Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. Semenko, I g 1 i č in mnogi kmetje sedijo pri inizi in četejejo časnike. Iglič. No Žalec, više niste oženjeni, zdaj si labko priženite veliko bogatstvo; tukaj v časniku naaireč stoji, da znani glavar Mormonov, Brigbam itna 35 bčerk za ženitvo, ktere bi se tudi rade omožile in za ktere zato oče išee ženinov. Pravi se, da je ruož strašno bogat in Vatn gotovo zaženi en milijon. Žalec. Dobro Iglič! Jaz jedno vzemem Vi uii jo vendar morate anubiti ia če jo dobiui in žnjo res eden milijon, Vam pol milijoua za Vaš trud taki prepustim; samo se bitro podajte naprej ua pot k očetu če se bočeta tako lep denar zaslužiti — igla Vas tak slabo živi. Iglič. Zakaj pa mi samo ne povejte, kje so ti bogati — L j u b o m i r (stopi v sobo in nosi mnogo knjig, vsi ga lepo pozdravijo). Prav me veseli, da Vas je danas tako mnogo tukaj, in da tako marljivo čitale. Te dni sem dobil matičine knjige, ktere vam daaas hočem razdeliti. Semenko. Jaz se že zlo teb knjig veselim, ker sem eul, da so prav dobre. Kaj pa smo vse letos spet dobili ? Ljubomir. Prav imate g. župan! Letos smo dobili, kakor vsako leto ,,KoIedar z letopisom". V zadnjem boste nabajali naj prej, ,,Raziskovanje na polju staroslovanske zgodovine" izvrstno delo g. Davorina Terstenjaka. Dalje ,,Cesar Leopold I. v Ljubljani", spisal Parapat. Popis vreden, da ga je Matica natisnola. — ,,Narodno-gospodarske razprave". Spisal Luk Robič. Popis iz kterega se vsak človek posebno pa župani mnogo lepega labko naučijo. — ,,Slava in sreča kinetijstva" spisal A. K...Č. Posebno za kmete prav podučljiv popis. — nKrajepis borovniške okolice", kterega je pisal L. Robič, je prav zaaimiv za braaje. — nKaj je aarod nost ia ktcra ljudska šola stoji na pravi pod lagi". Spisal J. Nakupski. Spis kratek ali dober ravao tako: nZgodoviaska črtica", ktero je spisal dr. J Blehveis — A. Kremplj" spisal Božidar Raičev, če izrečeui lrae pisateljevo, je zadosti. Ia tako še ae v letopisu Bahajajo aeki drugi lepi popisi, vredai, da se prav pazljivo berejo. v Druga kDJiga je ,,SIoveiiski Stajar". Dežela ia Ijadstvo, kterega so spisali rodoljabi. V prvera saopiču, kterega JDiaiao pred seboj se nabajajo „1. Zemljopisae razaiere" popisal g. profesor J. Šumaa. — „11. ZeinijozaaBske razmere ali geogaozija" apisal Ivaa Žuža ia III. Zračae razaiere ali aieteorologij; sostavil g. profesor J. Majciger. Delo vaeh treh gospo dov je tako izvrstao, da boljše biti ae more, vsi so svojo Balogo, do aaj aiaujše točke popolaoma izvršili. — Moram zato reči, če bode cela kajiga tako izvrstao dodelaaa, kakor ta prvi jeai saopič, kar celo skoraj ai dvoaiiti, kolikor aarareč jaz poznaai gospode, ki bodo pisali drage jeae oddelke, boaio v nji irneli pravi kiač sloveaske literature, ker take kajige še dozdaj aiti aapubajeBa aeaiška kultura ai spravila aa svetlo. Tretja knjiga pa je ,,Olik aai Sl o v eaec", ktero je spisal J. V e s e 1. Seiaeako. Kaj pa Batn o tej kajigi poveste? Ljuboaiir. No kajiga je vredaa da se priporoča v braaje vsakeaia Sloveacu. PosebBO mladiai bode dobro slažila. Zdaj boai Vas pa še prosil, da mi povraete poštaiao za kajige: aa vsakega dojde 7 kr. Iglič. Kaj 7 krajcarjevV to pa je prav aiaogo. LjaboBiir. Knjige so došle po pošti ia pošta je draga. — Pustimo veadar zdaj to in govorimo spet aekaj o politiki. 