani. V nadaljevanju so prikazana prizadevanja za razrei^tev kadrovske in pro»torske stiske, ki pesti arhiv že dal,5e obdobje, saj na primei že leta ne more prevze.natl arhivskega gradiva. J02E MLINARIC, dr., arhivist, Pokrajinsk. arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7. YU Salzou^iko Posavje do konca 16. stoletja Avtor podaja uregled političnega, upravnega, g jspodarskega in cerkvenega rarvoja Posavja od poznega srednjega vek? dc konca 16. stoletja. V uvodnem delu je avtor za zgornji prikaz uporabjal predvsem literaturo, pri obravnavanju kčsnejSega obdebja pa v veliki meri arhivsko gradivo. oo -j FRANC SEDMAK. Oaduated Organizer, Historical Ftecord Office in Celje, 63000 Celje, Trg osvobeditve 10, YU The Historical Record Office in Celje- Its Development, Role and Important The author givef a short survey of the archive activity In Celje before foundation of the Reccrd Office in 1956, its development from the „Record Office in Ceije", covering the distr.ct of Cel|e, to the Historical Record Office, carrying out the taiks according to the Nature and Cloture inheritance /Set. It covers the territory of 15 communes, being thus one Of the greater record oflices in Slovenia. The main part of the contribution is dttJicattd to the record groups of the state agencies, institutions, organizations and other institutions, family and personal records groups, and collections, kept by the Record Office. The author also points out to the efforts to solve the lack of room and ski.led workers, lasting for quite seme time. SO that the Historical Record Office hasn't been taking over the records for years. JOZE MLINARlC, Dr., Archivist, Regional Record Office Maribor, 62000 Maribor. Glavni trg 7, YU The Salzburg Posavje until the End of the 16th Century The author gives a survey of the politiral, administrative economic and ecclesiastical development of Posavje from the late Miadle Ates until the end of the 16 centLiy. In the introduction the author used mostly the literature and i i dealing with the later period mostly the records. JOZE VURCER, Custodian, Museum of Revolution Celje, 63000 Celje, Trg V. kongresa 1, YU Nazi Deportations of the Slovene Population Living along the Rivers Sava and Sotla in the District of Breiice in the Years 1941-1942 The nail deportations of the Slovene population living In the frontier zone of the occupied Slovene Styria were the greatest mass genocidical action of the German occupation authorities. They banished the Slovene intelligentsia and a part of the country population in order to make a defence zone in the south of the German state. From the land alorrg the rivers Sava and Sotla were banished: from 21St April to 27* September 644 persons to th^ occupied Serbia and quisling NDH (Independent State of Croatia! from20 October 19-51 to 12 Avgust 1942 further 36.300 persons to the camps Volksdeutscher Mittelstelle in Germany. Their homes were Occupied by 13.817 volksdeutschers. DUŠ/NM NEČAK, Dr., University Professor, Hoiiminhova 1, 61000 Ljubljana, YU Outline of the Role and Importance of the Socio-Political Organizations in Slovenia after the Liberation On the basis of the literature, written mostly by non historians, the author tried to make an outline of the role and importance of the socio political organizations in Slovenia after the Liberation. He described the role and importance of the three most important sociopolitical organizations the League of Communists, the Socialist Alliance of Working People and the Trade Union Federation. He starts from the constitutional provisions on socio-political organizations and points out to their real position. At the end the author also describes the role of the socio-political organizations within the assembly system, which is a novelty, having been introduced into political life by the constitution of 1974. PETER RIBNIKAR, arhivski svetnik. Arhiv SR Slovenije. