SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 1. in 15. dne v mescu.
Lepoznansko-podučen lis
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   s vi ilo   daje:   Anton Janežič.
St. 14.
V Celovcu 15. junija 1861.
VII zv.
Stare pesmi
I. :
V deveti deželi omozena gospa.
(Narodna.)

V gradu se gospod, gospji Gor in dol sprehajata, Skerh gospej po glavi hodi, Ko pripravlja se h porodi. Ker veliko 'ma skerbi, Oprašuje, govori:
„Ko b' se znajdel hiter sel, Da b' po mojo mater šel Notri v deveto dežel, On bi dober Ion prejel. Jez bi dala dober Ion, Dober Ion, aj dvajset kron."
Gospa tega ne zgovori, Hitro sel za njo stojf: „„GospA, kaj mi ukažete. Hitri sel sem, gledajte!"" Gospa to mu govori: „Vtergaj ti mi rože tri."
Pervi pušeljc jesenja, Mal' pri nas je veselja; Drugi pušeljc drobnih rož. Mi li imamo v Bogu trošt; Tretji pušeljc žalbeljna. Pri nas je dosti zalega.
Hitri sel po mater gre
Notri v devete dežele.
Ko po poti rajžata,
Lepo zvonit' zaslišita.
Mati to pregovori:
„Zdaj je umerla moja hči!"
Sel tako ji govori:
^Tiho, tiho! mati vi!
Naša je navada ta,
Aj navada blažena!
Ko solnce na pol dan stoji,
Da povsod lepo zvoni.
Kamor deleč prideta Blizo grada belega. Mati to pregovori: pZdaj je umerla moja hči! Oblajo noj žagajo, Hčeri trugo delajo."
Sel tako ji govori: „Tiho, tiho, mati vi ! Naša je navada ta, Aj navada blažena: Stole, mize popravljajo, Za botrinjo napravljajo.
Prišla sta pod beli grad, V lini gospoda vid'ta stat', Briše si cerne oči. Mati to pregovori : „Zdaj je umerla hči moja, Polni so gospod solza.
Sel tako ji govori : ^Tiho, tiho, mati vi! Šli gospod so kuharci dat', Dim v oči je jel stopat'; Zdaj oči si brišejo, Posušiti išejo.
Ko v bel grad prideta.
Hčer mertvo zagledata,
Mati to pregovori :
„Moj Bog, kaj se mi zgodi!
Kje si tisti hitri sel.
Ki si bil po me prišel."
„Ti si me vodil v deveto dežel, Dober Ion boš zdaj prejel, Jez bom dala dober Ion Dober Ion, aj dvajset kron. Ti s' me troštal prelepo, Umerla nisem jaz zato."
Mati to še govori:
„Mati nobena prav ne st'ri.
Ki svojo hčer moži tako,
Kot sem bila jaz svojo
Notri v deveto dežel:
Bog pred časom jo je vzel."
Mati komaj zgovori, Doli pade, omedli. Duša njena se odloč', Ker zal'vala je na moč. Ob, kaj žalost ne stori, Kmalo dve gospe umori!
6. J. B. nam je poslal slovenski v metelkici pisan rokopis, ki obsega pod naslovom : „Viši pesmi in poljudne popevke, I. del" 62 pesem, izmed kterih jih je 29 narodnih. Eokopis je bil lastnina g. Lovreta Eozniana, ki je 1. 1856 kot lokalist v Pečah v Moravski dekanu umeri. G. Lovre Urbanija ga je po njegovi smerti kupil in je tako nam v roke prišel. Pesme so bile zložene nektere v Ljubljani (1824—26), ena v Železnikah (13. grudna 1827), nektere na Breznici (1. 1829), ostale pa (1. 1834—1837) na Gori. Kdo jih je zložil, nam doslej še ni znano, po vsi priliki pa g. Rozman sam ; naj nam blagovoli naznaniti, kdor je poznal ranjcega Rozmana. — Narodne pesme so posebno lepe, pa so blizo že vse v Koritkovi zbirki natisnjene; pa tudi izvirne pesme razodevajo dosti pesniškega duha. Tu podamo iz omenjene zbirke bravcom eno narodno in eno izvirno pesmico na poskušnjo. Ali ni nikomur znano, kje se nahaja II. del tega rokopisa? Prosimo, da ge nam naznaniti blagovoli. Vredin.
— 70-
ll,
SlOVÓ.
(V Ljubljani 13. velicega travna 1825,)
Lahko noč! Vaš prijatel zdaj se loc* ; Svet'ga raja mir, veselje So samo zdaj moje želje. Smert! kje je zdaj tvoja moc!
Lahko noe!
Zdaj pa se Raj nebeški mi odpre; Tud' zdihVanje revne zemlje Zdaj od mene slovo jemlje, Bod' pozdravljen oca dom,
Raj žal bom !
Tok solza Za plaeilo svet nam da. On nam sicer sreeo kaže, Pa pregrešno nas oblaže; Sreče tukaj pac ne bo,
Tam samo.
Rožice So mi tam pripravljene; Nič ne maraj, moj prijatel! Kdo ljubezen nam bo kratil? Ona v grobu ne zasj^ii
Ne strohni.
Lahko noe ! ^
Bog mi pridi na pomoe ! Grenka scer je pot terpljenja, Sladek pak je ven'c življenja: Kdor za raj vel'ko terpi,
Tam živi.
Zamorjeni cvet.
(Spisal Fr. Erjavec.) (Konec.)
Za Valentina se je začelo zdaj novo življenje. Od dne do dne se je bolj prepričal, da človek ne more biti srečen, ako se loči od ljudi in sam zase živi, kot divja zver v gozdu. Zdaj ni več cele dni pohajal po gozdih, tudi ni pozno v noč sedel pri kacih bukvah, ampak je pogosto hodil doli v vas k svojim sosedom in ti so k njemu zahajali. Tudi domača družina je občutila to premembo, posebno Martin je na novo oživel.
Na dan Valentinovega godii je bilo v gradu kaj veselo. Vsi sosedi in znanci so se snidli, tudi Burja je prišel pozdravit svojega dražega prijatla. Proti večeru se je pripeljal tudi stari Potokar in ž njim Regina, njegova unukinja. Da si tudi je bila ravno v letih, kjer je človek naj bolj življenja vesel, ji vender hrupeče veselice in tesno življenje v mestu, kamor jo je bil baron Siegeldorf, dober prijatel njenega očeta, na predpust povabil, ni moglo dopasti; toraj se je kmalo iztergala iz nove drušine ter se je zopet podala na samotni grad k staremu očetu.
