51
m . '*tmm ■
•, . '.'äräwJS -^1
••,....
<	'** -x I ™ «r
... -■■•■ ;■ *•:.,,
•v.V- ’"
•'•••••
*S£Sa::::: -y.-. ........
m s»
SS®!®
- ^
:	..^saaa

••• .	"	* "	” W,-."«*W'
llsiSSi»
pföj
yimm
OSNOVNA ŠOLA BREŽICE

silil

....... .... ........v.i -av*-	..* ■!. v.'-;,"	* ■ - *	»’* -. .
•'•-• '• ■ • ••'•:•.'>.'•.......... ... ....
'/'-V'..'..v.v.'.v?.vy,.. i....... .v,'.'.VV»Vv\%*\v,'.... ,.y'|\'i
i H i wm -	' >• ■
1 <- äL JL»u ’ .........-
... •.■■•:..... ' .••••-
■:■	-■:■■■ ■ .	■• 7	■
....




v ' v>.v>,
’’.	■ •■■•■. •"..••. .	. •.•■•■■'••••... l..
..... . • .....'• ••••••'.•.. .
■ ■ . • ■
iiir
'... V..	Swxmfe
•': .iv.-..'■ • ■ ■ •■•.•»*.•.*.-.•.
. ■ ........
v«5;:i	::.	"	: ..	'	::
’=*£	. -".las--..■'
■■ ■
KvwycWÄv^.’.’.'.v.a.v'C'
■>-rfe^vS^v*v:*v>.
»šil
-v
...v.
mm
S	■	•
•v..L •:	• Oßmm	•” mrnm&m	i&fe	.. “	v>

~	t — i <*
Sisu siiisii«
|tfr

;.;■....— ■- s.say	a..:.,saass.'
•''' •

........ ........ ..... -."-.v.-......V.V v. ■'•V.' .
■% s:»*s;as. ssa; ife^ss ■■■ ...............

.............. ......................................................................"'■”•........'***”................
■	■:•:• ;.vv>>>.v.\\v....v ■ •••'■:• H\v.vxr....... -.-l
iisSS
i&ps»
s.\ ,,:
■•.•.•.•v. .v..	•.•.;■.....	'	■'■■■■,
.v.vKv.v'
H B m
^}^v.\v:X%;y/.V-v/v..w/^-.v.v.vy;.;.>vr;
i;iP=aa;;f;is;SS
" i
.
m
\ P : . s -ji
■■■ s a............;.;;.:-:::a
•i	'S \
PROJEKTNO UČNO DELO
■• •• ..i\f 1 fe-S'®l' ,
a—S... ..:■:.sl
..	” , % V V WC,	S 1	»■	**
«p-59-^w




«	""h ..............
:i.l
-i:::
—/—. . .   •Mv.*.'
ŽIVLJENJE LJUDI V POSAVJU
MED OBEMA VOJNAMA
mm Si
••.. ••■. —
ililp
«pa
■ r'.-ay.
■1:1

W0B ||Ä

..I -

vi s i p

■
...... ........... ........... . . v .......... .........
<	l;-	i-.:-.:...

i'
...
öiiSlilll“
•■••..■•..li:'vi '"’
■ •'■ ....• ...•.•.v •.■••.' •••.•:.•..
H
•n.v.v.v.v...
Si
... .............
»s i fef || liBlilllllllilll Ililii i||l

.
.' ...........................................................

laitlllllll
i *	*|v i
.	. iar;is?a=.:.yi;
.
,yiyć,ć
1


....	•■:.v..v.v>.-
.	•	•• •••	* v •
- ' . ... • •• •:•: •• •
' *:
-vy.y:.^.v-;:;;.;yy:::<.>y-..,,,,0:;y;;a-.;;-;;....;: .•••:vv-->:.:.::.V v,:	...
5^3 *• „ c*-:
»tfä*'#
•.'vav.wäv;
ÄÄv.
;;;■■■■•
s
■ . :-"i	. .

.*	v	\ ■	....i	* v'	•.	**x	'	•• •	..
a' a	■ a
... i a »ui - . .■
....
;:: t ,v.'.\W,*!::::.-.v.. .• ••:.-• ’.v.v.vav^«,. .a;a:.-.
i'.•■' v'.. 'H
Sflp:
Si**!
■■-.-'■.aa.: :' :ava..a.av'v''
S. •
V ■
. :	. :: :	a:-a::;r:
srnu M i m ai m
I

• •_•________________ '___________________________________________

:§'-a	-.a	■•■	■.■.l'.y'i:a'..;.;a;--.. :a.-aaaaa aa.l;::::::.i
m
\4,
.......... .
'....
.......
a-v
*Tig
-Zafif.^.:
.v.”;.v.;._'.^l.'v':,''".vVI\‘X...
üXjföfäi
■
laaa:aa:;;::::;:aal;a lis
■
IVÄVÄW.««»:
V/.'.lv.y. - ;
•■V'.VvV.'
y.y.ju.;
li
iS
.Ela!


»Sei

!§ JS'll.ä'ä'iSSÄ'
• i.iall'ja /railaa;::-;-/-;	-a.al.a'"""'
......■:: .. ...... .....- .........................
...... .
t * }	* ' *> * IvX^.AVW
lalla-	.	• ••	"	■
M	'Š&Mšim
,.aa' -la ■	..
m

sil ? ilii
a ■ a.
, r.. ...........1^.,
'/■vXW-v.v.vjf

' S3N
PT
y
i
MESCHEN
» %



o 5 4 'i 4 0

OSNOVNA ŠOLA BREŽICE
PROJEKTNO UČNO DELO
ŽIVLJENJE LJUDI V POSAVJU MED OBEMA VOJNAMA
564 1 2
C06ISS 4
SOL. LETO 1991/92
e\02	/V2-	!
kk-o, i X1'
C\o2 ■a-W
054540
UVOD
Projektna nalaga je bila zelo zahtevna in zanimiva. Dogodki v SFRJ in njen razpad so prebudili zanimanje za vzroke, ki segajo v leto 1918, na sam začetek združitve in za življenje ljudi v prvi skupini držav.
Učenci in mentorji smo se ogreli za temo. Ko smo prebrodili začetne težave, smo postali izreden tim, ki je želel doseči zastavljene cilje.
Delo ne bi bilo opravljeno brez angažiranosti ravnateljice, ki Je koordinirala in s pomočnico skrbela za tehnično plat izvedbe, brez pomoči knjižničarke, ki je skupaj z učenci in učitelji iskala vire, brez učencev drugih razredov, ki so z veseljem prinašali vse, kar so našli pri hiši ali na podstrešjih sosedov. Seveda tudi brez sodelovanja nekaterih učiteljev in brez pomoči krajanov naloga ne bi bila opravljena.
Dragoceni viri - znanstvena in umetniška literatura, časopisi in revije, fotografije — so omogočili, da učenci pridejo do novih znanj in spoznanj .
Vsi smo se zavedali, da nam je uspelo sestaviti samo delček mozaika, ki ponazarja življenje ljudi v tem obdobju v Posav-j u.
Rezultati našega dela so predstavij eni z nalogami, fotokopijami in barvnimi fotografijami iz naše zelo uspešne razstave, na kateri smo razstavili vse vire in drugo gradivo. Nalogo smo predstavili učencem naše šole, učiteljem in občnistvu.
Fr edstavitev je potekala v dveh delih: v prvem delu smo govorili o gospodarskih, družbenopolitičnih in socialnih razmerah. V drugem delu smo predstavili kulturno življenje.
Ker so skupine črpale spoznanja iz šolskih kronik, smo za sklep uprizorili dele programa takratnih prireditev z dek1amacijami in petjem slavnostnih pesmi.
Vodja projekta: Meda Krvavica, prof.zg.
Udeleženci so:
Nosilci projekta:
-	učenci 8.b (28)
-	knjižničarka
-	psihologinja
-	učenci drugih razredov
-	krajani
-	ravnateljica
-	pedagoginja
Z nasveti sta pomagala etnolog Cedilnik, PRU lik.vzg.
Dušan Strgar in Vlado
Neda Krvavica, prof.zg. Miloša Oršanič, prof.ze. Darinka Zidarič, soc.del. Darinka Agrež, PRU sl.j. Zinka Škofca, PRU gl.vzg.













2
VSEBINA:
1 .. Gospodarstvo
Kmetij stvo Gozdarstvo
Naravno bogastvo in industrija Obrt (čevljarska obrt)
7rgovina Turizem Prebiva .1 stvo
2.Socia1n e razmere
Potresi, poplave, naravne ujme Gospodarska kriza
Medsebojna pomoč ljudi na kmetih Dobrodelnost in vloga podmladka RK 01ročko varstvo Zdravstvo
3	- i..t:.no.logij.a
Zunanjost in notranjost kmečke hiče K m e č k a in m e š č a n s k a o b 1 a č i 1 a Poroka
4	.. Družbeno poli t. i č n e razmere
Kronološki pregled družbeno političnega življenja v Posavju -Posavje v prvih povojnih letih -Obdobje kraljevine Jugoslavije -Društva Sokol in Orel
5„So 1stvo
Osnovne in meščanske šolo? P o k 1 i c n o usin e r j a n j e So Iška dokumen tacij a
S	» Jezi k1 i teratura, fe.üS.Q.E.i-..li Literarni ustvarj alci
Jezikoslovca Maks Pleteršnik, Jože Toporišič Časopisi in revije Dramske skupine
Jezik—primerjava z današnjim knjižnim jezikom
Ljudske pesmi, pametnice, reki
Opisi življenja in domišljijski spisi
3
7■Glasbeno življenje
In st rumen ta1 n e skupine Pevski zbori Časopisi in revije
P e sm arice, no t n i z a pisi, progr ami
8 . Likovno ustvarj čin j e
Ek spresionizem
Slikarja Kralj in Stiplovšek
Razstava
NARAVNO ZEMLJEPISNE IN DRUŽBENO
GOSPODARSKE
ZNAČILNOSTI

I






















OBMOČJE posavskih 06UA/
danes
OBČINA BREŽICE

Pečice
Povkwovos
Pohoncol
6ora
,Sela p,
';a*- ) poböya
Cirnik
(Jibnicd-N
£toi Črnk Kontno pl
OBČINA KRŠKO
OBČINA SEVNICA
LU
i4
$