0 čeai borno daaes govorili? Semenko. Jaz bi aaj raj.ši vedel zakaj aiiaiaterstvo vojaštva boče iraeti 800.000 vojakov aa aogah. Ljuboaiir. Beust je v svojetn govoru v brambovskem odbora rekel to-le: ,,Nasproti velikema mogočaeaia priaierljeju, da bi se Prus ia Fraačoz veadar pograbila, mora biti Avstrija tudi dobro oborožeaa ia sicer zato, da se bode jeaa neatralaost spoštovala, ia zato da bode odvračala druge rnoči, ktere bi se niorebiti tadi hotele v ta prepir mešati. Semeako. Tedaj Beust res raisli, da bo gotovo krvava vojska aastala. L j a b o bi i r. Tako se ta govor razlaga pa tudi vse razaiere v Evropi kažejo, da dolgo ae bo več brez vojske. Seaieako. Ce pa aioraaio toliko vojakov na Boge spraviti, to pa bo državo apet strašao maogo stalo, dače pa so tako žo zlo velike. Ljuboaiir. Prav imate št. 800.000 je osupaolo vsakega silao, ki poaiisli, da še Avstrija toliko vojske ai nikoli iraela, — da fraacoska vlada aiore za pribodaji čas aabrati le 600.000 vojakov, ia da sevrao-aeaiške države pod pruskim vodstvom imajo samo 455.0U0 bojaih vojakov ia 120.000 aamestaib 200.000 pa braaibovcev. — Vsak tedaj po pravici vprašaje ; čeiaa tedaj tako velika armada, ker aaš državai deaarai staa ac zraore toliko stroškov; ali g. Beust je aa to odgovoril to, da so zdaj take hoaiatije po svetu, da rnora Avstrija aiočaa biti, da se zdrži aiir, ali če se začae vojska, da je tadi za ajo pripravljeaa. Kakor sem že rekel, kaže vse očitao, da se bostaFraaco s ia Prus prijela; v teai hipa pa vtegae Rus vmea segati ia zdaj bo tadi Avstrija prisiljeaa iti aa bojišče. Diplomati tedaj prerokajejo za prihodaje leto zlo oblačao vrerne, ker to je gotovo, da zahtevaflje 800.000 vojakov ai brez važaih vzrokov. Vlada zahteva tadi dalje, aaj se državai zbor podviza, da aovo rekrutno postavo zgotovi do 12. t. m., ko bode te zborovaaje državnega zbora preaehalo ia se začelo zborovaaje delegacij. Ker pa aova postava, po kteri bode vsak vojak ob svojeai čaau, globoko seže v razmere vsake rodoviae, zato ae ne aiore tako aa vrat dovršiti ia odbor je zlo aevoljea, da miBister tako silo žeBe, da bi se morala dogotoviti do imenovaaega čaaa. To pa bi mogoče, ker aiti odbor do tiatega časa svojega dela dovršil ae bode. SeBieako. Zakaj pa bi se ta, tako zlo važaa atvar, morala takoaaglodovršiti, aliježe niorebiti vojska|tako blizo? Ljubomir. To je spet krivo ogersko raiaisterstvo, ktero tišči v to aaglico, ia 8icer zato, ker rneseca decembra 80 aove volitve poslaacev za ogerski deželai zbor ia ogerske miaistre je strah, da ne bi druga večiaadošla vzbor, dokler rokrutaa postava še ai potrdjeaa, ktera je sedaaji ogerski vladi po volji, dragi pa raorebiti ae bode. Tako stojijo te stvari. Seraeako. Debelko, kaj pa se vi daaes tako budo držite ? Debelko. Ker rni Spaajolsko bodi po glavi. Iglič. Ali ste aiorebiti preveč letošajega pili'? Debelko (ga debelo pogleda). Tega jaz ae razuiaem. Iglič. Jaz mislim, če Vaai Špaajolska po glavi hodi, da Vaai tudi paat hodi po glavi, letošaje viao pa tudi punt dela po glavi. Debelko. Da tako letošajega sicer aisem pil, ali špaajolski puat rni veadar ae gre iz glave. SeraeBko. Ali va3 je ta paat tako živo geaol ? D e b e 1 k o. No se ve da, kaj pa mislite, kraljico iz deželo spoditi. Iglič. Saj je aiso spodili, oaa je sama rada odšla. Debelko. Da ae spodili, če se od vseb straai kriči: ,,Vkraj z vladarsko rocloviBOu ali