Do pozne noči je gostil Valentin svoje goste, potem so se razšli. Valentin je spremil Potokarja do pol pota in je moral obljubiti jih prav pogosto obiskati. Burja je ostal še ene dni pri Valentinu in marsikako pametno besedo sta pregovorila. Drugi dan po Burja-tovem odhodu je Valentin obiskal Potokarja. Prav prijazno ga je sprejel in kot bi trenil, je minul dan v Re-
ginini družini. Pogosto je hodil zdaj k Potokarju, ali pa znabiti k Regini, ker ž njo se je večidel razgo-varjal; zvesto ga je poslušala, ko je pripovedoval, kod je hodil in kaj je vidil. Regina je bila velika prijatlica cvetlic in Valentin ji je v tej reči znal naj bolje svetovati. Po celi popoldan sta hodila po vertu. Valentin jo je učil in ji kazal, kako se tej ali uni cvetici streže ; tudi korenja in semena, ki jih je iz Amerike seboj prinesel, je prijateljsko ž njo delil. Reginino veselje je bilo veliko, posebno ko so jele poganjali in se razcvetati. Valentin je vedil tudi pri vsaki cvetlici kaj zanimivega povedati, ali od kraja, kjer je doma, ali od tamošnih ljudi, od njih življenja in od njih navad. Večkrat mu je luna razsvitljevala- pot, ko se je vračal domu ; če pa tri dni ni bil na Potokih, se mu je to zdelo že pol večnosti in tudi Regina je vselej že težko pričakovala svojega učenika; tako namreč je imenovala Valentina.
Tedni so minuli kot ure , nastala je najlepša pomlad. Neko jutro je Valentin žalosten hodil po svojem lepem vertu. Mraz prejšne noči mu je umoril na vertu naj lepšo cvetlico, ktero je bil Regini za njen osemnajsti rojstni dan namenil. Bila je krasna magnolia iz severne Amerike v naj lepšem cvetu : vertnar jo je pozabil na večer pokriti in juterni mraz jo je bil popolnoma po-paril; krasno zvonasto cvetje je pobesilo vele glave.
Valentin je ravno hotel iz verta, kar se pripelje Potokar z Regino. Hlapec je že priskočil, da bi izpre-gel konje, ali Potokar mu zabrani, in se oberne k Valentinu. „Ne zameri," mu reče, »danes sem se malo dalj namenil ; z gospodom fajmoštrom namreč imam nekaj se pogovoriti. Če bova utegnila, se bova pa nazaj oglasila."
„„Samo to gledajte, da se ne böte predolgo mudili!"" pristavi Valentin.
„Stari oče!" zaprosi Regina, „jaz že dolgo nisem vidila Valentinovega verta, ne bi li smela jaz tu ostati, saj menda mene ne bo treba pri vaših opravilih."
Potokarju se je vidilo_, da mu to fli bilo všeč, ali vender se tej prošnji ni mogel ustavljati, posebno ko je še Valentin prosil za Regino. Potokar se je tedaj sam odpeljal v vas.   Regina pa je ostala pri Valentinu.
Valentin ji poda roko in jo pelje v vert.
„Kje imate vašo magnolie?" ga vpraša ona.
Valentin ji jo molče pokaže.
,,0 vi se šalite?"
„„Raj bi se šalil? To je bila še  včeraj krasna magnolija, od ktere sem vam pravil, danes je pa za-' merjena." "
„Za letos vsaj, ali bo znabiti vender le pognala prihodnjo pomlad?"
„„Ta nikdar več cvetela ne bo, mraz ji je do serca prišel.""
, .Ah ! ti uboga roža \""
Valentin jo pelje dalje po vertu, in ko vsega obhodita, se vsedeta na klop pod mlado Hpo.
,,Kdo bi bil mislil," pravi Regina, „da bo ta vert ' v enem letu tak kot je zdaj. Lani je bilo tu prav žalostno.*
,,„Da si tudi sem sam prijatel lepih cvetlic, se mi vender zdaj še vse bolj dopade, ko vidim, da se vam dopade. Ali tukaj v gradu ga nimam človeka, ki bi se z mano veselil in žalosti!. Regina ! — kraljica mojega serca, bodi ludi kraljica mojega verta in vsega kar imam; — kraljuj v mojem gradu.*
— 71 —
Ona pobesi solzeče oči, mu izmakne počasi roko, nič ne reče, le z glavo odmaje.
Dolgo sta oba molče sedela. Valentinov obraz se prav nič ni spremenil, Regini pa je bilo vedno težje pri sercu. Čez nekoliko uslane in gleda po cesti proti vasi, potom se zopet usede rekoč: »Starega očeta dolgo ni." Valentin na to nič ne odgovori in tako sla spet libo sedela, da se je Potokar pripeljal. Regina biti k njemu, se verze v voz njemu v naročje in " še preden je Valentin bliže prišel, je voz že zderdral iz njegovega dvorišča.
Proti večeru prinese potoški hlapec pisma na Valentina. On hitro razpečati in bere: Ljubi sosed! Regina je že nekaj dni nevesta mladega barona Siegeldorfa. Toliko na kratko, da se böte znali ravnati." Valentin se skor na glas nasraeja in misli sam pri sebi : O , Burja, tvoje modrovanje je puhlo, jaz svet bolje poznam. I
Valentin je bil zdaj spet zapuščen, kot nekdaj v Gradcu. Otožen je spet hodil po gozdih in po goricah — ali veselje je bilo preč. Spomnil se je na magnolijo.
Nekoliko dni pozneje ogleduje tersje v vinogradu in ko do verha pride, se vleže pod koščati oreh, vzame | v roko knjižico in se sili brati, ali ker vidi, da se siliti ' nič ne pomaga, verze bukve v stran in  postopa  za i svojimi mislimi.   Nehote so tudi oči šle za njimi, ter so med zelenim koščatiin drevjem poiskale streho po- , loškega gradu, v kterem so se zdaj mudile njegove ; misli.   Na levo in desno so se razprostirale lepe go- i rice, pod njimi zeleni'^.travniki in rodovitno polje in v ; kraju za bukovim gozdom se je svetil njegov na novo i pobeljeni grad.   Kako lepo je vse to, premišljuje sam pri sebi! Kako me je vse to še včeraj veselilo, kako sem i noč in dan mislil, kako bi zboljšal in olepšal svoje po- ; sestvo — zdaj me je pa vse minulo.   Zdaj mu je bilo i vse eno, ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele ali ne: njegovo domovanje, ktero se mu je spet tako prilju- i bilo,  se mu je na enkrat zdelo prazno, pusto in ža- | lostno — vse mu je bilo pretesno in njegovo serce si | je spet želelo širje meje.
Iz teh misel ga prebudi kočija, ki se je od Po-toškega grada po cesti peljala. Njegovo bistro oko je | kmalo spoznalo osebi, ki ste v nji sedele. Starši s sivim nizkim klobukom je bil stari Potokar in mlajši je ; bil baron Siegeldorf, Reginin ženin. Dolgo gleda za njima, in ko je zginila kočija, se prime za glavo: »Ali nisem podoben otroku, ki hoče le vse samo imeti, kar se mu dopade — ali viditi jo moram še enkrat, naj velja, kar hoče ! Reče in pobere svoj slamnik, si popravi ruto za vratom, skoči čez plot in po znani poti, gre proti gradu. Okoli grada je bilo vse tiho in okna so so svetile v zlatu zahajajočega solnca. Po kamnitih stopnicah gre v pervo nadstropje, prederzno prime za kljuko in stopi v veliko sobano. Na sredi je stala miza in na nji nekaj praznih in na pol polnih vinskih butelj. On se oberne na levo in pride spet v prazno sobo, že hoče stopiti v tretjo, kar obstoji na pragu. Rudeče zagrinjala so bile razpuščene in solnce je rudečilo sobo : na zofi je pa sedela Regina v beli obleki. Obraz je zakrila v blazino ali po njenem ihtenju soditi je britko jokala. Valentin obstoji sred sobe, milo se mu je storilo, ko vidi ljubez -njivo deklico v taki žalosti. „Regina!" jo pokliče z milim glasom. Ona na ta glas vzdigne glavo, pa se spel verze na blazino in še huje joka. Valentin stopi še bliže nje: ,Regina! jaz sem prišel le po slovo, po slovo
za vselej. Več se ne bova vidila. Bog ti daj srečo, ktero ti jaz želim." Pri zadnjih besedah se nagne čez njo in jo na čelo poljubi. Precej po tem si ona pokrije zopet obraz in joka, da bi si kmalo oči izjokala. Valentin se je še enkrat ozerl na ljubeznjivo podobo, potem je po perstih šel iz sobe.