(
Pogled na Brežice
Sevnica po 1. svetovni vojni (razglednico hrani Rudi Cimperšek, Sevnica)
Mesto Krško
4
UVOD V DRUŽBENO GEOGRAFSKI IN NARAVNO ZEMLJEPISNI PREGLED REGIJE POSAVJE ZA OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA
Spodnje Posavje je širša regija, ki jo na zahodni strani omejujf Sava od Sevnice do Hrvaške meje, na vzhodni strani spodnji in srednji tok Sotle, na severu sega v posavsko hribovje (posavske gube) z Bohorjem, na jugu pa v Gorjance.
Ta regija zavzema 4, D 7. površine republike Slovenije. Je obrobni območje Slovenije, ki se je zato slabše razvijalo in ostalo man. razvito.Tudi v obdobju med obema vojnama ni bilo pomembnejšega razvoja. Ne samo, da je ta regija med manj razvitimi v Sloveniji, temveč sodi tudi med manj znane. To je mogoče sklepati tudi po skromnejši literaturi, ki smo jo imeli na voljo pri izvedbi naše projektne naloge. Res, da je bližina Zagreba vplivala na manjšo povezavo tega območja s sosednjimi slovenskimi pokrajinami , je pa tudi res, da je ljubljanska metropola s svojimi institucijami vse skozi slabše skrbela za gospodarske in kulturne dejavnosti tega področja - kar je čutiti tudi danes.
Spodnje Posavje (izraz po geografu Meliku) ali Posavje, kar je bolj pogost izraz v naši krajevni rabi, je območje, ki danes obsega ozemlje treh občin - Sevnice, Krškega in Brežic. Prikazali bomo vsako občino posebej.
ZEMLJEPISNA PODOBA POSAVJA PO DANAŠNJIH OBČINAH
OBČINA BREŽICE
Ozemlje občine meri 267,65 km2. Zajema svet, kjer se izklinja predalpsko hribovje in odrastki Gorjancev ter se začenja panons ko obrobje. Jedro ozemlja pripada Krško - brežiški kotlini. Je mladega tektonskega nastanka, ki ga je nekoč zalilo miocensko morje. Občinske meje obdajajo na S Šmarska, na Z Krška občina,
V in J Hrvaška. Vzhodna meja se pričenja v predelu, kjer priteč reka Sotla iz ozke doline med Kunšperkom in Cesarskim Brežuljke v nekoliko širšo dolino. Poslej spremlja meja reko Sotlo do izl va v Savo. Ko meja prekorači Savo v bližini sotočja z Bregano, mu sledi proti Z do Gabrovice. Potem prečka SV odrastke Gorjanc ter se mimo Gadove peči in Vinjega vrha usmeri k reki Krki, ki doseže J od Bušeče vasi. Ko se po dobrem km od reke Krke odmakn gre meja čez osamelec Gaj in nato po dolini potoka Močnika škof do njegovega izvira.
Občina obsega na levem bregu Save brežiško ravan, svet goric z jedrom na Bizeljskem, in pas posavskega hribovja z Orlico; desn od Save pa ji pripadajo Krško polje, stični pas med ravnino in Gorjanci ter odrastki Gorjancev. Brežiška ravan obsega svet. med Savo, spodnjo Sotlo in terciarnimi goricami, ter sega ob Sotli navzgor do soteske pod Cesargradom. Ravan morfološko (to je po oblikovnosti) ni enotna. V Z delu so jo razrezali potoki v doli ne in vmesne terase. V del ni razrezan. Tu se širi enakomerna
5
ravan Dobrava med Zupelevcem, Brežicami., Globokim in Kapelami. Dolina ob Sotli ima ob zgornjem delu pod sotesko Zelenjak vlažno aluvialno dno, ki jo spremljajo terase, üb spodnji Sotli med Kapelami, Obrežjem in Rakovcem je dno zelo vlažno in izpostavljeno poplavam. Na S obdajajo brežiško ravan Sromeljske in Bizeljske gorice, v katerih se uveljavljata glina in lapor. Potoki, tekoči od S proti J so jih razčlenili v vzporedne gorice. Tu se najviše dvigajo pri Sv. Jeri 482 m in se znižajo pri Pišecah na 225 m.
Goi ice se na S naslanjajo na J pobočje Orlice, ki so zgrajene iz apnenca, skrilavca in dolomita. Na Orlici je razvodje med vodami, ki teko proti J neposredno v Savo in vodami, ki teko proti J neposredno v Savo in vodami, ki teko proti S v Bistrico in z njo v Sotlo. V območju Orlice nastopajo ponekod kraški pojavi.
Med Savo in Krko se razprostira Krško polje, ki pripada z V delom Brežiški občini. L.c?ži med Savo, Krko in gozdom Krakova. To je popolna ravnina v nadmorski višini 150 - 160 m. Pokriva jo apniški prod. Prehodni pas iz ravnine v Gorjance je razrezan in ponekod visok nad 300 m (Šentviška gora 384 m, Vinji vrh 318 m). Skrajni J rob Gorjancev se tu najvišje dviga z Velikim Cirnikom 624 m. Najvišja vzpetina v občini je Spiček v območju Orlice 689 m, naj nižja točka 138 m ob sotočju Save in Sotle.
Podnebje Brežiške kotline kaže značilne subpanonske poteze, ker je v območju med Orlico in Gorjanci odprta na panonsko stran. Ozračje je bolj suho in ni dosti megle, padavin pa je sorazmerno tudi malo. Zaradi nizke nadmorske lege se poleti stopnjuje vročina im pozimi mraz. Tod vlada kontinentalni temperaturni re-čim. Absolutna maksimalna temperatura je bila v Brežicah med 1925 in 1960 letom 38,2 stopinj C (28. junija 1835), absolutna minimalna temperatura - 25,9 stopinj C (4. februarja 1929). Poprečna julijska temperatura je znašala 24,4 stopinj C, poprečna januarska temperatura - 1,3 stopinje C, srednja letna pa 10,2 stopinje C. April je toplejši od oktobra. Letna množina padavin je bila v poprečju v obdobju med 1931 in 1960 letom 1014 mm. V v'iSjih legah je seveda podnebje manj toplo in je več padavin.
OBČINA KRŠKO
0
1
c	Ozemlje občine meri 345,14 km2. Občina meji na S na šmarsko
občina, na V na brežiško občino, na J na R Hrvaško in novomeško n	občino, na Z	na sevniško	občino. Z najbolj S točke, kjer je tro-
|(,	meja krške,	sevniške in	šmarske občine, poteka meja po Bohorju
(102.:> m). Na V gre meja po dolini Blatnega potoka in grape Močnika. Med vasema Pesje in Vihre prestopi Savo in pod Pristavo Krko. OcJ tod se dvigne na Vinji vrh in zatem na Gorjance. J meja gre po ,n	Opatovi gori	(913 m). Na	Z prekorači meja najprej Ločni potok,
,	nato Krko in	pri Koprivnici potok Lokavec. Severno od tod
,<j	prestopi v spodnjem in zgornjem toku potok Račno, od Lomnega
krene čez Savo, nato pa čez Dobravski in Stranjski potok, nakar se usmeri proti najsevernejši točki.
Občinsko ozemlje zajema na s Posavsko hribovje, na J sleme Bor jancev, v sredini Krško kotlino. Posavskemu hribovju pripada tu podolgovato in široko sleme Bohorja ter J od savske soteske Dolenjsko gričevje. Oboje sestavljajo mezozojske in terciarne kamnine skrilavci, apnenci in dolomiti.
Nad Krškim se uveljavljajo v gričevju triasni kraški skrilavci rdečkaste barve, na njih leie po Velikem Trnu imenovane trnske plasti, sestavljene iz drobnika in glinastega skrilavca, nad ka ter.imi so plasti črnega apnenca. Na J Krške kotline se na geološki tektonski meji strmo dvigajo Gorjanci. Zgrajeni so iz mezozojskih triasnih apnencev in dolomitov ter krednih apnencev V njihovi tektoniki se kažeta dve smerizalpska in dinarska, ki prevladuje. V apnencu na Gorjancih in v Posavskem hribovju so s razvili kraški pojavi, tako vrtače, jame, kotliči in ponikalni potoki. Krška kotlina obsega tu na Z od Save Krško polje, gozd Krakovo, Zakrakovje in Koštanjeviško kotlino, ki sega čez Krko proti Z h Gorjancem. To je tipična tektonska udorina, ugreznjen ob alpskih in dinarskih prelomnicah. V srednjem in V delu je bi udor močnejši in je v miocenu segal sem zaliv Panonskega morja ki se je tu obdržalo še v pliocenu. V udorini je morje odložilo mladoterciarne usedline, ki so najbolj na široko ohranjene v Z delu Kostanjeviške kotline, v drugih delih kotline so povečini prekrite z mlajšimi nasipinami. V manjši meri so ohranjene tudi zgodnje pliocenske hribine v obliki peščene in prodnate nasipin ob Gorjancih, kjer so premaknjene in nagubane. Na več krajih v Krški kotlini, posebno pri Velikem korenu, so plasti kremenove^ peska, ki so ga bili nanesli potoki v pliocenu. Potresi ob podolžnih prelomnicah pričajo, da se tu tektonsko premikanje še ni umirilo. Ob prelomniški koštanjeviški termalni črti so topli vrelci pri Kostanjevici, Bušeči vasi in zunaj občine pri Čatežu Zelo močno nasipavanje Krške kotline s prodom in pozneje z glin v zgodnjem pliocenu se je nadaljevalo še v starejšem obdobju p1eistočena. V krški kotlini se je najbolj dolgo ohranil panonS morsko jezerski zaliv, ki je segal v Genovsko kadunjo. V njej e je v J vznožju Bohorja naložil rjavi premog, ki so ga začeli po malem izkoriščati že v 18. stoletju. Vsa ravan Krškega polja, K sega na Z do Krakovskega gozda je iz apneniškega proda, pokrite s plastjo rodovitne prepereline. Prehod v aluvialno ravnino ob Savi tvorijo ježe.
Ker se Krška kotlina ob Savi proti V odpira v panonsko področje se v njem uveljavljajo subpanonske klimatske lastnosti. Zime sö kratke in zmerno mrzle, poletja pa vroča. Poprečne januarske temperature so za 1 stopinjo C do 1,5 stopinje C višje kot v Ljubljanski kotlini. Srednje julijske temperature znašajo okoli 21 stopinj C, letne okoli 10 stopinj C. Poprečna dnevna toplina nad 20 stopinj C je znašala v Krškem v času od 192 7 do 19-38 kaK 61 dni. V Krški kotlini se učinkovito uveljavljajo značilnosti fena vse leto, kadar piha Jz veter, ki se slapovito spušča čez Gorjance v dolino. S tem prispeva k večji toploti in večji zrać ni sušnosti. Megla je redek pojav. Petnajstletno opazovanje v Krškem izkazuje poprečno 1007 mm letnih padavin. Obilnejše so padavine na Bohorju in na Gorjancih. Največ jih je jeseni, naj" manj pozimi. Visoka toplota v poletnih mesecih in zgodnjih jesenskih tednih zelo prija vinski trti. Ustrezni pogoji zanjo
še stopnjujejo pod vplivom posebno ugodne sončne lege gričevja na S obrobju Krškega polja in ob Posavskem hribovju proti Orlici.
OBČINA SEVNICA
Ozemlje občine meri 293 km2. Ozemlje zajema Spodnje Zasavje in del Posavskega hribovja. Na S meji na občini Laško in Šentjur, na
V	na občino Krško, na J na občino Novo mesto, na Jz in Z na občino Trebnje in na Z na občino Litija. Z najbolj S točke v območju Velikega Kozja (987 m) poteka meja proti V na Sv. Lovrenc (711 m), Straže (824 m), Lisco (947 m) in Ješovec (788 m). Nato prekorači potok Sevnično in se dvigne na Skolico (950 m).
V	meja gre po Z pobočju Bohorja, ob Loškem potoku prestopi potok Dobrava in doseže J od Kladja Savo, ki ji sledi navzgor do izliva Arteškoga grabna. Sledeč temu potoku skoraj do izliva, prestopi meja potok Račno in Radunjski potok, kjer je najjužnejša točka občine. Jz meja gre mimo Jerman Vrha, zajame v loku naselje Tel-čice ter krene mimo Otavnika do potoka Laknice. Za tem reže izvirno področje kratkih pritokov reke Mirne, pri Roženberku se nasloni na potok Jeseničico, od koder krene v povirje Podborškega potoka in na J pobočje Jatne. Pod Šentjurjem doseže Savo in nato Savinjo, s katere se strmo dvigne na Veliko Kozje.
V	osrčju občine je terciarna Sevniška kadunja, ki je del senovško sevniške antiklinale. V njej se dolina Save razširi in se anti-klinala nadaljuje v Mirenski dolini, ki se razprostira med litijsko antiklinalo in antik 1inalnim svodom Krškega hribovja. Aluvialno dno mirenske doline spremljajo na obeh straneh reke terase, ki pa* se ob njenem spodnjem toku zožijo in končno izginejo. Sava teče od tod v dinarski smeri. Njena dolina je različno oblikovana, ponekod se razširi, pa zopet stisne, kar je odvisno od kamninske sestave. Niže od Radeč pod Zidanim mostom, kjer je osrednji pas karbonskih skrilavcev, je dolina široka. Pod Kompol— jem, kjer prestopi Sava v apneniško dolomitsko antiklinalo, teče po soteski. Pri Sevnici doseže terciarno kadunjo, nato pa se njena dolina ponovno stisne v triasno — dolomitskem pasu, ki seže do Krškega»
Hidrografsko središče občine je Sevniška kadunja. Tu sprejema Sava z desne rečico Mirno, ki izvira v trebanjski občini, in z leve potok Sevnično, ki ima povirje v šentjurski občini. Pod Sevniško kadunjo sprejema Sava daljše potoke z leve strani, med njimi Vranjski potok, Canjski potok in Blanjši potok.
Podnebje sevniškega področja kaže tudi kontinentalne poteze in s tem pripada občina že v območje Spodnjega Posavja. Januarska temperatura se giblje v poprečju med -1 in 1,2 stopinje C, julijska temperatura med 13 in 20 stopinjami C, letna med 9 in 10 stopinjami C. April je toplejši od oktobra. Letno lahko pade od lOOO do 1400 mm padavin. Najbolj moker je junij, najbolj suh je marec.
- 8
KAMNINSKA ZGRADBA IN PODNEBNE ZNAČILNOSTI POSAVJA ZA RAZUMEVANJI
KMETIJSKIH DEJAVNOSTI TEGA OBMOČJA IN ZNAČILNOSTI KMETIJSTVA...MS
PRVO IN DRUGO SVETOVNO VQJNQ
Vjuro ^
Posavje je regija Slovenije, kjer se močno približata Panonska nižina - Brežiško krška kotlina kot obrobni del te nižine s pre alpskim posavskim hribovjem» Na jugu na to ozemlje segajo še z a d n ji go zdn a ti iz ras t ki Go r j anc ev.
V podnebnem smislu so na tem področju združeni elementi, tipičn za panonsko podnebje - visoke poletne temperature in malo padavin. Najbolj je to izrazito na območju E^režic (1020 mm padavin, število toplih dni z nad 215 stopinjami C je več kot 70 na leto, pa tudi zime znajo biti ostre). Zima leta 1928--29 je bila izred dolga in ostra, temperature so padle na -27 stopinj C - smo pre rali v sevniški šolski kroniki. Piše tudi, da najstarejši Sevni čani niso pomnili takega primera.
Posavje je regija, ki ima po naravnih danostih veliko ravnega sveta, plodne zemlje, dosti vode in naj toplejše podnebje v Sloveniji. Več kot 25 7, celotne površine je ravninski svet z re kami Savo, Sotlo, Krko, Mirno, Sevnično in mnogimi potoki. V re liefnem smislu se? tu srečuje poplavna ravnica ob Savi, Krki, Sc li. z višjimi terasami, razrezanimi na nasute ravnine, nizko gri čevje iz mlado terciarnih kamenin, ki prehajajo tudi v višji bc hribovit svet Posavskih gub in Gorjancev.
Prej omenjene danosti so razlog, da je posavje v gospodarskem smislu bilo in je pretežno agrarno območje. V času med obema vc nama je bilo 60 - 70 7. agrarnega prebivalstva (danes je delež kmečkega prebivalstva 37 7., za celo Slovenijo 1.8 7.), V tej dobi se je skromen delež ostalih poklicev nanašal le na razne obrtni ke, trgovce, uslužbence in zelo malo delavstva, ker je bilo mal industrij e.
