Pavle Kveder Mladina na smučeh {Po mladinskem državnem prvenstvu v smucanju.) Kakor nemirno mravljiŠče je izgledala Planica Ietos v prvih febmarskih dneh. Povsod je bilo polno malih šolarjev — smučarjev. Tri dni so se namreč vršile v lepi, zasneženi gorski dolini Planici tekme. Mladina je tekmovala ined seboj v teku, skokih in slalomu. To je bilo mladinsko državno prvenstvo! Kako lepo je bilo, vedo povedati tisti, ki so mogli občudovati in videti po-gumne junake, ki se ne boje niraza in snega. Kaj še! Prišli so, da pomerijo svoje znanje s tovariši iz drugih krajev naše domovine. Res, te mladinske tekme so postale praznik naše smučarske mladine. Iz vseh krajev naše lepe Slovenije, kjer je doma smučarstvo, so prihiteii mladt, majhni in veliki smuČarji. Najvoč med njimi je bilo seveda Gorenjeev, ki so spet pokazali, da so celi rnojstri v smučarskih panogah, Z Bleda, Bo-hinja, Celja, Jesenic, Jezerskega, Kranja, K.ra»jske gore, Ljubljane, Mojstrane, Podkorena, Planice iu Tržioa so bili doma ti mladi tekmoTalci. Planica se je svečauo pripravila za ta veliki dan. Mehke snežinke so ji stkale novo obleko. Tiho se je dolinica stisnila pod visoke skalnate strmine, nad katerimi kraljujejo naši lepi vrhovi. Jalovec, Mojstrovka, Cipernik. Poncu iu vsi ostali vrhovi so se oblekli v sveČane debele suežene kožuhe. Ponosno so zrli ti mogocni velikani na veseli živžav v planiški dolinici m se z njim vred veselili. Ne mislite, da so tekme lahka reč! Ni kar tako, Če se pomerijo metl seboj navdušeni mlatli smučarji! Že pri navadnih tekmah se vsak potmdi, da se odreže pac Čim bolje, kaj pa šele pri takile važoi tekmi za inladinsko državoo prvenstvo! Tu lioČe vsak tekmovalec Še posebno pokazati znanje, vzdržljivost, hitrost iu spretuost, pa tudi voljo do zmage in lepe športne borbe, ki se razvije med tekmovalci. Prvi dan raladinskili tekem je bil določen za tekme v teku. Ni šala teči na smučeh! Tekmovalec mora imeti predvsem zdravo srce in utrjeno telo, ki je vajeno zdržati napore, tekač mora biti vztrajen in hiter. Ker so bili tekmovalci razliČDili starosti, so jih pri teku razdelili po letih v štiri akupme. NajstarejŠi so se pomerili ua 10 km dolgi progi, mlajši na 6km, najmlajši pa v dveh skupinah na 3 kin. Ta razdelitev je nujno potrebna, k(er najmlajši in najmanjši bi gotovo ne zmogli onili naporov kot najvecji, ki so bili Že kar celi fantje. l3a tudi zdravju bi lahko škodilo. Vsaka proga, ki so jo raorali tekmovalci preteči, je bila dobro zgažena in zaznamovana z barvastimi trakovi, da so vedeli tekmovalci, kje poieka njihova proga. To je bilo nemirnosti pred tekino! In nervoznosti! Toplo sonce je veselo pokukalo v dolino in objemalo s toplimi žarki to navduŠeno mladino. Žal pa, da je toplota razmehčala sneženo vrhnjo p]ast, kar je povzrocilo težke skrbi mladim tekraovalcem. Moker sneg se silno Tad lepi na smuči in preprečuje hitro drsenje. Pa so si tudi zdaj znali ti junaki poraagati. Najspretnejši 296 ™ so se brž zatekli k dobrini učiteljem, ki so jim dali maže in jim nasvetovalf,. kako in kaj uaj store. Z velikimi številkami na prsih in hrbtu, z zaskrbljenim obrazom in z voljo do zmage in borbe so odhajali drug za dmgim ti nadebudni tekraovalci. Prekopicavali so se na progi, potili v boju za čast in uspeh, boljsi in bolj vzdržljivi so prebitevali opeŠance. Nckatcri so se jezili Dad slabo smuško opremo, teniu so se pregloboko vdirale palice, ker niso imele krpelj, onemu se je zlomila trhla leskovka, tretjemu so se pretrgale slabe vezi. Toda skora.j nobeden izmed tekmovalccv ni odnehal. Jasno je bilo v njihovi zavesti, da je izstopiti nečastno! Zato so prihajali na cilj eni sveži, drugi ulrujeni, ti Zasajcne zastavice tvorijo vratca, Kot kače se zvijajo spretni tekmo- skozi katera inorajo tekraovalci ... valci med vrati pri slalomu ... žalostni, oui vescli, z zlomljenimi