Kb je prišel domu, je pisal Burjatu sledeče pis-
mice :
Ljubi prijatel! kar si ti meni o sreči govoril, ni res, ali saj za mine nima veljave. V kia<kem boš kaj več zvedel. Prosim te vzemi k sebi mojega strička Riharda, jaz romam k beli reki na grob Kazimirjev. Z Bogom! Spomni se časih
Tvojega
nesrečnega Valentina.
Drugo jutro pred solnčnim izhodom je obiskal očetov in materni grob, ozerl se je tudi na Marijno gomilo in ko je zlato solnce izhajalo, je še enkrat pogledal z verha na svoje milo domovanje.
Ah seje pod tujim nebom umirilo njegovo serce, ali je zatopil svoj spomin v slano morje? Je li našel na planjavah tuje zemlje sreče, ktere je zastonj iskal po dragah svoje domačije? Kdo ve?
Človek toliko velja, kar placa.
(Spisal J. Mencinger.) (Konec.)
VII.
Zadnji žrebelj in smerečico so pribili na streho Mickine hiše. Bila je nova hiša nar lepša v vasi. Imela je nadstropje, visoke okna, dvoje duri, obokano klet in znotrajne sobe in izbe so bile prav pripravno postavljene. Za hišo je bil hlev niži, kakor hiša, in snažen prostoren dvor je bil med njima. Malo tako lepih hiš je na kmetih, ker naši domači zidarji večidel ne znajo več kakor postavljati kamen na kamen, obris za hišo jim večidel daje gospodar sam, in kakoršenje gospodar, taka je potem hiša. Zato je tudi tako malo lepih in vkusno sozidanih hiš viditi. Okna so redko in gosto, velike in majhne vse vprek postavljene, včasi še celo v eni versti ne ; na lepoto in ravnomernost se ne gleda. Duri so postavljene, kjer si bodi, celo na voglu hiše sem vidil marsiktere. Ko se pa stopi v poslopje, je homalija še veča, povsod debelo zidovje, polno voglov in neporabljenih kotov, nikjer priličnega prostora. Pozna se, da Slovenci ne zidajo še dolgo: zidarji pa tudi še dolgo ne bodo tako umetni, kakor so postavim tesarji in mizarji. Prav čudno je res, da na tako okornem zidovju sedi tako lepo vezana tesarija in tako terdno ostrešje. S tem pa nisem hotel reči, da so vse kmečke hiše zidane tako okorno; nektere so clo umniše postavljene, kakor marsiktera Ljubljanska.
Vzrok, da je Mfckina hiša zala in pripravna, je bil pa edino le ta, da je Krucman, ki je zidarjem pokazo-val, kako in kaj naj zidajo, precej lepih hiš vidil; on je pa vse, kar je kje vidil, presojeval; kar je dobrega spoznal, je skusil tudi pri sebi vpeljati, in ni se mu škoda zdelo denarja in truda, ako je veljalo kaj zbolj-šali.   Tudi častilakomnost je moža gnala, da je v vsem
72 —
hotel biti pervi in vaščanom dajati dober izgled. Kako rad je Krucman sosede vodil po novih sobah, kako se je hvalil, ko jih je ogledoval, saj bile so njegova znajdba; pa tudi mnogo sladkih ur je mož upal v njih preživeti.
Ker je hiša popolnoma dodelana, je danes Krucman župana povabil, naj jo pride pogledat, in jo pohvali pri vinu, kterega  bota pila pri novi mizi.   Prijazno se pričkaje, sta sedela moža za mizo, kakor tislfe j večer, ko je ranjca Reza • Matevža od hiše odgnala. ' Pa ni se Reze spomnil ne Krucman ne župan, in nobenega kozarca nista izpila v njen spomin. Mica je vsa | zamišljena zraven mož sedela in predla. „Ali ti je všeč ! moja zidarija ?" jo vpraša zadovoljni oče. Hči klaverno odgovori : „Dopadla bi mi hiša, ako ne bi bila moja."
Jezno Krucman odgovori : ,;Kakor bi me v serce zabodlo, me zabelijo tvoje besede. Da moram imeti tako neumno, tako svojegjavno hčer! Kako veselile bi se druge dekleta, ako bi imele kaj takega !"
„Tudi jaz bi se veselila, in če se ne bom kmalu, se ne bom nikoli."
„Kmalo se boš. Danes se pripelje mesarjev Janez iz Ljubljane hišo in polje ogledovat, in če mi bo fant po volji, imamo čez stiri tedne poroko. To bo veselje!"
(^Žalost bo, oče. Serce mi bo pokalo, kedar bom mogla stopiti pred oltar s mc^-arjem; ako ne od-jenjate, ako mi ne daste več odloga, naj se spolni vaša volja i bodite vi zadovoljni in veseli, jaz naj pa žalujem, ker sem navajena."
„Neumno dekle, koliko križa imam s tebo! Vsa družina, celo vsa vas se ravna po moji volji in pameti.   Ti pa delaš, kakor bi moja hči ne bila."
Na to Mica odgovori: „Ljubi oče! krivo me sodite, ker ljubezni ne poznate druge, kakor do premoženja. Vaše serce se nikdar ni ogrelo za kaj boljšega ; vi nikoli niste bili mladi. Dajte mi vaše merzlo serce, in z veseljem bom spolnila vašo željo. Dokler mi pa to serce v persih bije, bom nosila v sebi staro ljubezen in obljubljeno zvestobo; strah in up bota edina občutka, ki se bota v njem verstila. Kako bi mogla verlega Matevža pozabiti! Vedno mi je živo pred očmi, posebno tisto jutro, ko sva slovo jemala; on jo šel na Laško, jaz domu. Britko sein jokala, on me je pa tolažil. „Tvoje solze, je djal, se bodo ksnalo v smeh spreober-nile. Najina težava bo le kratka skušnja. Za vekomaj naju sreča ne more zapustiti, ker ničesar nisva kriva." Tako je djal, in obrisala sem si solze. Upam, da tako blagega serca ni kroglica zadela. Prišel bo Matevž nazaj in ž njim veselje. Zame pa ni druge ljubezni in druzega veselja, kakor on. Kako bi mogla v zakon jemati druzega moža; kako bi me pekla vest, kako serce bolelo? In če Matevž pride nazaj, kaj bi mislil o meni? Nar bolj zaničljiva stvar mu bom na celem svetu, mislil bo, da sem ga tudi jaz obrekovala in cernila, in mu hinavsko iz rok iztergala namenjeno ded-šino. Ko je šel na Laško, ni imenoval svojega, kakor edino moje serce ; kaj bi počel, ako najde tudi to drobno
serce po izneveri druzemu prodano..... Ako nočete
krivi biti nesreče dveh sere, dovolite mi odlog, da zvem, ali Matevž še živi; morebiti je srečen, in tudi bogat, oče ! Ako pa reven pride, ne glejte toliko na merzli denar, ampak premislite, da je zadovoljnost in ljubezen v revnem zakonu več vredna kakor vsi miljoni."
