ZGODNJI
V Gradisu so dejansko prlče-H uveljavljati stabili2»cijske uk-repe že pred tremi leti, vendar je akcijski program leta 1973 nekoiko potisnilo v ozadje for-miranje TOZD. K akcijskemu programu je precej prispeval tudi sindikat, ki se je posvefeil predvsem uvedbi delavske kon-trol« v vsaki TOZD, žmanjša-iyu stroškov ob slabo priprav-ljerdh predlogih in celo nepot-rebnih sestankih, zmanjšanju stroškov za dnevnice, kilomei-rine, foomorarje ia predtvsem zmanjšanju nadurnega dela, iz-plaSevanju osebnih dohodkov na hranitae knjižice, zmanjša-nju stroškov za reprezenfcanco, za proslave, obdamtve. poslov-na kosila itd'. Tu so se že po-kazali ugodnd rezultati- Izplači-lo osebrSh dohodkov nad start-, ntad osnovami pa so povezali predvsem z likvidnostjo posa-mežne TOZD.
Letos so si prizadevali začeti vaiLevabi tudl na drugih pod-ročjdh. Prihodnje leto bodo na-menlli posebno pozornost pred-vsem zmanjševanju zalog, to-rej privilnemu skladiščenju ma-teriala, nepotrebnemu kopiSe-nju le-tega in pa njegovemu pravodasnemu naročanju. žal pa je dosedanji polbžaj na trgu betonskega oementa in že-leza talkšen, da povzroda nmoge glavobole.- Te bo mogoče od-praviM le z neposrednim sode-lovanjera s proizVajaici, kar bo najverjetneje mogoče doseči le s panoškim povezovanjem.
Tako bi lahko sprostdli precejš-nja sredstva, ki jili morajp zdaj vezati na zaloge zaradi stibije, ki jo pogojuje slaba povezanost tržišča s proizvod-njo. Tu so skrite ogromne re-. zerve in tu je doslej odločno premalo storjenega — to bo zdaj glavno poprišče prizade-vanj za stabllizacijo.
Iz stabilizacijskega programa veje tdsto, kar' je pravzaprav bistveno za uspešno poslova-' nje, pa naj bo to TOZD ali de-lovna organiaacija: stremljenje k produktivnosti, ekanomično-¦ sti, rentabilnosti, likvidnosti in akumulati-mosti.
ZMANJŠANA FLUKTUACIJA
Med stabiMizacijske rezultate štejejo v Gradisu tudd za kar 50 odstotkov maajšo fluktuaci-jo kot lani. Kako jim je to us-pelo? S samitn sistemom nagra-j©vanja, z zaostoitvajo disoipli-ne In, kar gotovo ni najmanj poraembno, z omogočanjem do-polnilnega dzobiaževanja čla-nov delpvnega kolektiva. V Gra-disu je zkposlenih 6529 delav-cev iz štirih jugoslovanskih re-publik: Ž575 iz Slovenije, 1550 iz Hrvatske, 770 iz Srbije in 1634 iz Bosne in Herc^ovine. Zaradd različnih življenjskih in' kulburnih navad je v tako hetero-genem kolektivu nedvomno bi-lo tudi težje doseči delovno di-sciplino, vendar so v Gradisu s tera, kar* so v zadnjem času dosegli, zadovoljnd. O zadovolj-stvu večine kolektiva s poostre-
no disciplino pa nedvomno pri-ča tudi podatek o zmanjšani fltiktuaciji.
TRŽIŠČE'
Pri Gradisu. menijo, da je že skrajni čas,- da bi slovenska operativa enotno nastopala na ztmanjem tržiš6u. Toda kljilb združevanju ne kaže, da bo do tega prišlo tako kmalu. Sedaj nainrefi kaže, da bo vsaka gru-pacdja — IMOS. GIPOSS, RU-DIS in bodoča GAST — samo stojno nastopala. Tako se bodo ta štdri zdfuženja potegovala ne za boljšo oesno, ampak si bodo med seboj zbijala oeno, saj bodo nastopala kot konku-renti in ne kot zavezniki.