paltcami in pretrganimi vezmi. Prisli so-na cilj eni prcj, drugi pozneje. Eden najmlajših pa je celo opešal na pTOgt. Prevec na debelo se mu je lepil sneg pod sraucmi, pretežko delo je bilo zanj nosiji s sraučmi Še težak sneg. Kar v sneg se je vlegel, da se odpoČije. In tak<> ga je našel, v snegu ležečega, starejši funkcionar. Pobral ga je, nm pustil smuči kar na nogah in ga nescl »ituporamo« po progi in kar z njim na hrbtu primučal skozi cilj. Tako je tudi ta najmlajŠi in najmanjši privozil na cilj. Med Štiriinsedemdesetimi tekmovalci je bilo mnogo nadarjenih in dobrih, ki bodo kmalu zamenjali naše odlične starejše tekmovalce. Dmgega dne je bila tekma v slalomu. Slalom je smuški tek, ozitoma smuk med vratci. Kako pa je io? Pri slalomu smucamo po strmiai navzdol po točno doloceni pTOgi, ki je zaznamovana z zastaTicami. Dve zastavici, oddaljeni med seboj do 4 m, tvorita ena vratca, skozi katera mora presmučati vsak tekmovalec. Takih vratc je veliko in so tako zasajena v snegu, da mora tekmovalec, ki vozi skozi nje, v brzini spreminjati smer in Če drse I 297 smuči prehitro, jih mora ustavljati. Piri slaloinu mora tekmovalec dobro obvladati smuške like in brzino, če hoče doseči dober uspeh. Proga za to težko smuŠko panogo je bila na tako imenovančm >sla-lomišČu«, na plazu v strmini. Tam so namrec letos postavili prvo vzpenjačo, ki potegne po tri smučarje naenkrat visoko pod skale na vrh strmine. Od tam pa se spuščajo potem smučarji v dolino. Proga je bila dolga 380 m, začetno mesio (start) pa je bilo priblizno 90 m nad ciljein. Višinska razlika proge je bila torej 90 m. Da stc tam videli, kako spretno in hitro znajo krmariti med zastavicami naŠi mladi tekniovalci! Megla je zagrnila med tekmo celo strmino in prav na lahno je snežilo. Toda dobre volje in veselja ni zmanj-kalo in tekma se je Tršila in končala v rcdu. Čez 50 tekmovalcev jč moralo prevoziti progo dvakrat, skupni Čas obeh voženj pa je odlocil vr^tni red. Najboljši je bil spretni Mulejev Tinček iz Tržiča. Zelo dobri in sigurni pa so bili tudi Celjani in pa seveda Gorenjci. Zadnji dan pa je bil namenjen tekmam v skokih. Skoke naša mla-dina najbolj ljubi. Ponoči jc prenehalo suežiti in na lepo pripravljeni ska-kalnici je bilo v nedeljo dopoldne že navsezgodaj vse živo. Nad 70 tekmo-valcev je nestrpno pričakovalo začetek skokov. Popravljali so nalet, most (odskočišče), doskok in iztek. Celo skakalnico so še enkrai sami zgladili in vsak je na tihem računal, da bodo njegovi skoki najdaljši in najboljši. Saj ve vsak: Ni namreč važno le, da daleč skočiš, tudi lepo je treba skočiti, ker strogi sodniki ocenijo oboje: daljino iii lepoto skoka. Najmanjai so skakali na 25 metrski skakalnici dopoldaic, "vecji pa na 40 metrski na plazu popoldne. Pogumno in lepo so skakaii. Za oceno je moral vsak skočiti dvakrat. Najbolj je navdušil s svojo pogumnostjo gledalce uajmlajši jugo-slovanski skakač 7 letni Jože Ozrald iz Rateč. Z veliko številko l6l se je ponosno vzpenjal s smučmi na rami po strmini ob skakalnici. NjegCT' skoki so vzbudili mnogo smeha. Skakal je zelo pogumno. Smejali so se? mu pa zato, ker se je obakrat po doskoku zatrkljal po snegu. Prvič se je kar po utrjeni »zadnji platic pripeljal po doskočišču, drugic pa je privozil v dno izteka kar po trebubu. Pobral se je, se otresel snega in jezil na negreco, da je kar dvakrat padel, in to na tekmi! Yse tri dni je nastopilo nekaj čez 200 tekmovalcev, zadnji da» pa so jih v Ilirskem domu pogostili z malico. Zadnje popoldne je bilo V rateški šoli razdeljevanje nagrad. Kar 46 daril so dobili mladi tekmovalci- Obda-rovani so se veselili doseženih uspehov in daril, ostali pa so odŠli oa svoje domove zadovoljni. Vsak izmed njlh pa je nosil v srcu željo in obljubo samemn sebi, da se bo y prihodnje še bolj vadil in da bo prihodnje leto tudi on. med zmagovalci...