Ozemlje vseh treh občin je torej predvsem primerno za kmetij sk« dejavnosti. Prav vse tri naravne enote, ki se pojavljajo v tem območju, dajejo možnost kmetijskemu gospodarj enju, To ozemlje j območje vlažnih terasastih ravnin ob Savi, Sotli, Krki, Mirni ' to so njivske površine z žitaricami, krmilnimi rastlinami, okof vinami, senožeti. Gričevnato območje (videmsko - brežiško, sevf ško, bizeljsko) je? primerno za sadjarstvo in vinogradništvo. Hf bovi ti svet, ki na severu in na jugu obroblja to območje - Gor" janci, Posavsko Hribovje z Bohorjem in Orlico pa je gozdnat in pašniški. Hribovito področje je zgrajeno iz apnenca, dolomita i apnenčastega škriljevca iz triadne dobe. To področje je deloma tudi razvodje voda, ki pritekajo v Savo. Na strmo nagnjenih pobočjih so kamnita in plitva humusna tla apnenčaste sestave, l položno nagnjenih pobočjih pa deloma plitva humusna apnenčasta ali karbonatna tla ter degradirana tera rosa, to so kraška tla ali rendzina.
Gričevnato področje obsega sevniško, bizeljsko, pišečko gričev, ki se naslanja na pobočje Bohorja in or1iškega hribovja. Griče'
- 9
je sestavljeno is mehkih terciarnih apnencev, na katerih so se razvila bolj ali manj plitva humusno - apnenčasta tla, na prisojnih legah na miocenskem laporju apnenčasto laporna tla, na osojnih legah pa degradirana lapornata ali rjavo apnenčasta tla
Ravnina je vlažno, položno nagnjeno terasasto področje. Rahlo pada proti Savi v obliki omenjenih rahlo nagnjenih diluvialnih teras. Gričevnato področje prehaja v višje terase, ki so sestav 1jene pretežno iz glinaste ilovice in so deloma ilovnate sestav Vzdolž savske struge se razprostiraj o mlade savske naplavine; prod, pesek, ilovica, glina. V tem predelu se pojavljajo dokaj rodovitne prsti razne debelosti; srednje rodovitna prhlica (kot jo imenujejo domačini), črnica (primerna za vse poljske rastlin ponekod ob Savi slaba, plitva peščena prst svižnica.
Sava je v svoji preteklosti zaradi tektonskih faz zelo spreminj' la svojo strugo ter jo oblikovala v mehko naloženi podlagi mate riala - grušča, ki ga je sama nanosila. Sava je meandrirala, er dirala in akumulirala material v kotlini, na kar še danes spominjajo opuščene suhe struge, ježe, terase. Ob močnem jesenskem in spomladanskem deževju Sava pogosto prestopi bregove in pop la lja svojo aluvialno nižino od Krškega do izliva Sotle. Huda po-plava je bila zlasti novembra leta 1923. Voda je zalila veliko železniške proge, mostove, naselja vse do Hrvaške in povzročila veliko materialno škodo. Kljub izvedenim regulacijam že v prejšnjem stoletju se poplave nadaljujejo.
Gorjanci so zgrajeni iz mezozoiških, pretežno apnišk.ih kamenin. Ta geološka sestava pride do izraza tudi v reliefu s pojavami. vrtač (Stoj draga)
Krško - brežiška kotlina se tektonsko še do danes ni umirila, kakor moremo sklepati po pogosto ponavljajočih se potresih. Pozimi leta 1917 je bil najhujši.
POLJEDELSTVO
Pol jedeljstvo se je intenzivneje razvijalo v dolini Save, Krke brežiškem trikotniku (med Savo in Sotlo), Mirenski dolini in ns večjih ravnicah (npr. okolica Šentjanža, Krmelja, Studenca). RC dovitne njive so v gričevnatih predelih v glavnem na širših terasah, slemenih in južnejših položnejših pobočjih. Gričevnat močno razčlenjen svet je najugodnejši za intenzivno sadjarstvo vinogradništvo (predvsem v južnejših predelih regije). Hribovje na severnem in zahodnem obrobju je poraslo s košenicami, primer nimi za pašo, zato so se ljudje tam največ ukvarjali z živinore pa tudi z gozdarstvom, saj so vsa strma in osojna pobočja porae z gozdom. Ozke doline so pogosto poplavljene (kot smo uvodoma omenjali). Porasle so z močvirnatimi travniki in primerne le z« pridelovanje živinske krme. Npr. v sevniškem predelu je kmetij! vo temeljilo bolj na živinoreji in sadjarstvu.
Nabiralništvo je bilo do 2. svetovne vojne in desetletja po nj<
dokaj pomembna dodatna gospodarska dejavnost. Gobe, gozdne sadeže, zelišča in industrijsko potrebne plodove so nabirali v sezoni, zato je bil dohodek sezonskega značaja. Razširjeno je bilo zlasti med nižjimi socialnimi sloji -- malimi kmeti in kočarji. Slednji so sicer manj zaslužili, več so zaslužili trgovci in prekupčevalci. Nabirali so polže, rake, gobe, ki so jih tudi sami sušili» Nabirali so še borovnice, maline, jagode, hrastove ježice — industrijska uporabne plodove za koštanjeviško, sevniško in brežiško usnjarno. Veliko tega je šlo v izvoz.
Nižinski predeli so dajali velike kmetijske tržne presežke, v gričevnatem in hribovitem svetu pa so poljščine zadovoljevale le domače potrebe. Tudi tržani Sevnice, Brežic, Krškega so se deloma med vojnama sami oskrbovali z nekaterimi kmetijskimi pridelki. Navadno so imeli eno do dve njivi, vinograd in sadovnjak. Npr« pri številnih trških hišah v Sevnici, so imeli pod za mlatev in spravljanje pridelka (ta gospodarska poslopja so po drugi svetovni vojni preuredili v delavnice, garaže in bivalne prostore). Tudi vrtičkarstvo je bilo okoli mest (solata, fižol, grah, korenje, peteršilj, špinača, bučke, krompir). V 30 letih je np>r. skoraj vsaka hiša v trgu v Sevnici gojila beluše v posebnih lončkih. Pa tudi radić so že gojili nekateri Sevničani. Pri tem pa so Sevničani kupovali radić od Primorcev, ki so se po 1. svetovni vojni naselili v nekaterih okoliških vaseh.
V času med obema vojnama so gojili naj raz 1ičnejše vrste žit s največ koruze, pšenice, ječmena, ovsa, ajde, pire, prosa in rži. Po-g1avitn a poljščina je bil poleg žit k rompir. Pride 1ova1 pa se j e tudi fižol, grah čiček, grah, leča, bob, repa, pesa, korenje, koleraba, buče, zelje in detelja. Gnojilo se .je le z naravnim hlevskim gnojem. Po vsej sevniški občini so sejali lan, še posebej jej znano pridelovanje lanu v vaseh okoli Dobove v brežiški o b čini in izde1ov an j e d omač eg a p1 a tn a»
Glej tabelo STRUKTURA ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ DRAVSKE BANOVINE (12)
Glej PRIKAZ KULTURE DRAVSKE BANOVINE V 7. NJIVSKE POVRŠINE 1939
( 1 )
Konoplja se je dosti sejala okoli koruze za preganjanje ptičev.
Rž je bila pomembna tudi kot surovina za vezavo v vinogradih in za pokrivanje streh. Delo v poljedelstvu je bilo ročno, živinska vprega, plug, ralo. Zelo malo so.uporab 1 j a1i umetna gnojila. Uporabljali so le kalijevo sol in tomaževo žlindro. Prvo škropivo je bila modra galica, ki so ji dodajali apno in močljivo žveplo.
Kmet je prav vse za prehrano pridelal doma. Bistveno, kar je moral kupiti v trgovini je bilo petrolej, sol, sladkor (sladkali pa so na vaseh večinoma z medom).
LASTNIŠTVO ZEMLJE
Veleposestniki, Attemsi, Windischgratzi so imeli po 14 ha vinogradov, 10 ha travnikov in gozdove. Windischgratzi so bili
.11
lastniki 12 gradov, razen Bizeljskega, tudi v Postojni, v Slov) skih Konjicah in drugod. Največji kmet na Bizeljskem je bil npi Janežič, njegova posest je bila velika 30 ha.
Vse? kmetije so bile mešane kmetije (polje, vinograd, sadovnjak pašnik, gozd). Vsak kmet je imel približno 6-7 glav živine (nižje ležeče kmetije še konje, višje ležeče pa vole).
Glej tabelo ZEMLJIŠKE KATEGORIJE .1938 (2)
Glej tabelo POSESTNE RAZČLENITVE V DRAVSKI BANOVINI PO STANJU 1931 (3)
Glej tabelo RAZŠIRJENOST KULTURNIH RASTLIN V DRAVSKI BANOVINI 1939 (4)
Zemlja je bila zelo spoštovana in cenjena. Za ped zemlje so se ljudje stepli. Bile so za zemljo tudi neskončne pravde po sod~ n i j a h.
Kmetijsko orodje so ljudje kupovali na sejmih, predvsem kramar!
kih.
Huda kriza, ki je zajela Evropo še posebno okoli leta 1932, je povzročila propadanje kmetij. Ta propad je zajel predvsem srednje in male kmete. Mnogo je bilo zadolženih kmetij, dosti jih ; šlo na boben. Nekateri kmetje so bili prisiljeni prodati dele zemlje, ki so jo kupovali zlasti meščani (silil se? je tudi nemS kapital). Množile so se vrste kočarjev (živeli so v lastnem go? podinjstvu, obdelovali pa so tujo zemljo).
KMETIJSKE ZADRUGE
Med obema vojnama z nastankom Jugoslavije je kranjska kmetijske družba razširila področje na vse slovensko ozemlje. Okoli 19201 leta je imela 286 podružnic s 24000 člani (naloga: nabava kmetijskih potrebščin, pomoč pri prodaji in drugo). V času krize slabo deluje, ne more več nuditi potrebnega. Tudi strankarski boji so krivi, da je .1929. leta družba razpuščena. Po posodabljanju kmetijstva, uvajanju novih strojev in načinov obdelave 5 .imeli naj večje zasluge npr. sevniška gospodarska zadruga in nji podružnica v Boštanju. Tako so bili v Boštanju leta 1923 prvi ( rabi kmetijskih strojev v sevniškem območju. Leta 1919 so v Boštanju ustanovili strojno zadrugo, ki je skrbela za nabavo ir sposoja strojev. Leta 1936 je bila ustanovljena na Bizeljskem vinsko ~ sadjarska zadruga.
VINQGRADNISTVQ
Posavje je bilo tudi takrat vinorodni rajon Slovenije: brežiške
12
✓i	sremiški vinorodni okoliš, štajerski rajon, južno od Save
pl	dolenjske vinorodne gorice - kranjski rajon. Vinogradi so tudi
takrat na prisojnih pobočjih vinorodnih goric segali od 200 do 500 m nadmorske višine. Medtem ko vinogradništvo v sevniškem k,	območju ni bilo nikoli preveč pomembno v gospodarstvu občine
(vina in grozdja niso prodajali, imeli so ga le za domače potrebe?), bo iz brežiško - sremiškega vinorodnega območja vino močno prodajali tudi do Zagreba, Ljubljane, v Savinjsko dolino, na Koče? vs k o .
F'o trtni uši, ki je močno uničila vinograde na prelomu stoletja, so le-te začeli obnavljati. Predvsem so prehajali na zasajanje žlahtnejših vrst trt. Se? vedno je bilo dosti trte samorodnice (izabela, otelo), k.i je bolj odporna, daje pa slabše vino. Vinogradniki so dobivali nagrade za precepijenje samorodnic. Mnoge vinograde so obnavljali tako, da so stare trte cepili z ameri-?	-ikD divjo trto, ki sicer ni bila užitna. Na Bizeljskem sta bila
takrat zelo dejavna agronoma Ivan Balon in Ivan Malus. Nekateri kraji so si v ta\ namen uredili trsnice (npm. Boštanj pri Sevnici). S križanjem so dosegli odpornost proti trtni uši, plesni in -i	boljšo užitnost.
Uvajati so se začele trte žlahtnejše sorte: laškega rizlinga,
?	belega burgundca, renskega rizlinga, kraljevine, žametne črnine,
I-	modre frankinje, portugalke, traminca, muškatnega silvanca. Bo
leta 1938 je bilo v Dravski banovini obnovljeno približno petina (2o "/.) vinogradov. Na Bizeljskem, Posavju, Dolenjskem so pridelovali bela in rdeča vina, zlasti je pa bil znan cviček. i<	(modra frankinja, portugalka, kraljevina, žametna črnina, laški
rizling ) .
Glej tabelo POSESTNE STRUKTURE VINOGRADOV 1935 (7) Glej tabelo POVEČANJA VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN (8)
v PiSečki šolski kroniki smo prebrali, da so šolarji v tem obdobju velikokrat sodelovali v akcijah zatiranja škodljivcev na sadnem drevju in trsju - gosenic, pedice ali rjave sovke in rjavega hrošča.
F rodaj a vina je bila zlasti na Bizeljskem za vsakega kmeta velik pi a z nik. Spekla se je potica, purman ali kapun. Sicer se pa na kmetih ni spilo veliko vina, pili so bolj sadjevec. Furmani iz okolice Brežic (Držič, Hervol, Pinterič) so bili glavni prevozniki brežiškega vina v oddaljene kraje.
F-o 1. svetovni vojni je Slovenija izgubila nemški in češki trg, (emu je; sledila slaba prodaja vina. Konkurenco so začela delati vina iz Banata. Za prodajo vina so takrat skrbele tudi zadruge, da cene vin v času kriz ne bi bile prenizke in preveč kmeta uda— file po žepu. Ko je bila leta .1936 na Bizeljskem ustanovljena vinsko — sadjarska zadruga, je skrbela za oblikovanje cen in odkup vina, grozdja, sadja. Prodajale so se tudi vinske tropine. Posebno v času hude krize .1929 - 1932 leta je bila cena vin
13
nizka, davki zelo visoki. Marsikateri kmet ni mogel poravnati vseh dolgov, postopoma je zgubljal zemljo, postal je kočar.
Pridelovanje vina je tudi v tistih časih zahtevalo škropljenje proti peronospori. Vendar so bila škropiva le modra galica in apno.
SADJARSTVO
Po 1. svetovni vojni narašča pomen sadjarstva (pomen sadja v prehrani). Prav v obdobju med obema vojnama se teži k prehodu ekstenzivnega k intenzivnemu sadjarjenju. Pojavi se težnja po negovanju drevja, varstvu pred zajedale!, razširi se poznavanj sadnih sort, zlasti jabolk, širi se precepljanje sadnega drevj pojavi se želja po enotnosti sadnih sort. Za sevniško območje piše, da je sadjarstvo med obema vojnama napredovalo počasneje kakor pod Avstrijo. Vendar smo iz pisanih virov izvedeli, da j predvsem v krškem območju, nekoliko tudi v Sevnici, na povečan sadjarstva vplivala priselitev Primorcev (pobeg s Primorske zaradi. 1. svetovne vojne), ki so bili dobri sadjarji. Piše tud da so se v sevn.iškem območju širile predvsem gospodarske sorte jabolk s kosmač, bobovec, mošancelj,	, v krškem območju dolenj S
voščenka, reneta, bobovec, mošancelj, maselnica, ogrska mareli vinogradniške breskve. Uspevalo je še precej sadja izvažati. F
1	a g o d i t e v s a d j a r s t v a k n o v e m u s a d j a r j e n ju je p o č a s i n a p r e d o v a 1 V letu 1937 je bilo v Sloveniji 552 drevesnic, ki so gojile o«
2	50.000 d revese za p rod aj o (naj več jablan).
Glej tabelo SADJARSTVO V DRAVSKI BANOVINI (9)
Obseg sadovnjakov se povečuje. Največ gojijo jablane, moštno sadje (jablane, hruške), češplje, slive, češnje, breskve, marč lice, orehe, kostanj. Višenj, kutin, nešpelj, oskorušev, žlaht lešnikov, jagodičevja je bilo bolj malo. Naj več je bilo tepk moštnic. Ker daje oreh razen sadu še dragocen les, je bil v ti tem obdobju zelo pomemben.
Glej preglednico ŠTEVILA SADNEGA DREVJA ZA LETO 1939 (10)
Tabela kaže, kje je bilo takrat v Sloveniji največ sadnega drč-in da je žlahtnega koščičastega sadja (češnje, breskve, mareli največ v okolici Krškega, ki ima ugodne talne in podnebne pogC j e .
Glavna področja sadovnjakov so bila na prisojnih gričevnatih 1 g a h.
k
I
Kulture Dravske banovine v % njivske površine 1939
	Kranjski okraji	Srccnes:aerski	r-Prekmurje
			
