Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.- lir
Spediz. In abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Če sestradanega psa nakrmiš in neguješ, te ne bo nikoli ugriznil, to je tudi razlika med psom in človekom.
MARK TW Al N
Leto XIII. - Štev. 19
Trst - Gorica, 1. oktobra 1959
izhaja 1. in 15. v mesecu
SESTANEK EISENHOVVER-HRUŠČEV JE DOSEGEL SVOJ NAMEN
Pogajanja med Vzhodom in Zahodom se bodo nadaljevala
Ministrski predsednik ZSSR Nikita Hruščev in predsednik Eisenhower sta si iskreno izmenjala misli v Camp Davidu. Med nekaterimi teh razgovorov so se državni tajnik Herter in sovjetski zunanji minister Gromiko ter drugi fukcionarji o-beh držav udeležili razgovorov.
Ministrski predsednik ZSSR in predsednik ZDA se strinjata v ugotovitvi, da so bili ti razgovori koristni za pojasnitev medsebojnih stališč o nekaterih vprašanjih. Namen teh razgovorov ni bil pogajati se o vprašanjih. Vendar se upa da bo izmenjava misli prispevala k ustvaritvi boljšega razumevanja njih smotrov in medsebojnih stališč in bo s tem omogočila nastop pravičnega in trajnega miru,
Ministrski predsednik ZSSR in predsednik ZDA se strinjata v ugotovitvi, da je vprašanje razorožitve najvažnejše, pred katerim je danes svet. Obe vladi bosta zastavili vse svoje napore, da pride do konstruktivne rešitve tega vprašanja.
Med svojimi razgovori sta si oba državnika izmenjala misli o Nemčiji in o mirovni pogodbi z Nemčijo in obrazložila stališče obeh strani.
Kar se tiče berlinskega vprašanja, sta se oba predsednika sporazumela, s pridržkom odobritve drugih neposredno prizadetih strani, da se bodo obnovila pogajanja, da pride do rešitve, ki bi bila v skladu s koristmi ohranitve miru.
Poleg tega so bili koristni razgovori o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med ZSSR in ZDA. Med temi vprašanji je tudi trgovina med obema državama. Kar se tiče povečanja izmenjave ljudi in idej, je bil dosežen bistven napredek med razgovori funkcionarjev in pričakuje se, da bodo v bližnji prihodnosti doseženi nekateri sporazumi.
Ministrski predsednik ZSSR in predsednik ZDA se strinjata v ugotovitvi, da bi je morala vse nerešena mednarodna vprašanja reševati ne z uporabbljanjem sile, pač pa z miroljubnimi sredstva in s pogajanji.
Končno se oba predsednika strinjata, naj se točen datum obiska predsednika ZDA v Sovjetski zvezi prihodnjo sgomlad, določi po diplomatski poti.
Tako se glasi uradno poročilo o političnih razgovorih, ki sta jih imela Eisen-hower in Hruščev preteklo soboto in nedeljo v Camp Davidu v Združenih državah. To je bil obenem zaključni del in glavni namen obiska Nikite Hruščeva v Ameriki.
Ce hočemo pravilno vrednotiti rezultate, ki sta jih državnika dosegla z osebnim srečanjem in izmenjavo svojih misli, se moramo v duhu vrniti v okoliščine, v katerih so se za ta obisk odločili in ga oznanili.
Potem ko so se pogajanja za splošno razorožitev in za omejitev atomskih poskusov brez odločilnih rezultatov vlekla že mesece in mesece, je propadla še ženevska konferenca zunanjih ministrov, ki so jo sklicali, da bi poskusili rešiti berlinsko ifi nemško vprašanje. Videti je bilo, da so med Vzhodom in Zahodom zopet podrti vsi mostovi. Bili smo na pragu nevarnega porasta mednarodne napetosti, ki je odkrito grozila, da se zna izprevreči v spopad, oziroma zdrkniti zelo blizu do česa podobnega. Zato je bila potrebna energična akcija, ki naj predvsem psihološko, vpliva na svetovno mnenje ter tako pomiri vznemirjeno ozračje in splošno zaskrbljenost. Tako je dozorela misel o izmenjavi obiskov med načelnikoma vlad Sovjetske zveze in Združenih držav.
Ne da bi si delali utvare o vse rešujoči in naenkrat delujoči učinkovitosti takih
Slovenščina v javnih uradih
Kabinet Generalnega komisa* riata za Tržaško ozemlje je izdal vsem podrejenim- uradom okrož* nicc 11/1=20272=59 z dne 23. sept. 19.59, ki ugotavlja, da ima etična .■jkupina na podlagi londonske spomenice pravico do uporabe slovenskega jezika v svojih od= naših z javnimi uradi in da se v ta namen ustanovlja tečaj slo« venskega jezika.
Ravnatelje javnih uradov o* krožnica podiva, da o tem obve* stijo vse svoje uslužbence. Rolk za vlaganje prijav k tečaju velja do sobote, 3. okt. Tečaj bo obse* gal 75 lekcij po trikrat tedensko (ib večernih urah v prostorih šol* ske ustanove v središču mesta.
obiskov, ki pač ne morejo črez noč rešiti problemov, za katere so potrebna dolga pogajanja in temeljita osvetlitev, moramo na drugi strani priznati, da je srečanje med Eisenhovverjem in Hruščevom doseglo svoj namen.
Ce izvzamemo azijsko področje, kjer v komunističnem taburu vedri in oblači rdeča Kitajska, smo vse odkar je bil ta obisk napovedan imeli na Srednjem Vzhodu in v Evropi sorazmerno mirne tedne. Ni več strašil ultimat za rešitev berlinskega vprašanja, katerega napoved je lani postavila Sovjetska zveza. Svet je dobil in upošteval izmenjave obiskov kot dokaz, da vrata za pogajanja še niso zaprta. Poročilo, ki so ga izdali po razgovorih v Camp Davidu pa zdaj naravnost pove, da se bodo ta pogajanja nadaljevala, tako glede razorožitve, kateri pripisujeta oba državnik^ največjo važnost, kakor glede Berlina, za katerega menita oba, da je sedanji položaj nezadovoljiv. S tem je zadoščeno splošnemu pričakovanju.
Da je tako, morajo biti prepričani tudi organizatorji tega srečanja. Za ustvaritev potrebnega vzdušja pomirjenja je zado-
stoval že obisk Hruščeva v Združenih državah. Zato so lahko odložili potovanje Eisenhowerja v Sovjetsko zvezo na prihodnjo pomlad. Sodijo namreč, da svetovnemu javnemu mnenju zdaj niso več potrebne psihološke injekcije, kakor so takšni obiski, z vsem tam-tamom, ki jih o-krog njih zganjajo sodobna sredstva za obveščanje javnosti, kakor so tisk, radio, televizija in film, pač pa je potrebno trdo, in realistično politično delo, ki naj pokaže, ali in na kakšnih temeljih se da dejansko rešiti obstoječa sporna mednarodna vprašanja. Tisti, ki so pričakovali, da bosta Eisenhovver in Hruščev vse kar sama rešila in da bo iz Camp Davida prišlo poročilo, ki bo podrobno uredilo svet in njegove probleme, so seveda nekoliko razočarani. Toda drugega kot splošne obljube, da se bodo pogajanja nadaljevala, da so se stališča ponekod zbližala, dva sama državnika v tako kratkem času in v tako zapletenih vprašanjih nista mogla dati.
Delo, ki naj pokaže in bo edino merodajno za presojo rezultatov, kateri naj bi bili doseženi z razgovori v Camp Davidu, se torej šele začenja.
In potem vse tiho je bilo«««
Pismo SKS in SDS županom okoliških občin
»Gospoda, opraviti moramo majhno skupno delo: zakopljimo bojne sekire!« je napis pod karikaturo, na kateri je sovjetski tisk prvič v zgodovini upodobil svojega dejanskega državnega poglavarja.
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost sta dne 27. maja letos poslali g o* spodom Dušanu Furlanu, županu občine DeviwNabrežina, Duša-nu Lovrihi, županu občine Dolu na, Jožetu Bizjaku, županu obči* ne Repentabor in Alojziju Pircu, župan občine Zgonik, pismo, ki zaradi svoje važnosti zasluži, da se z njim seznani tudi naša jav* nost.
Pismo izhaja iz stališča, ki ga je v zadevi veljavnosti london* skih sporazumov zavzela it ali jan: ska vlada in glasi:
»Podpisani politični organiza* ciji si dovoljujeta obrniti Vašo pozornost na dejstvo, da je Lon* donski sporazum s prilogami, po mnenju italijanske vlade, kot mednarodni dogovor polnovelja* ven. Italijanski parlament je le* ta 1954 vzel te pogodbe, med ka* terimi je za nas najvažnejši Po* sebni statut o manjšinskih pra* vicah, na znanje ter jih je s tem potrdil. Zato smatra italijanska vlada, da kaka posebna in naks nadna ratifikacija ni potrebna ter je tudi ne bo izvedla.
Uhajajoč iz tega stališča so centralni državni organi dali v> sem tukajšnjim državnim ura* dom in oblastem točna notranja navodila, da morajo s slovenskim prebivalstvom občevati v sloven* skem jeziku. V pomanjkanju slo* venskih uradnikov naj bi se to dogajalo s pomočjo tolmačev.
Upoštevajoč ta dejstva in sta* lišča višjih državnih oblasti pot staja toliko bolj pereče vpraša* nje dvojezičnih napisov na vseh državnih in sploh javnih poslop* jih in uradih kot so: železniške postaje, šole, imena krajev na
SEGNl IN PELLA sta v Washingtom, kjer sta se kot prva zahodna državnika srečala s predsednikom Eisenhotverjem, ki je pravkar zaključil svoje razgovore z Nikito Hruščevom. Italijanski ministrski predsednik in zunanji minister sta prispela v Washington 30. septembra in ostaneta tam še danes. Z Eisenhoioerjem tako-rekoč nadaljujeta razgovor, ki sta ga imela z njim že prve dni septembra v Parizu, ko je Eisenhoiver napravil svoje krožno potovanje po zahodnih evropskih prestolnicah, da bi pred srečanjem s Hruščevom slišal mnenje svojih evropskih zaveznikov. Zdaj jima lahko pove, kako je srečanje poteklo in kaj naj si Italija in druge zahodne države od tega obetajo.
Pripomniti je treba, da tudi Segni in Pella ne prihajata v Washington praznih rok. Pred par dnevi sta bila namreč na obisku v Turčiji, ki je na zelo kočljivem zemljepisnem področju neposredna soseda Sovjetske zveze in tako bosta lahko osvetila sedanji položaj tudi s te strani.
* * *
V PEKINGU slavijo 1. oktobra desetletnico komunističnega prevzema oblasti. Za to priliko so proglasili široko amnestijo, katere bodo deležni številni navadni in politični kaznjenci. Med slednjimi bo posebno veliko takih, kateri so nasedli teoriji o »sto cvetlicah«, ki naj bi lahko istočasno rastle na komunistični gredi. Ko je Maotsetung pred skoro dvema letoma izrazil to misel, so namreč mnogi izobraženci začeli kritizirati razne pojave v obstoječem komunističnem sistemu. Tako so se odkrili in oblast jih je obsodila zaradi desničarskega odklanovstva na razne, tudi dolgoletne kazni.
V ostalem pa je značilno, da so neposredno pred proslavo desetletnice režima v Pekingu odstavili dosedanjega obrambnega ministra, maršala Peng Teh-huaia. Na njegovo mesto je prišel komaj 51 letni, deloma v Moskvi izšolani in v japon-sko-kitajski ter državljanski vojni proslavljeni maršal Lin Piao. Novi obrambni minister velja za strokovnjaka v vprašanjih modern^gu oboroževanja. Njegova naloga naj bi bila, da reorganizira kitajsko vojsko, ki jo danes sestavljajo predvsem velike pešadijske divizije starega tipa. Uvedli naj bi bolj razčlenjeno armado, katere osnova bodo majhne, po oborožitvi ta-korekoč samozadostne in gibčnejše divizije ameriškega tipa. Imenovanje Lin Pia-a za obrambnega ministra naj bi na drugi strani pomenilo tudi, da se bo politični radikalizem, ki ga je režim še prav močno uveljavljal zadnje poldrugo leto, nekoliko omilil. Pri tem pa je treba upoštevati, da je za novega načelnika glavnega stana rdeče kitajske vojske imenovan maršal Lo Jui-ching, ki je bil nekoč
Dogodki ^ [ po svetu J
politični komisar v poveljstvu novega o-brambnega ministra. Postavljanje nekdanjega častnika tajne policije za načelnika glavnega stana dokazuje, da hoče partija obdržati vojsko trdno v svojih rokah.
* * *
NA CEYLONU, ki je britanski dominjon, torej zamostojna država v britanski Skupnosti narodov, je bil 25. septembra ubit predsednik vlade Solomon Bandaranaike. Atentat nanj je izvršil budistični menih in univerzitetni lektor Taiduwe Somara-ma Thero. Atentator ima 43 let in je tudi sam konč-al v bolnici, ker ga je ena izmed straž pri atentatu obstrelila, ljudje pa so ga pretepli.