še bi tedaj niorala dalje ostati? Iglič. To je sicer res. Kaj pa Vi g. Ljubomir rečete k teaia. L j aboia ir. Tako vikanje ljudstva ai vsikdar aaj agodaejše to vsak labko zapopade, čeveadar premisliaio, daje apaajolsko ljudstvo, dozdaj bilo zaiirom zio zavzeto za uioaarbijo, da je kraljičiaa rodoviaa 150 let že državo vladala, kako zlo slabo je morala tedaj zdajaa kraljica kraljevati, če Ijudstvo eelo zavzeto za moaarhijo, ktero je jeao kraljevaaje 25 let trpelo, zadajič veadar prisiljeBO bilo kričati. ,,Vkraj z v-larsko rodovino! Debelko. To je tudi res. Vi ate rekli, da so Spaajolci bili dozdaj zavzeti za moaarhijo, kaj zdaj aiso več? Ljaboaiir. Nabajajo se ljadje, ki irdijo, da je večiaa zdaj za Ijadovladstvo. Semeako. Kaj še tedaj aa Špaajolskem bode, to še tedaj zdaj aiše ae ve. Ljuborair. Korteši t. j. deželai zastopaiki se ravao zdaj volijo, ia kedar se bodo zbrali, bodo o osodi Spaajolske odločili. Dokler ai zaaao, kake iaože so volili, se fle aiore celo aič aaprej povedati. Toliko je veadar gotovo, da kričaaje: Vkraj z Burboai! se zmiroai bolj po dežeh širi, zatoraj nimajov oni raaogo upaaja ki k tej rodoviai slišijo, da bi spet aa Špaajolski prestol došli, 6e še bo poprek moaarhičaa vlada dalje ostala. Cesar Napoleoa želi, da bi si Špaajolci aaj izvolili portagalskega^ kralja tudi za svojega iia da bi se po takem sosedai državi Špaajolska ia Portugalska zjediflile v jedao država, ki bi se Baj zvala Iberija; vpraša ae veadar, ali bo portagalski kra lj volitev prevzel, ker Špaajolsko, ki je po rnaogib strankah strašao razcepaao, je zlo težavBO vladati, ia Portugalski kralj bo morebiti rekel: ,,Lepa bvala za to veliko čast, hvalaBogu mi je celo ai^potreba o". — Grof Bisraark pa proti temu želi, da bi Špaajolci volili za kralja, kraljeviča A ai adeja mlajšega siaa italjaaskega kralja Viktora Emaauela zakaj ? aem Vam že zadajikrat razlagal, kaj pa še se bo zgolilo, to še se zdaj celo ae more povedati, ker špaajolske stvari so strašao zaiešaae. Za daaas aaj bo te zadosti. Z Bogorn! Politicni oglcd. Iz državaega zbora. V 140. seji se je obravnaval vaŽBi predlog astavaega odseka zastraa izjemaega sstaaa splob ia zastraa sedajaega v Pragi; glede posledajega predloga boče miaisterstvo, da bi zboraica potrdila iB opravičila, kar je oao 10. oktobra zaukazalo in storilo. V tej sstvari je prvi govoril posl. L. Svetec ia nasvetoval, aaj bi se iklepanje o tej postavi odložilo za takrat, kedar bode kazeBsko postavodajstvo prenarejeao. Oa pravi da vtegae biti ttaka postava v rokab miaisterstva ustavi ia svobodi aevaraa; daaas aieri sicer vsa stvar res saaio aa Cebe, ali daaa s rneai jutre tebi. Beseda nnotraaji aernir", zavoljo kterega bi smelo aiiaisterstvo ustavo ob moč djati, je tako razteglljiva, da se da laliko aa vsako maleakost obraoti. Dogodki v Pragi niso bili taki, da bi se jiai ae bilo dalo tudi brez izjemaega staaa v okom priti; vojaška moč v pravern, času pa bi bila zadostovala, brez nje pa tudi obrraočdjaaje ustavnib osaovaih pravic aič ae poaiaga. Pa ne lle potrebea ni bil izjemai staB, temoč tudi političea ia oporttuaen ae. Narod, kakor česki, se ae da užugati s takimi pomočki. Če nočete, da se vam po časaikih ia sploh po stavao (v taborih itd.) glasi, trdil bo tem krepkejše svoje mBeaje ia svoje pravice s skrivBimi .pomočki; s strahovaajem ga silite hoditi prepovedaae