Književnost in umetnost. PAVEL FLERE: WPETA ČITANKA«. (Konec). Taki učitelji pa spoznajo tudi.čim primejo označeno knjigovroke in io predistaio še bolj pa, ko io bodo rabiii pri delu,da sem poizkusil z njo utirati pot raoderni didaktiki. Knjisra sicer ni sestavljena popolnama v smislu novodobnih zahtev in me v tem oziru načeloma same?a ne zadovoljuie. Preveč ie na pr. v niej še razpredelkov. preveč še diši »po šoli« in ni v njej oneea absolutnega živlienja ki se danes zahteva zanj, da se vnese v šolo; preveč se s temi razpredelki omeiiuje učiteljevo prosto delo. knjiea na ni poklicana v to da a:a omejuje. marveč zani izpodbuja in mu ea pomaga razširiati. Zato Da sem kar nekako vesel onih berilnih sestavkov. ki so prvi hip videti kakor da so pomotoma zašli v kako drusro poglavie: pa niso. le prav namenoma so se otresli prestroffe sistematike Vendar ie mogoče za danes še prav, ako se niso načela mcderne metodike uooštevala v oolnem obsesru: prehod bi bil bržkone prestrm prerevolucijotiaren. Namen kniiee pa bi bil dosežen ako evoluciisko pripomore k osvoboditvi. Kar se torej tiče »snovi« kakor se nahaia v realističnih čitankah ie ie oremalo: v tolažbo lahko pavem. da izidejo za to stopnio še posebne realistične knjižice: upajmo pa. da bodo tudi te sestavliene. kakor morejo odsrovarjati modernim didaktičiiiin zahtevam. — Res premalo eradiva Da ima v »Peti čitanki« poelavie »Starejši slovenski pesniki iti pisatelii«: sicer ne zato. ker ne prinaša njlhovih življenjetiisov — to ie naloga učitelja! — pač pa radi tega. ker obsesr knjiee ni doDustil večieea razširienja. Ipak upam da v spretni roki učitelja tudi ta odstavek lahko doseže svoj smoter kot navodilo za obravnavo slovstva in nje-eove zcodovine v osnovni šoli. To malo sem hotel povedati kot nekak nredeovor za rabo te čitanke in za nieno presoianie: obenem Pa prosim za strosro obiektivno presoio prvega poizkusa takeea dela da se bo drueič mogoče izog-ibati poereškom proti moderni didaktiki in metodiki in oroti zahtevam. ki jih življenie mora staviti na šolsko delo. —k Naš boi za lastno državo. Di. Maks Kovačič. Bratoim načelnikom kulturno-prosvetnih odsekov! Brošura ie nastala na temelju predavanja in ie tudi zamišliena tako. 'da bi naj služila kot uodlaara predavaniu. zgraienemu na poiiaikih in smernicah v niei. Če pa v kakem društvu ni naiti za snpv predavatelia. se more mesto Predavanja brošura tuJ: prečitati takšna kakršna ie, ker tvori v sebi zakliučno celoto. —k E. Gangl: »Sin«. Drama v štirih dejaniih. Drugi natisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Pisateli oravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igrali »Sina« v Ljubljani leta 1898. pod režijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednie leto ie izšla drama v tisku pri Gabrščku v Gorici. Svoie delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in ie tudi sam začel pisati drame. (Izmajlov. Red sv. Jurja. Tujka). Poslej so »Sina« igrali po vseh večjih in maniših odrih skoroda neštetokrat — vsaj iaz ne vem števila. Kdo me je tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: »Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo »Sina« brezplačno.. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen...« Vsaj to se ie zgodilo da je knjigra orvega natiska Dopolnoma razprodana. Ker Da še vedno povprašuiejo po njej, a novoraševalcem ni moffoče ustreči pr.haja »Sin« v drueem natisku na svetlo ... —k Hustrovana čitanka za izredne osnovne šole ie izšla pri kr. zaloffi šolskih kniiff in učil v Ljubljani. To je vendar enkrat ena čitanka za otroke. bo vzkliknil marsikdo ki jo bo videl. Takšne Slovenci še nismo imeli. Izvanredne osnovne šole bodo odslej imele svojo čitanko. ki Jim ie bila zelo potrebna. Tisk (na nižjii stopnii tercija. na višji stopnji cicero in earmont) je izvrsten. lahko čitljiv. zunania oblika knjiee čedna papir orvovrsten in ilustraciie lepe in zelo primerne. Ilustraciie te knjisre namreč ne služiio samo v razvedrilo otrokom in oživahnievanie pouka. arnpak večji del v DOglobl.ian.ie in oojasnilo pouka; v tem oziru so slike pesnikov in različne slike Drirodoslovne vsebine nedosegljive. Prepričani smo.. da bo ta njigfa na izrednih šolab edina v uoorabi in da bodo vestni Dedagogi z njo dosegli tudi pri naislabših razmerah uspehe. Pri tej opremi (74 slik) ie cena naravnost neverietno nizka in se mora požrtvovalnost kr. zalosfe šolskih knjiar in učil vsekakor pripoznati. Knjiga ie nameniena v Drvi vrsti za gluhonemnico in enake zavode. —k H. Druzovič: Pesmarica II. Tretia predelana izdaja. Uredba Pesmarice je ostala v splošnem neizpremeniena osobito kar se tiče metodiškesra dela ooučevania petja po notah. ki je zasnovan na podlagi švicarske metode. Zbirka pesmi se ie izdatno izpremenila in razširila. Vziprejetih ie večje število srbo-hrvatskih narodnih pesmi. in sicer takih. ki se bodo pri nas lahko udomačile. kar ie po-kazala dosedania praksa. Učiteljstvu je na ta način izbira olajšana. Za šole, v katerih se ne poie po notah (in teh je pretežno število) ie namenjen dodatek. ki obsesra pesemsko notaciio s številkami. Številčno netie ie razširieno ,oo Francoskem. v Švici. v Beki.ii i. dr. ter ie dokazalo veliko praktiško unorabljivost. Pričakovati ie, da bo našlo tudi pot v našo državo in da bode pomagalo pospeševati narodno pevsko kulturo. Razprave o programu UJU. —m O programu UJU fe referiral pri »Radovljiškem okrajnem učiteljskem društvu« 9. junija t. 1. tov. Schiffrer. Referat je bil odposlan glavnemu poročevalcu za pokrajinsko skupščino tov. P. Fleretu v Ptuj. Polemika. IV. ŠEGA: Bodimo resni. »Odkritosreno besedo stavljam na Vas, ker vem. da niste tesnosrčni in tudi ne dvomite o mojih čistih nagibih ter da se ne bojim zamere.« »Učit. Tovariš« št. 21. Nisem anislil. da bo moja skromTia kritika letošnjeea »Pedagoškega Zbornika« v 19. številki »Učit. Tovariša« vzbudila toliko prahu. da sem nehote nekako dregnil v navidezno sršenovo gnezdo. A teh sršenovih pikov se prav nič ne bojim. ker vem, da so nestrupeni; je pač dosti groma, a malo dežja. Če bi pa hotel biti hudoben. bi rekel: dosti fraz, brez vsake realne podlage. V tem članku se pač ne bom bavil z odgfovororn. ki ga .ie naslovil cand. phil. Franjo Žgeč na mojo kritiko kajti prepričan sem. da bodo vsi zrelejši bralci »Učit. Tovariša« ki prebero moj članek »Naše ljudsko vseučilišče«. pritrdili meni, da to vendar niso nikake »nove smernice«. ki iih oznanja cand. phil. Franjo Žgeč najprej v hrvatski reviji. z istim ponatisom brez označbe kot takim seznanja slovensko učiteljstvo v »Pedagoškem Zborniku«. a da je sedai tudi zašel v »Popotnika« (št, 3.