Pšenica	1 S.52		50.26
Rž	5.15	11.79	26.23
Ječmen	'.30	j	6.50	0.52
Oves	7.13	j	3.77
Pira	0.01	o.:?	,
Soržica	I .7 8	i.i /	0.19
Koruza	10.84	16.71	13.94
Ajda, prašna	0.46	0.18	0.10
Proso	2.46	1.00	1.66
Oljna repica	0.01	0.27	0.06
Grah	0.07	0.06	0.01
Leča	0.02	0.01		
Fižol	1.04	0.35	0.41
Bob	0.02	0.07		
Soja	—	0.01		
Mak	—	0.02	0.05
Sončnice	—	0.05	0.06
Lan	0.51	0.17	0.21
Konoplja	0.05	0.02	0.17
Hmelj	0.01	1.37		
Krompir	19.21	19.52	12.71
Repa	2.59	1.55	0.47
Korenje	1.92	0.54	0.09
Zelje	1.23	1.12	0.49
Luk (čebula)	0.19	0.20	0.12
Paprika	—	0.01	0.06
Paradižnik	0.01	0.04	0.03
Detelja	15.56	7.53	7.35
Brez podatkov	3.66	1.89	1.04
100,—
100.—
100.—
Okraji	Njive	Vrtovi	Travniki	Pašniki	Vinogradi	Sadovnjaki	Močvirja in trstje	Gozdovi L
Brežice	23,1	0,6	15.5	10,4	4,7	1,0	0,7	44.0
Celje	22.6	1.0	20,8	8.2	1,9	0,5	0,1	44.y -
Črnomelj	18,6	0.1	21,6	29,8	3,3	0,8		25.8 Z
Dolnja Lendava	47,5	4.1	17,5	5,2	2,4	3.4	1.1	18.8 -
Dravograd	12,6	0,7	11,9	9,0	—	0,8	1,7	63.3
Gornji grad	10,8	0.1	7,6	21,1	0,2	0,5	0,3	59,4
Kamnik	24,6	0,1	12,4	10,2	—	1,4	—	51,3
Kočevje	10,0	0,1	22,5	24,4	—	0,6	0,1	42.3
Konjice	18,5	0.6	15,3	8.1	1,9	1.6	0,1	53.9
Kranj	18,5	0,4	11,7	11,0	—	1,4		57.0
Krško	23.8	0,4	12,0	6,0	4,5	1,1	—	52,2
Laško	17,8	0,4	17,9	10,1	0,1	. —	—	53./
Litija	20,1	0,9	12,8	11,1	0,3	0,6	0,4	53.8
Ljubljana	20,7	0,9	27,0	7,2	—	1,2	0,1	42.9
Ljutomer	36,4	1,1	17.1	4,6	5,0	4,8	0.7	30.3
Logatec	12,1	0,3	30,6	16,7	—	0,2	1,9	38.2
Maribor desni breg	20,6	0,3	15.1	6,4	1,9	1,3	0,7	53.7
Maribor levi breg	28.8	1,3	2,5	15,7	6,6	8,7		36,4
Murska Sobota	46,3	2.0	16,7	3,8	0,6	1,6	0,7	28.3
Novo mesto	22,3	0,1	13.4	12,1	3,0	1.0		48.1
Ptuj	33.8	2,1	16,4	9,2	5,4	4,5	2.0	26.6
Radovljica	5,7	0.6	13,2	22,5			0,7	57,3
Slovenj Gradec	16,5	0,3	13,4	14.2	0,2	1,3	—	54,1
Škofja Loka	10,7	0,3	14,8	23,3		1,4	—	49.5
Šmarje	22,4	1,1	20,3	8,5	5,5		0,3	41,9
Dravska banovina	20,9	0,7	16,6	12,6	1,8	1,5	0,5	^5.4
MURSKA SOBOT;
MINSKA. lAMOVlU^
<đ ?r
Ki Kl K) KJ v—KJ
ONOJ4^0J~-4>-‘ÖÖooÖo UO\WO\0 A'JNUOV -P^KiOJON-pkOO-P'-KiONOJ
O^i'OMW
-"4 OO
On N) OO 00 O
Kl i— O Kl K>
4^ N>
U» "4
O O
K> OO OO
I—	W m W (O m S)
KJ^OOpNOOWMWJitO
4^-~4ONly«0»Ö0»L)VO^4
vUiJNUrtOi-M^viivj
OMOi-vI^OCOiOnON*-1
ON ”*J
Ki On *vj ti
OOUNO^
O O
»-» Ki
oj on oo o
WOA
oo ON
O O
M 00 k U» Oi .	_	_____ _
tiOOON)\OMMOONONOK)ONOO(4vlOOU
•fk LA NO W On 1-1
U» Un Ki Ki OJ N A On oo on N) i-*
O OO 00 •—»»—» on O
KJ KJ -tk ON Ki —1 m
>—* On NO ON OO
On Ki O
sl ^ M H OJ m
ON Ki O 00 O O ON
00 **4
ONK)K)45kOJi—‘KJOnOJC/n ^IÜN'vJ^-OnOnUj^'JOn
•	•••••• I •	•
OO M vi OJ OJ ON v) OO OJ Ki NOMOINOMVOSI^POO ^-VOOONONOMKiOO^Oi
UKiü\öu>Oi.-vJvb^-ON*
vJ-f-Övj'vjUjCTvUjL^I—iOnČ/ KJCNKIvIvIOJMKJJnvIUU N4CNOOOOONU»OKJONOHi>a
Statistični pregled živine v Dravski banovini 1939
i usosina razčlenitev v Dravski banovini po stanju 1931, računano v hektarjih in v odstotkih
Okraj	! do j 1 0,5 | S	0.5 do 1	1	^ 1	1 2—5 '	5—10	i 10 do i 20	20 do ; 50 i	50 do , 100 ,	nad 100
nrf>7ir^^	12.?	9.8	15.0	25.6	20.5	12.8	3.5	0.2	0.1
Celje	13,8		12.5	2t.a	18.0	1 /,l	0,4	0,5	o,z
Cclje-mesto	20,6	12,7	17,4	20.6	15,9	3,2	4,8	1,6	3,2
Črnomelj	9,06	4.3	6.9	i5.r	21.5	31,5	11.3	0,2	0,04
Dolnja Lendava	,	7,2	8.4	19,3	52.9,	10,7	1,1	0.2	0,02	0.07
Dravograd	15,3	7,1	8.6	11.2	9,7	15,9	24,3	5,6	2,3
Gornji grad	17,5	7,9	10,3	16.1	11,4	14.3	15.9	4,4	2,2
Kamnik	14,2	8.3	11.4	19,9	18,3	19,3	7,6	0,9	0,1
Kočevje	11,2	5,2	7,9	16,7	17,5	26,6	13,8	0,8	0,3
Konjice	13,5	9,4	13,8	18,2	17,8	19.4	6,7	1,0	0,2
Kranj	11,2	8,0	11.3	20.0	16,3	16,8	13,2	2,4	0,8
KrSko 1	13.6	V	\U	22.1	22.3			12			SLlm	
I.aSko		9.1	TOT	19.6	l/.l		1Ö.9	fl,5	0.5
Litija	9,8	6.5	9.7	17,3	16,9	24.7	14.1	0,7	0.3
Logatec	12.2	5.7	8,1	17,5,	18,2	22,3	13,9	1,8’	0,3
Ljubljana	17.4	7,6	10,4	18.2	16,9	18,1	9,9	1,3	0,2
Ljubljana-mesto	30.4	11.9	14,8	20,3	14,9	3,7	2,6	1,1	0,3
Ljutomer	7,1	9,8	16,4	32,9 !	18,8	11,9	3,0	0,1	0,05
Maribor-desni breg	19,5	11.8	14.2	19,3	14,8	13,1	5,8	1,0	0,6
Maribor-levi breg	8,2	9,3	16,2	29.9 ;	17,9	12,8	5.0	0,5	0,2
Maribor-mesto	47.4	10,4	13.7	10,9	7,1	4,8	3,3	1,9	0.5
Metlika	7,9	6.8	9,5	29,1 '	29,7	14.6	2.3	0,05	0.05
Murska Sobota	4,1	5.8	12,7	38.8	28,6	8,9	0,9	0.1	0.1
Novo mesto	13,3	8,2	11,2	17.9	19,9	22,6	6,4	0,3	0,2
Ptuj	11,9	12,9	17,0	26.6	16,9	11.7	2,8	0,1	0.1
Ptuj-mesto	28,1	13,7	18.9	15,2	9,1	3,7	8,3	2,3	0,7
Radovljica	11,5	4,9	7,8	19,8	21,1	20.8	11,3	2,0	0,8
Slovenj Gradec	15,7	8,1	10,1	16,2	14,5	18,9	13,5	2,3	0,7
Šmarje	8,4	9,1	14,6	28,4	23.1	-13.4	2,8	0.1	0,1	
•VoveČANjfi j/I NOtyMbMt VttlH TovoIim
		-- . ... ...	1				%
				• **
Okraj	1930 j !		1939	
	ha	v % j	ha	V /o
Brežice	1.500	7.4 !	2.180	8.5
CeTjt^			i .D IV	
Grnomelj	1.651	4.4	2.004	4.5
Gornji grad	23	o.i!	94	0.5
Dolnja Lendava	811	3.4	806	3.0
Kočevje	1	j	2		
Konjice	551	4.2	603	4.1
Krško	2.923	7.5	3.190	9.3
LusEc^	jLJ			
Litija	75	0.2	237	0.7
Ljutomer	1.908	7.2	2.090	7.1
Maribor desni breg	817	2.8	1.234	4.2
Maribor levi breg	2.625	6.6	3.228	8.2 .
Murska Sobota	! 290	0.8	345	0.8
Novo mesto	2.103	4.6	2.674	5.7
Ptuj	3.851	6.6	4.389	7.4
Slovenj Gradec	50	0.2	84	0.4
Šmarje	2.981	9.9	2.815	9.4
Dravska banovina	22.784	2.8	27.583	3.3
C*)
TO>£STM* / vr«uk.TU«iK
	i i i	1 14. Vinogradništvo		1 i	w		<*)
						