Pokojni Bandaranaike je imel 59 let Izšolan je bil v Angliji, kjer je v Oxfordu končal pravne študije. Bil je poslanec vse od leta 1947, ko je Ceylon postal samostojen. Leta 1956 pa je postal predsednik vlade levičarske koalicije. Kot predsednik vlade ga je zdaj nasledil dosedanji prosvetni minister Wijayananda Dahanavake, ki je obenem prevzel tudi obrambno in zunanje ministrstvo.
V Londonu se bojijo, da bo Ceylon zašel v politično krizo. Med množicami namreč klije sovraštvo med budistično večino in hindujsko manjšino, ki se je posebno zaostrilo, ko so proglasili cingaleščino za edini uradni jezik. Bandaranaike je bil velik prijatelj indijskega ministrskega predsednika Nehruja in je verjetno padel kot žrtev narodnostnega sovraštva.
* * »
USTANOVA CINI je organizirala na otoku San Giorgio v Benetkah, kjer ima svoj sedež, široko konferenco, ki je imela za predmet naraščanje mladinske kriminalitete, torej problem tzv. »teddy boyev«.
Izmenjavo mnenj je vodil ugledni pravnik in vseučiliški profesor Francesco Car-nelutti. Pravosodni minister Guido Gonel-la je v svojem referatu iznesel statistične podatke, ki dokazujejo, da je mladinska kriminaliteta v Italiji od leta 1900 do leta 1940 padala, odtlej pa stalno narašča. Pred letom 1940 so med prekrški prevla~ dovale tatvine, pretepi in prestopki proti naravnosti, danes pa prevladujejo roparski naiMtdi na imovino in osebe, neupravičene žalitve in izzivanja ter prestopki proti nravnosti. Nekoč so med mladostnimi zločini prevladovali revni posamezniki in sorazmerno jih je bilo največ na Jugu. Danes pa nosi zastavo Severna Italija med njimi prevladujejo mludinci, ki izhajajo it srednje ali pa dobro sltuairanih družin
in posebno značilno je, da izvriujejo to svojo dejavnost v skupinah. Do povečanje mladinske kriminalitet je prišlo tudi okrog leta 1935, ko so dorastli med prvo svetovno vojno rojeni otroci. Statistike pa danes dajejo slutiti, da gre v mnogih primerih za otroke, ki so prišli na svet, ne da bi jih starši želeli, ali pa za edince, ki jih starši preveč razvajajo.
Za zajezitev mladinske kriminalitete je minister Gonella zagovarjal poostritev kazni (za eno tretjino do eno polovico), ki jo za posamezni kaznivi primer predvideva kazenski zakon, za uvedbo daljšega nadzorstva po prestani kazni, kakor tudi za uvedbo aretacije prestopnikov v najbolj tipičnih primerih mladinske podivjanosti tudi če gre za dejanja, za katere predvidevajo zdaj veljavni predpisi samo globo. Je pa minister proti temu, da bi znižali starostno dobo za kaznovanje mladostnikov ali pa da bi jim odrekli pravico na odpust kazni.
Značilno je, da je dvorana ploskala, ko je eden izmed govornikov predlagal, da bi za podivjane mladostnike uvedli kot kazen tudi šibanje. Zopet drugi je zagovarjal ustanovitev taborišč za prisilno delo, v katerih bi mladostnike prevzgajali. * * *
STRAHOVIT TAJFUN, ki so mu nadeli ime »Vera«, je v pravem pomenu besede opustošil zahodno in južno Japonsko. Valovi so dosegli višino 40 metrov in so v obalnih področjih rušili hiše, v katerih so našle smrt cele družine. Veter je divjal z brzino nad 100 km na uro. Mnoga mesta so ostala brez elektrike, brez telefonskih in drugih zvez. Po vsej Japonski je bil ustavljen železniški promet.
To je ena največjih nesreč, kar jih je Japonska doživel« v tem stoletju.
* # *
60.000	NEMŠKIH RUDARJEV se je v soboto, 26. septembra zbralo v Bonnu, kjer so z neskončnim sprevodom, v katerem so nosili transparente, napise in slike, protestirali proti krizi, ki je zajela porurske premogovnike.
Manifestacija, ki so jo organizirali rudarski sindikati, je veljala 3 milijone za-hodnonemških mark ali 450 milijonov lir. Demostranti, katerim priznava celo policija, da so bili zelo disciplinirani, so napadali predvsem kanclerja Adenauerja in ministra za gospodarstvo Erharda, katerima so očitali, da se premalo brigata za bodočnost nemškega premoga. Neprodane zaloge premoga so namreč v Porurju dosegle že 18 milijonov ton.
Težko je predvidevati, da bi rudarji s svojim nastopom kaj dosegli. Kriza premoga je splošen pojav ker ga kot energetski vir izpodriva lažje prenosljiva in kalorično bogatejša nafta.
cestnih kamnih, kažipotih, ulic, cest in trgov po naseljih, tako na državnih kot pokrajinskih in ob* činskih cestah, kakor to določa čl.
5, odstavek 3 Posebnega statuta.
Odgovarjajoči člen Posebnega statuta, ki določa te obveze, je tako jasen, da ne potrebuje prav nobenega tolmačenja Mešanega odbora ali celo kako rov o spora* zumevanje med obema sosednji* ma državama. Njegova izvedba spada v izključno pristojnost Vladnega generalnega komisar* ja. Mešana komisija, o kateri go* vori čl. 8 Posebnega statuta, ima samo nalogo, da pomaga obema vladama in jima daje nasvete o problemih zaščite narodnih ma* njšin, ne pa da svetuje in odloča ali in kdaj naj se sploh začne iz* vaiati kakšna jasna in točna do* ločba polnoveljavnega Posebnega statuta. Sporno je kvečjemu lah* ko vprašanje tistih volilnih oko* lišev tržaške in miljske občine, za katere ni ugotovljeno, ali pred* stavljajo Slovenci v njih vsaj %5 odstotkov prebivalstva. Ne mo* re pa to vprašanje biti sporno za občine, v katerih so Slovenci ne samo v relativni, temveč v veli* ki absolutni večini/
Zato podpisani politični orga* nizaciji smatrata, da so prav ob* člnska zastopstva in županstva okoliških občin, ki imajo ne* dvomno več kot 25 odstotkov prebivalstva slovenske narodno* sil, poklicana, da postavijo na dnevni red vprašanje dvojezič* nih napisov na Tržaškem, To naj bi storila tako, da ixglasujefo re* solucije, s katerimi zahtevajo„ da poklicane oblasti nemudoma Iz* vedejo zadevna določita Poseb* nega statuta, ker ni prav nobene* ga opravičljivega razloga, zaradi katerega bi se še nadalje odlaša* lo z aplikacijo čl. 5 Posebnega statuta.
Občinski sveti se ne smejo za* dovoljiti s praznimi izgovori, češ, da Posebni statut ni obvezen in polnomočen, da bi uvedba dvo* jezičnih napisov spravila v ne* varnost javni red in mir itd. Po* navijati morajo svojo zahtevo, dokler ji ne bodo ugodili.
Prosimo Vas torej, gospod žu* pan, da v soglasju z upravičeni* mi željami in potrebami ogrom* ne večine prebivalstva Vaše ob* čine tudi njen občinski svet iz* glasuje resolucijo o dvojezičnih napisih. Pri njenem sestavjanju Vam bo morda prišel prav okvir* ni osnutek, ki ga prilagamo.
Prosimo Vas, gospod župan, da sprejmete tudi ob tej priliki izra* ze našega posebnega spoštova* nja.«
Tako pismo. Slovenska katoli* ška skupnost in Slovenska demo* kratska zveza že štiri mesece ča* kata ali bodo slovenski občinski odbori, ki jih imajo v rokah ti* tovci in kominformisti, kaj ukre* nili. Gre vendar za uporabo in u* radno priznanje našega jezika! Toda razen že nekaj mesecev starega odgovora devinsko*na* brežinskega župana, ki je oblju* bil, da bo zadevno spravil pred ob* činski svet, se nihče ni zganil. V ostalem tudi on, vsaj doslej, še ni izpolnil svoje obljube. Lahko bi rekli z Aškercem »In potem vse tiho je bilo...«
Toda osnovnih problemov tr* žaških Slovencev ne bomo rešili na ta način. Opozarjamo sloven* sko javnost na primer, ki dokazuje naravnost neverjetno neak* tivnost sedanjih slovenskih od* borov tržaške okolice v zadevi, ki se tako načelno tiče vseh pri* padnikov tukajšnje slovenske manjšine, ne glede na njihovo politično pripadnost in nazore.
Morda se bodo zdaj le zbudili!
VESTI z GORIŠKEGA
Zaščita nemške manjšine pred Združenimi narodi
Po dolgih letih neuspešnih zahtev, in pogajanj, hrupnega besednega in časopisnega boja je Avstrija nastopila pred samo skupščino Organizacije združenih narodov v zaščito nemške jezikovne manjšine v Italiji. Njen zunanji minister Kreisky je obrazložil pritožbe proti Italiji, ki noče točno spoštovati pariškega dogovora glede zaščite Nemcev v Poadižju, dogovora, ki tvori sestavni del mirovne pogodbe. Kreisky je dejal, da bo Avstrija predložila zadevo Organizaciji združenih narodov, če Italija ne reši vprašanja v pravem duhu besedila pariškega dogovora, ki naroča Italiji zaščito nemške jezikovne manjšine s posebnim zakonskimi ukrepi, ki naj ohranijo njen etniški značaj ter kulturni in gospodarski razvoj.
Kreisky je prikazal nekaj konkretnih primerov zapostavljanja ljudstva nemškega jezika in poudaril, da se s stalnim naseljevanjem Italijanov v Poadižje dejanski ogroža obstoj in ohranitev nemškega značaja dežele.
V sredo 23. septembra, je Kreiskemu odgovoril sam italijanski minister Pella in seveda zavrnil vse avstrijske trditve in pritožbe ter napovedal, da Italija smatra vprašanje kot notranjo zadevo Italije, ki kot taka ne spada v pristojnost Organizacije združenih narodov. S tem je povedal, da se bo Italija uprla vsakemu poizkusu zadevnega razpravljanja v skupščini Združenih narodov. Dejal pa je, kakor že Kreisky, da teko med Avstrijo in Italijo pogajanja za rešitev spora. Toda Krei-sky se je v svojem govoru pritožil, da Italija ta pogajanja zavlačuje in noče priti do nikake konkretne rešitve.
Italijanska zadrega
Avstrijski nastop je spravil italijansko vlado v zadrego, zato je hitro po Krei-skovem govoru objavila nekaj statističnih podatkov o konkretnem ravnanju z nemško manjšino, ki da uživa vsemogoče dobrote v okviru zaščite, ki ji pritiče. Minister Pella sam je nekaj takih podatkov ponovil, toda bistvene točke spora se ni dotaknil, marveč je le poudaril, da pokrajina pritiče Italiji na podlagi treh zaporednih mednarodnih pogodb: mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni, dogovorom med Mussolinijem in Hitlerjem iz leta 1939 in pariške mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni. S tem se je Pella hotel izogniti bistveni pritožbi Avstrije: da Italija, z naseljevanjem svojih ljudi, Italijanov, v pokrajino, ne ščiti nemškega značaja, marveč ga S tem udušuje, počasi sicer, toda gotovo; toliko je res, da se Nemci morajo že seliti, ker ne najdejo zaposlitve, medtem ko prihajajo v pokrajino italijanski delavci z zagotovljeno zaposlitvijo.
Morda bosta Italija in Avstrija vendarle našli zadovoljivo rešitev temu sporu. Nemci odklanjajo deželno avtonomijo s Tridentom in zahtevajo posebno avtonomijo za Bocensko provinco, kjer naj bi bili sami gospodarji. Izgleda, da bo Italija zahtevi ugodila, ker ji je avstrijska
pritožba pred mednarodnim forumom vendarle nadležna.
Italija in jezikovne manjšine
Ne glede na posebna določila mirovne pogodbe, kar se tiče zaščite Nemcev v Poadižju, je vendar jasno, da mora Italija ščititi vse jezikovne manjšine v svojih mejah enako. Ni nobena novost, in tudi ne laž, trditev, da stoji Italija od nekdaj $em na ^tališču, da mora jezikovne manjšine asimilirati, to je raznaroditi. V prvi vrsti gre za odpravo Slovencev, katerim ne nudi še nobenega zaščitnega zakona, onim v Videmski pokrajini pa niti enega samega razreda osnovne šole.
(Glej tudi članek na 4. strani!)
Veliko število občanov si je v nedeljo popoldne ogledovalo veliko zgradbo, moderno opremljeno z vsemi higieničnimi in zdravniškimi napravami. Stoji tik državne meje in bolniki bodo imeli krasen razgled tudi čez njo. Na kraju so zdaj osredotočene vse bolnišnice; nova,ona za duševne bolezni in bolnišnica Zavoda za socialno skrbstvo za pljučne bolezni.