—4.. str. 69). Ideje, ki jih avtor v tem članku razvija. so nam starejšim narodnim piionirjem že davno znane in da so te ideie za naše razmere, kdor količkaj pozna naše politično obzorje še Drave utopije. Je pač mladostno vrenje! Da se je pa tovariš R. M. tako razjezil ob čitaniu inoje kritike, ne morem nikakor poimiti. Zdi se mi pa, di ie podlistek tovariša R. M. popolnoma zgrešen in zato naj mu le nekoliko odarovorim. Kar sem zapisal v svoji kritiki o akademski izobrazbi učiteljstva vzdržujem še danes v polnem obsegu in da vsled tega nisem ravno ignorant na tem poljui, svetujem va tov. R. M., da prejileda vsaj nekoliko starejše letnike »Popotnika«, »Učit. Tovariša« in mogoče še tudi »Špomenice« oto 251etnem jubileju naše »Zaveze«. mogoče — pravim — bo našel tudi tam kako dobro misel. da smo si že davno davno osvajali misel o akademski učiteljski izobrazbi. a ta akademska izobrazba bodi vendar popolnoma drugfačna kakršno nudi sedanja univerza. Pač moram povedati tovarišu RM.. da že davno davno poznam dr. P. Radosavljeviča. tega marljivega sotrudnika »Napreja« in da me tudi s svojo najnovejšo razpravo v »Prosveti« ni mogel soreobrniti. Naravnost neodpustljivo se mi zdi pa tisto osforčenje, kjer se tovariš R. M. tako huduje nad urednikom »Učit. Tovariša« in sploh med vrsticami nad vso »U. J. U.«, ker ie izšel moj podlistek v »Učit. Tovarišu«. Menda tovariš R. M. res ne ve da nosi list le tedaj ¦odgovornost za svoje članke. ako izhaiaio ali iz uredništva ali pa izven uredništva brez podpisa z odobravanjem urednika. — Ker sem oa podlistek podpisal s polnim imenom. sem prevzel tudi vso odgovornost zanj. Ako tovariš R. M. ne more nikakor živeti brez akademske izobrazbe in ako ne more oaučevati izročene mu mladine brez doktorata naj posneima tov. dr. St. Rapeta in — odleglo mu bo. Vprašam pa še to: zakaj ni tovariš R. M. takoj izrekel svojeffa prokletstva nad »Slov. Šol. Matico«. nad urednikom »Pedaffoškesra Zbornika« in pa slednjič nad piscem članka o akademski izobrazbi našes;a osnovnošolskeffa učiteljstva dr. St. Rapetom in da Ka ie šele moja skromna kritika vzbudila iz nieeoveffa duševneffa ravnotežja. Menda je imel Da vendar »Pedagoški Zbornik« za 1. 1922. že prej v roki, predno ie izšla moja kritika?! Smešna se mi zdi pa zahteva podlistkaria R. M.. da bi »Učit. Tovariš« ne smel prinašati člankov. kakršnji je na pr. uvodnik v 18. številki. Mislim da je »Učit. Tovariš« vendar naše stanovsko Dolitično srlasilo. tedai naš bo.ini list in zakaj bi tak Iist ne smel prinašati »o!emičnih člankov? — Ne vem. ali tov. R. M. ne oozna nikakih politično šol. listov drueih narodov? Opozoriti ga hočem le na nekatere take liste n. pr. »Deutschister. Lehrer-Zeitung< »Freie Lehrr stimmen«. ali i>a na vodilni nemški šol. dnevnik »Preussische Lehrer-Zeitunff«, na češke itd. Kdor prebira uvodnike teh listov, Dotem šele ve kako daleč. daleč smo še mi v tisti stari okostneli boieči avstrijski konservativnosti, ko smo se bali malce sflasneie kihniti. Menda vendar nismo več na tistem svetbpisemskem stališču ki veli: Ako Te kdo udarj na levo lice zahvali se mu in mu nastavi še desno. * Med oredavatelji »Jjudske univerze v Losratcu« sem pozabil imenovati zlato dušo nepozabnesra mi t>obratima pokojneffa dr. Ant. Dermoto. Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po V nedeljo. dne 10. junija 1923 je uprizorila šolska mladina na Vačah pri Litiji igri »Lažniva Milena« in »Cista vest«. Iarrici sta izzvali pri starih i-n mladil obilo nedoižneea veselia in smeha. Igralčki so nastooili pod s^retnim vodstvom s:dČ. A. Prestorieve ki ie imela s prireditvijo mnoeo truda. z nepričakovano sigurnostio. — DvoKlasno t>etie. ood vodstvom s:dč. Minke Tramte je bilo jako lepo in ie želo. kakor deklamaciie obilo priznanja. — Omotni uspeh iprireditve ie presesrel vse pričakovanie. čisti dobiček se bo uporabil za šolarsko kniižnico. Naša gospodarska organizacija. —g Uffteljski dom v Mariboru. D a - rila: 7% obveznice drž. inv. posojila: Cosar Roza učit., Pobrežje ori Mariboru 1 a 100 Dm. Paost Rihard in Marija, učit. v Ormožu. 2 a 100 Din (že v drueič. Skupai z zadnjič izkazanimi 119 obveznicami = 122 obveznic a 100 Din = 12.200 Din. Oaberc Anton. šol. vodja. Ižakovci (Prekmurie) 10 Din. Č 1 a n a r i n a: Učit. društvo za ormoški okrai (50 članov) 500 Din. Iskrena hvala! —g Vablo na 2. občni zbor »Učiteljskega donifl v Mariboru« ki se vrši v v nedeljo dne 8. julija 1923 v Ptuju ob 8. uri dopokhie v prostorih zborovanja UJU. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitve novega odbora. 6.-Določitev članarine. 7. Saimosto.ini predlogi. —• Ker ]e »Učiteljski dom« za naš stan brezdvomno velike važnosti. se Piozivljajo vsi tovariši(-ce), zlasti Da vsi nredsedniki učiteljskih društev v Mariborski oblasti. da v svojem delokroa:u o stvari razmišljajo in donošljeio Dredlosre in pomisleke vsaj teden dni Dred občnim zborom »Učit. domu« — Studenci pri Mariboru. — Velike udeležbe pričakuje O d b o r. iz nase stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. +pov. Okrajna društva opozarjamo, da se takoj odzoveio našerau pozivu glede prijave sumaričneRa števila društvenih članov in odbornikov za glavno poročilo UJU. Nujtio potrebujemo! Zadostuie ro dopisnici. predsedniki, napravite red! — Javite. koliko izkaznic za Ptuj potrebuje vsaiko društvo. Dovoljenje iužne železnice je tu. Na vsaki izkaznici je treba na obratno stran napisati sledečo klavzulo: Z o d 1 o k. š t. 1 0 8 9 — II. 2 3. 0 b r a t. ravnat. j u ž. ž e 1. d o v o ljen 50% popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo od vstopne posta- 1 e d o P t u i a i n n a z a j v č a s u od 4. do 13. j u 1 i j a 19 23. +pov. Delegati na pokrajinski skupščni v Ptuju: XI. Brežiško - sevniškodruš t v o. Delegati: 32. Knapič Janko — Videim. 33. Drnovšek Fran — Sevnica. 34. Tominc Avg:ust — Globoko. — Namestnikj: 30. Pečnik Josip — Kapele. 31. Kladnik Josb — Sevnica. 32. Gomilškova Ljudmila — Videm. XII. Kočevsko društvo. Del.: 35. Mervič Anton — Ribnica. 36. Ločniškar Fran — Turjak. — Nam.: 33. Wisrele Ferdo — Loški potok. 34. Lovšinova Iva — Sodražica. XIII. Kranjsko društvo. Del.: 37. Luznar Fran — Primskovo. 38. Miklavčičeva Jania — Kranj. 39. PovšnarZalokarjeva Julka — Kokra. 40 Rant Franc — Šenčur. — Nam.: 35. 36. 