Dopisi.
Iz Maribora 25. sept. +• — Naše svečanosti ne-imrlemu rodoljubu vladiku Slomšeku na spomin se je udi nad 50 ljubljanskih Sokolcev udeležilo. Veselo namenje, kako krepko živi ,;Južni sokol'' in kako živo e zaveda svete svoje naloge. V saboto 23. t. m. zvečer o odšli iz bele Ljubljane in dospeli v Mariboru v ne-ieljo zjutraj. Prisedši do kolodvora ugledali so, akoravno ) zarani uri, že veliko množico zbrano; pozdravil jih je ;osp. dr. Srnec s krepkim in navdušenim govorom. Od-;ovoril mu je podnačelnik g. dr. Zupanec in „živio''-a „na zdravje^-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Potem topi iz množice deputacija tamošnjega nemškega dru-tva. Predsednik pozdravi Sokolce prav jedernato in )rijazno; tajnik Sokolov mu ravno tako odgovori, podd QU roko ter ga odzdravi s srčnim „na zdravje", ktero o njegovi tovarši navdušeno ponovili. Pobrateni z itemci in poljubljeni  od naših   vrlih štajarskih Sloven-
316
cev, korakajo Sokolci skozi mesto v čitavnico. Tukaj jih čaka obilo obilo obložena miza s sladko kapljica vinca in z jedili. Na vse jutro se je popevalo in napi-valo, da je bilo veselje. Ob 9. uri so sli skupno k sv. maši v cerkev sv. Barbare. Na potu stopijo vsi na pokopališče in Sokolci zapojo Slomšeku pogrebno pesem^ Po sv. maši se razidejo po mestu, ter posebno občudujejo kazinsko poslopje. Ko bi pač Slovenci tak narodni dom v Ljubljani imeli! Ob eni je bil obed. Mnogo Hrvatov in domačih gospodov je s Sokolci skupaj obed-valo na Mohorjevem vrtu in tukaj so se vrstile navdušene napitnice z govori in pesmami, tako da je bilo kakor v rajskem veselji. Po obedu sli so Sokolci razstave gledat, kjer so bogate izdelke štajarske občudovali. Zlasti je veselilo Ljubljančane, da večidel razstavljenih reči izvira iz slovenskega dlana in uma. Ob 5. popoldne napovedano je bilo občno skupno telovanje Sokolcev z nemškimi telovadci. Glejte dragi! da pri-jatelstvo Nemcev s Slovenci ni nemogoča stvar. V Ljubljani pa se celo nekterim slovenskim rojakom ni zdelo mogoče, s Slovenci združenim telovaditi, — ločili so se* — Telovadlo se je v občno pohvalo, in kakor so se tudi posebno trije mariborski telovadci odlikovali v te-lovadski gibčnosti in izurjenosti, vendar tudi Sokolci kar nič niso zaostali v težavniših vajah. Ob pol osmi uri se prične beseda. Velika dvorana je bila prepolna rodoljubov slovenskih. Po govoru predsednika čitavnice-dr. Srnca namenjenemu Slomšeku v spomin, stopijo Sokolci na oder in pokažejo svoje umetno sestavljeno grupe. Neskončna pohvala jim je donela pri vsaki točki> in h koncu jim dr. Srnec v spomin podari fotografijo čitavničinih odbornikov. Sokol Drašler se za drago-cenjeni dar srčno zahvaljuje ter željo izreče, da bi tudi Maribor kmali rodil mladega Sokola. Živijo- ia slava-klici so doneli ti želji in ker so se nekteri So^ kolci koj potem odpotili v Ljubljano, jih je spremljalo mnogo prijateljev do kolodvora. Videlo in bralo se jim je na obrazih, kako težka jim je bila ločitev. — Al dolžnost jih je klicala domu — in odšli so! Na zdravje t
Od Zlije 16. sept. — Blizo ob treh popoldne 15. septembra je začelo goreti na ziljski Bistrici, ktera je jedna največih vasi v slovenskem predelu Koroške ter ima čez sto hiš. Suho je bilo vso kakor trska, seno^ slama, žito in velik del otave in turšice je že bil v hiše pospravljen. Se detelja v ostrvih je na polji zgorela. Pri tej priči je udarilo pri bližnjih cerkvah na zvon ia klicalo na pomoč. Skokoma je s štrkaljcami in s ga-silnicami iz sosednih vasi priletelo mnogo ljudstva branit ognju. Ob petih se je ogenj ustavil. S toliko močjo so branili ljudje, da se ne dd dopovedati; vsaki se je trudil, kolikor je le mogel. Pogorelo je 14 hiš, nobena ni bila zavarovana.