Velika naročila za tržaške ladjedelnice
Pretekli teden je pristojno ministrstvo poklicalo v Rim poslanca Martino, pred-, sednika province dr. Culotta, predstavnika trgovske zbornice g. Bigota in tržiškega župana Cuzzi-ja zaradi krize v tržiških ladjedelnicah. Sestanek v Rimu je bil u-spešen, saj je ministrstvo dodelilo tržiškim ladjedelnicam zgraditev treh velikih petrolejskih ladij. S tem je za več časa zagotovljeno delo tolikim brezposelnim, ki so z veseljem sprejeli vest na znanje.
Otvoritvi novi splošne bolnici
V nedeljo, 20. septembra je minister Giardina slovesno otvoril skupno splošno bolnico v ulici V. Veneto. Bolnišnico so gradili več let in je stala težke milijone.
ZADOVOLJSTVO S0V0DEN3CEV
Sovodenjci smo zelo zadovoljni, ker smo zdaj gotovi, da bomo imeli vodovod, saj je že vse odobreno od višjih oblasti.
Gradilo ga bo tržaško podjetje CESLA, ki je zmagalo natečaj in podpisalo pogodbo. Da bi le delo šlo naglo naprej, da bomo dobili vodo v doglednem času. Pri tem se čutimo hvaležne vsem oblastem, ki sq se zavzele za’ to našo veliko potrebo. Bili smo res vzradoščeni, ko je vodstvo Slovenske demokratske zveze iz Gorice sporočilo g. svetovalcu Karlu Černiču iz Rupe, da je od višjega foruma prejelo zagotovilo, da je že vse odobreno za vodovod. Vodstvo SDZ se vneto zavzema za potrebe našega ljudstva v pogledu vode, saj beremo, da so se njeni občinski svetoval-vi iz Gorice uspešno potegovali za'dobavo vode slovenskim prebivalcem občine.
Hvaležni smo seveda tudi naši občinski upravi, ki je storila vse, da se nam zgradi vodovod.
Prav pa bi bilo; da bi nam država krila stroške za vodovod, kajti naša občina jih res ne zmore. Zaskrbljeno namreč Slišimo, da mora občinska uprava najeti 25 milir jonov posojila za gradnjo vodovoda, 8 milijonov pa za asfaltiranje občinskih cest.
Doktorju M. Bregantu v slovo
Naj se - dragi gospod doktor - v imenu Akademskega kluba v Gorici za vedno poslovim od Vas. Vaše naglo in nepričakovano slovo nas je globoko potrlo in užalostilo.
Tudi za Vas - žal - veljajo pesnikove besede:
»Imeli smo ljudi - v poljani cvet, imeli smo jih - vrhu gore hrast, imeli smo jih - dali smo jih vam -kaj hočete, grobovi, še od nas?«
Z Vami smo izgubili svojega prijatelja, dobrotnika in svetovalca, ki je s svojo požrtvovalnostjo in brezmejno ljubeznijo do naše besede veliko pripomogel h kulturni rasti slovenske mladine v zamejstvu.
Vsi, ki smo Vas poznali, smo občudovali Vaše vztrajno in nesebično delovanje na kulturnem in prosvetnem polju.
Bili ste pravi sin naše Primorske, pomočnik, potrebnih, oče in tolažnik trpečih in zapuščenih.
Z Vašo smrtjo je med goriškimi Slovenci nastala vrzel, ki je ne bo mogoče zapolniti. Gotovo pa je, da bo Vaše ime ostalo Mplsdon z zlatimi črkami v srcih tisočev tistih, ki ste jim bili tolažnik, dobrotnik pa tudi vodnik in ki danes žalujejo za Vami skupno z Vašimi dragimi domačimi.
Z žalostjo in grenkobo v duši se poslavljamo od Vas, a tolaži nas upanje, da bo vaš duh ostal vedno med nami, nas še naprej bodril in spodbujal k ljubezni do našega naroda.
Mirno počivajte v domači slovenski zemlji, ki ste jo tako goreče ljubili.
Sprejmite, dragi doktor, našo globoko hvaležnost in naš poslednji pozdrav!
d*	£Jv/
(Nagrobni govor člana AKG)    -------------------------------------------------------------------------------
ŠOLSKE VESTI
Na Nižji srednji šoli v Gorici so v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1958-59 izdelali sledeči dijaki:
Cez I. razred: Bastiani .Vladimir, Fer-letič Stanislav, Sobani, fiernard, Devetak Aleksandra, Dornik Neda, Jarc Adrijana, Mozetič Milojka, Quin?j,.,4d£le. 1 dijak ie bil zavrnjen.	;	,
Cez II. razred: Hvala Valter, Markočič
Krivično ravnanje s
Svoječasno smo obširno pisali o krivičnem ravnanju z našim ljudstvom v pogledu sodne pripadnosti. Občini Sovodnje in Steverjan spadata namreč po zakonu pod goriško okrajno sodnijo (preturo), pa morajo kljub temu prebivalci obeh občin za svoje potrebe le na druge sodnje, Sovodenjci v Gradiško, Steverjanci pa v Kr-min. Obe občinski upravi sta svoječasno prosili pravosodno ministrstvo, naj krivico popravi s tem, da ukaže sodnijama v Gradiški in Krminu, naj spoštujeta zakonito podsodnost prebivalstva.
Znano je namreč, da je prefekturna o-blast leta 1947 začasno spravila Sovode-njce pod Zagraj, ki pripada gradiščanski sodniji, Steverjance pa pod Kaprivo, ki spada pod krminsko sodnijo. Toda leta 1951 sta Sovodnje in Steverjan postala samostojni občini. Pravosodno ministrstvo se ni niti zmenilo za upravičeno zahtevq naših občinskih uprav, ki nista prejeli nobenega odgovora. Pač pa je pravosodni minister z vso ustreznostjo takoj odgovoril goriškemu županu, da se bodo želje
občinskega sveta, da se sodniji v Gradiški in Krminu ohranita, kolikor mogoče spoštovale. Slovence v Italiji, oblasti preveč prezirajo, tudi ko gre za njihove najbolj upravičene zahteve. Zdaj govorijo, da bodo zadevo uredili tako, da se omenjeni dve sodniji ohranita kot oddelka zedinjene (unificata) goriške okrajne sodnije. Zato bi bilo dobro, da bi se Sovodenjci in Steverjanci zopet obrnili ha pravosodnega ministra z zahtevo, da se njihova sodna pripadnost spoštuje. Treba je preprečiti morebitne skrite namene, da se prve in druge prisili pod Gradiško odnosno pod Krmin.
NOVICE IZ SLOVENIJE |
'RESKRBA Z VODO V AJDOVŠČINI IN VIPAVI Pristojni higienski zavod v Ljubljani iripravlja načrt za gradnjo novega vodo-oda v Vipavi, ki bo črpal vodo pri Bu-lanjah, kjer so baje našli dobre vire vo-le.
Stroške bodo nosili člani vodne skup-losti, sama »Gospodarska poslovna zveza, ,brat vinska klet« pa je stavila na razpo-ago kakih pet milijonov dinarjev. S tem Kido dobile vodo tudi vasi Budanje in Irhpolje.
V Ajdovščini pa so sklenili preurediti tari vodovod, ker ne nudi zadostne vode nestu, ki se stalno veča. Podaljšali so ga :e do novega mestnega naselja v Polževi, (gradili pa so ga že tudi v Pečenkovih ,ri Brjah, vodo bodo preskrbeli na Planilo in jo napeljali do planinske koče. Vodo >a bodo z gradnjo preskrbeli tudi Stomažu.
STROJ ZA IZDELAVO SALONITNIH SLEMENJAKOV
V Anhovem na Goriškem je 52 letni me-lanik Leopold Gordon izumil nov stroj a izdelavo salonitnih slemenjakov. Z njim lapravijo v osmih urah 500 komadov sle-nenjakov, medtem ko so jih s prejšnjim itrojem izdelali v istem času le 120.
KAJ PRAVIJO IZLETNIKI KI SO OBISKALI JUGOSLAVIJO Imeli smo priliko govoriti z raznimi le-ošnjimi izletniki, ki so obiskali razne c ra je Jugoslavije. Vsi so bili navdušeni lad prekrasno lepoto krajev pa tudi na 'olkloro ljudstva. Hkrati pa so skoro vsi ožili, da je premalo ustreznih gostinskih jbratov v krajih, ki so kot nalašč ustvar-jeni za izletnike. Zgradba hotelov po raznih krajih Slavonije, Bosne in Hercegovine ter drugod, pa tudi ureditev cest za noderni promet, bi povečala število izlet-likov in s tem lep dobiček.
TOVARNA CELULOZE V BANJA LUKI ZE OBRATUJE Tovarna celuloze v Banja Luki, ki zavzema 80 hektarjev zemljišča, je zgrajena
in je že začela obratovati. Za njeno zgradbo so potrošili 16 milijard dinarjev, računajo pa, da bodo imeli 8 milijard din letne proizvodnje. To celulozo bodo rabili pri proizvodnji viskoze, bombažnega in volnenega blage, raznih umetnih tkanin itd.
OKREVALIŠČE ZA SLEPCE NA OKROGLEM PRI KRANJU
Letos je v sedmih ločenih skupinah prišlo v okrevališče za slepce 465 slepih in njihovih spremljevalcev in sicer Iz vseh krajev Jugoslavije. Letos so prostore o-krevališča tudi primerno preuredili.
Dbecediiibi za noializ
Goriška Lega Nazionale, poroča »Pic-colo« od 18. septembra, je pred kratkim podelila vojakom 114 pešpolka Mantova, ki služijo v Gorici in v Krminu, veliko število učbenikov za osnovne šole.
Pešpolk ima namreč posebne šolske tečaje za nepismene vojake odnosno za one, ki niso osnovne šole še dokončali. Vseh pa je zelo veliko število, če pomislimo, da je Lega Nazionale, kakor sledi iz poročila, razdelila kar 150 abecednikov in in 850 učbenikov za vse razrede osnovne šole. Sola za vojake je pametna in hvalevredna zamisel. Istočasno pa nam primer, katerem poročamo, daje žalostno sliko položaja osnovne šole v notranjosti države. Kljub obveznosti obiskovanja osnovne šole, ki velja za vse otroke v državi, je samo med vojaki v Gorici in Krminu tako veliko število mladeničev, ki se morajo šele vaditi z abecednikom, odnosno dopolniti osnovnošolsko izobrazbo.
Načrt prosvetnega ministra Medici-ja, da mora veljati šolska obveznost polnih osem let je torej velike važnosti in upravičen tudi zaradi velike zaostalosti osnovnošolske izobrazbe po nekaterih krajih države.
Pri nas se hvala Bogu kaj takega ne dogaja. Želimo samo, in prosimo, naj nam prosvetni minister uzakoni naše šole in odstrani ovire prostega obiskovanja slovenskih šol namesto, da se nekaterim o-trokom slovenskih staršev odnosno otrokom mešanega zakona obiskovanje slovenske šole prepoveduje.
Brezplačni prevozi naših otrok
Naši občinski svetovalci se skrbno brigajo za otroške vrtce. V tem oziru so že večkrat prosili g. župana tako za brezplačno prevažanje otrok z Oslavja v Pev-imo, kakor tudi za zopetno otvoritev vrtca v ul. Randaccio, kjer je osem družin vložilo tozadevno prošnjo. Brezplačno prevažanje otrok z Oslavja je že obljubila tvrdka Ribi, ki je že izdala potrebne listke. Tudi vrtec v ul. Randaccio se bo sko-ro gotovo obnovil, saj se utegne število obiskujočih še povečati. Menimo pa, da sedem otrok zadostuje za otvoritev. Nedavno so nekateri slovenski listi ostro pisali o prevozninah korjer iz Gorice v Steverjan skozi Oslavje češ, da so previsoke, Niso niti pomislili, da cene ne postavlja podjetje svojevoljno. Upamo da bodo zdaj, ko bo Ribi brezplačno prevažal otroke v vrtec in nazai, priznali to uslugo. Z naše strani gre Ribiju prav lepa zahvala za velikodušno naklonjenost. Naše pošteno ljustvo bo naklonjenost zelo cenilo in jo držalo v spominu. Našim svetovalcem pa je župan ze prei zagotovil, da bo otroke prevažala občina sama, če bi jih Ribi ne mogel.
VESTI IZ ŠTEVERJANA
praznik grozdja
Na praznik grozdja, ki ga je priredilo SKPD v nedeljo 20. septembra je prihitelo veliko število ljudi. Seveda je k temu pripomoglo lepo sončno vreme, sladko, grozdje in dobra briška kapljica sta bili tudi učinkoviti vabili. Nastopila sta zbora, iz Steverjana in Jazbin, ki sta nam zapela nekaj lepih in pomembnih pesmi. Sledila jei veseloigra »Peg, srček moj« v . reži ji g. prof. Peterlina iz Trsta, ki je udeležencem zelo ugajala. Slučajno se je v Steverjanu ustavila devinska godba, ki je zaigrala nekaj izbranih komadov ter tako pripomogla k se lepšemu razpoloženj«.