Politični okraj	Pod d.5 ha	0.5 do 1 ha	1—2 ha	2—5 ha	Nad 5 ha J	Skupa
Mrežice	147	34	3	—	—	184
v^Tj^mESTC^1	—	—		—	—	
Celje-okolica	308	77	16	1	—	402
I jutomer	76	53	17	7	1	154
Maribor	271	216	159	54	6	706
Ptuj-mesto	1	—	—	—	—	1
Ptuj-okolica	123	46 ;	10	2	—	181
Slovenj Gradec	61	10	2	—	—	73
Slovenska Štajerska	987	436	209	64	7	1.703
Črnomelj	152	13 ,	3	—			168
Krško	405	58	12	4	—	479
Ljubljana-mesto	»v i			-		1
Novo mesto	225	40	8	—	—	273
Postojna	12	3	—	—	1	16
Kranjska	865	128	24	4	1	1.022
Gorica-mesto	—	1					■	1
Gorica-okolica	123	36 i	13	5	—	177
Sežana	11	1	—	—	—	12
Slovenski del Goriške	134	38	13	5	—	190
Koper	210	34 'j	14	5	%	263
L. 1937 in 1939 sta izšla uredbi, ki sta enotno za ves teritorij Dravske banovii določali najmanjšo mero rib (v cm):
1	i 1937 j	1939
Som	; 30	50
Kečiga	30	30
Mrena	25	—
Smuč	30	30
Krap	i	—
Linj	20	—
Pctrovka	20	24
Lipan	25	30
Sulec	50	70
Šarenka	\ Postrv	J	30	24
Zlatovščica ) Ščuka	25	30
Menek	25	—
Klen	20	—
Podust	20	24
A
Okraj
jablane hruške
češplje
orehi
češnje kostanji
eelje Črnomelj Dolnja Lendava Dravograd Gornji grad . Kamnik Kočevje Konjice K i anj
35.795 47.688 32.666 40.855 70.800 47.129 49.550 42.835 n
17.146
12.742
20.188
12.070
29.560
24.417
17.900
37.170
Laško Lilija Ljubljana Ljutomer Logatec
Maribor d. breg Maribor I. breg Murska Sobota Novo mesto Ptuj
Radovljica Slovenj Gradec Škofja Loka Šmarje
32.925
27.675
12.905
6.587
22.825
26.212
24.000
31.590
50.790
).508 7.509 1.417 3.143 3.630 7.268 2.012 3.850 6.123 16.390
54.352
112.965
145.630
29.300
105.719
401.581
72.291
87.565
240.291
34.570
94.690
46.977
136.172
36.612
64.031
16.353
13.800
28.029
43.076
16.904
32.825
52.186
24.760
41.480
31.530
25.985
26.382
48.470
47.447
11.030
35.720
65.013
20.629
70.760
45.141
16.580
25.387
28.872
90.545
9.174
8.304
3.127
1.970
6.340
14.877 4.418
17.121
14.122 4.170 5.917 6.179
12.877
.170 6.305 4.415 2.372 3.400 2.875 2.295 4.5"0 3.783 16.530
16.714 11.351 11.636 2.300 5.507 17.557 9.839 19.774 22.386 1.445 6.624 - 8.090 7.485
Dravska
banovina
21041
10.620
511
19
1.330
8.373
514
2.540
8.067
28.700,
9.732
15.351
1.625
115
22.822
13.325
2.716
21.798
19.838
147
5.460
3.360
17.617
(
Ji
2,356.998	746.474	884.558	182.205 j 219.213	243.360
Tudi apneničarji (ali apnarji) so predstavljali pomembno panogo domače obrti, ki se je ponekod razvila v čisto ali primarno obrt. Ta dejavnost se je razvila tam, kjer je bilo na voljo dovolj apniške kamenine. Apneničarji so kuhali ali žgali apno, nekateri pa so ga tudi gasili, čeprav ponavadi to opravili kupci sami. Potrebe po žganem in gašenem apnu so bile velike tako v gradbeništvu, strojarstvu in usnjarstvu, za razkuževanje beljenje stanovanj, za gnojenje in celo konzerviranje jajc, da navedemo I najbolj razširjene oblike uporabe. Starejše apnenice so bile podobne velikanskim košem iz prepletenih leskovih in gabrovih palic. Na notranji t/ strani so jih ometali z ilovico, naložili vanje kamenje in jih nato kurili. ?-Kasneje so postavljali zidane apnenice. Žganje kamenja v apno je bilo po^5 tem starem načinu v navadi v številnih kmečkih apnenicah po GorenjskeC5^ Dolenjskem (npr. v okolici Kostanjevice) in na Cerkljanskem.
ime
	> jami
i «4	v t l;
	
