Za poduk in kratek čas. ,<; ,', Potovanje r Rim, Neapol in domu. XVIII. Naša pot dalje je bila na eskvilinski hi ib, kjer stoji maogozuana bazilika Marije snežne ali Maiija ve6ja — S. Maria Maggiore — ker je med vsenai 80 Marijinimi cerkvami v Rimu največja in morebiti tudi najstarejša med vsemi na svetu. — Imenuje se Marija anežna — S. Maria ad nives — od slede5e prigodbe. Sred 4. stoletja ob 5asu papeža Liberija sta r Rimu živela 2 pobožna zakonska v obilnem premoženju; bila sta brez otrok. Sklenila sta tedaj Marijo za dedičinjo svojib zaklador postaviti; le kako bi se to najlepše zgodilo, nista vedela. Obrneta se v molitvi do Marije in jo pro8ita, da jima 8vojo željo razodene. V spanju je biio obema, pa tudi papežu naznanjeno, naj na mestu, kjer bo vjutm sneg ležal, cerkev poatavita. V jutru 5. avgusta v največji vroSini je rea bil s snegom *) pokrit proator, kjer zdaj krasna bazilika Marijino slavo oznanaje. Vsako leto se 5. avgusta slpvesno obbaja praznik Marije enežne, in na spomin uiiČDe dogodbe med božjo službo iz viaine na glave. pobožoih aipljejo bele cvetlice, katere kakor kepice snega po cei kvi rahlo padajo. Pred cerkvo na visokem stebru Btoji krasna Marijina podoba; steber je iz nekega paganskega tempelna. P.o širokih stopnicah amo stopili v predavetišče, ki je na stebre naslonjeao; vrh njega je Ii5ni mo8tovž, iz kterega papež na praznik Marije *; V Rimu sneži redkokrat in sneg nikoli neobleii. vnebovzetja slove8no apostolski blagoalov delijo. Na deano so zadidane sv. dveri. Znotranji del je poln krasote in blišča, ki človeka presune, kader vstopi. Srce res 5uti, da je na svetem prostoru. Obok zalaajo mozajik — alike iz Marijinega življenja. Cerkev je razdeljena v 3 ladje, ktere mo5ni atebri iz belega marmorja noaijo. Feidinand, kralj španski, je prvo zlato, ki ga je iz Amerike dobil, za pozlaSenje oboka podaril. Stirje 6tebri iz porfirja, okin5ani s pozlačenim listjem nosijo baldabin, pod kterim stoji papežev altar. V raki iz porfirja, ki je pod altarjem, je neki počivalo truplo pobožnega patricija Janeza, ki je ustavnik ove cerkvc; zdaj je v njej sbranjeno nekoliko od trupla sv.-apostola Matije in ve6 drugih svetuikov. Pied papeževim altarjem je konfesijon; tla so s krasnim maimorjem pokrita; avetijo se, kakor zicalo, in ravno tukaj so 8i sedanji papež Pij IX. svoj grob izbrali; tam želijo po5ivati; grob je z marmornato ploščo pokrit in se da dobro spoznati. Za altarjem v konfesijonu se sbraojiije zaklad ove cerkve, insicer: 5 deaek, od betlebemskih jaslic s trobico sena, na kteio je bilo nabeško dete položeuo, v glažovnati omarici, okovani 8 6istim zlatom in srebrorn. Na ve6er 23. giudoa vsako leto 8e za o6itno po6aštenje vemikom izpostavi in ostane izpostavljeno 24. in 25. Na desno od konfesijona leži zala kapela sikstinska; ime je dobila od Siksta V., ki jo je postavil. Oko se ne more dovolj nagledati krasnega tabernakelna za presv. Reš. Telo. Noaijo ga podobe angelov. V tej kapeli počivlje truplo sv. Jeronima in nektera tiupla nedolžnib otrok, od Heroda pri Betlebemu pomorjenih. Na levo je borghesijanska ali pavlinska kapela, ktero je Pavl V. iz roda Borgheaov postavil; v njej nad altarjem se 5uva ob6e 7.nana Sudovita slika Marije, ktero je po sporočilu nabarval sv. Luka. Ob 5asu sv. Gregorja Velikega 1. 590 v Rtrašnem poinorn so jo v pokorivni procesiji po mestii noaili; enako tudi 1. 1837. zavoljo hude kolere, in 1860. zavoljo ki vave vojske. Slika je navaduo zakrita. Zunanjo cerkev kinči po laški šegi izdelan, nenavadno špičast zvonik in 2 široki knpli. (Nastavek prib.) Pre5astiti in blagorodni gospod Martin Strajnšak, dekan in nadžupnik v Hočah! 