* * *
V teku je .napeljava električne luči pq
vseh krajih in zaselkih naše.ojsfine. Tako upamo, da jo bodo v kratkem imele prav vse hiše.
Soli v Jazbinah in na Valerišču sta Že dograjeni in pokriti. V kratkem bo končano tudi ometovanje in drugo,, da bosta šoli lahko oktobru, ali najpozneje v začetku novembra že otvorjeni.
Voda v Šentmavru
Pretekli teden so v Šentmavru otvorili končani vodovod. Blagoslovil ga je domači župnik čg. Premrl ob navzočnosti župana dr. Bernardisa, zgraditeljev vodovoda in domačinov. Sentmavrci So seveda zelo zadovoljni, da so preskrbljeni z dobro in zdravo pitno vodo. Zahvaljujejo se vsem, ki so k temu pripomogli in se pri tem spominjajo naših slovenskih občinskih svetovalcev, ki so nenehno prizadevno vztrajali pri g. županu in v občinskem svetu, da je prišlo do vodovoda. Tudi njim gre prav prisrčna zahvala.
Natečaj za stražnike
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo razpis natečaja goriškega županstva za službo vo"dje mestnih stražnikov. Prijaviti se je treba do 31. oktobra 1959 opoldne.
Županstvo razpisuje hkrati tudi natečaj za službo dveh-treh načelnikov upravnih oddelkov (Capo sezione amministra-tivo). Tudi tu se prijave sprejemajo le do 31. oktobra 1959 opoldne.
V obeh ozirih se je za pojasnila obrniti na županstvo.
Dela na pokopališčih
Goriško županstvo sporoča, da morajo biti vsa dela na pokopališčih (popravila, čiščenje grobov, postavljanje kamnov, itd.) opravljena do 25. oktobra vključno.
t Dr. Marjan Bregant
V torek ponoči 22. septembra je nenadoma umrl, zadet od možganske kapi, znan goriški rojak, zdravnik dr. Marjan Bregant. Bil je star 55 let in zapušča ženo, gospo Zoro in štiri sinove, od katerih so trije že na univerzi. Smrt dr. Breganta je prišla popolnoma nepričakovana in je zbudila veliko presenečenje in globoko sočutje med goriškimi Slovenci in tudi med Italijani, saj so eni in drugi cenili njegove zdravniške zmožnosti. Pogrebli so ga v četrtek predpoldne 24. septembra, ko so njegove zemeljske ostanke, ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, položili v rodno grudo na podgorskem pokopališču. Njegovi družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje zaradi težke izgube in žalosti, ki jih je tako rano in ne pričakovano zadela.
Akademski klub v Gorici naznanja slovenski javnosti žalostno vest, da
je umrl njegov častni član
Dr. Marjan Bregant
velezaslužen mož in narodno zaveden Slovenec, ki je nadvse požrtvovalno deloval med slovensko mladino in veliko pripomogel k njeni kulturni rasti.
V Gorici dne 23. sept. 1959.
Alojz, Mervič Leopold, Mikulus Marjan, Milič Zmagoslav, Persolja Aldo, Tabaj Božidar, Canali Gabrijela, Klanjšček Milojka, Mikluš Ksenija, Persoglja Vladi-mira, Velušček Vanda.	’	mu:	'J:
Nižji tečajni izpit: Bassa Vojko, Leghis- ■ sa Darij, Saksida Andrej, Canali Ana, Gravner Nadja, Koshuta Teodora, Vižintin Katarina.
Sprejemni izpit: Pahor Mirko, Ferletič Bruna, Semoli Marija, Komjanc Robert.
* * *
Na Strokovni šoli v Gorici so izdelali sledeči dijaki:
Cez I. razred: Ballus Dino, Braini Rudi, Devetak Ludvik, Lutman Vojko, Sosol Boris, Vižintin Jožef, Bensa Anamarija, Cotič Varja, Cotič Zdravka, Ferfolja-Tanja, Juretič Majda, Kocjancic Sonja, Malič Arjj-ca, Tomsic Ana, Zavrnjena 2 dijaka.
Cez II. razred: Cotič Ladislav, Ferfoglia Slavko, Ferletti Viljem, Hlede Alojz, Mi-klus Darko, Peric Boris, Persolja Boris, Pintar Boris, Tomažič Florijan, Petejan Friderika, Rožič Jožefa, Tomažič Vida, Mikulus Silva. Zavrnjen 1 dijak.
Zaključni izpit: Cotič Ivan, Ferfolja Darko, Persolja Orland, Sedmak Jakob, Sedmak Valentin, Stanič Branko, Terpin A-lojz, Rolich Aleksander, Bregant Zmaga, Florenin Ana, Kosič Marija, Pahor Ne-vea. Dva dijaka zavrnjena.
Šolsko leto 1959/60
Novo šolsko leto, ki se je letos začelo na vseh šolah 1. oktobra, je tako razdeljeno:
prvo tromesečje bo trajalo od 1. oktobra do 23. decembra, drugo tromesečje od 4. junuarja 1960 do 12. marca, tretje tromesečje pa od 14. marca do 28. maja.
Izpiti vseh vrst se bodo pričeli 3. junija v poletnem roku in 1. septembra v jesenskem roku, mature pa 20. junija v poletnem in 12. septembra v jesenskem roku.
Pouka prosti dnevi bodo naslednji: 1. november, praznik Vseh svetnikov; 8. december, praznik Brezmadežne; božične počitnice od 24. decembra do 2. januarja; 6. januar, sv. Trije kralji; 11. februar, lateranska pogodba; 19. marec, praznik sv. Jožefa; velikonočne počitnice od 15. aprila do 18. aprila; 25. april, praznik osvoboditve; 1. maj, praznik dela; 26. maj, Vnebohod; dan mestnega oziroma farnega patrona.
POPRAVEK
Prvi stavek drugega stolpca v članku »Nemčija in mir v Evropi«, ki ga je prinesla »Demokracija« od 15. septembra, se pravilno glasi: »Ona ima pravico govoriti danes tudi v imenu vseh milijonov pobitih Poljakov, ko zahodna Nemčija ne priznava meje na Odri-Niši.« Pomotoma stoji v' »Demokraciji« od 15. septembra, da Neftičija »zahteva mejo na Odri-Niši« namero, da. je ne priznava.
Javnost P nora obsoditi
Naše časopisje ob raznih prilikah in še posebno pred začetkom šolskega leta opozarja slovenske starše na dolžnost, ki jo imajo pred Bogom in pred narodom, da pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, ker je samo v njih zagotovljeno naravno nadaljevanje vzgoje začete v družinskem krftgu. i
Na' žalost je še precej Slovencev, ki se na take pozive sploh ne zmenijo, in pove-irčinl živijo ti gospodje na račun trgovine z Jugoslavijo. Tam se izkazujejo za velike Slovence, tu pa se bojijo lastne sence.
Venče Černič 50 letnik
V nedeljo 27. septembra je slavil svojo pedesetletnico g. Venče Cernic iz Gabrij. G. Venčetu čestitamo in mu želimo še mnogo, mnogo zdravih zadovoljstva polnih let v krogu svoje družine, ki jo vodi kot dober oče in umen gospodar.
OPOZORILO
Ker še vedno kličejo upravo goriške bolnice v ul. ,V Veneto, poslužujoč se stare telefonske številke, opozarjamo, da ima sedaj uprava telefon štev. 3991.
llsoda soefa je o človeških rokah
Ze nekaj let sem se dozdeva, da divjajo elementarne sile na naši zemlji s po-večano silovitostjo. Ogromne poplave v zadnjem poletju v Avstriji in Bavarski, na Formozi in Južni Ameriki so bile posledica skoraj neizčrpnih vodnih padavin. Nenavadni vročinski vali so se menjavali s hladnimi poletji. Vreme se je povsem spremenilo, poudarjajo starejši ljudje; zakaj? Nekaj ne more biti v redu.
V okviru geofizičnega leta 1958-59 so znanstveniki poskušali z raziskovanji in merjenji tudi na to vprašanje odgovoriti. Znanstveni izsledki zatrjujejo, da je toplotno gospodarstvo naše zemlje zašlo iz ravnotežja zaradi povečanja ogljikovega dvokisa (C02) v ozračju. Iz stalno naraščajočega števila dimnikov in izpuhov eksplozivnih motorjev uhajajo v ozračje neizmerne količine ogljikovega dvokisa.
Vse doslej so ta strupeni plin, ki z iz-dihanjem ljudi in živali, z razkrojevanjem,' z izpuhtevanjem plinskih vrelcev vulkan-sih področij, s kipenjem in izgorevanjem stalno uhaja v ozračje, spet odtegnil# atmosferi rastline s svojim dihalnim, postopkom, s katerim ga preobražajo v kisik, in s preperevanjem kamenin in kovin. Tako je znašala udeležba ogljikove kisline v ‘zraku vse do naše industrializacije 0,0| odsto.
Od tega£ časa dalje pa se je količina o-gljikovega dvokisa v ozračju bistveno spremenila. Od leta 1900 smo pokurili nad 100 milijard ton premoga. Letno porabo nafte, in bencina cenijo na 700 mili-jonov ton in ta poraba stalno narašča. Posledica je, da ni več naravne izravnave z rastlinskim dihanjem in preperevanjem.
S tem pa se ne spreminja samo sestava ozračja, ampak tudi' tako imenovano »atmosfersko zrcalo«, ki je važen činitelj pri izžarevanju toplote v vsemirje. S povečano množino ogljikove kisline se spre-nja izolacijska sposobnost zraka, in učinek je podoben strehi orjaškega rastlinjaka, ki leži v višini stratosfere nad našo zemljo. Pod to izolacijsko streho narašča temperatura, čeprav tega posameznik niti ne opazi. Naraščanje temperature povzroča povečanje vodnega izparevanja in, ker ie izžarevanje v vsemirje zmanjšano, dežuje, dežuje silovito. Prehodi letnih časov izginjajo.
Nekaj podobnega se je v zgodovini že dogajalo. Spremembe med vročimi obdobji in ledenimi dobami pripisujejo deloma tudi kolebanjem množin ogljikove kisline v ozračju. Dognali so, da je v časih močnega delovanja ognjenikov, pri čemer so uhajale v ozračje velike količine ogljikove kisline, sledilo znatno povečanje temperature, medtem ko je v časih vulkanskega mirovanja nastopalo ohlajevanje, Pred nekaj deset tisočletji, v diluvialni ledeni dobi, ni bilo ognjeniškega delovanja, medtem ko je bilo to delovanje v terciarju izredno močno s povišano temperaturo.
Seveda se je vse to dogajalo v merilu našega časovnega štetja zelo počasi. Temperatura je narasla za nekaj malega stopinj v tisočletjih. Danes je to drugače! Človekov poseg spreminja temperaturne razmere v mnogo hitrejšem in nevarnejšem tempu. Merjenja v geofizičnem letu so zabeležila povečanje temperature od 1. 1900 za 1,22 stopinj C. Ta povišek izgle-da malenkosten, če pa bo temperatura še nadalje tako naraščala, bodo posledice lahko katastrofalne.
Ameriški znanstvenik William J. Hum-pherey zatrjuje, da bi povišek treh stopinj C zadostoval za nov svetovni potop. Samo to navidez malenkostno povečanje temperature bi zadostovalo, da bi se v polarnih krajih stalilo 15 milijonov kubičnih kilometrov ledu. Tako povečane vodne množine bi dvignile morsko gladino za 50 metrov in poplavile nepregled-me površine vseh svetovnih celin. Vzhod-
na ameriška obala bi se v valovih pogreznila. Samo konice ftebotičnikov bi v New Yorku gledale iz vode. V Evropi bi bila katastrofa še večja. London in razsežne površine britanskega otočja bi izginile pod vodo. Nizozemske in velikega dela Nemčije ne bi bilo več. Sredozemlje bi se raztegnilo daleč v Saharo in največji del Italije bi bil pod vodo. Crno morje bi se združilo s Kaspiškim. Na Kitajskem, v Indiji in po drugih deželah Vzhodne Azije bi bile ogromne pokrajine poplavljene. Oblika naše zemlje bi se povsem spremenila.
Ta domneva nikakor ni utopistična, o čemer pričajo natančna merjenja, ki so dognala, da se ledena odeja v polarnih krajih letno znižuje za 60 cm. Ena desetina zemeljske površine predstavlja led, zato si ni težko predstavljati, kakšne vodne količine se vsako leto sprostijo.