1	' iivar]ev pri Novakovih v Šentlenanu pri Brežicah
!^M£Tt JSU.0 OPUAVM-O
Leskovec
LUPLJENJE SLIV IN NJIHOVO PBEbELOVANjE.
V	TttlNEuE je MLO SEZONSKO JsELO. LUPLJENJE JE bALO tJOVTI DODATNEGA t.ASLUll£A ZLASTI ŠTEVILNIM UJMECIdIM 5ČENA» ^DEMAll. ZA ŠOLANJE ^ObLEItO ) O bUTEV OTiOU.) .
V	NAŠIH U.ČAJIH Jt (biLO NAJVEČ Tfc DEJAVNOSTI V OKOLIC) buč USKEG, A. LUPLJENJE SLIV IN PUAUEL0VANJ6 PO.INEL JE POVSEM ZAMQ.LO Po LETU J «ISO.
Slivarji med lupljenjem sliv pri Oštirju v Brezini pri Brežicah (okoli 1935).
—
M l SA - T> »it: U J sie C
Nn desni:
ogled na skupino vino-gradov
v Sromljah v brežiškem okraju.
ots Mise vi mo v >oo'b»uo-
HOJ3IĆA
iZMFTusi/e žAumvosri
, '/*/&?,/Kć/ YĆh^ld?C^Q/< -/X,*.4 ***£>■	~
/JYia<4&?~,	//‘/•ZV	*¥<3/
/H* /H*š& 4tf ff-	y^//’•	<^f-
4t/	?i&j6bßy<£
'U&d'. *^by&zćcy^sj&4£>fc'
/UJuZs
/fe 'y£y$i//čy¥LS'u	a/, x	&&■ &y*v srtT^s&uj &
'^'jc^?^srtiS/%ey£g.A .	'A^s s jr
. <Vyt&PvVfa/	rtl£/?z
4300 J&^xzA/ y^¥^A££s&~<r-y<? Z*'£S\.0^-0	—
//jz/^e/s/*a>6¥t<z&*''it
*cu4<&&/	&£? 3/y
Sth4&c4*c*4e',
/tH -^f
Wt&.
- - -y / • * ^Sm V
/
z'
loccyr
^ </ . ^
^ĆćAŽarf', fez/ĆŽt' ??//< Ć&£s4>7*Čf 'i?Z^ćr£s
/^tćtCććUsiAs■&?.
č&j&s	£?&£ ZfćžsĆć^v&ć*
ćP&^kjtZz^d?6z
'	^	' '	/Ž. 2sCsC^<?tA!r-&?
-
.'?t4/s
*
JefelŽtuz/ Ju?. -	•
. t . - ' ' ' ' . k	'	«	*&''/£&'.
w/i^i^y -	*	**# < • -
*?6zy^ ^ri£ *c^2*<e<^y+4 r'
50LS14A ILUOrOlUA T>IS6C£
NEfcATČfc€ C6M6 V K^O^AVl
CjDUbVA lOOWI^A HötCt
JltCM MOtLt ■	/	. >
LETlUtJ m cEtiE V klOJJfJU [M2&I
r
y/yuzwi/A