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU Društveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva društev Avtor podaja v članku kratek igodovinski oris nastajanja društev na Slovenskem, prikaz ohranjenosti Prhivskega gradiva druitev, vrste in oblike ter pomen arhivskega grJdiva druitev za zgodovino in kulturo slovenskega narrjda. Poleg leg? daje smernice za urejanje in popisovanje posameziih zvrsti in oblik arhivskega gradiva. VIKTOR VRBNJAK. arhivist. Pokrajinski arhiv Marmor, 62000 Maribor, Glevni trg 7, YU Društvena zakonodaja in kategori i arhivskega gradiva društev, s poudarkom na Štajerskem Predmet Obravnave je druitvena zakonodaja Od Avstrn-Ogrske do dovinar — vodja arhiva, Zgodovinsk. arhiv CK 2K Slovenije, 61T00 Ljubljana, TomSiieva 5, YU Pnkaz gradive Zveze komunistov Slovenije po osvoboJitvi Članek prikazujte stanja arhivskega gradiva Zveze komunistov Slovenije pri letu 194S, to je njegovo ohranjenost, urejenost, dostopnost kategorije in poanje hranienja ter organiziranost in naEin delovanja Zveze kcmunistov Slovenije, Iz njdga ¡ahko vidimo, da je z delovanjem ZKS po osvoboditvi nastalo obsežno gradivo, ki je dokaj dobro ohranjeno in urejeno ter v pretežni meri dostopno za raziskovalne delo. BURIŠ ROZMAN, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27. YU Arhivsko gradivo društev na območju Zgodovinskega arhiva Ljub ijana po !etu 194b V prispevku avtor analizira stanje ohranjenosti arhivikega gradiva druitev na območju Zgodovinskega arhiva L,ub!jana po letu 1945, ki se nahaja v arhivu in pri samih ustvarjalcih. PriSp*?vek obravnava tudi problemuiko, ki nastaja pri valorizaciji arhivskega gradiva druitev in ustvarjalcev. IVAM K A ^AJC-CIZEU, arhivist. Zgodi, vinski arhiv Celje, 6r.000 Celje, Trg svobode 10, YL> Družbenopolitične organizacije in njihovo arhivsko gradivo na območju Zgodovinskega drhiva v Celju Zgodovinski arhiv v Celju pokriva področje 14 občin in ima 76 imetnikov arhivskega gradiva s podričja družbenopolitičnih Drganiracij. Ker je arhiv v p-ostorski stisk., ima prevzetega le malo gradiva. Skupno hrani 7 fondov oziroma 10,4 tm gradiva družbenopolitičnih organizacij. Zaradi tega je večja pozornost posvečena varstvu arhivskegj gradiva pri imetnikih, zlasti problematiki materialnega varstva. BORIS ROZMAN. Archivist. Historical Record Office Ljubljana. 61000 Ljubljana. Mestni trg 27, YU The Records tLie Societies in the Region Cdvered by the Historical Record Office Ljubljana after 1045 In his contr b'ltion the author anafyses the state of preservation of the records of the societies after 1945 in the ugion covered by the Historical Record Office which ;an be found in the Record Office and by the creators themselves. The contribution deafs also with the probfems emerging at the occasions of the appraisal of archive vafue of the records of both the societies and the creators. SLAVfCA TOVŠAK, Archivist. Regionaf Record Offi-e Ma.ibor, 6200} Mar bor. Glavni trg 7. YU The tecurds of the Socio-political Organizations in the Province Recora Office IMaribor The contribution deafs with the sphere of action of the office for the records of the socio-political organizations within the Provincial Record Office Man-hor, Tha office has beei founded :n 1979 and has joined the already existing pi ofes^onal units of the Archives, The authoress mentions also the questio of professional handling of that materiaf and the n»ed for making the archive repository prope to store the archives. IVANKA ZAJC-CJZEU, Archivist. Historicaf Record Office Celje, 63000 Celje, Trg svobode ;0. YU The Socio-political Organizations and Their Records in the Territory Covered by the Historical Rccord Office Celje The Historical Record Office Celje covers the territory of 14 communes and has 76 owners of the records of the socio political organizations registered. As the Archives is short of place, onfy smafl quantities or the records have been taken over, Afltonether it keeps 7 records groups resp, i0 4 rm of the records of the socio pofiticaf organizations, Therefor greater attention has been paid to protection of the records, kept by the owners, particufarly to ihe probfems of materiaf protection. OARfNKA