Krucman se za tako govorjenje ni zmenil veliko. To je prazno blebetanje, je djal. „Pa da bo konec pre-
pira in dolgih besedi, ti obljubim, da te bom Matevž« dal, in raji kakor druzemu , da ti voljo spolnim , ako pride nazaj, in toliko denarja prinese, kakor bi jih imel mesarjev Janez; ako ima tudi sto ali dve sto manj, bom skozi perste pogledal. Denar, Mica, denar je perva reč. V nar gorkeji ljubezni zmerzneš brez denarja. Kjer je denar, tam je sreča, kjer ga ni, reva in nadloga. Zdaj mi pa molči o Matevžu, da me ne vjeziš." ,
Komaj je Krucman besede izgovoril, stopi v hišo mesarjev Janez iz mesta. Mici namenjeni ženin. Razveselil se je Krucmanu obraz, ko je roko stisnil čver-stemu mladenču; pasadil ga je zraven sebe in mu pomolil polno kupico, da sta terčila Mici na zdravje. Pogovarjati so se jeli možje o mnogih rečeh, o hudih časih, o dragini, ki kmalu vtegne pritisniti, o negotovem pričakovanji ponovljene huje vojske; in tudi na mnoge gospodarske reči je speljal Krucman namenjenega zeta, da bi natanko spoznal njegovo pamet in zgovornost. Ni mu ravno vse dopadlo, kar je mesarjev sin govoril; pa upal jo Krucman, da ga v kratkem izuri in mu odpre pravi pogled v vsako reč, kar zdelo se je možu, da je mladeneč prebrisane glave. Povedal je mladeneč tudi mnogo novic iz mesta, pozdravila je prinesel od Krucmanove Lenke, ki je v mestu omožena; rekel je med drugimi tudi, da jo pripeljal v vas nekdaj-nega papeževega vojaka, kteri ima nekaj znancev v vasi, ] ki jih hoče med potjo obiskati. Mico so te besede veselo ganile. Več ni mogla mirno sedeti ; zdaj skozi to, zdaj skozi uno okno je pogledovala ; in nit se ji je tergala med persti. Samo Krucman je to zapazil in spoznal, kaj pomeni. Zamislil se je mož, ko sta se župan in ¦ mladi mesar pričkala o laških homatijah in o kratkem < boju, kteri je Sardinskemu kralju prisvojil novo lepo in veliko deželo.
Nista še pričkanja dognala, in zmagala ni nobena nasprotnih misel, ko Krucman moža povabi, na polje i stopiti, da se bo pred mrakom moglo vse obravnati.
Ko so možje odšli, je Mica kolovrat popustila, in pred I oknom stoje je prepevala napeve priljubljenih pesem. Ni dolgo stala pri oknu, ko vidi papeževega vojaka počasi stopati proti hiši.   Večkrat je postal na cesti, kakor bi se ne upal naprej, in kedar je glavo povzdignil in se ozerl proti belemu poslopju, mu je solzica zaigrala v očeh. Koj ga je Mica spoznala ter skočila skozi vrata, in ; preden se je vojak spregledal, mu je oklenila nježne ! roke okoli vrata.   Mica ni mogla govoriti, pa nar lepša I solzica, solza veselja, je razodela, kaj čuti njeno serce. I V hišo ga je peljala, ga za mizo posadila.   Ko Matevž : vidi nalite kozarce na mizi, z začudenjem vpraša, kaj to pomeni?
.Prodajajo hišo in moje serce.   Ravno prav si prišel, da  si boš rešil hišo in mene.   Jeli, da se ne j bova več ločila?" pravi Mica.
j .Upam, da ne, ako Bog hoče in ti.   Kaj pa oče,
'i so zdravi, in še tako terdi ?"
I ,,Oče so dobri in omočila jih bova.   Kmalo bodo
prišli s polja.   Ali si lačen in truden?"
„Nisem lačen in truden, ampak vesel ne morem I povedati kako. Ti si pa tako obledela, kar te nisem i vidil, si bila mar bolna?'
,,Žalostna sem bila, pa kmalo bom zopet živa in rudeča.'
Zdaj so pa možje v sobo stopili. Krucman ni nar manj osupnil.   Stopil je k mizi in roko je podal Ma-
-   73   -
tevžu; pa stisnil mu je ni: „Ali si še živ Korobalde?" ga vpraša.
„Boij kakor poprej," odgovori Matevž.
„Ali si kaj veliko Lahom glave posekal?" zopet Krucman vpraša.
„Jaz sem bil miroljuben, mesarjenje sem drugim prepustil. Navduševal sem kerdelo z vinom in žganjem, in moč sem jim dajal s pečenko in klobasami ; ker bil sem branjavec pri vojakih!"
»Ker imamo ravno čas, povej nam kaj od vojske," zopet Krucman veli.
,Vi imate čas, jaz pa ne. Povest svojega vojskovanja bom povedal drugikrat ali pa nikoli, ker drugam bom potoval, ako se zdaj kaj druzega ne. zmenimo."
Krucman je dobro vedil, kaj Matevž želi, pa kot je mož bil nejevoljen, vendar ni hotel, da bi Matevže v a obveljala. „Mi tebi nimamo veliko povedali," je djal, „kar bi bilo besede vredno, saj si že vse v kerčmi zvedil. Od Laškega , od te čudne dežele, od tistih homatij in bojev boš pa vsaj nekaj povedal."
„Zdaj imamo mir," odgovori Matevž. „Govorimo o druzih rečeh, o novih hišah in možitvah."
„To je prav," pristavi župan, „od ženitev se menimo.   Matevžu, vem, je to nar bolj všeč."
„Tudi jaz sem te misli", pravi Krucman, toda menim, da so siMatevževe in moje misli v marsičem nav-križ. Tukaj mesarjev Janez iz mesta je prišel zemljišče ogledovat, in če gre vse po redu, mu precej Mloo zaročim."