Za prihpdnje leto računajo, da bo (po sedanjih ocenah) skupni dohodek nekoliko nižji od letošnjega, ki bo približng tristo starih mdlijard. Kako bo leta 1977, pa je še dokaj nejas-no, ker bodo takrat usahnila nekatera velika gradbišča, za-to bi bilo najbolj smotrno pro- , ste kapacdtete usmeriti ria tuja tržišča, predvsem v dežele tako-imenovanega tretjega sveta. Za-radi recesije je zaposlitev TOZD v Frankurtu upadla za 40 odstotkov. Na nobranjem feržišču nastopajo težave že tu-di pri stanovanjskd gradnji. Glavnd uporabnlk stanovanj za tržišče je, na primer v Ravnah na Koroškem, železama. že v prihodnjem letu pa bodo Gra-disove kapacitete večje kot bo možnost njihovega odkupa. Pre-nasičenost nasbopa tudi na ob-
NAŠ POGOVOR
Stabilizacija v gradbeništvu
V okvim našifa »stabilizacijskih pogovorov«, kj jih priobčujemo y vsaki številki, smo tokrat sedli za mizo s predstavnki dveh velikih gradbenih podjetij, ki iniata sedež v uaši občini — Gradisa in Slovenijacest. Pogovarjali smo se o stabilizacijskih tikre-pih v obeh delovnih organizacijah in njihovih rezultatih, o povezovanju v gradbeništvu o tem, kako daleč je združevaiije obeh organizacij in ajdovskega Primorja v združe-nje GAST. Objavljamo poraetek pogovora, v katerem so nas Gradisovi predstavniki, direktor gospodarske finančne službe Iko Ravnikar, sekretar sveta ZK Vinko Koleto in član IO ZSS Lojze Cepuš, seznanOi s stabilizaoijskimi izkušnjami in izkušnjaml pri povezovanju v gradbeni panogi" ter njibovo stališče do tega. V prihodnji številki »Do-govorov« bomo objavili to, kar so nam na Isto temo povedali predstavniM Slovenija-cest: g-eneratoi direktor Ivan Zidar, predsednik centrabaega delavskega sveta Janez Možina In tajnik konference ZSS Vinko Franjo ter kako daleč so bboji prišli pri inte-griranju v. GAST. V pogovoru so sodelovali še sekretar OK SZDL Čedo Mokole, odgo-voriol urednik »Dogovorov« Mišo JaTornik in sodelavec »Dogovorov« Vladlmir Jermaii.
mpčju Kranja, čeprav je bJl tatn podpisan prvi družbeni spo-razuirt in zastavljena širbka družbena akčdja za gradnjo sta- ¦ novanj, ne, to pomeni, da imajo interesenfci zanje premalo de-naarja. Nasprptno pa v Ljublja-rd ugotavljajo, da nekateFa sredstva, ki so, niso sproščena. Ali to pomeni, da nekatere TOZD ne bodo imele dovolj dela? Zaenkrat je taika bojazen od-več — zmanjšanje del na enem ¦ gradbišču bo omc^očilo preli-vanje delovme sile na gradbi-šče, iki je v potoem teku.
EH, CENE, CENE!
Tu je podobno kot v dmglh panogah — do junija so tudi v gjradbeništvu cene silovito na-raščale (material, insbalacijska dela to drugo). Od junija je opaziti umiritev oen, po zad-njih statistikahoelo rahlo zni-žanje. Zdaj nastopa spet tak položa}, kakršen se pojavlja v ciklusih vsakih nekaj let: del je manj, zato jih neikaitere orga-nazacije prevzamejo pod ceno, samo da lahko zaposlijo svoje kapacitete.   Kapacitet   za,   de-
nimo, organiziraino gradnao sta-novanj je dovolj, denarja pa premalo.
CEMENT IN BETONSKO ŽE-LEZO
Cement in betonsiko železo de-lata marsikatere skrbi Gradisu, Slovenijacestam in verjetno gradbeni operativl nasploh.
S paanoškim povezovanjem so pri Gradisu, prav tako pird Slo-venijacestaii, začeili pired tremi l«(a. Gradis je v trboveljsko cementamo vloždl 250 starib mUijohov,   da   M   cementarna
povečala švoje zmogljivostd ta tako tudi Gradisu laliko doba-vila več cementa. Zaradi okvar, ponesrečenega izbora mehani-zacije, cementama Ttrbovlje še zdaj ni uspela doseči načrtova-ne proizvodnje in posledice ču-tijo tudi soinvestitorji. Tako manjkajoče kolifiine dobijo prej iz Anhovega, v zadnjem ča-su so se navezali tudi na split-sko cementamo- Druga akcija povezovanja je s cementarno v Anhovem. Doslej je Gradis "vanjo vložil staro milijardo, po pogodbi pa bo vanjo v celoti
vložil milijardo in štriristošest-deset milijonov, kot pravi stara pogodba. Medtem se je nam-reč podražila celPtna investici-ja in napravili so novo pogod-bo s. krepko višjim zneskom. Cementarne pa imajo tudi red-ne remonte ali nepredvidene okvare in tako se zgodi. da tu-di trf tedne ni mogoče dobitd cementa. To so pri Gradisu upoštevali in poskrbeli za skla-dišča cementa.