DRNOVŠEK. Archivist, Historical /Vchive Of the Centraf Committee of the League of Communists of Slovenia, Tomšičeva 5, 61000 Ljubfjana, YU MARTIN fVANfC. Historian — Head Of the Archive. Historical Archive of the Central Committee 3f the League of Commun'sts of Sfovenia. Tomiiteva 5, 61 DOC Ljubfjana. YU Survey of the Records of the Leapue of Communists of Slovenia after the Liberation The contribution describes the state of the records of the League of Comrr.u-n.sts of Slovenia after l£?45, i,< their preservation, classification, accessibility categories and conditions for keep ng a^ wefi as the organization and the way of activity of the League of Communists of Sloveni,-), It shorn that the activity of the League of Communists of Sfovenia aiter the Liberation has brought about an extensive materiaf, rather well preserved ,ind cfassified and niostfy accessible for a research work. JANEZ KCPAU, arhivist, 2rodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, 54001 Kranj. Sritarjeva 8. YU Gradivo o meščanskih političnih strankah ao leta 1941 v fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana Prijpcvek opozarja na fonde in zb;rke. ki jih hrani Zgtidovieski arhiv Ljub-'jara, v katerih najdemo podatke o de'ovanju liberalne Narodno napredne stranke in klerikHne Slovenske ljudske stranke ter njunih organizacij (Sokoli, Orli). MATEJA JE RAJ. arhivist ka, Arhiv SR Slovenije, 51X0 Ljubljana Zvezd vska 1, YU Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki Namen prispevka je pregledrti o-ganizacijski razvoj in osnovne funkcije Republiikega sveti Zveze sindikatov Slovenije in Reoubliikih odborov sindikatov posjmeznih dejavnosti s prf»dhodniki za obdobje 194t>—1969 ter prikaz stanja, ohranjenosti in kategcij gradiva Zveze sindikatov Slovenije, ki je v Arhivu SR Slovenije. PETER KLASINC, arhivist. Pokrajinski arhiv Maribrr, 62CJ0 Maribor. Glavni trg 7, YU Arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizauj in društev v nekaterih drugih *ondih Avtor v svojem p ispevku opozarja na liste karenorije arhivski ga gradiva, ki so nastale ob delovanji, drijibtnopolitičnih organizacij in druitev v delovnih organizacijah posebej s področja gospodarstva. Ugotavlja, da je tega gradiva malo za čas p:ed letom 1ii5i> in več pc tem letu. (Vb osnovi ohranjenega gradiva ter vnaprejšnjih izločitvenih seznamov ugotavlja kategorije gradiva in njihovo pomemhnost. Na koncu ugotavlja, da ,e to gradivo sestavni de> gradiva do'očennga ustvarjalca. METKA GOMBAČ. arhivistka. Arhiv Initituta za zagotovim delavskega gibanja v Liubljani, 61000 Ljublfana. Trg . svoboditve 1. YU Graaivo miadinsKe orqaniza;ij pi e i 1545 v Arnivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani Prispevek predstavlja gradivo mladinske organizacije v Sloveniji od leti 1945 da 196ki ga hrani arhiv Inititut? za zt^dovino de'avsknga gibania Podan je kraji' histor;at, prpgled knmpetenc posameznih odborov in značilnosti ter ureditev fonda. MATEJA JERAJ, Archivist, Record Office of the SR of Slovenia, 61COO Ljubljana, Zvezda.ska 1 VU Tl. R< or«i;i of the R jublic Council of the Trade Union Federation of Slovenia with Its Predecessors The intention of the contribution is to Hite a survey fii °rg^ni^ational development and tha principal functions of the Repiblic Council of the Trade Union Federation, as well 35 of the republic committees of trade unions for particular activities with its predecesst is for the period 1945—1969. The authoress also gives a survey of the state, preservation and catejoles of the records of the Tr?de Union Fee'eration of Slovenia, being kept in the Record Office of the SR of Slovenia, lANE^ KOPAČ, Archivist, Historical Record Office Ljubljana, Unit for Gorenjska (the Upper Carnioia). 