Ugotovili pa so še nadaljno nevarnost. Merjenja morskih gladin na atlantski in tihomorski obali so dognala, da se je voda V zadnjih letih dvignila za 25 cm. Dve tretjini naše zemlje je pokrite z vodo! Strokovnjaki smatrajo, da prav v tem ležijo vzroki poplav v zadnjih letih in priporočajo dvignenje obrabnih okopov za 'l,5fF m. Prav tako priporočajo dviganje luških naprav, zlasti pomolov.
Premog in tekoča goriva resno ograža-
jo našo zemljo. Morda je prava sreča, da te zaloge pojemajo in da zaradi tega sega človeštvo po drugačnih energetskih virih. Vodna sila, ki proizvaja elektriko za enkrat le deloma nadomešča premog in nafto. Sreča je, da se z vso naglico razvija uporaba atomske energije v miroljubne namene. Nekega dne, ko bodo -našli lažji izolacijski material proti izžarevanju, bodo tudi vozila brez smradu dirjala po naših cestah.
Tudi sončno energijo, ki prav tako ne izpušča v ozračje nevarnih plinov, bodo vpregli v pomoč človeku. Ze danes obstojajo po najrazličnejših deželah poizkusne energetske naprave, ki izkoriščajo sončno energijo. S sončno energijo že segrevajo stanovanja. V bodoče pa ne bodo sončne energije uporabljali samo za segrevanje, ampak bodo preko generatorskih naprav proizvajali tudi električni tok. S temi poizkusi se ukvarja družba General Motors v Združenih državah, ki je že izdelala nekaj poizkusnih avtomobilov in letal na svetlobni pogon.
Človeštvu se odpirajo možnosti, da se izogne nehotenih škodljivih posledic, ki jih je prineslo »premogovno« in petrolejsko stoletje«. Človek mora zavoriti izparevanje vode, ki tako kvarno vpliva,, na naše klimatične razmere, kar pomeni,v da je usoda človeštva v človekovih rokah.
"T' poklic v Združenih državah
(Pariško pismo)
Hišne pomočnice so danes pri nas edini poklic, ki ne trpi nad nezaposlenostjo. Ta poklic poklic vidno izumira po vsem svetu.
V Združenih državah, kjer stalno narašča število premožnih družin, vodi veliko povpraševanje po hišnih pomočnicah v naravnost neverjetne dogovščine. Vsekakor priseljenca, ki je voljan opravljati gospodinjska dela, ne mučijo skrbi, kako si bo služil vsakdanji kruh. O tem se je pred kratkim prepričal mlad francoski zakonski par.
Jean Baptiste in Genevieve sta kot turista prepotovala Ameriko po dolgem in počez, približno tako kot roma Nikita Hruščev s svojim spremstvom v teh dneh po kapitalistični Ameriki. Za razliko od Hruščeva in njegova številnega spremstva pa je mladi zakonski dvojici v Los Angelesu zmanjkalo denarja. Kaj sta Jean Baptiste in njegova Genevieve doživela, sta popisala v svoji zabavni knjigi »Yes, Monsieur«, ki je čez noč postala, v Franciji najbolj čitano delo.
Ker sta monsieur in madame^ean Baptiste de Vilmorin imela v potnem listu zgolj turistični vizum, jima je bilo v A-meriki po zakonu prepovedano služiti si denar. Zato sta se odločila za gospodinjsko delo. Dejala sta si: Kdor obupno išče gospodinjsko pomoč, je gotovo pripravljen
Doživljaji z avtostopom
Današnja mladina je navdušena za romanje po svetu. Pri tem mladina ne prestopa samo državnih meja, ampak tudi meje, ki jih postavlja morala in dobra vzgoja. Avtomobilski klubi opozarjajo svoje člane naj ne jemljejo s seboj neznanih potnikov"^ telo Interpol se z zadevo ukvarja. Kafco je zares z avtostopom? UNESCO, znamenita kulturna organizacija Združenih narodov je na skrivaj pritegnita nekaj deklet med 17 in 21 letom in jih spodbudila za avto-stop po delu Evrope. Za to tveganje so jih primemo izurili in preizkus v letošnjih počitnicah tudi izvedli. Posebno zanimivo je poročilo 17 letne Francozinje, ki je dokazala, da je avtostop za dekle sicer nevaren podirig, nikakor pa ne tudi življenjsko nevaren.
Mlado dekle so sprejeli, ker so vedeli, da je njen oče policijski5'komisar, ki jo bo že’ v vsem potrebnem poučil. Imenujmo jo Henriette Masbn. Henriette je bila vse do svoje počitniške pustolovščine zaposlena v nekem pariškem uradu. Z avtostopom naj bi se potegnila na daljavo kakih 1200 km. Pri tem so ji priporočili, naj uporablja prav tiste ceste, na katerih so se v zadnjih letih pripetili incidenti, ki so opozorili policijo pa ženski avtostop.
»Pazi, Henriette, tvoje oči so prelepe, da bi se jim avtomobilist lahko upiral. Vsakdo te bo vzel s seboj. Ali - kako boš spet iztopila, ne da bi na en ali drugi način plačala prevoznino?«
Prav zato jo je tudi Interpol poslal po svetu, poslal jo je zato, da bi preiskala problem avtostopa.
S policijskim avtom so jo odpeljali dva kilometra izven pariškega mesta in jo postavili na cesto. Svetovali so ji, naj vzame s seboj le najpotrebnejše. Morda, so dejali, bodo nastale nujnosti, da bo morala s pobegom zapustiti vozilo, in potem bi bilo škoda prepuščati lepo prtljago v rokah vsiljivcev. Drugo svarilo se je glasilo: Pod nobenimi pogoji ni sprejemati pijač in prigrizkov, katerim so lahko primešana mamila. Tretje priporočilo je svetovalo prevoze na razmeroma kratke daljave, največ 250 km.
Henriette je čakala eno uro dolgo. Ni
uporabljala metode, ki je v navadi po vsej Evropi, da bi z dvignjeno roko in odprtim palpem kazala smer zaželjene vožnje, ampak je enostavno stopicala vzdolž cestnega roba. Zavore so zahreščale: trgovski potnik, 35 let star, elegantno o-blečen, je ustavil:
»Vstopite, 100 km vas vzamem s seboj!«
Po desetih; minutah je pričel govoriti o svojih poslih, o svoji sijajni službi.
»Lahko Vas popeljem tudi tja, kamor ste namenjeni!«
»Rada bi prenočila v Sens-u!«
»Izvrstno. Tam poznam odličen hotel. Potegnem vas do tja, jutri pa vas Spremim do cilja!«
Pred hotelom se je avto ustavil.
»Povprašala bom za sobo!«
Cez trenutek se je vrnila navidezno vsa zbegana in živčna:
»Pomislite, našla sem tam svojega strica, kakšna smola. Razumeli boste, da v takih okoliščinah...«
Pobrala je svojo prtljaga in v hipu je izginila skozi vrata hotela, kjer si je že pred tem preskrbela sobo, da bi naslednje jutro po načrtu nadaljevala po,t, O.pazila je kislosladki obraz možakarja, ki pa je ostal kavalir, se priklonil in odpeljal.
Naslednje jutro je pešačila četrt ure Izven mestne meje in počasi drobila ob cestnem robu, ko se je za njo ustavila elegantna limusina, ameriška cestna križarka. Za volanom je sedel gospod kakih 55 let starosti.
»Zanimivi ste mala, jaz sem filmski človek! Kam ste namenjeni? Samo v Lyon? Skoda! Pojdite z menoj v Nizzo! Tam vas bom prestavil Brigiti Bardot ali pa staremu prijatelju Jeanu Gabinu. Poleg tega se bom tam sestal z nekaterimi, režiserji. Zares imate filmski, obraz!«
Zelo zanimivo je žlobudral, izustil tisoč imen, ki jih je Henriette prečitala v filmskih revijah ali slišala med svojimi prijateljicami.
Samo enkrat jo je pobožal po roki, ni bil preveč vsiljiv.
»Kam hočete v Lyon? Ce boste tam ostali, bi svojo trenutno vožnjo lahko za nekaj ur prekinil. Ali ne bi obedovala v
neki restavraciji, morda kar na kolodvoru?«
Henriette se je spomnila neke tvrdke, ki posluje v neki ulici in kateri je večkrat v imenu svoje tvrdke pošiljala pisma. Tvrdko je spremenila v svojo teto. V resnici pa je tam stanoval dolžnik, ki ga niso in niso mogli pripraviti do plačila.
»Vi ste prvo dekle, ki ni takoj pripravljeno z menoj obedovati in z menoj potovati v Nizzo. To me v resnici zabava! Tu je moja vizitka. Ce me želite kdaj v Parizu obiskati in bom tam, mi boste dobrodošli. In kar sem vam povedal o vašem filmskem obrazu, je res!«
Polagoma je Henriette rinila proti Nizzi. enkrat jo je potegnil mlad inženir z motorjem.
»Ce bi se zadnji teden ne bil zaročil«, je dejal, »potem bi vam gotovo povedal kaj lepega, tako pa mislim na svojo nevesto in previdno vozim!«
Trgovski potnik, ki je bil na potu s predpotopnim Citroenom, se ji je zdel najneprijetnejši avtomobilist. Henriette je potegnil kakih 50 km daleč, ko je vozilo nenadoma ustavil in postal vsiljiv. Izbral si je mesto na cesti, kjer je bil gotov, da ga v naslednjih minutah ne bo nihče presenetil. Surovo se je drl, ko je Henriette pograbila svojo prtljago in bežala v nasprotni smeri, kolikor so jo noge nosile.
Preden je svojo staro karjolo obrnil, se je v • daljavi prikazal tovornik. Henriette je vozaču pomignila. Dva zajetna šoferja sta ji pomagala na trdo klop. Tri minute zaporedoma sta ji stregla z dvoumnimi predlogi. Ko pa se je Henriette delala, kot da smatra vse to za neresno šalo, sta umoknila in jo zvečer povabila na večerjo in je nista prav nič opominjala na plačilo, o katerem so ji govorili pariški skrbniki.
Vedno se taka potovanja ženskega avtostopa ne zaključujejo tako srečno kot je svoje doživljaje popisala Henriette Ma-son. Njena sodba je, da je večkrat tako romanje nevarno, včasih se približuje celo meji smrtne nevarnosti. Odločno in pogumno dekle - pravi Henriette - pa se otrese vsiljivcev tudi pri avtostopu.
WRRiiiiuiiiiiiiiiiiimi!!i:i!miiiiiiHuiiiim!imiiU!iiB«i
POD ČRTO
Pepi Nitka
Pepi Nitka ni slab človek pa ga ugrizne sam hudobec in ob takih priložnostih se kar topi od škodoželjnosti, če se mu posreči nekoga potegniti za frak. Njegove potegavščine pa ne potekajo vedno bfez nevšečnosti, vendar si takih spodrsljajev ne jemlje preveč k srcu.
Tako si je tudi zadnjič prislužil tri dni zapora. Seveda je bil po njegovem vsega kriv odvetnik, ki ne pozna šale, ter mu ‘ je po obsodbi še levite delil: »Dragi, mo j, de mislite prihodnjič spet koga poteffllti, potem si izberite kakega drugega, da "vas bo izvlekel iz šlamastike! Sram vas bodi!«
Pepi je mirno odsedel svoje tri dni, ali odvetnikova zbadljivka mu ni dala miru. Takle škric pa bo mene, no mu jo bom fe zasolil, je godrnjal na slamnjači.
Pepi je vsako dopoldne stikal po sod-nljskih hodnikih. Tako je spet posedal v mračnem kotu, skrit za časnikom ter ujel razgovor odvetnika, ki mu je s svojo zbadljivko obležal na želodcu, s svojim stanovskim kolegom. O čem sta se razgovar-jala, ni doumel, dobro pa je slišal, ko je vzkliknil: »Koliko ' že ura danes, jaz sem svojo pozabil na nočni omarici«.
Nadaljni razgovor Pepija ni zanimal. Odšel na Pokriti trg in kupil debelo gos x obilnimi jetri. Gosja jetra je namreč posebno cenil. Bilo je točno poldan, ko je Pepi pozvonil na vratih odvetnikovega stanovanja in brhko dekle povprašal, kje je gospa.
»Gospod doktor«, je dejal Pepi, »pošilja tole gos, ki mu jo je prinesel nek klient, in prosi za zapestno uro, ki jo je po-*«bil na nočni omarici«.
»Seveda v furiji na marsikaj pozabi«, je z nasmehom dejala mlada gospa in z navdušenjem ogledovala gos.
»Gospod doktor je tudi prosil«, je dodal Pepi, »da bi gos pripravili jutri za kosilo. Prišel bo nek gospod, ki se mu pečena gos z maroni prav posebno dopade«.
»A, to je gotovo direktor Malha. Tu je ura in 200 lir za vas«.
Pepi se je z globokim poklonom zahvalil in odšel.
Ko se je odvetnik ob dveh vrnil s sodnije, je ves presenečen poslušal zgodbo o gosi in uri. Od jeze bi ga kmalu razneslo. D% je njegova žena nasedla sleparju! Njegova zlata Omega ura, ki je vredna vsaj 60.000 lir!