Tl
a/.
TU^>t^
<L
/
£^/H/duE^dsuda/	'truzfedž/1*
f^jhiztir	či&/ćHć/pžyć<?
*^&tsw//lAuzZfd%7
wa/ic^T/Truz^y	~
/^^	^uru^t&c
<2$<Zć£t dZc^/ -t*t^/žat*uf- tu^dŠjdd&j/e^^^ticT/ t^dd^
tz&./ČUZ^ci/
&ć£^> -ćS^Pteža?	^rcL^e^^Z/^r*ia^-&z<e-
^'u**iu*^ddy<u, -dd&d? in&'&y ’^ćt^dtSdž
H/Hu^tO/ ■............ .	...
/&ćHuknas. trud#/ ...	...	fff*
S	• v- ■	.
S' Uu'tui/ „	.	' -	•	^ *	, ✓ >
..... , , , „
. • • . ^, , , .
f

r - y,	J^lSV !/^{/^LOstS	*'*' /K	^z'	-- "/
y{^^'Yyis^cC'C^t^v'^X^,


<L$~ - JČ &as -ćctf&t
Y/£<z&f&7 Tf&acziče -da^f-^0't(?ći>c-ccs
,	^''t'	^/f0UC -
tr &S/iPČ&kdk J&tt^&rć^oceu?- ■mzc**' ĆTĆrZ^Zc*' 'ćć'ttlž- 'ćžtc^- ^Zs****^-
«
iypt4&^-£X*?CzLJ>fiC' s	<y
^0 $ /6^7, -/?/*-oisY'*K2s'^z '/^&/fn,r SYr	-+y/ć>ć Ä2J'^/pc&t~*z^&-
& &^^£<y*Jes~tsi?L/	• —
/-(s/ M-š/	Xu^ /£' * ^
/£fotS^&^u2<Y tvuZ& (Ici^ć^Ui/, jflSi’ćjćLv X*2^ä,	'n<^
y&ć>/c^YĆCes/	Zćtćt^c^jr^Z^iaX- -
^gf	/, s, vs &ćasA^t/ć-.	<</W ^<ü? Os-Z^X^
^V/e ^r ./*<<? /^^>/tZ7	■v z.^o'cr-Z-«^
^ ^	'- •' '(£<*V{^f^5s -{£<X& T&it-, -£tcY>f€/ff 'Z l^V'XV Z-Pl/ ?Š*4Z'^XZ&/
ćtyptć^4Li{? ^Ć^6ćV ćzJ#fK? /X ^?Y>	- -
^•CCcZs^V' rnć-Vć^a?
Z
L',-v".
y
/C*6y°
M r
/y f
. /pužttf y Z
■f
ŠOLSkA KBONIUA "PliSCE TMUbEUdl IN 1>BAG,IUJA
5V2 irN«VN*q VN jqsn'o (.toastvi' vtiNVodo vJisnoi) A010A Nt rNGOt OHA3J.5 ONVO3AO<t '• V<0WOdO
Dravska banovina	skupaj . . .	Novomesto . . .	Litija ......	Krško		Kočevje ....	Črnomelj ....	Okraji
CT to	>-*■	CO	r°	CO	CO		o
b	to	to	o		03	CO	B
		03		CT	03	CT	
CO	CO	03	o	-3	03	03	
CT -3	o	CO	i*	CO	to	h-k.	c. r+- o ©
©			CT	H-k-	b	h-**	
CO	CT	-3	00	00	03	<1	JO
CO	CO	CO	CT	-3	03	CO	
03 O	H* 00	CO	03	CO	to	>-±	O.	b‘ o © 0
CO		b	rf>. .	b	>—*•	CO	to o 2- -
to	CT	03	O	CO	<1	h-k.	
CO	CO	03	. 05	03	o	-3	t- ® 5
l-l CO 00	OO	00	p/'	CT	. 00		3	5* ca £ 3 Qu CD ^
b	b	03	03	<1		CT	JO a‘ (D	f
►—•	03	h->>			03	to	
00		03	00	y—±	CO	o	s- 3
CO CO	CO CT	b	'CO	<i	03	03	er Ä*
	CO	o		©	CT		
CT CO	h-± 00		CO		b~*	CT	<:
00	03	tO	b	b	03	b	
CO	<1	03	CO			• 03	En
03	-3	h-k-	03	o	CO	tf>-	
00 -3	-3	h-*.	h-*-	>—*■	1—*■		oq «L o PT
h-*-	<1	00	03	03	►h.	P®	< Ö
b	. 03	b	b	b	►«**	03	© t3
to	O	03	CO	03	h-k	00	o, 23
i	CO	CO	CO	03		CO		. —
CO ;	SS f1	^	CT	h-A.	<1	h-* 00	-3	-3	< N«*«
CT	b	h-^	cc	b	b	to	
oo	CT	-3	03	CO	03	03	CD
s «O	03	H-**	03		03	CO	
							
)13UA \LUOUm H&tct
(mOGiM^l^TVOf £/P) J/)2STVfc>, ČEME)
<ts~ - 4? v%,%as
/ŠĆ0r £?{/ĆL^4U4?y04^^
stu/ćdAžd^sMs
/&^/&S^0fC0 V/ćtatl /frk/P	sj£<j/c54čc^, rffietĆht'ćte^C'f d&skid&iufa*
t>tmt,-tZ)/dd7'*d ***& 4*A dć'dejdk'- d£t*dc4sL&ciex>- <yu2^c<s tPĆćdaus/ćć^& ded d*
/
/P&OsUO/ Cs%% stH44!^^t^a^PL^C'
Z^d^ÄA
$0& -rte?' A?U4^7-*tsZs/rz? 4S~^ '/kc,/t^esttzs/?-tr /
Azts^yi^^iy^^ue^'i^s Jz&dj6t?/wp/ 'y^
6>&~ K^ta-u^cc^^s^k^(t -	—r
AJted&fvtiZcfi tuc&dr
*to
/&a/&ujcesf AiajfaAs
J&444 &cA'sVčiszfras -£cA(? 'Ji&Ai&V	rm/ s(ad&
w^s*d&d4*r * - «*- ^

<di4^y42Ss6cAc>/r&*-, -A^toć^eit^
'	0*e^r Ać^ćt/'HćZ&e4c4C4id/&iA0g^
/&ddi7 0*csf Ajt,. fdfyc? //	ć&iztspd''
?* '/sCJt
'me-ve^a?
I
lyl'AtX' ^	,
i 'iS/y^-Kf^SLo
'a/A? J J.
/c£<°J-S<rJ)'.