64000 riranj, StritaievE 8, YU The Records on the Middle-Class Politics1 Partie: until 194 i in the Records Groups of tne Historical Record Office Ljubljana The contribution points out to the records groups and collections kept by the Historical Record Office Ljubljana in which one can find the data on the activity of the liberal National Progressive Party and the clerical Slovene People's Party and their organizations (Hawks, Efgles), METKA GOMBAÔ, Archivist, the Archive of the Institute for His'Ory of Workers" Movement,61000 Ljubljana, Trg osvoboditve l, VU The Rteords of the Youth Organization after 1945 in the Archive of the Institute for History of Workers' Movement The contribution describes the records of the youth organization in Slovenia from 1945 until 1965, kept by the Archive of the Institute fcr History of Workers Movement. It gives a short history, a Survey Of competences of individual committees 3S well ar the characteristics and classification of the records groups. PETER KLASINC, Arhivist. Regional Reco-d Office Maribor, P?000 Maribor, Glavni trg 7, YU The Records of the Socio-rolmcal Organizations and Societies in Some Other Records Groups In his contribution the author points out to thost categories of records thčt have arisen from the activity of the socio-political organizations and societies in the working organizations, especially in tne sphere of economies. He states that there are only little records presnrved for the time hefore 1 9E5 and more there after. On the basis of preserved records and on the besis of the elimination, lists, mjde in advance, the author finds out the records categories and their value. At the end he states these record* being an inteqral pp.rt of all the records of e certain records creator. NAPA KOPAL, srhivist specialist, Arhiv Initituta za zgod jvino delavskega gibanja 6100J Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU Fašistične organizac t pod italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine Avtorica uvodoma navaja nekaj podatkov ^ zaietkih faizrra v Itanji. vligo PNF (Partito nazionale fascistal, 0 organizaciji driave, faiistične organizčc je in dru&ev ter politični položaj v Ljubllansk. pokrajini. Prispevek opisuie gredivo fašističnih organizacij, ki ga hrani Arhiv Instituta za zgodovino delavskega gibanja. MARIJA HERNJA MASTI iN, arhivski referen\ Zgodovinski arhiv Ptuj, 62250 Ptui, Muzejski tra t, YU Pregled.gradiva družbenopolitičnih organizacij in društev v Zgodovinskem arhivu v Ptuju V članku je podan pregled fondov družbenopolitičnih organizacij, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju za občini Ormož in Ptuj, in sicer gradivo (ondov in problem ohranjenosti. Pedan je tiidi pregied gradiva druite*, ki je v drjgih f->ndih ali zbirkah. MARJAN DRNOVfEK, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU r\iovoiet"( govori ; _pana Ivana Hribrrja ljubljanskemu občinskemu svetu 1896-1909 (1. del) Avtor objavlja pet novetetnh govorov ljubljanskega župan,i Ivana Hribarja za dobo 1896 1900* naslednjih devet govorov (19u1— 1fl09l bo izilo v naslednji Številki Arhivov. V njih je Hribar povzel najpomembnejše akcije obiinske^a sveta za tekoča leta. MARJETA aDAMIČ, vi i ji arhivist. Arhiv Initituta za zradovino delavsk:ga gibanja. 61G00 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU Gradivo Antifašističnt fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani Prispevek obrnvnsva delovanje in naloge AntifaSistične fronte žena Slovem.e prej Sljvenske protifašistične ženske zveze po letu i945 in njenih naslednic Z"eze ženskih druitev Slovenije in Konference za družbino aktivnost žensk Slovenije ter ohranjenost in dostopnost njihovega arhivskega gradiva v arhivu InStituta za zgodovino de'avskega gibnnja v Ljubljani. MARIJA HERNJAMASTEN. Archivist, Historical Record Office Ptuj. 622=0 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Survey of the Records of the Socio-Politica! Organizations and Societies Kept by the Hislorica1 Record Office Ptuj The authoress gives a survey of the records of the sue, política I orgEiiiations the Historical Record Office Ptuj has been keeping for the commune" 0-moi and PtL'j so the records groups as the problem of preservation Of the records. There is also a survey of the .ecords of societies that can be found in other records groups or