Zdaj se Mica oglasi, ki je zraven Matevža sedela: „Rada bom vzela v zakon moža, ki ste mi ga nekdaj hvalili. Večkrat je šel memo naše hiše, vi ste pa s perstom nanj kazali, rekoč : „Viž Mica, tak mladeneč je zate." Veste še, kdo je bil? Jaz sem ga izbrala po vaši volji. Ne vein kako, da ste to pozabili tako hitro, in pripeljete novega ženina v hišo, ko je stari pohvaljeni vernil se čverst in zdrav." —Krucman je na to z glavo kimal, in beseda se mu je poderla na jeziku. Mesarjev sin iz mesta je pa nekako ošabno spregovoril, da ž njim pogoji zakona niso še določeni, in tudi dota, ki jo Krucman misli pridati, se mu zdi premajhna, ker posestvo ni tako veliko, kakor ga je pričakoval.
Krucman na to odgovori : „Ljubi moj Janez iz mesta! ti pač malo poznaš vrednost zemlje na kmetih. Če hišno posest prav ceniš, in mojo doto prišteješ, boš dobil premoženje, ki ga mestna gospodična ne prinese sinu mesarjevemu. Pogoji, se ve, da niso gotovi, pa v zakon le tudi ne silim. Bog varuj! To ti pa povem, da take neveste, kakor je Mica , ,ne boš dobil nikjer, če si ravno mesarjev sin iz Ljubljane."
Mesarjevemu sinu so se te besede zamerile, za-rudel je v obraz, in nič ni spregovoril. Matevžu je Krucman pa tole povedal : „Razložil sem ti že enkrat, kaj mislim od tvoje ljubezni do Mice, Djal sem, da mož in žena morata imeti primerno premoženje; in da nikakor ne gre, da bi mož zajedal premoženje svoje žene. Rekel sem ti, da bi ti Mico prav z veseljem pustil, raji kakor drugemu. Pa pomisU, da si reven; ona pa bogata, to ne gre vkup. Ljubezen brez denarjev je nesrečna neumnost. Zdaj ti pa Mice ne morem dati, tudi zavoljo poštenja ne. Od tistega požara sem te ljudje hudo sodijo, in tudi zavoljo tistih tri sto goldinarjev te nimajo preveč v časti."
.Kako čudni so ljudje," odgovori Matevž. .Tisto noč, ko so ranjka teta pogoreli, sem bil v Ljubljani celo noč na ženilvanji nekega jermenarja. Povej, Janez, kako sva plesala.   Tudi Mica je bila zraven."
„Da presneto bodi," odgovori mesarjev sin," dosti sem bil slep, da nisem že takrat zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala, mene se je pa kar ogibala."
„Zakaj mi tega nisi povedala?" naglo Krucmaa Mico vpraša.
„Prisegla sem Matevžu, da bom o tem molčala pred vsemi ljudmi ; drugači on ni hotel na ples, ker sle ga bili ravno listi dan tako hudo svarili, in mu prepovedali z mano govoriti."
„Zato, Matevž, te prosim odpuščanja," pravi Krucman. »Kaj pa je z bankovci? Ljudje pa menijo, da si jih ukradel sam sebi."
^Bankovce sem včeraj dobil nazaj. Dacar, ki ga dobro poznate, pa v Ljubljani sedi zavoljo tatvine."
»Ali dacar? Ne bil bi verjel. —Tri sto goldinarjev tedaj imaš, pa to je vse premalo za mojega zeta/*
Zopet se Mica oglasi: »Oče in župan in oba se spomnita, da so teta Reza na smertni postelji blagoslovili najino ljubezen, in mi rekli, ako Matevža ljubim, naj mu premoženja darujem, kar hočem. Ako bi jaz to storila, kako radi bi me potem omožili, z Malevžem. Mislim pa, da se bole poprej omečili. Matevž je reven, pa je čverst, priden in srečen; čez vse to ga pa jaz tudi ljubim; in hiša ima dosti premoženja za oba. Saj ne prosim vaše dote, ampak dovolite mi samo to, da s podedovanim premoženjem smem vzeti tudi ženina, kte-rega so mi ranjka dobrotnica blagoslovili na smertni postelji.
Rad bi povedal, da je Mica pri teh besedah očeta objimčkala in božala, pa to na Kranjskem ni v navadi. Proseče je Mica stala pred očetom; oče je pa molče pred se gledal.
„Kaj bi premišljevali, oče!" Matevž spregovori. »Obljubili ste mi. Mica, ako vam naštejem dvanajst sto svojega denarja. Niste mi tega zastonj rekH. Zapisal sem se v Laško armado, samo zato, da sem mogel v vojski hitreje dobiček delati. Ker sem kupčije bil vajen, in ni bilo druzih barantačev pri naših vojakih, sein srečo imel veliko. Tukaj imate več kakor dvanajst sto cekinov. Izgovoril in položil je dva težka žakeljca pred Krucmana. Krucmanu je pa ogenj šinil v obraz. Veselo je stisnil Matevžu roko, rekoč: »Jaz sem mož beseda, ti si pa moj zet.... Mica, teci po maler v zelnik, naj pridejo Matevža gledal. Danes se ne bo več delalo} ampak Matevža bomo poslušali, in pili v njegovo zdravje. Vsa vas mora vediti, da smo veseU!"
Repate zvezde.
(Spisal A. Müllner.) (Konec.)
če repato zvezdo ali s prostimi očmi ali z daljnogledom bolj na tanjko ogledujemo, zapazimo večidel pri vsaki okroglo bolj svitlo glavo, katere se pri raznih zvezdah mnogoobličen rep derži. Rep je večidel od solnca obernjen, le malo kdaj proti solncu sega in imenovali so nekdaj perve repale, tepa bradate zvezde. Zdaj se vse zovejo „repate" in tudi tacih bomo ome-
— 74 —
nili, ktere so po njih naravi pravi kometi, čeravno nimajo repa. Glava repatih zvezd se v sredi vselej naj bolj sveti in imenuje se ta kraj jedro. Rep je podoben svetlemu traku, ki se glave derži. Podoba njegova zamore imeti razne oblike. Ali je raven ali kriv, ali je skoz in skoz enako širok, ali je proti koncu širji ali oži.
Kar pravo naravo repa in glave zadene, drugega ne moremo reči, kakor to, da sta zlo zlo zračna in zgodilo se je po tem takem, da se je ravno tista zvezda v malo urah, ako se je zopet vernila, tako zlo spremenila, da je ni bilo več po podobi spoznati.
Rep in glava sta, kakor sem že omenil, tako zračna, da se večidel naj manje zvezde skoz nje vidijo, Vodena megla je vsakemu znana, in ako je količke gosta, se na deset korakov ne vidi skoz njo: skozi rep kometov se pa zvezdice vidijo, čeravno je večidel veliko tisuč milj debel in včasih neizrečeno dolg, kakor pri zvezdah leta 1680 in 1811, pri kterih je bil rep tako dolg kakor je daleč zemlja od solnca, to je 21 miljonov milj.
Ker je rep vselej ob krajih bolj svetel, kakor proti sredi, menijo zvezdogledi, da ima podobo cevi, in lahko je zapopasti, da je tedaj pri kraju gostejši, kakor na votli sredi.