»Imamo vsaj imenitno gos«, ga je tolažila mlada gospa. »Lepo rumeno jo bom Slekla in napolnila z maroni. Boš videl, kar sama se bo topila v ustih«.
Odvetnik je telefonično javil tatvino policiji. Naslednjega dne pa je na sodniji pripovedoval najnovejšo nesramnost tržaških tatinskih prebrisancev, in kolegi so mu solidarno izrekli sožalje nad izgubo, dragocene ure. »Morda je bil prav tvoj klient, ki ti je s tvojim lastnim denarjem poravnal stroške«, je pripomnil eden izmed .iznajdljivih kolegov.
Medtem se je odvetnikova gospa trudila z dragoceno gosjo. Po vsem stanovanju se je širil slastni gosji duh. Gospa je ravno polivala zlatorumeno gos, ko je v kuhinjo prihitelo dekle in veselo vzkliknilo: »Gospa, ga že imajo, sleparja sleparskega! Gospod doktor pošilja po gos, možakar čaka v predsobi«.
»Cemu vendar rabi moj mož gos, - kot dokaz?«
»Ne, ampak na policiji domnevajo, da je gos zastrupljena. Gotovo je to kaka maščevalna zarota, 'fako mislijo na policiji«. ir
S prstnimi konicami jfe gospa prijela gos in jo odnesla v predsobo. »Za božjo voljo vzemite mrhovino«, je dejala čakajočemu možakarju. »Taka nesramnost! Pa so vsaj uro dobili?«
»Da, da gospa. Gospod doktor sporoča, da bi rad imel za kosilo riž na mleku«.
»2e dobro, že dobro, le odnesite proč to zastrupljeno nemarnost!« V roko mu je stisnila sto lir.
Cez dobro uro je odvetnik spet grmel nad mlado ženo »Vrag je vzel uro in je sedaj odnesel še gos. Na mizi pa se kadi riž na mleku, da bi atomska bomba raz-treskala ves ta nemarni, sleparski svet!«
»Saj si vendar naročil za kosilo riž na mleku!« je jokala mlada gospa.
»Jaz? Ne imej me povrhu še za norca!« Ves izčirpan se je odvetnik zgrudil na stolico.
Pepi Nitka pa si je mencal dlani,- »e sladko smehljal in dejal: »Zlata ura kaže natančno dve, čas kosila za veliko gospodo, prosim oba gosta: sedita! Gospa doktorica je izvrstna kuharica, jetra pa bi ne mogla biti boljša! Dober tek!«.,..;
* * *	j-
Uro je seveda Pepi čez tri dni poslal odvetniku nazaj. Saj Pepi Nitka ni tat, samo nekoliko pretiran hudomušnež, ki zbadljivk ne prenaša, čeravno jih sam zelo rad deli.	P-	O-
Kostanji
Pred šolo mi je pred noge treščil kostanj in se razklal. Pravi čudež nežne svetlorjave politure. Ni ga mizarja, ki bi ga lepše zgladil.
Zaustavil sem korak in niti pomislil nisem, da me skozi okno opazujejo kolegi in se smehljajo moji naravnoslovni vnemi še pred začetno šolsko mašo. Kostanj pa se je za radovednost1 prav tako malo menil kot jaz. Zdelo se mi je, da je pomežika! nedogotovljeni telovadnici. »Tako, sedaj smo pa tu!« je morda dejal - ali pa tudi ne. »Aha, takle je torej tale svet!«
»Res je«, sem dejal. »Takle je svet in tudi ti si našel na njem svoje mesto ‘in svoje delo.«
IIHItinitlllHli!tRIIKIIinmiUlt(lilHllt«IUIHIIIIIHItNmmiiHHIIflail<!lil»lflnilli;!!l1l(!ll!lltli:ii(HliniHini!!IHIIHI!l!HI!HII
»Kako to, kaj ni dovolj, da sem nastal in se veselim svojega življenja?«
»Počasi, prijatelj! Vse ima svojo vrednost in določene naloge.«
»Na primer?«
»Ljudje te bodo pobirali; za krmo konjem si namenjen. Tvoja sreča, da imamo v našem mestu tako malo kopitarjev, štirinožnih namreč, dvonožnih nam ne manjka.«
»Da, stiskali te bodo v zdravilni sok, ki vtekočinja kri. To zdravilo sicer vročekrvnim meščanom ni ravno nujno potrebno, kri jim po žilah poganja dvojezična tabla, ali so tudi taki, ki se jim kri strdi prav pred temle vhodom.«
»In to je vse? Kratko je takole življenje«, je žalostno zaječal kostanj. »Kaj ne bo nič lepšega?«
»Bo. Otroci te bodo pobirali, na vrvico te bodo nanizali in si jo obešali okrog vratu.«
»O, to pa bo lepo!«
»Pa še nekaj se ti bo zgodilo, otroci te bodo pobirali, te brcali in premetavali kot delajo s tvojimi sosedi pod tole streho v teh jesenskih dneh. Družbo imaš, nisi sam.«
prekršiti sleherni zakon, da zadosti svojemu poželenju, in njuna preračunljivost se je izkazala za pravilno.
Na oglas v dnevniku »Los Angeles Times« sta se najprej predstavila v stanovanju neporočenega astrologa. Ta ju je natančno izprašal po rojstnih podatkih in z njimi na dolgo računal. Nato pa je žalostno odkimal z glavo in dejal: »Zelo mi je žal, izvrstno mi ugajata, ali naša ozved-ja so v neposrednem nasprotju med seboj in zato bi se neprestano kregali.«
Nato sta se oglasila pri nekem bogatem trgovcu z ribjimi konservami. Bila je to zelo normalna hiša z mamo, očetom, sinom in hčerjo ter petimi avtomobili v garaži. Eno vozilo je bilo za pomočniški par. Jean Baptiste in Genevieve sta bila v novem poklicu povsem neizkušena. Jeanov oče pa je imel v Franciji veliko semenarno in ko je sin živel še pri očetu, je imel na razpolago kar sedem uslužbencev, ki so ga stregli. Zato si je enostavno tiriklical v. spomin njihova opravila in jih! posnemal. Ce je kaj pogrešil, je hišni gospodinji enostavno zatrjeval, da se taka dela v Franciji pač drugače opravljajo. Pri tem je poskušal gospodinjo prepričati, da so taka opravila tudi pravilna, da pa Američani še niso tako daleč.
Genevieve je odkrila, da ji pravzaprav ni treba kuhati. Delikatesna trgovina Fo-gelsons je pripravljala kosila in večerje po naročilu in jih dobavljala točno ob zaželenem času. Fogelsons je v glavnem pripravljal mesna jedila, Genevieve pa je vse ostalo jemala iz konservnih škatlic. Tako se je francoski zakonski par izvrstno znašel v novem poklicu ter prejemal mesečno po 550 dolarjev (okrog
350.000	lir), prosto stanovanje in hrano.
Hrupne družbe pa, ki sta jih otroka vsako sredo prirejala, so mlademu paru postajale odvratne in tako sta čez mesec zapustila službo. Nezaposlenost je trajala točno 24 ur in spet sta bila v bogati hiši s sinom in hčerko. Pripadalo jima je malo stanovanje a kopalnico in televizorjem v sobi. Delo sta opravljala v popolno zadovoljnost gospodarjev. Gospod in gospa sta se največ zadrževala izven stanovanja in tako sta se sin in hčerka spoprijateljila z mladima zakoncema. Iz dolgočasja so v štirih prirejali plesne večere. Vse bi potekalo v najlepšem redu, če bi se dozorevajoči Amerikanec do ušes ne zaljubil v Genevieve. Predlagal ji je naj jo z njim pobriše. Mlada Francozinja pa se je vsiljivca otresla tako, da sta službo zapustila.
Sprejela ju je bogata samska dama »entre deux ages«, ki se je čutila še zelo mladostno. Elegantni Francoz ji je zelo ugajal. Najprej je poskušala namestiti vsakega zakonca v drugi med seboj oddaljeni spalnici. Ko pa sta predlog zavrnila, se je mrmrajoče udala. Jean Baptiste je še nadalje užival razne prednosti. Kadar koli je želel, si je lahko izposodil eno od treh razkošnih limuzin in stalno prejemal manjša darila, čeprav je lady zakoncema plačevala po 600 dolarjev mesečno. Tudi tu je bilo delo zelo lahko. Vsaka slovenska gospodinja, ki bi se enkrat do dobrega seznanila z različnimi tehničnimi pripravami, bi se z delom samo igračkala.
Jedila so v glavnem pripravljali iz kon-serv, kar razvajenim Francozom seveda ni posebno ugajalo, zato pa se mladi Francozinji ni bilo treba mučiti s kuharsko umetnostjo. Vendar tudi ta služba ni trajala dolgo, skopnela je zaradi prebujajočih se čustev samske lady. Po treh mesecih je gospodinja mladi Francozinji enostavno ponudila 10.000 dolarjev za njenega moža. Moža seveda o tem niti ni vprašala. V Ameriki se usode »gospodarjev« u-rejajo kar med ženskim spolom.
Evropejke pa so staromodne in zato je Francozinja kupčijo odklonila. Tako sta zakonca povezala culico in z avtom so ju odpeljali na novo službeno mesto. Lady je namreč pri neki party pripovedovala, da ji je par odpovedal, pri čemer je seveda vzrok zamolčala. Naslednjega dne sta se z avtom pripeljala zakonca, znanca naše lady, naložila oba francoska zakonca in ju odpeljala s seboj. Med vožnjo so se domenili o delovnih pogojih. 2e kmalu sta se ameriška izletnika prepričala, da so novi gospodarji dobri, premožni povprečni Američani, ki se izvrstno razumejo s pomočniško dvojico, saj jo smatrajo za svoje lastno sorodstvo.
Cez nekaj mesecev sta Jean Baptiste in njegova ženica napravila račune in zadovoljivo ugotovila, da sta si zaslužila dovolj denarja za pot v Francijo v razkošnem parniku v kabini I. razreda. Gospodarja in gospodinjo je odpoved težko prizadela.
Jean Baptiste in Genevieve sta v svoji zanimivi knjigi odkrito povedala, da si nista nikoli mislila, da si bosta s tako lahkim delom zaslužila v tako kratkem času toliko denarja. Kljub komiki, ki sta jo tu pa tam preživela, sta spoznala in občudovala socialno dejavnost Američanov, ki brez ošabnosti in prepotence smatrajo hišno služinčad kot pripadnike lastne družine.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očka,
dr. Marija Breganta
se izkreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, posebno pa dr. Vrtovcu, patru Fidelisu in ostalim čč. duhovnikom, pevcem ter Akademskemu klubu.
DRUŽINA IN OSTALI SORODNIKI
Stran 4
Leto XIII. - Stev. 18>'
Slouenski begunci in begunsko leto
Od turških časov dalje niso civilizirani narodi pretrpeli toliko gorja kot jim ga je namenila druga svetovna vojna. Z molkom topov pa tega gorja ni bilo konec, Z vzhoda proti zahodu so se valile množice beguncev iz strahu, da jih nasilje ne požene v nasprotno smer in da svobodnega človeka ne izmaliči v državnega sužnja.
Težka je begunska usoda. Zapustiti svojo rodno zemljo, svojce, delo, imetje, vse kar si je delovni človek ustvaril s pridnostjo in varčevanjem od svojega rojstva pa do nasilnega slovesa, te gorjuposti se zaveda samo tisti, ki je na svoji lastni koži preizkusil begunsko gorje. Usoda novih jugoslovanskih beguncev pa je še posebno trpka, ker je postopanje z njimi ena sama diskriminacija, zasnovana na zgrešenih političnih zasnovah. Postopki z jugoslovanskimi begunci so povsem drugačni od sprejemanja beguncev iz ostalih dežel na oni strani železne zavese. Te diskriminacije je »Demokracija« že večkrat z vso pravico in dolžnostjo ožigosala.
Svetovno begunsko leto, ki ga je ustanovila s posebno resolucijo OZN 5. dec. 1958, je pričelo meseca junija letos. V posameznih zahodnih državah posvečajo oblasti in tudi javnost mnogo zanimanja za begunska vprašanja. V tem času imamo na svetu okrog 40 milijonov beguncev, zato se kar sama po sebi postavljajo vprašanja po povečanju finančnih sredstev z državnimi podporami, prostovoljnimi prispevki organizacij in javnosti, da bi se olajšalo trpljenje in našlo tudi dokončno rešitev 5 prostovoljno repartriacijo, izseljevanjem ali integracijo. Značaj teh akcij je čisto človekoljuben. Pobudo pa je sprožila Velika Britanija.
Begunce lahko razvrstimo v tri kategorije:
V prvi so begunci pod mandatom Visokega komisarja združenih narodov. V Evropi je trenutno en milijon takih beguncev, v ostalih delih sveta pa pol milijona. Posebno težavne so razmere, v katerih živi 180.000 alžirskih beguncev v Tunisu in Maroku.