Na področju železarstva je v zadnjem času železarna što-re sptrožila akcfjo povezovanja, saj namerava de! svojih zmog-ljivosti narneniti rebrastemu betonskemu železu. Glavni Gra-disov dobavitelj je trenutno zendška železarna, ki je dotkaj tc^a, tako da pravijo v Gradi-' sa:      .
»če pdbrebujemo 18 tisoč ton betonskega železa na leto, ga lahko pričakujemo od Zenice največ 4.600 ton. V zadnjem času ,se je .svetovni ti^ beton-skega železa zaprl in je tudi Zenaca prisluhnila doraačim potrebam, tako da smo uspeli dobiti za jedrsko elektrarno 2100 ton betonskega železa. Za-radi takšnega obnašanja pa ,je za nukleasrbo moralo priti prvih p.et tisoč ton železa iz tujine. Zato je sprememba v obnaša-nju Zenice vtedna hv&le, ven-dar nas skrbi, da ni to le nji-hova začasria odločitev.«
»Kakšna je razlika y cenl med zeniškim in uvožendm že-lezom?«
»Ker je na svetovnem brgu cena padla, je bilo uvoženo že-
lezo celo cenejše "od dprnačega. Najnižja cena uwženega je bi-la 420, zeniškega pa celo 550 starih dinarjev za kilogram-Cena zeaaiškega železa je bila višja, kot bi lahko' bila tudi za-fco, ker je šlo železo h trgov-skemu odjemalcu vv Beograd .in iz Beograda v Ljubljano na: mesto naravnost iz Zenice k nain, kar je seveda dvignilo oeno. Tako oblikovana cena je \ bila precej višja od cene be-tonskega železa, ki smo ga ku-pili riaravnost od uvoznika (ob upoštevanju, da je na svetov-nem tržišču padla cena). Ob tem prlmeru ugotavljamo, da manjka panoškega povezovanja na vseh področjdh. Resnidno bi morali biti povezani, pa ne le po besedah, ampak dejan-sko. Konec koncev stno vsi vsaj posredno povezani, obnašamo pa se tako, kot da jaz tebe ne potrebujem, Kako prebiti led? Menimo, da tako, da bi dobili material takrat, ko smo načrto-vali, da ga bomo potrebovali. Tako bi lahko zmanjšali. zalo ge in sprostild lepe^ denarje. Na primer, ker v Zenici valjajo v začetku leta samo debele pro-file železa, tanjši namred pride-jo na vrsto šele junija, mora-,. mo imeti drobne profile na za-logi že januarja, da nam delo ne bo stalp. Tudi proizvodnja bi se morala^prilagajati porab-nikom. No, verjetno se bo naš položaj nekoliko izboljšal, 6e bomo obnovili pogovore za vla-ganje v železarno štore, seveda, če ne bo cena njenega železa dražja od zeniškega. Ravno tu se  je nekoliko  zatalcnilo, ker
je železama štore hotela ne-koliko višjo ceno.« - »Ima zeniška železarna tak-šen način proizvodnje, da ne more pogosteje menjati profi-lov ali gre za njeno lagbdnost?« »Veste, menjava kalupov ni noben problem.' To smo ugoto-viii sedaj, ko smo za nuklearko naročili profil 36 in jim ni to pomendlo nikakršno težavo- več. ko smo jim. vnaprej izplačali dve stari milijardi.«
ZALOGE   —   KOT    PRED    20 LETI
»Z vprašanjem .zalog se uk-varjamo že dvajset let,« pravi-jo Gradisovci, »dii medtem gle de tega nismo napravili niti enega koraka naprej. Sedaj je napočil s panoškim parezova-njem Sas, da temu zmaju stre-mo glave. Mi imamo okrog 22 starih milijard repromateriala zaloge. S panoškttn povezova-njem bi jib. lahko zmanjšali vsaj za 40 odstotkov, to pa bi pomenilo tudi toliko odstotkov manj vezanega denarja. Upošte-vati moramo tudi druge stroške s. tem v zvezi, tu mislimo pred-vsem na prevoze, skladiščenje, nakladanje, raakladanje itd. Ta st&ija se preiiese do gradbišča: v strahu, da bodo ostald brez materiaJa. ga naročijo več me-seoev prej... Ce pa bi md lah-ko matsrial dobili bitreje, bl ga lahko odpeljali kar na grad-bišče in bi tu odpadlo precej stroškov. To so tiste neizčrpa-ne notranje rezerve, o katecrib veliko govorimo, čo pa pogl©: damo rezultate, vidimo, da sino šele na začetku.«