STRNJENA RAZPRAVA O AKCIJSKEM PROGRAMU
Podčrtana odgovornost
Prvo zasedanje sekcije za stanovanjsko problematiko pri MK SZDL - Planiranje, samoupravna organiziranost in strokovne službe v ospredju razprave - Ne smemo prezretl že dosežene uspehe - Več pravic stanovalcem - Enovite strokovne službe
Javna razprava o predlogu akcijskega programa za ureaničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljanl Je nanizala vrsto prlpomb (nemara največ a stranl krajevnih skupnosti), ki jih lahko strnemo v nekaj blstvenlh, o katerlh so spregovorili tudl na prvem zaaedanju sekclje za stanovanjsko problema-tlko prl MK SZDL Ljubljane.
Samoupravna organizira-nost stanovanjskega gospo-darstva takšna kot je začrtana ni sporna, gre pa le za večje poudarjanje vloge stanoval-cev. Hišna samouprava terja jasno opredelitev in več pra-vic stanovalcem. Ti naj bi bili povezani v hišne skupnosti in dejanski nosilci samouprave kot tudi urejanja sosedskih odnosov med hišami in v hiši je menil Albin Vengust, pred-sednik IS SML ter se zavzel tudi za ustanovitev sodišča združenega dela za stanovanj-sko področje.
Kritik na račun planiranja najbrž ni treba ponavljati, saj jih vsak dan znova izgo-varjamo.         Samoupravno
družbeno planiranje na po-dročju stanovanjskega go-spodarstva se v Ljubljani še prepočasi uveljavlja. Bistve-na kvaliteta nove samo-upravne organiziranosti je oziroma bo uveljavljanje družbenih interesov glede si-stema urbanizacije, racio-nalne porabe prostora, varo-vanja okolja, humanih ele-mentov soseske... Pogoj za to je tudi urejena strokovna organiziranost planskih, sta-tističnih, projektantskih de-javnosti ter vzpostavitev in-formacijskega sistema z vse-mi možnimi informacijami. Bistveno pri planiranju pa je, da postane sočasno, sreču-joče, smotrao, dolgoročno, predvsem pa da zajame kar največ delavcev in občanov. Seveda pa brez pravočasnih opredelitev in dolgoročnih usmeritev, kje bomo kaj gra-dili tudi ne bo šlo, kot ne bo šlo brez večjega poudarka podružbljanju zemljišč.
Pravica je tudi odgovornost
S  stanovanji gospodarimo
slabo, stanarine so še preveč odtujene stanovalcem, ti so še premalo aktivni... je znano. Manj znano pa je mnogim da »pravica do stanovanja zahte-va polno odgovornost stano-valcev za vzdrževanje stano-vanja in hiše, v kateri živi, se-veda pa mora družba ustrezno pomagati s sistemom stana-rin, z razdelitvijo teh stanarin itd.« kar je v eni svojih disku-sij poudaril tovariš Edvard Kardelj.
Tu zadenemo ob stanarine, hkrati pa še na uveljavljanje ekonomskih stanarin (ki mu gre zdaj prioriteta) na vzdrže-vanje in strokovne službe v stanovanjskem gospodarstvu. Neučinkovitost in razdroblje-nost strokovnih služb v stano-vanjskem gospodarstvu terja njihovo »reorganizacijb«.
V akcijskem programu je predlog po enoviti strokovni službi na ravni mesta, ki je izzval še drug predlog po obli-kovanju občinskih strokov-nih služb, ki bi bile bliže sta-novalcu. Na prvem zasedanju sekcije je Vlado Beznik, pred-sednik MK SZDL poudaril, da ne gre za vprašanje: ali bolj občinske, bolj razdrobljene, bolj mestne službe... Gre v osnovi za službo, ki bo zado-voljevala potrebe tistih, za ka-tere bo delala.
Optimalno pa bo lahko iz-polnila naloge le kot enovita služba. Seveda pa je treba ob formiranju takšne službe ra-zmejiti dela, ki jih bo ta opravlj&la za samoupravne stanovanjske skupnosti in za stanovalce ter poskrbeti za racionalizacijo te službe. Po sprejetju akcijskega progra-ma pa bo treba zagotoviti, da bodo »izboljšane« strokovne službe začele delovati po no-vem že prihodnje leto.
Opredelitev meril
Malce »zapostavljeno« se je znašlo sredi razprav nemara vprašanje združevanja sred-stev in finansiranje, ki prinaša po letu 1980 (kdaj natanko še ni povsem dorečeno) novost -sredstva se bodo združevala na podlagi planov, predvsem iz čistega dohodka, amortiza-cije stanovanjskega fonda, sredstev občanov in nekate-rih drugih, ki jih podrobneje navaja akcijski program. Bi-stveno pa je, da kreditni od-nos nadomeščamo s samou-pravnim združevanjem sred-stev zainteresiranega združe-nega dela in drugih nosilcev stanovanjskege gradnje, pri kateri pa ne gre prezreti tudi lastne udeležbe, ki je od 1 do 20 odstotkov. Za le-to bo tre-ba merila še točno opredeliti.
Iz razprave na sekciji za stanovartjsko problematiko pri MK SZDL izhaja tudi enotna misel o odgovornosti, ki zadeva tako nosilce nalog, izvajalce kot tudi uporabni-ke oziroma stanovalce, ko gre za stanovanjsko gospo-darstvo nasploh z vsemi nje-govimi odprtimi problemi, katerih se lahko učinkovito lotimo le organizirano in po-vezano. In še, kot je dejal Vlado Beznik, da je vse do sprejema akcijskega progra-ma pred nami lažji del, da pa nas potem čaka težji - akcija za uresničevanje, ki zagoto-vo ne bo tekla brez težav. Ob vsem tem pa ne semo pozabi-ti, da vse le ni tako črno, kot se nemara kaze iz pripomb in negodovanja ob stanovanj-ski graditvi. Tega, kar smo že doslej dosegli na področju graditve stanovanj je precej, če upoštevamo, da smo gra-dili v zadnjih letih poprečno 3000 stanovanj letno in da smo tudi pri uveljavljanju samoupravne organizirano-sti na stanovanjskem po-dročju že nekaj dosegli. Vse to pa je bilo pogoj in osnova za nastanek dobre program-ske usmeritve, ki smo jo za-črtali v akcijskem progra-mu, in naj bi ga v kratkem tudi sprejeli.
D. Kladnik