1. decembra se je po mnogo stoletjih posve6ena zveza podpisanih župnij a pre5aatito Ho6ko dekanijo aicer razvezala; pa naša udanost, spošto vanje in ljubezen do svoje matere, preslavne dekanije v Hočab, in posebej do Vaa, prečastiti in preljubljeni goapod dekan in nadžupnik! ostane nerazrnšljiva. Bog Va8 živi! Župnijsko predstojništvo Matere Božje v Rašah, Device Marije v Puačavi, 8V. Lovrenca pri Koroški železnici, in sv. Jakoba v Lembabu. , dopisa mnenje ni ob5no, temu5 le dopisnikovo, Na Obirju ima g. Poganc, po doniače Miklarc, kojega jako kiatek pogled ne pozna dobrot ožje veliko pristavo, kder je marljivi mož pred par leti zveze večjib važnih krajev, ter se boji, da bi naza5el umuo sirarstvo. Pravijo, da podvzetje že novi železnici kakega drugega človeka vidil, ka- veselo napreduje in veliko dobi5ka vrže. Je po- kor sarnega sebe. — Njemu naj bo tudi resnica povedana, ako nje ae ne ve, da ni blizo kraja, v kterem bi se toliko z židovi imelo opraviti, kakor v Šoštanju. Kaj bo pa potem? — Zatoraj zanaprej le inirno in var5no, da se nam vaem kaj ne pripeti; da bi še n. pr. dalj 5asa z našim nSteierwagilnam" mogli zadovoljni biti. Tikajmo rajši složno proseči vsi na pravem mestu — in 6e ae nam sreča odpre, bomo labko tudi složno za- peli; ,,Bliža se železna cesta, — nje se, dragi, klican, pride pred leva. Tožba se rnu „_„  vesehm; — iz Mozirja v bližnji Sostanj, — kakor  Kedar jo volk sliai, za5ne kričati: »to je laž, snemanja vredno ! Nova steza črez Predselnik v Obirskem je atala 9000 fl., se pa ni tako dobro napiavila, kakor bi bilo pri tolikih stroških priSakovati. Bodo jo pa morali tem bolje popravljati. Od Pesnice. (Odgovor na poslano v ,,Marb. Ztg. št. 134). Nekega dneva je bil volk pri kralju zverin, levu, zatožen, da je edino ovco nekemu siromaku raztrgal. Zato na odgovor ponaznani. pti5ek poletim." Denešnja 50. številka ,,Slovenskega obrekovanje", akoravno ae mu je kost v goltu ti5ala in je žrelo imel krvavo. Te besede volka niso opravičile, ampak bil je obsojen, in medved je dobil povelje, ga raztrgati. Z enakimi bese- Gospodarja" Mla je Od C. k. okrajliega gla-  dami zagovarja g. Kassesnig, zdravnik pii Pes- Tarja g. Seeder-ja zasežena in pograbliena uici — takov je podpis — padarja z zeienimi . . , . . T. , ¦,  bruskaini . Ah to ni5 ne dokaže, zato dopisnik zarad nekega dopisa iz Ljutomera, v katerem ostane pri tem, kar je tak.at pisal. je Ml govor o tamošnjem c. k. okrajnem glavarju g. Premersteinu. ~MB%u Izpustivši nepovoljni sostavek umestimo tukaj sledeči dopis. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Zadnjič smo omenili, kako diage so postale naše ljudske šole že samo zavolj nevkretno uravnanega novega nadzorništva. Denes spregovorimo o gimnazijab, kojih imamo 3, namieč v Celovcu, v Beljaku in pri št. Pavlu v labodski dolini. Prva je najdražja, ker zahteva na leto 23.411 fl., ravnatelj ima 1900 fl. plače in 175 fl. doklade in še 300 fl. doneska za stanovanje. Profesorji vlečejo po 1800, 1400 in 1200 fl. Belaška gimnazija potrebuje precej kakor vrano menje, namrec 9225 fl. Obedve nas tedaj stanete 35.154 fl. Za št. Pavlsko gimnazijo, kder 55. oo. menihi benediktini učijo, pa država ničesar ne potroši, ta nas tedaj uajmanj ali nič ne stane. Tudi celovska gimnazija nas ni stala ničesar, dok Glede drugega dopisa v slov Gosp. pa se tožite sami, da niste šli k bolniku, kedar ste bili poklicani. Sodite sedaj sami: kaj bi Vi rekli, ako bi bili nevarno boleni in bi poslali-po zdravnika, ta pa bi rekel: ,,ne morem zdaj iti, ker moram poprej za srenjo N. zapisnik uapraviti" — ali če bi, kedar je bolniku zelo sila, zdravnik kričal: ne grem, ker je poprej drugi vra5il? Le soditesami! Ako zdiavnika, kteri je navadno bolnika vračil, ni doma, ali pa oddaljen, se poklice v sili bližnji, da bolniku vsaj za5asno pomaga, kakor ve iu zna. Cuda se mi zdi, kako zamorete enako pisati ! Za zdaj pa še pri9tavim, da se zelo motite, ako mislite koga z ovakimi poslanimi v ,,Marb. Ztg." postrašiti. To vsakega tako malo ustiaši, ,,ded v k uruzi". kler so jo benediktini iraeli. Razun tega je še vsako leto mnogo ubogih dijakov v samoatanu dobivalo hrane, obleke in denarne podpore. Sedaj je vse druga5e! Naši 2 hranilnici sostavljate svoje letne ia5une. Zavolj tega bo celovska hranilnica od 13. dec. t. 1. do 19. januarja 1876, belaška pa od 15. dec. do 10. januarja 1876 zaprta. V Risab v G. ziljski dolini se je prete5eni teden vršila rešitva naturalnih davkov za tamošnjo žnpuijo. Ljudje pa ž njo niso ni5 kaj zadovoljni. Skoro vaak toži in piavi, da bi veliko laglje in rajše staio beinjo župniku dajal, kakor pa sedaj po 100 in 200 rešnine pla5al.