Znano je veliko veliko repatih zvezd in veliko sto in sto se bi jih lahko naštelo iz starih zapisov; ali «ceni zvezdogledi se le s tistimi pečajo, katerih tek se jim po zapisih prerajtati da. Ali naši pobožni predniki niso v svojem strahu časa imeli premišljevati in ogledovati sledi takih zvezd, so raji molili in prosili, da bi Bog kmalo neukrotno pošast z neba pahnil. Sami Kitajci se niso bali tih božjih šib, in so jih bolj natanjko zasledovali, in po Mantualinu, kitajskem zvezdogledu, so naši zvezdogledi pota več prejšnih zvezd izrajtali; tacih zvezd z zrajtanimi poti se šteje okoli 140.
V sledečem kazalu so sestavljene po stoletjih sploh zanazene in ffotovo omeniene renate zvezde :
Vidi se, da v zadnjih dveh stoletjih se je število repatih zvezd zlo zvikšalo, ker se zdaj prostim očem nevidljive zvezde z daljnogledi zapazujejo. Prerajtali so zvezdogledi, da število repatih zvezd je nezmerno veliko, in ako rečem, da se jih naj manj 500.000 ceni, je to tako verjetno, kakor da se zavolj silovitih daljav le malokdaj ktera nam prikazuje, zemlji se približevaje.
Med vsimi temi pa le poznamo pri štirih pota tako na tanjko, da vemo v koliko letih se spet vračajo in te štiri so: Enke-jeva, Biela-jeva, Faye-tova in H alle y-ova. Ime so dobile po zvezdogledih, ki so jih našli ali njih pota zrajtali.
Sučejo se namreč te repate zvezde v elipsah ali potegnjenih krogih okoli solnca v večletnih dobah tako, da se mu enkrat bližajo in potem zopet oddaljujejo. Gori imenovane pa potrebujejo v doveršenje svojih potov : Enke-jeva S^,« let, to je 3 leta, 3 mesce in 22 dni; Biela-jeva let; Faye-tova 7% let in Halley-ova 76 let in 1 mesec. Naša zemlja doversi, kakor je znano, svojo pot okoli solnca v enem letu, ter se s hitrostjo 4 milj v sekundi naprej pomika. Ali veliko veča množica teh lepih stvari S(3 po vebko daljih potih pomika: tako potrebuje Iep;i zvezda leta 1811 po Ar-gelandrovem računu 3065 let, strašno velika zvezda leta 1680, po Enketovem, 8800 let, da doversi svoje pota. Odmikajo se tedaj perva 21 in druga 44krat dalje od solnca, kakor je planet Uran od njega oddaljen; to je 8400 in 17600 miljonov milj. V take nezmerne daljave gospodari še solnce, s svojo močjo vladajo njih pota. Ali pomikovala se je tudi zvezda leta 1680, ko je bila solncu naj bliža, 53 milj v sekundi, tedaj 13krat; hitreje, kakor naša zemlja, in ko je bila naj dalja od solnca, komaj 10 čevljev v ravno tistem času.
Tako neizmeren je naš svet, proti kateremu je naša zemlja le prah. In kaj je človek proti zemlji —. zopet prah, — ah v tem prahu se vnemajo žarki uma, kteri segajo od stoletja do stoletja v vece daljave, v neizmerniše globočine in višine, in že so dosegli kraje, kamor solnčnih žarkov luč več ne sveti.
Kar velikost glav repatih zvezd zadene, se more reči, da so zlo neenake: široke so med 3600 in 225000 geografičnimi miljami.
Zgodilo se je že, da se je repata zvezda v dve razdelila, kar se je Biela-jevi primerilo. Obe zvezdi sle se potem vštric pomikale leta 1846, kakih 41 tisuč milj saksebi. Leta 1852 ste bile zopet obe zvezdi vi-diti ali zdaj že 326 do 352 tisuč milj saksebi.
Uprašal bode zdaj marsikteri mojih bravcov : Kaf,. so tedaj vender repate zvezde? Kakošna je njih so-, stava? Ali reči moramo: Ne vemo!
Le to je gotovo, da so vse zračne, po sebi svetle, čeravno nekoliko luči tudi od solnca sprejemajo, in veliko veliko tanje sestave, kakor naj tanji dim ali naj redkeja megla na naši zemlji. To je uprašanje, kteremu le ta odgovor dati zamoremo, in da bo gotovo še dolgo dolgo terpelo, preden se bode dalo kaj bolj gotovega odgovoriti. Skleniti hočem ta oddelek s pravljico, ktera se od slavnega Mairana, učenega tajnika akademije parižke, pripoveduje :
Prišla je namreč nekega večera dvorna gospa na zvezdoglednico in Mairana med drugim popraša : Prosim, gospod, ali bi mi hotli povedati, kaj pomenijo ma-roge na planetu Jupiterju? — Ne vem, odgovori kratko slavni zvezdogled. — Zakaj, vpraša gospa dalje, je Saturn edini planet z obročem? — Ne vem, se zopet glasi odgovor. — Čemu, vpraša dalje žena oponosno, je tedaj biti ud učene akademije? — Odgovor vediti: — ne vem.
Še to naj opomnim, da je kralj danski Friderik IL zlato svetinjo napravil, katera naj se podeli vsakemu zvezdogledu, ki ima srečo novo repato zvezdo zaslediti. Kinčana je svetinja s podobo kraljevo in z imenom zvezdo-gleda, ki jo je zaslužil, z napisom latinskim: ,Nec frustra signorum obitum spectamur et ortum." (Znaminj nebeških zastonj ne zremo izhoda in zatona).
75   —
Ostane nam zdaj še odgovorili na uprašanje : ali bi bilo mogoče, da se kaka repata zvezda v našo zemljo zaleti, in kleri bi bili nasledki?
Strosili so večkrat, ako se je kaka repata zvezda; bližala, postopači,  da ta ali una bo v našo zemljo za-V   dela in potem, gorje ! Našli so se ljudje, ki so jim verjeli in vsi obupni konec sveta pričakovali.
Ali mislimo si vender, da bi srečala ropata zvezda s svojo glavo našo zemljo na njeni poli in torcila bi se potem, ž njo skupaj.   Kaj bi se zgodili moglo?
Kakor sem že omenil, predirja naša zemlja 4 milje v sekundi in ž njo se vse, kar je na nji, morje in zrak z ravno tisto hitrostjo naprej pomika. Ako bi tedaj zemlja v kako drugo zvezdo zadela, se bi morala hipoma ustaviti; ali neizmerno morje moglo tako hitro vstavili, temuč planilo bi s strašno močjo čez suho zemljo in v malo trenutkih bi vse suho le eno jezero postalo. Da bi moralo tako bili, vsakdo vidi, če skledo polno vode hitro naprej pomiče, in jo hipoma ustavi; kako bo voda čez skledo plusnila.
Ali bi pa kaj takega se zgodilo zemlji, če bi s^ z repato zvezdo skup terčila? Reči moramo za gotovo, da ne. — Ne zemlji se je bati zračnih repalih zvezd, temuč tem naše zemlje. Potegnila bi jo zemljo nase in zdelo se bi nam, kakor da bi redka svilla megla nas zagernila, skoz ktero bi pa zvezdato nebo tako natanjko vidili, kakor ga zdaj. In zemlja se bi sukala naprej in naprej, kakor se suče neizmerne čase !