collections. MARJETA ADAM'C. Superior Archivist. Archive of the Institute for History of Workers' Movement, 6100O Ljubljana. Trg osvjboditve 1, YU The Records of the Antifascist Front of Women of Slovenia after 1945 Kept by the Archive of the Institute for History of Workers' Movement The contribution deals with the activity and tasks of the Antifascist Front of Women of Slovenia, the former Slovene Antifascist Women's League after r945 ano its successors tht League of Women's Associaticns of Slovenia ind the Conference for Social Activity of Worren of Slovenia, with preservation and accessibility of their records in the Aichive of the Institute for History of Workers' Movement in Ljubljana. NADA KQBAL, Archivist — Specialist, Archive of the Institutes for History of Workers' Movement, 61000 Ljubljana. Trg svobode 1. YU Fascist Organizations under the Italian Occupation of „Ljubijanska pokrajina" The author pives a few introductory remarks on the beginnings of Fafcism in Italy, the role of PNF (Pmito nazinale fascists! in the rrganiza;ion of the State, the Fascist organization and societies, as well as ihe political situation in „Ljubijanska pokrajina' The- contribution de"cribes the material of Fascist organizations, kept by the Arcnive of the Institute for His'ory of Workers Muve-nent. MARJAN ORNOvSEK. Archivist, Historical Record Office Ljubljana, 6(000 Ljubljana. Mcstni trg 27. YU The New Year "prfches c Mrvor Ivan Hriaar Addressed to the Ljubljana ToC'" ncil 1896- 1909 (1 Part) The author quotes fi"e Nw Year Speeches of Ljubljana Mayer Ivan Hnbar for the ypars 1S96 19G0; further nine speeches (1901 — 1909) will be published ,:n the next number of „Arhivi". Ir his speeches Hribar resun-.ed the most 'mportant actions of the Town Council for the current years. OU$AN BAhUN, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Arh.vskn gradivo fonda občine Ribnica in metodologija njenega urejmja i pop:sovanja V prirpevku avtor pedaja način popi:ovanja in urejanja fonda Obtine Ribnica. Grrdivc je bilo popisano pc zadevah na kartotečne lističe, le-ti pa so bili pozneje rezvričer po sorodnosti vseb.ne v skupine in podskupine glede na ustvarjeni registraturni načrt fond;, s iimer je pripomoček za uporabo pcstal pregl-den in ekonomičen. IVAN NEMANIČ. viSji arhivist. Arhiv SR Slovenije. 61CO0 Ljubljana Zvez-darska 1, YU E-idenca filmsk i redrmov (VVochenrchau) v Bundesarchivu Kbb-lenz, ki se nanašajo na ozemlje Jugoslavije v letih 1941—1^145 Avlor nas seznani z zbirko filmskih 'ednikov (Wochensohruen), ki govore o dogajanjih na bivšem jugoslovanskem ozemlju v letih 1941— IBfl Zbirko hrani Filmski arhiv v Koblanzu. MATEJA JERAJ, arhivist, Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdirska 1, YU Napodilo za odbiranje arhivkpga gradiva iz dokumantarnega gradiva družbenopolitičnih organizacij V skadu z zakonom o nr ravni in kulturni dediščini so arhivi dolžni pripraviti pisna nnvodiki o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega grndivn. Namen članka je piedstaviti osnutek navodil o odbiranju arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij. Navodilu obsegn uvodni del. seznam ka*egori| arhivskega gradiva, ki so skupna viem družbenopolitičnim o-ganizacijam, sezname kategorij, ki so sperifične samo za posamezne družben jpolitične Drga nizacije in obrazložitev seznamov kategorij arhivskega grjdiva. 3AMUA GAR.Č, višji arhivist. Arhiv Bol ne i Hercegovine, 71001 Sarajevt ¿ave Kovačeviča bi. 6. YU Prispevel' k preuče anju kolonizacije Slovencev v Neodvisni državi Hrvtski ¡1941-1945) Avtorica nar seznani z izseljevanjem Slovencev na ozemlje Neodv-sne d'iave Hrvatske Njen namen je, da nas jpozori na arhivsko gradivo o izseljevan,u, ki se hrani v Arhivu Bosne i Hercegovine v Sarujevu. V prilogi objavlja seznam Slovencev, ki so 11. avgusta 1941 kosili v Hrvatski radnički kuhinji v Sarajevu. IVAN NEMANlt, Superior Archivist, Record Office of the SR of Slovenia 61000 Ljubljana Zvszdarska 1, YU The Newsrebdi ¡nee in the Federal Record Office in Koblenz Referring to the Territory