V drugo kategorijo spadajo begunci U-rada OZN za pomoč in zaposlitev beguncev iz Palestine (UNRWA).
Tretjo kategorijo sestavljajo begunci Izven obeh gornjih organizacij. Takih beguncev je na tisoče in tisoče po neuradnih begunskih taboriščih v Avstriji in Nemčiji. Drugim beguncem, ki so po uradnih taboriščih, se ni posrečila izselitev in niti pridobitev mednarodne begunske pomoči. Takih beguncev je največ v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Grčiji.
Za nove jugoslovanske begunce so skovali pojem »gospodarskih« beguncev za razliko od »političnih«. V Avstriji, kjer so politični ljudje in tisk prav v zadnjem času prepevali toliko samohvale ob podelitvi zatočišča petim jugoslovanskim beguncem, ki se jih je otepal ves svet, so pozabili, da so »gostoljubni« Avstrijci samo v zadnjem letu proglasili 80 odsto beguncev za gospodarske ubežnike, ki jih niso odrivali v druge dežele - kot so tq s petimi Jugoslovani počenjale druge države *, ampak so jih izročili v oblast prav tistih nasilnikov, pred kateremi so bežali. Tudi pri nas so se dogajale in se še do-
tajajo z jugoslovanskimi begunci podobne iskriminacije.
Na pritožbe, da se tu uganja očitna krivica, so odločujoče oblasti odgovarjale: »Ti begunci niso politični preganjenci, ampak bežijo iz gospodarskih pobud!« In vendar bi morali razsodni ljudje po 15 letnih izkušnjah vedeti, da v totalitarnih državah ni razlik med političnimi in gospodarskimi vzroki za pobeg. Komunizem
svoje nasprotnike ali likvidira ali pa gospodarsko uničuje. Ali niso gospodarske krize, ropanja, fiskalna odiranja, državno verižništvo s pridelki in izdelki, stradanja in mučenja, samo posledice politike komunističnih strahovlad? Ali nimajo ljudje, ki bežijo iz takih »čisto« gospodarskih pobud, naravnih in božjih pravic do zatočišča? Letošnja žetev v Jugoslaviji je bogata, vsaj po zatrjevanjih samega ifita, ki je vsemu svetu povedal, da ne potrebuje več ameriške pšenice in nizozemske masti. Ljudje bežijo, pa čeprav jih ne goni lakota! Zakaj bežijo očetje in matere z nepreskrbljenimi otroki -, morda zaradi pustolovskega zanešenjaštva?
V dneh 28. in 29. avgusta letos je,zase-dala v Berlinu konferenca Združenja za preučevanje svetovnih begunskih vprašanj. Znani slovenski javni delavec, dr. Otmar Pirkmajer, je izdelal poseben izredno zanimiv, dokumentiran in obsežen referat o nerešenih begunskih vprašanjih, ki se nanašajo prvenstveno na nove jugoslovanske begunce. V referatu, ki ga je konferenca odobrila in sprejela, pobija dr. Pirkmajer proslulo pojmovanje »politično preganjanje«, ki ima veljavo samo v kolikor označuje razloge sredstva preganjanja pa so lahko tudi gospodarskega značaja, in prav ta sredstva spravljajo v problem gospodarsko in duhovno svobodo. Z drugimi besedami, ta referat zastopa stališče, da so tisti Jugoslovani, ki iz gospodarskih razlogov zapuščajo svojo domovino, žrtve totalitarnega gospodarskega ustroja.
To načelo so potrdile tudi ameriške komisije, ki so obiskale evropska begunska taborišča.
Zanimanje za begunska vprašanja so z begunskim letom že do sedaj zdramila
tako uradne kroge kot širšo javnost, zato tisti, ki so jim ta vprašanja pri srcu, z zaupanjem gledajo v bodočnost.
Komunističnim oblastnikom so seveda begunci trn v peti, saj že s samo svojo prisotnostjo stalno obtožujejo svoje preganjalce in sproti postavljajo na laž vse njihove propagandistične laži. Protibegun-ska gonja kremeljskih priganjačev je na žalost okužila tudi nekatere demokrate, ki ne spregledajo komunistične peklenske igre, vendar smo prepričani, da bo v begunskem letu tudi ta okužba dokončno odpravljena.
StevilEna moE„novEga razreda**
Od marca do junija so v šestih Titovih »ljudskih« republikah zasedali kongresi ZKJ. Na vseh teh kongresih so poleg drugih poročil, povedali poklicni partijci tudi koliko jih je. Po vrstnem redu kot so se kongresi vršili, se partijska moč kaže takole:
Bosna in Hercegovina Hrvatska Makedonija Srbija Orna gora Slovenija
Skupaj
96.737 članov 176.017 članov 51.909 članov 350.000 članov 28.000 članov 60.279 članov
762.942 članov
V splošnem sodijo, da šteje današnja Jugoslavija 18,500.000 prebivalcev, tako je po uradni statistiki v Jugoslaviji 4,5 odsto komunistov. Gotovo pa je med tem številom ogromno število takih komunistov, ki so prišli v partijo po košček kruha. Na podlagi takih ocen bo dejanska moč novega razreda« kakih 200.000 poklicnih komunistov.
O koroškem plebiscitu
Prihodnje leto bo preteklo že 40 let, od nesrečnega koroškega plebiscita. Plebiscit se je vršil 10. oktobra 1920. Kako je izpadel, je znano. 15.279 glasov ali 41 odstotkov je bilo oddanih za Jugoslavijo, 22.025 glasov ali 59 odstotkov pa za Avstrijo. Nemška večina je znašala 6.746 glasov. V osemnajstih občinah je imela večino Jugoslavija, v triintridesetih pa Avstrija. Južno od Drave je bilo okroglo 400 glasov več oddanih za Jugoslavijo nego za Avstrijo (natančno 392).
Občina Sele nad Borovljami je skoro stoodstotno glasovala za Jugoslavijo. Dala je Jugoslaviji 97 odstotkov glasov, namreč 511 glasov, za Avstrijo pa samo 17. 85 odstotkov glasov je dala za Jugoslavijo občina Blato pri Pliberku, absolutno 650. Okroglo 80 odstotkov glasov so dale za Jugoslavijo občine: Bilčovs nad Rožom, Slovenji Plajberg pri Borovljah in Bela pri Železni Kapli. Občina Bela je dala za Jugoslavijo nad tisoč glasov, namreč 1029.
Tudi v Slezi ji se ie po prvi svetovni vojni vršil plebiscit. Onde je bilo naprej določeno, da se ozemlje razdeli po razmerju oddanih glasov. Poljska je dobila 40 odstotkov glasov, in je dobila tudi ozemlja v tem razmerju. Na Koroškem pa je bilo naprej določeno, da tista država dobi vse ozemlje, ki dobi pri glasovanju večino. Večino je dobila Avstrija in zato tudi vse ozemlje. Samo mesta in trgi: Velikovec, Borovlje, Pliberg, Grebinj, Železna Kapla, Labud so dali za Avstrijo nad 5.000 glasov (natančno 5191). Tako je glasoval Velikovec za Avstrijo 83.5 odstotno; Pliberg 75 odstotno; Borovlje 72.5 odstotno; Grebinj 77 odstotno; Železna Kapla 68 odstotno in Labud 93. odstotno.
Koroški plebiscit je odločila koroška po-nemčevalna šola. Ta je že od okroglo 1.
Južni Tirol pred Združenimi narodi?
Avstrijski zunanji minister, socialist Kreisky je na jesenskem zasedanju Glavne skupščine ZN, ki je pričelo 21. septembra v New Yorku, zagrozil, da bo njegova država predložila vprašanje Južnega Ti-rola Organizacijj združenih narodov, če ne bodo zadevna pogajanja med Italijo in Avstrijo privedla do zadovoljivega uspeha. S tem je hotela avstrijska vlada vplivati na diplomatska pogajanja, ki se trenutno vršijo med Rimom in Dunajem, kar je seveda razburilo italijanske kroge. V meddržavnih odnosih velja namreč pravilo, da dokler so pogajanja v teku, ni dopustno katerekoli strani izvajati pritisk.
Kreisky je zlasti očital, da Italija ne izpolnjuje obveznosti sporazuhia De Ga-speri-Gruber iz leta 1946 kar se tiče dvojezičnosti v uradih in na sodiščih ter diskriminacijo pri sprejemanju v državne službe in pri dodeljevanju ststoovanj.
Italija se brani, zagovarjajoč riačelo, da je Južni Tirol izključno notranje italijansko vprašanje in da zato Združeni narodi nimajo pri tem nič opraviti. O morebitnih nesoglasjih v zvezi z izvajanjem zgoraj imenovanega sporazuma je ital. vlada vedno pripravljena razgovarjati s sosedno Avstrijo.
Zadeva je vzbudila v prizadetih državah, v Italiji in Avstriji, precej zanimanja, posebej pa pri nas Slovencih, ki živimo kot narodna manjšina tako v Avstriji kot Italiji. Zato dobro vemo, kakšen kruh režejo veliki narod narodnim manjšinam, ki prebivajo na njihovem državnem ozemlju. Kljub temu se nam zdi, da položaj n^
TRŽAŠKI PREPIHI
NIKOLAJ IN NIKITA
Komaj se je v plenarni seji OZN razkadil dim Hruščeve razorožilne bombe, so dopisniki z vso naglico zdrveli k zunanjemu ministru Herterju. Ta pa jim je dejal: »Nič novega, sama stara šara.« Her-ter je svojo sodbo utemeljil s predlogi Lit-vlnova na veliki razorožitveni konferenci v 2enevi leta 1932-33: popolna razorožitev odprava vsega orožja, pri čemur naj bi ta postopek na radikalen način izvršili najprej pri velesilah in šele kasneje pri manjših in srednjih državah, v razmerju njihovega teritorialnega obsega in vojaške zmogljivosti. Usoda svetovne zgodovine je takrat hotela, da so morali začetne razgovore zakasniti za 90 minut, ker je med Japonsko in Kitajsko izbruhnila vojna zaradi Mandžurije. Prav ta zgodovinska epizoda pa nam kaže tisto geografsko smer, ki verjetno opravičuje tako pogoste ruske razorožitvene predloge.
Ce bi novi zunanji minister Združenih držav, kljub naglici, pregledal arhive svojega ministrstva, bi našel tole: »Vzdrževanje splošnega miru in znižanje prekomernega oboroževanja, ki obremenjuje vse narode sveta, je v sedanjem svetovnem položaju ideal, ki bi ga morale zasledovati vse svetovne vlade.« Ta frazeologija, ki se nam zdi tako močno obrabljena, pa ni izšla iz ust rdečega Nikite, ampak je zapisana na povabilu note carja Nikolaja II., ki jo je leta 1898 naslovil na vse države, ki so bile takrat akreditirane na njegovem dvoru.
Tudi Združene države so bile od meseca maja do julija 1890 navzoče v Haagu. Ze takrat se je nameravana razorožitvena konferenca prelevila v tako imenovano mirovno konferenco, ki je rodila konvencijo o ureditvi mednarodnih sporov, o zakonih in uporabi »Ženevske konvencije« iz leta 1884 tudi za pomorsko vojno. V zaključnih spisih je govora tudi o prepovedi metanja bomb iz zraka, kot tudi upo-
raba dum-dumskih iztrelkov ter dušljivih in omamnih plinov. Takrat je v Haagu zagledalo luč sveta tudi Mednarodno razsodišče.
Za razorožitvenimi napori carja Nikolaja II. pa so se skrivale težnje, da bi se ustvaril v Evropi mir za potrebno konsolidacijo notranje političnega položaja v Rusiji in za ustvaritev potrebnih položajev v Aziji, to se pravi na kitajskih mejah, kjer pa je kljub haaški konferenci izbruhnila rusko-japonska vojna.
Zgodovinska vzporenja v resnici največkrat šepajo, vendar v našem primeru ne tako, da bi se nam ne vrivale vzpored-be. Hruščevi partijci so Nikolaja II. sicer leta 1917 ustrelili, vendar njegov lasled-nik rdeči car Nikita dosledno hodi po stezah svojega carskega prednika, zlasti v zunanji politiki leta 1959. Tudi geografija je za zgodovino zanimiva. Močna Kitajska pa čeprav pripada »socialističnemu taboru«, je drugo središče svetovnega komunizma in prav ta Kitajska neprestano izloča na površje probleme, ki so že davno zapustili ideološko raven in se vtihotapili v svetovno politično območje.
Ce torej Hruščev pred Organizacijo združenih narodov ponuja upepelitev svojega obrambnega ministrstva, to pomeni, da bi pod tem pepelom obležale za vedno tudi vse atomske sanje rdeče-kitajskih prijateljev.