Je pa tudi v resnici mogoče, da bi se kterikrat repata zvezda vergla na zemljo? Da — mogoče je in clo zrajtalo se je, kako in kaj.
Opomniti moram tukaj, zakaj bi to mogoče bilo. Suče se namreč zemlja skoraj v krogu okoli solnca, repale zvezde pa v elipsah tudi okoli solnca, zgodi se tedaj včasih, da se pot zemlje križa s potjo repate zvezde; tedaj je le na križpolju mogoče, da se zade-nele in to le tedaj, ako obe v enem trenutku pridete v taisti kraj. Skazal je pa račun, da zmed 280 miljo-novkrali se le enkrat zgoditi more, da bi se zemlja z glavo repate zvezde torcila; in da med ravno toliko-krali 10 do 20 krat v rep zadela: tedaj ravno tako, kakor da bi človek izmed 281 miljonov pšeničnih zern eno ali 10 ječmenovih mahoma zagrabiti hotel.
Vidili smo tedaj kako bedasto in človeškega uma nevredno je, ako se ljudje repatih zvezd kakor hudo-delnikov in pošasti boje, katerim pa uiti ne morejo, in le lepe in čudovilne stvari neizmernega svela s strahom in trepetom ogledujejo.
Vidili smo, v kakšne zmote in nespametne misli je ošabni človeški um zagazil, iz katerih ga le prava omika izpeljali zamore. Temne in žalostne čase je prestal ali s svojo močjo se je po tisučlelnem spanju zdramil in dirja proti luči omike, katere pravo pot je nastopil in s katere ga nobena moč svéla več odpravili ne more. Vrinile so se mu globoko v serce korenine praznih ver, katere pulili in trebiti se je še le pred nekoliko stoletji s plugom pameti, z brano naravoslov-skih učenost začelo, in veselo že kali in rasle žlahtno zernje resnice na rodovitnem polju človeštva.
Besednik.
Iz Gradca ll. junija. — G. Krek. — Šolsko leto se že koncu bliža in vprašanje, ki se vsacema vriniti mora, je: Kako bomo pričeli prihodnje? Ali se bomo še deržali starega kopita in vergli slovenščino pod klop, ali ji bomo dali veljavo, ki ji gre po pravici? Kdor resnico ljubi in pravično misli, mu bo zadnje gotovo bolj po všeči memo pervega. Ako pa hočemo slovenščini dati veljavo v šolah ia menimo, da mora biti od zdaj uČni jezik, se nam je treba podvizati itt vse storiti, kar nam je potrebnega, da bomo spodobno vmestili slovenščino v šole.
Troba nam je naj bolj knjig, ki bodo nadomestovale sedanje. Kar tiče te reči, si skoro ne upam druzega svetovati, kot to, kar je že nekdo pred mano omenil, da bi se umni možje berž ko berž snidili in se posvetovali o tej zadevi. Toliko pa vendar tu opomnim, da možje, ki se bodo spisovanja knjig lotili naj bi skušali urno dogotovlje-vati dela, da jih bodo učenci urno dobili. Zavernil bi me kdo, da bodo po . takem knjige, ako bodo v naglici spisane, poraankljive. Tudi jaz temu pritegnem, ali odgovoriti moram, da tako potrebne reči ne smejo čakati odloga. Pogreški in pomankljivosti, ki se lahko in se bodo zdaj vrinile, bi se dale potem spet popraviti, ali pa knjige čisto predelati, ko bo treba novega natisa. Svetovati bi tedaj bilo, da bi se pervie tiskalo manj iztisov. To bi bilo dvakrat koristno ; natiskovanje bi se urno odce-dalo ia popi-ej bi bilo treba nove izdaje. Svetovalo se je nekje, da bi učenci prejemali knjige po polah nasproti, da bi jih imeli poprej. Ta misel je sicer dobra, a ni praktična. Govoril sem z zvedenimi možmi in pravili so mi, kako počasno se odccdajo knjige, ki jih natiskovati daje miai-sterstvo. Da bo pri šolskih knjigah ministerstvo posker-belo izdajanje, ni dvomiti ; vsaj je to bilo tudi do zdaj takd in se še ni predelalo. Zgodilo bi se tedaj, da bi bilo že konec leta in učenci bi imeli pol dela ali pa Še toliko ne. Res da mi spet lahko kdo odgovori, da je bolje imeti nekaj kot pa nič. Na to bi jaz svetoval, da bi bilo naj bolje, ko bi se gospodje lotili težkega posla tako, da bi razkladali nekaj časa predmete po svojih rokopisih, ki so jih sestavili. Saj morajo pisati dijaki razkladanja in potem je gotovo vse eno, ako jih v tem jeziku pišejo ali v unera.
Kar tiče knjig, imam Se nekaj omeniti, kar se bo pa tudi že tako zgodilo. Knjige morajo biti spisane vse v enem pravopisu, da razne oblike ne bodo motile in delale zmešnjav med dijaci. Pravijo, da je le duh, ki oživlja, in, da na oblike ni paziti. To pravijo tisti, ki nemajo tenkega ušesa, ali jaz in veČina misli z mano vred drugače. Pisatelji šolskih knjig se bodo morali odvaditi starega kopita, in poprijeti se nove pisarije, ki je edino prava.
Druga ravno tako važna reč je pa: Kako bodo učili na naših gimnazijah domači jezik od zdaj. Kako se je do zdaj godilo je znano in nespametno bi bilo, ko bi ta naštel vse grehe, ki smo jih storili. Da materinščina ni bila to, kar bi morala biti, ste vzlasti dve reČi krive. Perva je, da do zdaj ni imela prave veljave; druga, da so jo dostokrat razkladali možje, ki so jo kot rojeni Slovenci znali le praktično in ne, kar je bolj potrebno, tudi teoretično. Tako se je vsaj godilo v Ljubljani, kar nam je znano iz lastne skušnje, sosebno kar je odstopil ranji Metelko. Slovenščina je bila hudo razcepljena vČasi na pet in še več učiteljev, in le v zadnjih dveh razredih je bila to, kar bi bila morala tudi v poprejšnih biti.   Do zadnjih dveh
-  76
razredov, je lahko vsak izvozil, da le ni pozabil tega, kar je prinesel iz očetovega doma. Ni bilo treba druzega znati, ko nekoliko brati in prevajati na nemški. Narodnemu jeziku se je tedaj skoro tako godilo kot francoščini ali tali-janŠcini. Da se pa ne zamerim, noram vendar opomniti, da tudi tu velja: „NuUa regula sine exceptione." Učili so tudi v nižih razredih gospodje domači jezik, ki so mu vedli dajati pravico in s samo prestavo niso bili zadovoljni. Da se spet vernem. Ko je človek tako celih šest let dolgi čas prodajal in se le v prestavi vadil, je prisopihal potem v sedmi razred. Tu se je še le začelo pravo učenje. Ali nemogoče je zidati na terbljeno podlago. Zato je pa bilo tudi dostokrat sereno prizadetje g. Marnovo zastonj, ker ni bilo korenin, ki bi poganjale. Trudil se je z duŠo in telesom ves vnet za materinščino ; razkladal je zraven staroslovenščino, in pozabil tudi ni domačega slovstva. Vse to bi se bilo kaj izverstno prileglo, ko bi bili dijaki, ako drugod ne, vsaj v slovnici doma. Ker so pa poprejšni gospodje s slovenščino mačehovali, je bilo tudi pri marsikomu vse brez koristi, ker se niso mogli lahko z najpo-trebnišo rečjo pobratiti. To so čertice, ki sem sijih sam nabral na ljubljanski gimnaziji, ki je v sercu slovenske zemlje. Iz tega se da posneti, da bo treba v prihodnje drugači oberniti. Lo takrat se bodo dijaki spešno učili slovenščine, ko se bode jela razlagati sistematično, in ko ne bo na toliko dostokrat puhlih kosov razcepljena. Da se slovenščina uči sistematično, je tako potrebno, ko pun-eica v očesu. To je moje domaČe mnenje v tej zadevi* kterega nobenemu nočem posiliti, ga pa vendar vsemu občinstvu za prevdarek prijazno ponudim. Ako ima kaj dobrega, me sereno veseli, ako pa ne, sem saj sprožil reč, ki je za nas zdaj tako važna.