Od Zlije 17. sept. To je strašno. 16. septembra se je bil ogenj na Bistrici do dobrega pogasil, ljudje so se bili malo pomirili, gasilnice večidel odpeljale in kar so bili iz hiš iznesli, sopet po malo v hiše spravili; kar začne na spodnji Bistrici spet goreti; nič se skoro ni moglo oteti, 73 hiš je pogorelo in samo 34 hiš se stoji, žalostno je pogledati pogorišče, kjer je prej prijetna Bistrica stala.
Pri Št. Jurji pod Kuniom 17. kim. — Neimenovan dobrotnik iz Ljubljane je na prošnjo v „Novi-cah" poslal 50 gold. av. vr., da se razdelijo med pre-bivavce šentjurske duhovnije, ktere je toča najhuje zadela. Za ta lepi dar se v imenu uboščekov prav srčno zahvaljuje                            Leop. Gestrin, župnik.
Iz Gepovana na Goriškem 27. avg. K. — Ne zamerite, predrage „Novice", da tudi jaz povem, kar vem in pišem, kakor znam. — Radostni smo brali v 33.  listu  „Novic'^  „Glase domorodne   o novem   času."
319
Tako piše iz Gorice poštena duša, vrl rodoljub. Sestavku na čelu priobčene so državnega ministra Bel-kredi-a zlate besede, ki pravijo: „Urad in posamni uradnik mora z ljudmi v njihovem jeziku občiti." Dalje popisuje: „Da ne manjka se še vedno vsake baze uradnikov neslovenskih in ,;kranjskih'^, v slovenskem živalstvu tako malo izvedenih, da se cel6 rogatih naših živali č, ž, š ne poznajo." Da po mnozih goriških uradih res slovenskih rogatih živali č, š, ž ne poznajo, kaže nam sledeča dogodba: Prišel je k meni mož z dvema drugima prosit me, naj mu zapišem na dva li-steka, kar bosta moža povedala. Ko sta moža svoje vesti razodela, ju poprasam: Moža! hočeta, da pisem po slovenski ali po nemški? Ne, ne po nemški, ampak po slovenski, kakor se govori, tako naj se piše; — če bo treba priseči, bova le na to pisanje prisegla, da nama ne bo treba si za to reč več glave beliti. — Spričbe so bile spisane, prebrane, potrjene in slavni C. kr. okrožni sodnii predložene. Ali čujte čudo! ona jih ni hotla sprejeti, dokler jih ni neki Slovenec, ne vem v nemški ali laški jezik, pretolmačil. — ,,Novičini'^ dopisnik dalje toži: ,,Imamo pa tudi res še peščico zlasti bolj ,,gosposkih'^ županov, kteri na slovenske dopise, ki jim jih deželni odbor pošilja, po italijanski ali po nemški odpisujejo. Tukaj gosp. dopisnik sopet golo resnico govori. Lahko bi vam tudi to do zobca dokazal z mnozimi izgledi; da pa je pred konec besedi, rečem le to: Slovenci, ki imate po laškem ali nemškem kopitu obdelane župane, opomnite jih, naj se lotijo slovenske pisave po svojih županijah, da tako vsemu ljudstvu zadoste, ker župan se mora po ljudstvu, ne pa ljudstvo po županu ravnati. Ce pa županje tega posla sami opravljati ne morejo, naj dajo pisanje srenjskim učiteljem, kteri so v slovenski besedi izvedeni možje. — Kako živa potreba pa je, da vsak uradnik, ki ima 6 slovenskim narodom opraviti, znd slovenski, naj vam priča sledeča dogodba: Dobil sem v laškem jeziku pisano vabilo od slavne okrajne gosposke goriške in veČ drugih z mano. Ko pridemo napovedani dan vsak s svojim vabilom pred gospoda, začelo se je izpraševanje o naši zadevi; vsak je bil posamno izpraševan. Ko smo bili izprašani, postojimo za četrt ure v preddvorani, in potem nas zopet vse skup pokličejo v gospodovo sobo „sentencijo" poslušat. Ko smo sentencijo izvedeli, je začelo vse po sobi kričati in praviti: „ta mi ni tako pravil": drugi: „jaz nisem tega storil"; zopet tretji: „ta priča ni dobra itd."; gospod sodnik ni vedel, kaj začeti, zato, ker nas ni razumel. V tej zadregi ne vž si drugač pomagati, da odprfe vrata in kliče: „Um Gottes Willen Herr Muha, kommen Sie her, ich ver-stehe diese Leute nicht." Ko bi trenil, priteče gospod Muha^ Slovenec, in hitro je bilo vse poravnano; nasprotniki so se porazumeli, in vse je šlo v lepem redu domu Pomagalaj'e slovenska besedil
Iz Črnomlja 16. sept. — Letos je, hvala Bogu! grozdje tako lepo, da se človeku od veselja srce smehlja, kadar koli ga vidi. Res, da ga je enim palež vzel, tako, da ga bodo le malo pridelali, ali to le nekterim, ki imajo preplitvo zemljo po svojih vinogradih , ali ki so ga prepozno stavili, okopavali in prašili. Večidel pa bo pridelek prav obilen in, kakor se nadjamo, vrstnik štiriintridesetaka. Živa duša ne pomni, da bi bilo kedaj, kakor letos, grozdje o mali maši tako in še bolj zrelo, ko druga leta o sv. Mikelu. Vendar ker je tako lepo in zdravo — brez vse gnjilobe, in ker mu je vreme tako ugodno, da bolje biti ne more, bilo bi greh trgati ga pred sv. Mihelom. Zato je tukajšnji okrajni predstojnik gosp. J. Loger (zakaj neki ne Logar?) po vsem okraji oklicati dal, da ne sme nikdo pred odločenim časom trgati in da bodo vsi tisti.