Utvara? Propaganda? Križanje obojega, vendar pa realistični dokaz strahu pred Maocetungovimi množicami, ki bi čez čas lahko dozorele v atomsko velesilo. Prav-lako kot Nikolaj II., je tudi Nikita pripravljen na razorožitev. Seveda bi si pri tem rad zagotovil status quo, ki bi mu zajamčil podvrženost vzhodnega bloka v-ključno z nadzorstvom nad kitajskim »prijateljem«. Nekaj znamenj celo kaže na določeno »nesveto alianco« med Sovjetijo in Združenimi državami, kar spet potrjuje določeno nasledstvo Nikite Hruščeva z Nikolajem II.
Južnem Tirolskem ni tako tragičen, kakor ga svetu prikazujejo avstriijski nacionalisti. Južnotirolski Nemci imajo vso pravico zahtevati svoje pravice. Ce se malo vživimo v položaj koroških Slovencev, ki je sramoten za demokratično ter nevtralno državo kot je Avstrija, se nam zdi korak avstrijskega zunanjega ministra prava ironija načel in zato brez vsake moralna podlage in upravičenosti. Dokler bo Avstrija postopala tako mačehovsko in nekulturno s slovensko manjšino v svoji državi, nima nobene moralne pravice zahtevati od drugih tega, kar sama manjšinam v lastni državi odreka. Zato pomeni tako ravnanje do narodnih manjšin izigravanje ter norčevanje iz svetih načel, ki ga nikakor rje moremo odobravati. Ce je potrebno, da pride problem kake narodne manjšine pred mednarodni forum, je to v prvi vrsti vprašanje Slovencev na Koroškem v Avstriji, kjer je teptanje naravnih ter mednarodnih obveznosti najbolj očitno. Avstrija zahteva nemške sodnike za Južne Tirolce, sama pa je pred kratkim odpravila dvojezičnost v več sod-rjih okrajih na Koroškem. Avstrijski zavojevalski pritiski že 700 let sistematično odrivajo koroške Slovence v Karavanske ' planine; na avtohotni slovenski zemlji pa ostajajo le še slovenska imena krajev, rek in 'gorš. Kje je doslednost?
To so dejstva, o katerih bi morala biti mednarodna javnost obveščena. Tudi italijanska javnost se za ta dejstva premalo zanima. Italijanski časopisi bi svoji stvari ter objektivnosti več koristili s seznanjanjem mučnega položaja slovenske manjšine v Avstriji, kakor pa z neprepričljivimi in dolgoveznimi polemikami o izključno notranjem vprašanju.
Druga stvar, nauk, ki iz vsega tega izhaja je ta, da je najbolje, če se mednarodne obveznosti in pogodbe čimprej v celoti izpolnijo; kajti tako bi že vnaprej odpadli vsi razlogi za poznejše očitke ter nepredvidene zapletljaje. Zelo trezno je s tem v zvezi napisal Augusto Guerriero v; milanskem »Corriere della sera«: »Z zadoščenjem jemljemo na znanje novico, da je bil predložen zakonski osnutek glede uporabe nemškega jezika na sodiščih in v uradih v Gornjem Poadižju. Zal nam je, da se je 3 tem toliko odlašalo. Cernu smo čakali? Obvezali smo se, da bomo uvedli dvoježičnost, zato je naša lojalna in častna dolžnost, nuditi nemškemu prebivalstvu možnost, da se na sodišču brani ter upravlja pravico in svoje zadeve v državnih uradih v nemškem jeziku.«
Besede, ki so v opomin vsem.
2eleti bi bilo, da bi se zato odgovorni krogi v Rimu in Trstu, v polni meri zavedali, da za italijansko državo obstoji neka mednarodna pogodba, znana pod imenom Londonski sporazum 1954 ter njej, priključeni Manjšinski statut, ki terja lojalno izpolnitev, kakor pravi zgoraj imenovani italijanski publicist.
Cas beži in je dvorezen meč, ki ne dopušča oklevanja: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«, ker se žna zgoditi, da bo jutri lahko prepozno;
Za solidarnost rojbelishih
ni nadaljevati z nepretrgano stavko do končne zmage.
V zadnjem triletju se je položaj rudarjev zelo poslabšal. Leta 1955 je bilo v Italiji zaposlenih 72.000 rudarjev, leta 1959 pa jih je samo še 42.000. Zaposlitev je padla za nad 40 odsto, medtem ko je proizvodnja narasla z uvedbo novih modemih strojev in pripomočkov.
Gospodar odstavlja izčrpane rudarje, zato je po človeških in božjih zakonih naša zahteva več kot upravičena. Rudarji, ki so po 10 in Več let delali pri rudniku, si morajo iskati dela drugod. Ni majhno število tistih, ki so se morali izseliti v tujino, stari tudi nad 40 let, da preživijo sebe in družino. Mladeniči od 15 do 20 let, pa pohajajo in so v breme staršem in skupnosti, zato ni nič čudnega, če se u-dajajo razvratnostim in prevratništvu. Kaj misli o tem vlada, kaj industrijalci? Ali si ne kopljejo lastnega* groba? Ljudje, ki se jim v srcih kopičijo krivice, se bodo ob prvi priložnosti maščevali- Industrijalci in vladaj ki se!za tako stanje ne zanima, sami prožijo komunistični propagandi nevarno orožje v roke.
Zakaj noče podjetje obnoviti delovne pogodbe? Morda zato, ker jo z novim zakonom ne bo moglo več po mili volji razveljaviti. Po novem zakonu je namreč dolžnost delodajalca ne samo, da pogodbo ob zapadlosti obnovi, ampak, da jo tudi prilagodi trenutnemu stanju. Ne vemo, koliko časa bo trajala sedanja naša borba, vemo pa, da je pravica na naši strani -in to je glavno jamstvo našega uspeha, saj prinaša stavka trojno škodo: nam, gospodarju in državi.
Pozivamo vse rudarje v rajbelskem rudniku, tu pod Maligartom, da ostanemo složni v borbi kot smo bili do sedaj, saj nas spremljajo simpatije vsega delovnega sveta. Spomin na dvomesečno zmagovito stavko pred dvema letoma še ni zbledel.
Rajbelski rudar
St *	*
Ob zaključku lista nam sporočajo, da je stavka prenehala, ker so pričela pogajanja v Rimu.
ŠOLSKE VESTI
Začetna sveta maša za učence učiteljišča in trgovske akademije v Trstu bo v četrtek 1. oktobra ob 10. uri, za učence Nižje trgovske strok, šole ob 8 uri v cer kvi pri Sv. Ivanu.
Boj za socialne pravice italijanskih rudarjev je pričel po navodilih obeh glavnih sindikalnih organizacij 21. septembra z 48 urno stavko in se je nadaljeval z 72 urno novo stavko, 26. sept. Gre za obnovo delovne rudarske pogodbe, katere veljavnost je pretekla pred 26 meseci.
Ce sedanje stavkovno gibanje ne bo uspelo, smo rajbeljski rudarji pripravlje-
GLASBENA SOLA SLOVENSKE PROSVETNE MATICE V TRSTU Vpisovanje novih in lanskih gojencev v glasbeno šolo »Slovenske prosvetne Matice« prične dne 15. sept. t.l. vsak dan od 10 - 12 ure na sedežu v ulici Machiavelli št. 22-11.
Poučuje se klavir, violina, pihala in harmonika poleg teoretičnih predmetov. Vpisuje se do preklica.
V jesenskem roku 1958-59 so opravili nižji tečajni izpit Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu: p) pred izpitno komisijo v Trstu (Rojan:) Jordan Bordon, Edvard Cecchi, Sergij Franza, Sergij Grahonja, Darij Mohoro-vičič, Dimitrij Pertot, Stanislav Stocca; Katarina Coloni, Nadja Klun, Marta Ma-stellaro, Marija Slama.
■b) pred izpitno komisijo na Opčinah: Bernard Skerlavaj, Vojka BrescianI, Nada Debenjak, Gracijela Vidali, Viktorija Žagar;
c) pred izpitna komisijo v Dolini: Bogdan Kosmač, Stojan Maver.
1870 dalje, torej skozi 50 let pred plebi-svitom, vzgajala otroke v nemškem duhu. V mestih in trgih so to nalogo vršili poleg šole tudi nemški otroški vrtci. V Borovljah so na primer v otroškem vrtcu otroke učili: »Wir Ferlacher sind a[le deutsch!« To pomeni: Mi Barovljanci smo vsi Nemci. Podobno se je godilo tudi drugod. Brez nemške oziroma, ponemčevalne šole in brez nemških otroških vrtcev bi Avtrija pri plebiscitu 10. okt. 1920 nikdar ne bila dobila večine. Na ta način ra je bil izid plebiscita že naprej določen. V takih razmerah določitev plebiscita ni pravična. Tudi na Prekmurskem so po prvi svetovni vojni nekateri zahtevali plebiscit. Neki narodnozavedni slovenski učitelj jim je čisto pravilno odgovoril: »Da, mi smo za plebiscit, a čez 50 let. Zdaj so Madjari v šolah madžarizirali narod, zdaj moramo mi to popraviti. Mi moramo ljudem povedati, da so Slovenci«. Kar je veljalo za Prekmurje, je veljalo tudi za Koroško.
Dogodki doma]
LADJEDELSKA DELAVNOST. Za obnovo in dopolnila trgovske mornarice namerava vlada zahtevati deset milijard kreditov. Zgraditi nameravajo ladjevja za kakih 400.000 ton. Pravijo, da bodo tržaške ladjedelnice prejele od tega okrog 80-100 tisoč ton naročil.
* * *
TRŽAŠKI SENATORJI. Iz Rima poročajo, da bodo prihodnji mesec predložili poslanski zbornici osnutek zakona o volitvah v senat za Tržaško ozemlje, ki še vedno ni zastopano vi lem predstavniškem domu.
* * *
CERKVENE SLOVESNOSTI. V našem mestu je pred kratkim zasedala škofijska sinoda. Ob njenem zaključku je papež Janez XXIII. odlikoval nekaj tržaških duhovnikov. Dr. Jakob Ukmar je bil imenovan za apostolskega protonotarja. Za mon-signorja pa sta bila imenovana č. g. Fran Malalan, župnik v Borštu in č. g. Jože Jamnik, ravnatelj Marjaniiia na Opčinah. Prisrčno čestitamo!
* * *
FATIMSKI KIP MATERE BOŽJE je 17. sept. s helikopterjem prispel v naše mesto, kjer ga je na Velikem trgu pričakala množica kakih 100.000 vernikov. V cerkvi sv. Antona Novega so se v petek 18 sept. Mariji poklonili številni Slovenci. Naslednji dan so kip v spremstvu dveh kardinalov prepeljali na Vejno, v bližini Proseka, kjer so blagoslovili temeljni kamen, za novo Marijino cerkev.
* * *
USPEHI NAŠEGA ROJAKA »Suma C4im laude« ter »Valedictorian* je diplomiral v diplomatskih znanostih na univerzi Georgetoton v Washingtonu naš nekdanji someščan g. Miloš Kravanja. Med 128 di-plomandi je odnesel prvenstvo. Izvoljen je bil za člana »Gold Key Societv«, ki je najvišja čast, ki jo more podeliti univerza. Postal pa je tudi član največjega ameriškega častnega društva »Phi Alpha Theta - National Honor Societv in Hiatorv«. Naše prisrčne čestitke!
GOSPODARSKO NAZADOVANNJG na Zahodu, o katerem se je lani toliko govorilo in pisalo, je po vsem videzu dokončno premagano. To dokazujejo vse v zadnjem času objavljene statistike o razvoju industrijske proizvodnje v evropskih državah in Severni Ameriki. V Italiji je n. pr. v juniju narastel indeks industrijske proizvodnje, v primerjavi z majem, za 0,9 odstotka, v primerjavi z julijem lanskega leta pa za 8,9 odstotka. V prvem četrtletju letošnjega leta se je industrijska proizvodnja povečala za 8 odstotkov, medtem ko se je lani povečala za 1,5 odstotka. To povečanje proizvodnje se odraža tudi pri porabi pogonske sile, katere je bilo letos porabljene za 8,4 odstotka več kot v istem razdobju lanskega leta. Pri tem pa je značilno, da se je poraba tekočih goriv povečala za 7 odstotkov, metana za 9 odstotkov, električne energije pa celo za 20 odstotkov, medtem ko se je porabu irremogov za energetske namene istočasno zmanjšala za S odstotkov. V splošnem je vedno izrazitejše usmerjenje k tekočim in plinskim gorivom danes že splošen svetoven pojav. Povsod narašča konzum nafte in njenih derivatov, pada pa potrošnja premoga.
* *
PODPIRAJTEI
SLOVENSKO
DOBRODELNO
DRUŠTVO
		
Odgovorni	urednik:	
Prof. IVAN	RUDOLF	
Tiskarna Adria.	d. d. v Trstu	
Uredništvo > n uprava: Trst. ul. Machiavelli 22-JI. - tel. 3-62-7S Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-Q38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka	L	30.	-
Naročnina: mesečno L 50.	— letno L 600.-—
Za inozemstvo: mesečno L 90.-- —	L	1000,—
Poštni čekovni ra&un: »rat M. 11-7223