CfCt slovenske poeiije. S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne inrealne sole. Na svitlo dal A. Janežič, c. k, učitelj na viši realki v Celovcu. — Pod tim naslovom je ravno kar zagledala beli dan nabera slovenskih poezij, nabranih po livadah domaČega pesništva. Namenjena je posebno odrašČeni mladini po gimnazijah in realnih šolah, naj ji ogreva serce za milo domovino in sladko materno besedo in jo navdušuje za vse, kar je lepo in krasno. Saj je poezija tako rekoČ ključ do mladostinega serca. ¦— Cela zbirka obsega 100 večih ali manjih pesem od 32 različnih pesnikov, da se je od najboljših pesnikov, kakor so: Cegnar, Koseški, Levstik, Potočnik, Prešern, SvetličiČ, Valjavec, Vilhar in Vodnik — največ pesem v zbirko vzelo, se samo po sebi razumeva. Izbrale so se pa samo take, ki so doversene po oblici in po njih zapopadku odraŠčeni mladini primerne. Vse tiste mesta, ktere bi utegnile žaliti nežni mladostni cut, so se vestno odstranile ali prekrojile, kakor na primer v „Kerstu pri Savici" dve strofi. Pesmam je tudi pridjan poduk o pevskem zlogu in o vseh pesniških izdelkih, prav kratko, pa vendar za podlago šolskega nauka dosti obširno načertan, da je veČ prostora za poezije ostalo. V dodatku je pridjanih tudi nekaj poezij iz hervaškega slovstva od Gundulića, Gorgjića, Palmotića, Kanavelića, Mažuranića, Preradovića in St. Vraza in pa kitica serbskih prislovic, s cirilskimi pismeni natisnjenih, da se naša mladina polagoma tudi hervaŠČine in cirilice privadi, da postane vgodna za jugoslovensko vseučilišče, ki se v bližnjem Zagrebu utemeljuje.   Oprava cele knjige je prav lična in
i vkusna in Šteje 120 strani drobnega, pa vendar za oko I dobro razločnega natisa v osmerki. Ceua ji bo po vseh : bukvarnicah 70 nkr,
! S prihodnjim polletjem začneta v Celovcu dva
; nova politična časnika izhajati, eden podnaslovom ,.Zei-tung für Kärnten", drugi pa pod naslovom ,.Stiininea aos Innerösterreich", Beiträge  zur Durchführung I der nationalen, kirchlichen und politischen ! Freiheit und Gleichberechtigung.    „Zeitung für I Kärnten"   bo vredoval g. dr. A. Hussa, znan po svoji j polemici zoper  slovenščino;   „Stimmen  aus Inner-i Österreich" pa naš sloveči rodoljub in neprcstrašeni I borivec za narodne pravice slovenskega naroda, g. duh. I svetovavec Andrej E in spiel er.   Ta periodični list I se bo, kot organ vseh Slovencev, z možko in krepko besedo ! poganjal za djansko izpeljavo po cesarski besedi obljub-: Ijene enakopravnosti.   Prinašal bo a) obširne razprave o ! didaktičnih in narodskih, o družbenih in upravuih, o cer-I kveuih in političnih zadevah; b) pregled imenitniših slovenstvu sovražnih sestavkov po nemških Časnikih in njih pojasnovanje ; c) Čertice najzanimiviših posvetovanj deželnih zborov in deržavnega svetovavstva ; d) izvirne dopise iz vseh avstrijanskih dežel in e) kratek pregled imenitniših političnih  dogodb.   Izhajal bo ta za nas Slovence pre-imenitni Časnik v zvezkih po 4 pole v osmerki.  1. in 2. zvezek izideta 1. avgusta in dalje vsako peto nedeljo eden, da jih pride do konca leta Šestero na svitlo.   Naročnina za 6 pervih zvezkov iznaša v Celovcu 2 gld., s poštnino vred pa 2 gld. 50 nkr.   Ne dvomimo, da se bo razširil ta Časnik po vseh slovenskih deželah, posebno pa po mestih in tergih, kjer šteje slovenščina še toliko nasprotnikov, ki jo le zato sovražijo, ker ne poznajo slovenskih prizadev. Prepričani smo si,  da postane ta periodični list verno glasilo vseh naših želja in potreb in da bo s časom sebi in slovenščini prijateljev pridobil tudi v tistih krajih, kamor v slovenščini pisani časniki ne zahajajo.   Naj pride Čast. g. rodoljubu iz vseh strani prav obilno podpornikov na pomoč! Naročila se pošiljajo vreduiku samemu ali Leonovi tiskarnici v Celovcu.
Povabilo na naročbo.
Kakor doslej bo prinašal „slov. Glasnik" tudi v prihodnjem polletju  razno lepoznansko blago v vezani in I nevezani besedi za poduk in kratek čas.   Izhajal bo kakor doslej dvakrat v mescu s prilogo „Maria Stuart", ki jo i bomo od 15. julja naprej vsakemu Glasnikovemu listu pri-; devali, da se prej cela (14 pol) čast. gg. naročnikom v roke : poda.   Prizadevali si bomo iz vseh moČi, da se Glasnik I čedalje bolj prikupi svojim bravcom in marsikaj lepega in i zanimivega imamo že pripravljenega za drugo polletje. ; Samo prosimo, da^a častiti gg. domorodci s prav obilnimi ¦ naročbami podpirajo.   Polletna naročnina iznaša 1 gld. . 50 kr. s poštnino vred.   Naj se nam kmalo poslati blagovoli, ker bomo zavoljo previsocih stroškov, ki so v poslednjih mescih skoraj za tretjino poskočili, samo toliko I iztisov napravljati dajali, kolikor se naročnikov oglasi, i Sicer bi marsikomu poznejih naročnikov,  kakor se je ; zgodilo pervo polletje, z vsimi listi postreči ne mogli, j Kdor želi naŠ list o šolskih praznikih kam drugam
dobivati, naj nam to vsaj do konca julja naznani. V Celovcu 15. junija 1861.
V r e d n i š t v o.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.i