poti. — Narodao gibaaje me Slovaai ai od včeraj ali od leta 1848, temoč že od koBc preteklega stoletja. Pa saj Slovaai aiso ediai, ki aaroda politiko goBijo, to isto delajo tudi avstrijski Nemce ia Mad žari. §.19 osaovaih postav izpolaite, pa vse bo dobro. Eaa kopravaost ai le narodaa temoč tudi političaa stvar. Vlad se naj Cehom bliža, aaj se ž ajirai sprijazai ia pogodi. H koncu dolgega večkrat pretrgaaega govora aasvetuje Svetec, kakor je že rečeao, naj se ta postava odloži, dokler ae bod po ustavai poti kazeaska postava ia kazeaskopravdai red porotno sodbo izdelaa. — Podpirali so Svetca Sloveaci, ae kteri Poljaki ia Greuter. *" Tadi g. Toaiaa, Greuter ia še maogi drugi so govoril proti izjemBemu staau ali vse ai Bič pomagalo, ker koaČB je večiaa veadar glasovala za izjemai staa. V brambovskem odboru je raiaisterstvo tirjalo, da aaj državai zbor postavo taki potrdi ia sicer nepremeajeao, ker dragače bodo vsi miaistri šli iz službe. Postava je tedaj po tem že potrdjeaa. FiaaBČno miniaterstvo je državaemu zbora predložilo, osaovo postave, po kteri si ima za leto 1868 zvua že dovoljeaega proračaaa, dovoliti še aekoliko stroškov. Imeaujemo samo aekte^e glavae. Za cesarski dvor se tirja še 150.000 gld., ze državai zbor 100.000 gld., za razpaščeao državao avetovalstvo 32.000 gld., za ceste 80.000 gld., za stavbe ob vodah 34.000 gld., za ministerstvo 150.393 gld.; za miaisterstvo pravosodja zarad aove sodajiske orgaaizacije posebno 1,434,000 gld. itd. Iz g o s p o s k e z b o r a i c e nič posebaega ai čuti. Te dai se je razglasila postava, po kteri se bo v Cislajtaaiji za leto 1868 pobralo 56.548 rekrutov. Iz med teb jih dojde 4433 Ba dolfljo 2227 aa gornjo Avstrijo, 453 aa Solaograško, 6078 na Moravsko, 1495 aa Silezijo, 3269 na Štajarsko, 1019 na Koroško, 1019 aa Kraajsko, 1519 na Primorsko, 1500 aa Tirolako ia Vorarlbersko, 15.464 na Česko, 14.992 aa Gališko, 1447 aa Bukoviao ia 1109 na Dalmacijo. Na cesaričia god t. j. 19. t. m. se pričakaje cesarjevo pismo, po kterem bo izjemai staa v Pragi aebal. V Pragi je zdaj vse tiho iB mirao; zvua ,,Correspondeaz", ktera ediaa še živi med aeodvisaimi časaiki so vsi drugi časaiki prepovedaai in jih vredaiki ali že v ječah ali v zatožbi. Tadi pastirski listi kajezoškofa ia kardinala ia drugih českih škofov so prepovedaai. V ogerskem držav. zboru se je začelo dogovarjaaje o poštai pogodbi z Srbsko. Srbi in Saksi so izstopili iz dotičaega odseka, ker obveljaloje, daimajo v Erdelskij ravaopravai biti nemski, rumenski in aiadžarski jezik. Ogerska vlada lioče zboru aasvetovati, da se maadati poslaacev aa 5 let podaljšajo. R a a c h je odšel zarad reškega vprašanja v Pešt. V prestolBem govoru je praski kralj rekel o zunajaihzadevab: Razaierje med mojo vlado ia zvuaajaimi državami je vsestraasko dobro ia prijatelsko. —¦ Tudi iz Fraacoske se piše, da vlada v jedaakih razmerah proti dragim vladaai stoji, kakor praski kralj pravi od svoje vlade. Če kdo hoče aaj verje. Iz Špaajolske se piše, da se je tamo razglasil razglas, v kterem demokraticaa straaka celo odločao tirja federativno repabliko. C e h i upajo, da se v kratkem skliče deželai zbor zarad kroaaEja. Hrvaški dežel. zbor je sklicaa aa 16.t.m. v Zagreb. V Sesvetah pri Zagrebu je bil 2. t. m. veliki tabor, pri kterem se je vdeležilo maogo tisoč ljudi ali tudi množica oborožeaih ia četaikov ai maajkala. JSSS