of Yugoslavia in the Years 1941—1945 The au'hor makes us known with the collection of the newsreelf shnwing the events in the former Yugoslav territory in the yea's 1941—1945. The collection is being stored by the Film Record Office in Koblenz. OllàAN BAHUN, Aichivist, Historical Record Office Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU The Archives of the Records Group of the Commune Ribnica and Its Classification and Listing Methodology In his contribution the author describes the way of listing and classification of the records group of the Commune Ribnica. fefrrring to the subjects the records have been listed on the index cards, which wire later on classified, according to the contents, into groups and sub-groups in actor da net with the classification scheme of the records group. In this wiy has the device for using it become surveyable and economical SAM I.1 A SARI 6, Superior Archivist, Record Office of Bosnia and Herzegovina, 71001 Sarijevo Sava Kovaievita 6, YU Contrii ution to the Rcu^rche into the Colonization of the Slovenes in the Independent State of Croatia The authcress deal-» with the deportation of the Slovens to the territory of the Independent State of Croatia. Her intention is to point out to the records on the deportation, kept by the Record Office of Bosnia and Herzegovina in Sarajevo. The insert to the contribution comprises tha nil of the Slovenes having lunch in the Croat Workers' Eating-House on 11 August 1941. .vlATEJA JE RAJ, Archivist, RecoH Office of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Instruction for Weeding of the Records out of Documentary Material, of the Socio-political Organizations In accordance with the Nature and Culture Inheritance Act are the rei-ord offices obliged to prepare written instructions in weeding the records out of the documentary material. Intention of the report is to describe the instructions outline in weeding out the record of the socio-political organisations. The instruction cc.nprises the introduction, the list of the records catejories, common to ftll socio-political organizations, lists of categories, specific only for individual socio-political organizations, aid explanation of the lists of records categories. nmona huteli Ij ubij a na tozd terme Čatež 68250 brežice telefon: (063) 610-10, 610-11, 618-11 telcx: 3S79P YU TERME Terme Čatež so zdravilišče in športno rekreacijski center, 30 km oddaljene od Zagreba. Zdra vi!išče razpolaga s hotelom Terme- — 253 ležišč, hotelom Zdraviliški dom — 108 ležišč, Bun-galovi — 122 ležišč, hotelom Grad Mokrice — 56 ležišč in kampom s kapaciteto 350 pare?l. Indikacije zdravilišča so vse vrste revmatičnih obolenj, bohzni in poŠKOdbe hrbtenice in sklepov. Terme (h tež razpolagajo z vrsto športno-rekre-ativnih objektov kot so: 6 odprtih in 2 zaprta bazena, 7 stezno avtomatsko Kegljišče, igrišče za m m i qo!f (n male špjrte, 6 tenis igrišč, t rim kabinet, sauna, konjski šport v hotelu Grand Mokrice. Terme Čatež so za svoje goste pripravile pestro paketno ponudbo za čas predsezone z n.ime,s titvijo v hotelu Terme n bungalovih. — 7 in 10 dnevn t paketi, ki vključujejo pohg pensionskih storitev tudi kopanje in zdravniški pregled — 10 dnevni preventivni paketi vključujejo pensionske storitve, 2 zdravniška pregleda, skupinske veje v bazenu in telovadnici, ročno in podvodno masažo, kopanje in drugo rekreacijo — 10 dnevno zdravljenje vključuje pensionske storitve, 2 zdravniška pregleda, 3—4 zd,^v stvene storitve dnevno, kopanje, po potrebi dietna prehrana — preventivni zdravstveni pregled, — kampiranje-DOsebne ugodnosti za delovne organizacije — mtdidnsko programirani akt/vn oddih — to so 70 dnevni programi organizirane rekreacije s testom psihofizičnih sposobnosti na začetku in ob koncu programa, v program vktjučuje tudi pensionske stor;tve — shujšava!na kura — obsega, pensionske storitve, potrebno dhtne prehrano, temeljit zdravniški 'pregieo s testom fizičnh sposobnosti, kombinacijo uporabe termalne vode in športne rekreacije in po potrebi uporaba akuounkture.