ki se ne bodo po tem oklicu ravnali; ostro kaznovani. — Ta prepoved je vse hvale vredna in kakor drugod, tako i pri nas neobhodnje potrebna. Povsod se namreč dobe taki možje, ki najprej pred časom potrgajo, kar sami imajo, potem pa drugim kradejo, da je groza. Zato so tudi vsi drugi primorani pred časom trgati, ako nečejo velike škode trpeti. In kaj je navadni konec te žalostne pesmi? — Ta, da so najbolje vinske gore malo čislane in svetu le malo znane. Zato smo letos v Cr-nomlji to prepoved, ktere smo druga leta milo pogrešali, z veseljem sprejeli. Ali kar se nam je že naprej dozdevalo, to se je zgodilo. Mnogi so si mislili: E, grozdje je že popolnoma zrelo, vsaki dan ga je manj, namesti več, hajdimo ga trgat. In sli so ga trgat precej drugi dan po razklicani prepovedi. Trgali so sicer le v sadežih, pri hišah, kjer je grozdje živalim in ljudem preveč na očeh, da vsaka stvar va-nj dregne, al vendar je bila vsem prestopnikom kazen za petami. „0j ja uboga sirota!" je vpila neka kmetica, kteri so za kazen mošt iz kadi prodali, da so se ž njim naplačali, kar je bila za nekak prepis gosposki dolžna, „da sem ja znala, da boste vi k meni po tem poslu prišli, ja bi ga bila na kolnik izpustila, naj bi ga zemlja popila, ki mi ga je dala. Vi me niste videli, kako sem bila ja reva lačna i tužna, ko sem ga okopavala, da sem se od glada i vročine z nosom ob tla zapikevala, zdaj pa ste prišli mi otimat mojo revščino in z ljudsko muko se bogatit." Tako je žena tožila in tarnala, med tem ko^so ji moštaželjni Crnomaljci iz kadi mošt pobrali in v Črnomelj odpeljali. — Njen mož je zavoljo tega silno razkačen. Grozi se, da bo g. predstojnika tožil, in če mu bo tožba na enem mestu ovržena, da bo še naprej tožil in če si ne bode mogel drugače pomagati, da hoče na Dunaj iti pred samega svetlega cesarja. Njemu se namreč v nebo vpijoča krivica zdi, da si zdaj Crnomaljci ž njegovim jaoštom usta sladkajo ; v resnici je pa le to napačno, da so mu mošt prezlahka prodali — avstr. vedro komaj po 3 gold., ko je vedro letošnjega najmanj še enkrat toliko vredno. Zatoraj bi možu svetovali : naj letos trpi, česar si je sam kriv, a drugo leto naj grozdja svojega lepo varuje in ob pravem času trga, pa se bo obvaroval te v nebo vpijoče krivice.
Iz IVovomesta. x. — 23. sept. dobili smo od deželnega namestništva potrjena čitavničina pravila, in v nedeljo smo koj NovomešČane v Brunerjevo gostivnico sklicali, kjer je bil izvoljen novi začasni odbor, kteri ima nalogo, da skliče 1. občni zbor, nabira ude in skrbi za stanovanje. Občni zbor bode se menda sklical na 22. dan oktobra meseca. Že včeraj se je 46 tukajšnjih mestjanov vpisalo v čitavnico, in nadjamo se, da naberemo najmanj 200 udov. Poprejšnja velika četa protiv-nikov se je sedaj skrčila na 5—6 oseb. Sinoč so se vpisali deželni poslanec g. Langer in drugi veljaki; naj si to oni pisun v „Laibacherici'^ od 9. sept. za ušesa zapiše. Ali hočete vedeti, kdo da je? Povem vam le, da je gosp. Zorko, rojen Slovenec, ravnokar prestavljen v Maribor, nekaj dni pred preseljevanjem tukaj bival.