37., 38., — ? XIV. Marenberško društvo. Dei.: 41. Womer Ivan — Muta. 42. Knapičeva Ols:a — Marenberg. — Nam.: 39. GoJd Joško — Vuzenica 40. Robič Ivan — Vuhred. XV. Mursko-soboško druš t v o. Del.: 43. Požesar AvRust — Gederovci. 44. Humar Fran — Stanjevci. 45. Kontler Ju-lij — Vidonci. — Nam.: 41. Peršakova Ana — Kroplivnik. 42. Bratina Trezika — Cankova. 43. — ?. XVI. Slovenjgraško druš t v o. Del.: 46. Purkhart Josip — Št. Ilj pri Mislinji. 47. Vrečko Franc — Slovenjsrradec. — Nam.: 44. Kaffou Ignac — St. Janž pri Dravoa:radu. 45. Šalamun Simon — Šmartno pri Slovenjsjradcu. XVII. Silovenjebistriško društvo. Del.: 48. Karbaš Fran — Slov. Bistrica. 49. Goričan Marija — Slovenska Bistrica. 50. Kopriva Avgust — Snodnia Polskava. — Nam.: 46. Rajner Josip — Gornia Polskava. 47. Vendramin Fran — Laporje. 48. Kopriva Emilija — SDodnia Polskava. XVIII. Radovljiško društvo. Del.; 51. Baragfa Janko — Koroška Bela. 52. Baebler LeoooM — Bled. 53. Schiffrer Egidii — Gorje. — Nam.: 49. — ?. 50. Jegrljič Poldi — Breznica 51. Petrovčič Mara — Bled. XIX. Kamniško društvo. Deles:ati: 54. Petrovec Tomo — Jarše. 55. Toman Janko — Moravče. 56. Tiran Ernest — Moravče. — Nam.: 52. Šmajdek Ivan — Krtina. 53.. 54. — ?. XX. Belokranjsko društvo. Del.^ 57. Lukežič Gustav — Črnomelj. 58 §oštarič Aleš — Tribuče. 59. Lovšin Franio — Vinica. — Nam.: 55. Šetinova Anica — Črnomelj. 56. Fabjanova Micika — Talčji vrh. 57. Blinčeva Zorka — Vinica XXI. Savinjsko društvo. Delesati: 60. Zdolšek Mirko — Letuš. 61. Dominko Saša — Št. Jurii ob Taboru. — Nam.: 58. — ?. 59. Cizejeva Jana. — Orlavas. XXII. Ptujsko društvo. Del.: 62. Majcen Mirko — Ptuj. 63. Čokl Ignac — Sv. Marjeta niže Ptuja. 64. Kauklerieva Valentina — Ptuj-okolica. 65. Fink Anton — Polenšak. — Nam.: 60. Žolnir Oskar — Cirkovci. — 61. Haslova Anica — Cirkovci 62. Schalda Leopold — Sv. Lovrenc v Slov. s:ot. 63. — ?. XXIII. Učit. društvo za mariborski šol. okr ai. Del.: 66. Godčeva Marifa — Limbuš. 67. Vauda Mirkb — Sv. Marieta. 68. Košutnik Silvester — Št. Ili. 69. Macarolova Pavla — Selnica. — Nam.: 64. Skrbinškova Liudrnila — Fram. 65. Pestevšek Karel — Slivnica. 66. Konečnikova Franja — Selnica. 67. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu F. Č. n. B.: Današnji listek čaka že tretji teden. Dot>is priobčimo torej v listku orihodnie številke. —Ivi A. H. — St. o. M.: Razstavo šolarskih izdelkov ie kongresni odbor na zadnii seii po vsestranem razmotrivanju odklonil. ker je že prepozno. da bi se dala aranžirati za javno kritiko primema razstava. —lu »Jezik in sloc trg. pisera«. Ni primerno za naš list. V drusi zadevi se obrnite na »Slov. Šolsko Matico«. —lu Dopise. ki smo iih prejeli šele v sredo nismo mosrli uvrstiti v to številko. —lu F. J. — Sv. R.: Do danes še ni preklican od'lok.Štev. 2423. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. V šolskem okraju Ljubljanska okolica se do naročilu višjega šolskesra svreta z dne 12. junija t. 1.. št. 6313. razpisuje služba učitelja na petrazredni osnovni šoli v Zgornji Šiški v stalno Dopolnitev. Pravilno opremljene nrošnie z osebno popisnico. izpolniene natančno po vseli rubrikah (število službenih let je navesti) nai. se vlože po predpisani službenl poti do dne 10. iuliia 1923 Dri nodpisanem okrajnem šolskem svetu v Liubljani. Okraini šolski svet v Liubljani. dne 18. junija 1923.