Iz Ljubljane. flx mestnega zboraj Važna bila je seja 23. dne t. m., v kteri je bilo z veliko večino sklenjeno, da se v Ljubljani vpeljeta dva nova davka, ktera sta v druzih glavnih mestih že zdavnej vpeljana, in sicer nadavek na pivo, Y Hir. od vedra, in mestna priklada na hišno najemščino, vsled ktere bodo oni, ki od svojega stanovališča plačujejo 50 do 100 gld., mestu odrajtovali 1 kr. od goldinarja, oni, ki plačujejo 100 gld. in više, pa 2 kr. od goldinarja. Ta sklepa se ve da, svojo veljavo zadobita, ako ji potrdi deželni zbor, kteremu se morata predložiti. Kdor pomisli, da mesto 8 svojimi dosedanjimi pičlimi prihodki nikakor ne more zadostiti sedanjim občnim željam in tirjatvam^
-    318
rad bo pritrdil,  da je  s tema davkoma na pravo pot krenil mestni odbor.
—  Kupčijska in obrtnijska zbornica je v seji 22. dne t. m. sklenila y da se služba zborničinega tajnika^ kteri se je odpovedal dr. Uranitsch, razpiše do 31. oktobra 1865 in sicer s to pogojo, da ima prihodnji tajnik vrh kupčijskih in obrtnijskih vednost zmožen biti tudi slovenskega jezika v govoru in pismu. Prošnje se oddajajo pri zborničinem predsedniku. — Dalje je bilo sklenjeno, da se zbornica obrne do deželnega zbora, naj se on potegne za posebno pravico kranjske dežele, vsied ktere je judom prepovedano, zunaj sejmov na Kranjskem prebivati in tržiti.
—  Iz verjetnega vira smo slišali, da bode za to službo prosil gosp. dr. Lovro Toman.
— 22. t. m. je bilo posvetovanje pri deželnem gosp. namestniku zastran razdelitve dežele za prihodnje politiske urade. Sklicani so bili v sovet sledeči gospodje : bar. Apfaltern, pl. Garcaroli, dež. sodn. svetovavec Kromer, predsednik pl. Scheuchenstuel, dr. Toman, pl. Kari Wurzbach. Predsedoval je gospod dež. namestnik in v pričo je bil tudi gosp. svetovavec pri deželni na-mestniji vitez Bozicio, dež. svetovavec Roth in kot zapisnikar grof Aleks. Auersperg. Predložen je bil načrt nove razdelitve, po kteri bi razpadla dežela v 12 kan-tonskih uradov (Bezirks-Hauptmannschaften). Mar-siktero je ta ali uni oporekoval; večidel se je pa potrdil načrt nove razdelitve. Več se bode o tem govorilo, ko pride ta načrt kot vladin predlog dež. zboru v posvet. Le to pristavljamo, da dr. Toman je izrekel željo, da, predno se razdeli dežela v cesarske kantone, bi bilo potreba, da dobimo občinsko postavo, in da se ustanovi princip, ali dobimo vso ali polovično avtonomijo.
—  Bogoslovske šole v Ljubljani začnejo prihodnje šolsko leto 9. oktobra.
—  „Novice" sicer nimajo niti naloge niti navade, da bi oznanjale molitvene knjige, al vendar danes ne morejo opustiti novice, da je v Trpinovi založbi v jako lični mali obliki na svetlo prišla molitvena knjiga pod naslovom „angelj varh*', in sicer v dvoji izdaji, to je, v možkem spolu za možke, v ženskem za ženske. V tem oziru je gotovo prva ta knjiga, ki šteje skoro 15 pol. Svesti smo si, da vsi omikani Slovenci in Slovenke, kterim so všeč jedernate molitve v čistem slovenskem jeziku, česar nam je porok znani njen pisatelj g. Anton Lesar, in zlasti šolska mladina, kteri je kakor nalašč o začetku šolskega leta prišla na svetlo, radostno sežejo po njej. V usnji in zlatem obrezku veljA 1 gold. 20 kraje.
—  Iz gotovega vira smo zvedeli, da v Leobnu še nic ni znano o rusovskih štipendijah za tamošno rudarsko akademijo.
—  Dela v cesarskem grabnu so dovršena, toraj se je ondašnji jez podrl, kmali menda začno nad mestom jeziti Ljubljanico, ki je zdaj majhen potok, tako da jo v mestu prebrede skoro vsak otrok.
—  Čbelarji trdijo, da marljive čbelice niso donesle toliko medli, kolikor so se ga sploh nadjali.