S
/jttaütddd <7
~7
AC)U <JžT^yT^
UVlNQREJft
V obdobju med obema vojnama in še pozneje je živinoreja eden glavnih virov dohodka za kmečko prebivalstvo. Poleg prodaje živine (par volov 20 - 25 tisoč kron) je kmetom dajalo dosti zaslužka tudi prodaja jajc, volne, kože, mleka, mlečnih izdelkov
svetovne vojne so kmetje redili najrazličnejše vrste živi-
ovce, vse vrste perutnine (kure,
Do 2,
ne: govedo, konje, prašiče,
goske, pure, race, kapune -	. „
plemenskih konjev je bila razvita v okolici Sevnica, Šentjerneja.
Ovčereja je bila zlasti razvita pod Bohorjem.
škopljen petelin). Konjereja tudi
Glej tabelo ŽIVINOREJA V DRAVSKI BANOVINI 1939 (5)
Glej statistični pregled ŽIVINOREJE V DRAVSKI BANOVINI 1939 (6)
Gospodarska kriza okoli leta 1932 se je odražala pri reji živine. Nizke in nestalne cene za živino so občutno znižale število goveje živine. Marsikje.-so opustili rejo volov za vprego ter pričeli namesto njih uporabljati krave kot vprežno živino.
ČEBELARSTVO
Čebelarstvo se je po 1. svetovni vojni močno razmahnilo, a je že v 30. letih in do 2. svetovne vojne upadlo, ker čebelarski produkti niso imeli ekonomske cene. Izvoza medu ni bilo. Država je v kriznih časih čebelarstvu skušala pomagati s tem, da je nudila čebelarjem za jesensko krmljenje čebel prost denaturiran sladkor, pri prevozih na pašo pa precejšnji popust n<* železnici.
Po 1. svetovni vojni je bilo dosti manjšega čebelarstva, zlasti pri večjih kmetijah. Znani, so bili kranjski panji ali k ran j ic i (80 cm dolžina, 30 cm širina, 20 cm višina), To je bil še panj brez premičnega satja.
Izumitelj panja s premičnim satjem je bil Albert Žnidaršič. Ta panj je razširjen ne samo v Posavju, pač pa po celi Sloveniji. Čebele so prevažali na pašo tudi v druge kraje ( v zvezi s tem so imeli čebelarji krožke). Čebele so prenašali na pašo tudi v koših. Medu se je pridelovalo dosti manj, ker so ga čebelarji lahko odvzeli le jeseni. Marsikdaj so čebelarji z žveplom pomorili nekatere? čebelje družine, ker ni ostalo zadosti medu za čebelje zimsko preživetje.
Nekaj medu so čebelarji porabili sami, drugo pa prodali. V Posavju je bil najbolj znan ajdov med. Sicer pa je v Posavju čebelja spomladanska paša na sadju in travnikih, pozneje pa tudi kostanjeva paša. Posebnost za pašo čebel v Posavju od Brežic do Krškega je samorastnica "Rozga”. Med so odkupovali medičarji. Sladkor je
.15
bil v tej dobi dokaj drag, zato je v marsikateri hiši na vasi J drugod med nadomeščal sladkor.
RI BOLOV
V krajih ob potokih in rekah je ribolov vedno skrbel za popestf tev vsakdanje hrane. V tem obdobju pa ribolov ni bil gospodars* pomembne j š.i .
Na ozemlju Posavja je bilo takrat še veliko zelo čistih rek in potokov, bogatih z različnimi vrstami rib: postrv, klen, m r ena sulec, ščuka, lin, lipan, som, krap, po bistrih potokih še p o s* bej rak.
Najbolj bogate z ribami so bile reke Mirna, Sevnična, Krka in • va.
Slej tabelo, ki DOLOČA NAJMANJŠO MERO RIB PRI RIBOLOVU (11)
LOVSTVO
l.	nastankom Jugoslavije je nastajal nov lovski zakon, ki je dokončno začel veljati 1935. leta. Zakon je oblikoval enotna načela za lovske pravice v Dravski banovini.
Lovišča so bila razdeljena na zasebna in občinska. Pravico do lastnega lovišča je imela oseba, ki je imela najmanj 200 ha skupaj ležečega zemljišča. Bogati posamezniki so imeli lovišča zakupu. Sklepati je, da so lov gojili le bogati posamezniki, veleposestniki ali bogati industrijalci, npr. sevniški. Imeli ® tudi najete lovske čuvaje.
Razširjen pa je bil tudi divji lov.
Lovske družine, kot jih poznamo danes, so nastajale šele po 2« s v e t ovni v o j ni.
GOZDOVI IN GOSPODARJENJE Z NJIMI V ČASU MED 1. IN 2. SVETOVNO VOJNO	"	"	' ... ""
V regiji Posavje gozdarstvo pomeni manj kot. kmetijstvo, čeprav z gozdovi pokrito 46 7. površine (1.12000 m3 prirastka; razmerje iglavci - listavci je 14 : 36 v korist listavcev). V pogovoru * gozdarji smo izvedeli, da je bil procent gozdnih površin med
obema vojnama nekoliko manjši, pod gozdovi je bilo okoli 42 '/. površin (96000 m3 prirastka; razmerje iglavci - listavci 12 : 88 v korist listavcev). Razveseljivo je dejstvo, da se je površina gozdov do danes nenehno rahlo povečevala, kar je še posebej pomembno, saj so gozdovi potrebni za ohranjanje naravnega ravnotežja, plodnosti tal, izravnavanja vodnega razmerja, ugodno pa vplivajo na klimo in ustvarjajo v posameznih predelih boljše pogoje za življenje ljudi.
Tudi v času med obema vojnama je bil gozd zelo pomemben za gospodarjenje v Posavju. V tem času so bile vse gozdne površine zasebna lastnina različnih lastnikov.
Glej tabelo GOZDNA POVRŠINA V DRAVSKI BANOVINI ZA LETO 1938
GOZDOVI V OBMOČJU BREZIC
Družbeni gozdovi, s katerimi danes gospodari Gozdno gospodarstvo Brežice, so pred 2. svetovno vojno pripadali raznim graščinam in veleposestnikom. Največja gozdna veleposest MOKRICE (okoli 800 ha) je bila v rokah Nadbiskupskega sjemišta v Zagrebu, in sicer od leta 1937. Prejšnji lastniki mokriške veleposesti so bili:
~od leta 19.14 do 1923 grof Aleksander Enconomo, polovico posesti, drugo polovico pa barona Moris in Nikola Von Gagern, katerih brat Friedrich Von Gagern je znan pisatelj lovskih in drugih romanov v r'emš k e m jeziku.
"Od leta 1924 do 1936 je bila lastnica delničarska družba za trgovino z lesom Berger iz Zagreba
~od leta 1937 do 1941 Nadbiskupsko sjemište v Zagrebu
Vsakokratnemu lastniku gozdov je ves ta čas pripadala tudi pravica so lova. Zadnji upravitelj pred 2. svetovno vojno je bil Duraj Llražič, nadškofijski gozdarski svetnik. Za lovske zadeve je odgovarjal Stjepan Jambrožič, duhovnik pri nadškofiji Zagreb.
V makriških gozdovih je bilo stalno zaposlenih 6-7 delavcev, 3 ho 4 okoliški kmetje pa so delali kot vozniki s konji. Plač-ilo za delo je bilo zelo slabo. Delničarska družba za promet z lesom Berger iz Zagreba je vse delavce in voznike plačevala izključno v naravi - z lesom.
Brvi ureditveni načrt za mokriške gozdove je bil izdelan za obdobje 1930 - 1939. Celotna mokriška veleposest je bila vzorno omejena z izkopanimi jarki in mejniki. Celoten kompleks gozdov je hil brez utrjenih cest. Zadnja leta pred 2. svetovno vojno so posekali letno približno 2100 m3 listavcev in 600 m3 iglavcev.
Ves les so iz gozda vozili vozniki s konji, in sicer na lastnikovo žago pod gradom Mokrice, kjer je bilo glavno skladišče. Ves les so razžagali na tej žagi in ga delno prodali kupcem v Zagrebu , večino pa je porabilo nadškofijstvo. Drva so v glavnim porabili za ogrevanje nadškofijske stavbe in njenih gospodarstev, le višek so prodali okoliškemu prebivalstvu in raznim kupcem v Zagrebu. Zadnje leto so prodali nekaj celuloznega lesa iglavcev celulozi Krško.
Tudi oglarili so občasno in oglje prodajali v Italijo. Prevoze lesa in oglja v Zagreb in Krčko ali na železniško postajo Brežic so opravljali z lastnim kamionom. Leta 1938 je bila poručena stara žaga pod gradom Mokrice in na njenem mestu že istega leta zgrajena nova parna žaga s parilnico za rezan bukov les. Gozdnogojitvenih del niso opravljali v večjem obsegu. Smrekove sadike so sadili le na površinah, kjer niso uspele naravne pomia ditve, ter na manjčih prazninah, ki so nastale po snegolomih. Imeli so tri manjče gozdne drevesnice (Bukovina, Zandarska drag* Pokoje) za vzgojo sadik smreke, zelenega in rdečega bora. Iz gospodarske osnove je bil izločen in posebna negovan park okrog gradu Mokrice, ki je obsegal 11,5 ha. Izvajanje predpisov ureditvenega načrta je zelo pogosto nadzoroval gozdarski referent sreskega načelstva v Brežicah.
Druga pomembnejča gozdna veleposest (okrog 700 ha) je spadala pC graččino Pičece. Leta 1932 je tedanji lastnik, zet grofa Moscon^ baron Alfred Bul ter moral prodati vse graččinske gozdove zaradi velikih dolgov. Celotno kmetijsko posest je kupila Mestna hrani' niča Maribor, gozdove pa Pokojninski zavod Ljubljana. Od tega j« gozdove kupil neki Maček iz Ljubljane. Gozdna uprava je imela svojo pisarno v gradu Pičece, upravitelj je bil Schagelj iz Bre' žic. Sicer je tu službovalo neposredno pred 2. svetovno vojno v* gozdarjev - gozdarskih tehnikov. V gozdovih so delali le sezons' delavci - okolički kmetje. Nekajkrat, so tudi najeli sezonske delavce - sekače iz Like. Sekali so le? pozimi. Odobreni letni etat (letni posek letne mase) je značal okoli 2200 m3, sekali s< pa le občasno, malo in ne vedno vsako leto. Ves posekani les sO iz gozda vozili domačini s konji. Drva so prodajali na Hrvačko, le manjče količine okoličkemu prebivalstvu in takratnim maločte' vilnim uradom v Brežicah. Ves uporabni bukov les je kupila na panju Kopitarna Sevnica in ga posekala z lastnimi delavci. Les * vozili vozniki s konji na železničko postajo v Brežice, od tam I z vagoni v Sevnico. Gozdnogojitvena dela so izvajali le v manj š' obsegu. Prvi ureditveni načrt je leta 1924 sestavil inženir gozdarstva Anton Mayer, potrdil pa ga je leta 1925 srezki glava' v Brežicah.
Naslednja večja gozdna posest (okoli 950 ha) je pripadala gračč ni Bizeljsko. To so gozdovi, ki ležijo v katastrskih občinah Križe, Kunčperk, Podsreda, Osredek. Lastniki so bili grofje Windishgratzi. Sedež uprave je bil v gradu Bizeljsko. Zadnji upravitelj je bil Franc Vrhovček, logarji pa Jurij Pregrad, Gregor Hribar, Drobnič, Pribovček in Strah.
Graččina Bizeljsko je imela lastno žago v Podsredi, kjer so ža<3 li vso hlodovino iz svojih gozdov. Deske so prodajali v glavnei« Italijo. V gozdu so delali 3 do 4 stalni delavci in občasno okolički kmetje kot vozniki. V času večjih sečenj je delalo v gozdu tudi do 30 domačih sezonskih delavcev. Domači gozdarji s0 izvajali le čiččenje, redčenje, prodajo lesa na panju za lokale porabo ter čuvajsko službo. Za redne sečnje hrasta je imel last nik posebne ekipe, ki jih je pripeljal iz Hrvačke. Sekali so v5 kih nekaj let. Iz iglavcev so izdelovali hmeljavke, jamski les« kolje za vinograd in drogove za vodnjake. Debelejčih iglavcev niso sekali.
Za sečnjo hrasta so najemali sekače, občasno tudi iz Kočevja, Vso hrastovo hlodovino so vozili s kamioni na lastne žage na Hrvačko, drva in ostalo pa prodajali za lokalno potrošnjo. Od gozdnogojitvenih del so redno opravljali čiščenje in redčenje. Sadili so hrastov želod v brazde in manjše količine smrekovih sadik. Pri logarnici v Dobravi so imeli lastno gozdno drevesnico za vzgojo smrekovih sadik. Vse posajene sadike so zaščitili pred srnjadjo s
premazi iz mešanice apna in kravjega blata ter z raznimi kovin...
skimi obeski.
Pod sedanje gozdno gospodarstvo Brežice spadajo še večji kompleksi gozdov, katerih skupni lastniki so bili: dr. Ferdinand Attems iz Slovenske Bistrice, Edmont Attems iz Avstrije, Klotilda Kodo-litsch iz Slovenske Bistrice, Gabriele Spanocki iz Avstrije in Marija Schmiedbung iz Avstrije. Ti gozdovi graščine Brežice so ležali v katastrskih občinah Silovec, Gornja Pohanca, Sromlje, Kostanjek, Pesje, Krška vas in Sentlenart. Kompleksi teh gozdov so bili znani po imenih: Orna mlaka. Močnik, Trobojnik in Vrbina« Pisarno so imeli v gradu Brežice.
V gozdovih brežiške graščine niso veliko sekali. V Orni mlaki so izvajali vsakoletne sečnje na enakih površinah v robinjevih in kostanjevih kolosekih za lokalno potrošnjo in lastno porabo. V Vrbini pri Brežicah so sekali le za lokalno porabo, manjše prazne površine pa so zasadili s sadikami jesena, bresta in smreke. Baron Allnoch iz Samobora je imel v Globočiškem gaju okoli 50 ha kostanjevih kolosekov. Te gozdove je kupil od mokriških baronov Hanza in Nikola von Gagerna, da bi v njih dobival material za svojo tovarno polic v Bregani» Za te gozdove je bi.1 izdelan poseben petletni načrt gospodarjenja, ki je bil potrjen od srezkega glavarstva v Krškem. Obhodnja je bila pet let. Dve leti pred sečnjo so vsem kostanjevim poganjkom, ki so bili primerni za izdelavo sprehajalnih palic, s posebnimi nazobčanimi kleščami v razmaku 10 cm po dolžini palice preščipali lubje. Kostanjeve poganjke, ki niso bili primerni za sprehajalne palice so prodajali okoliškemu prebivalstvu v obliki butar za kurjavo, debelejše pa za vinogradniško kolje. Posekano kolje so vozili domači vozniki v tovarno v Bregano. Sekali so domači sezonski delavci, delo pa sta vodila preddelavca Jalovec s Stankovega in Suban iz Mokric. Izdelane palice so v glavnem prodali v Nemčijo, Holandijo, Švico in Češkoslovaško.
Tovarna celuloze Videm je imela v Dobravi okrog 65 ha smrekovih gozdov. Manjšo gozdno posest so imeli še: družina Maceljski iz Zagreba (Bojsno in Bukošek), Štedionica banovine Hrvaške iz Zagreba (Bukošek), razne župne nadarbine in drugi.
GOZDOVI V OBMOČJU KOSTANJEVICE NA KRKI
Današnje družbene gozdove Kostanjevice na Krki predstav1 j ata v glavnem dva predvojna gozdnogospodarska kompleksa: Kostanjevica in Kartuzija Pleterje.
Gozdnogospodarski kompleks Kostanjevica je obsegal naslednje ločene večje komplekse: Opatova gora (okoli 630 ha), Krakovo (okoli 610 ha) in Mali Borit (okoli 170 ha) - skupaj okoli .1400 ha gozdov. Od leta 1919 do 1939 je z njo upravljal kranjski verski sklad v Ljubljani, leta 1939 pa je po sporazumu med cerkvijo in državo prevzela lastništvo ljubljanska škofija, z gozdovi pa je upravljala Direkcija šuma v Ljubljani. Sedež gozdn uprave je bil v koštanjeviškem gradu. Zadnji predvojni upravite! je bil inženir gozdarstva Kozjek. V pisarni sta bili dve admiru" strativno-finančni uslužbenki. Pomočnik upravitelja je bil inže" nir gozdarstva Anton Mayer, ki je izdelal prvi ureditveni načrt za pišečko graščino.
Gozdna uprava je imela 13 do 15 stalnih gozdnih delavcev - seka" čev, za pogozdovanja pa so najemali domače sezonske delavce. Poleg teh je uprava stalno zaposlovala 3 cestarje, 7 delavcev pi' žičnici ter S do 10 stalnih režijskih voznikov. Posekali so oko! 1500 m3 letno. Precej lesa je bilo prodano na panju. Žgali so oglje in ga z vozmi vozili na železniško postajo v Krško. Drva ? večinoma pokupile vojaške oblasti, delno pa so jih prodajali tud okoliškemu prebivalstvu, uradom, šolam itd. Tesali so tudi precejšnje količine bukovih pragov. Iz Krakovega so letno prodali poprečno 300 do 400 m3 hrastove hlodovine.
Obratovala je samotežna žičnica od Opatove gore do vasi Orehovec dolga 750 m. Montiral jo je neki Turniher. Po žičnici so spravljali v dolino vse Sortimente, od drv do hlodovine. Gozdna uprava ni imela lastne žage. Na njenem področju so sicer delava1 tri večje zasebne žage: Venečijanka Vukčevič v Globočicah pri M stanjevici, parna žaga Gliha in parna žaga v Leskovcu pri Krške» Gozdnogojitvenih del v večjem obsegu niso opravljali. Sem in tj* so pogozdili kako jaso v gozdovih Opatove gore in Kozarij.
Gozdnourejevalna služba ima na področju koštanjeviških gozdov zelo staro tradicijo. Za cesarsko - kraljevi gozdnogospodarski okraj Kostanjevica obstoji naslednji načrt velike zgodovinske vrednosti: REVIZIJSKI NACRT ZA LETO 1912 — 1921.
Druga pomembnejša posest so bili gozdovi KARTUZIJE PLETERJE v Ravni gori, Kobilah in Pendrijevki. Vseh gozdov je bilo okoli 1270 ha. Sekali so le na površini 300 ha, drugo je ostajalo nedotaknjeno. Kartuzija je občasno prodajala les na panju lesnemu trgovcu Catarju iz Celja. Izdelovali so bukove železniške pragove ter jih z živinsko vprego vozili do ceste v Pleterje, o< tod pa s samostanskim traktorjem na železniško postajo v Novo mesto. V letu 1938 je znašala proizvodnja bukovih pragov okoli 500 m3. Pragove so sekali in tesali domači sezonski delavci. Ve' liko lesa so prodali na panju okoliškemu prebivalstvu. Za drva' namenjali tudi zelo kvalitetno drevje. Iglavce so sekali izkljd1 no za lastno uporabo in delno za okoliško prebivalstvo. Samost-?1 ni imel stalnih gozdnih delavcev. Nasploh pa rednih sečenj ni bilo. Pleterske gozdove je honorarno upravljal gozdar Kozjek, sicer istočasni upravitelj gozdne uprave kranjskega verskega z3> lada v Kostanjevici. Prvi ureditveni načrt za pleterske gozdov«? .je izdelal inženir gozdarstva Franjo Sevnik v letih 1937 in 19-
GOZDOVI V OBMOČJU SEVNICE
Družbene gozdove današnjega gozdnega gospodarstva Sevnica sestavljajo številne predvojne posesti (družina Jakil, samostan Hotemež, Slana Kobal, Nel lax Lovrenčič, Franc Zupančič, družba Mirna Ljubljana, prva Hrvatska štedionica Zagreb, Eskontna banka Zagreb, Selezjanski zavod Radna, občina Boštanj, Jan Žitnik, Winkler - kopitarna Sevnica, razne župne nadarbine in drugi posamezniki). Posekali so letno okoli 3500 do 4000 m3 lesa, pretežno iglavcev. Največ so prodali okroglega in tesanega lesa» Pripeljali so ga k Savi in ga dalje transportirali s splavi. Izdelovali so tudi večje količine cepanih drv za vojaške oblasti. Gabrovo in bukovo hlodovino so prodajali kopitarni Sevnica, smrekovo hlodovino pa so razžagali na lastni žagi v Boštanju. Precej lesa so prodali na panju za lokalno potrošnjo. Vsak logar je imel svojo lokalno - začasno gozdno drevesnico, vendar umetne obnove gozdov niso opravljali v večjem obsegu.
GOZDOVI V OBMOČJU "BOHORJA" SENOVO
N a j p o m e m b n e j š e p o vršine da n a š n j e? g a gozd n ega g o s p o d a r s t v a Sen o v o so gozdovi bivše graščine Planina pri Sevnici, ki merijo okoli 1500 h a .. V enem k o m p 1 e k s u t. i g o z d o v i p o r a š č a j o gorovje Bo h or, k i poteka vzporedno s Savo in se dviga do višine 1023 m» Graščina je imela štiri logarje: Antona Trupeja, Ivana Znoja, Franca Cesarja in Jakoba Vajdeca. V gozdu je delalo okoli 25 sezonskih delavcev - domačinov» Imeli so po S parov konj. Letno so posekali 2000 do 3000 m3, pretežno jelke, bukve le malo. Posekali so izjemno veliko jelovine, do 6000 m3 stavbnega lesa za izvoz v Nemčijo. Ves posekani les na južnih pobočjih Bohorja so s konji vozili proti Globokemu in nato po cesti v Sevnico. Les s severnih pobočij Bohorja so vozili do stare žage pod Planino, nato pa s konji in po letu 1938 še? z lastimi kamioni (na lesni plin) v Sevnico. Pred
2.	svetovno vojno sta na Bohorju obstajali dve riži za spravilo lesa: vodna riža z lesnim koritom od logarnice Globoko do kmetije Bohorč in lesena suha riža od Ludvikovega skladišča do Netopirja. Ves les so spravljali iz gozdov ročno in z živinsko vprego z vlečenjem po tleh in z delnim vlečenjem (prvi del hlodov na prvih k o .1 e?s ih vo z a , z ad n j i k on ec h 1 od o v n a 11 e h ) .
KOPE - za pridobivanje oglja
Oglarjenje je? bilo razvito tako v posavskih gozdovih na Bohorju kot v Gorjancih. V kopah se je uporabljal bukov les. Oglje so največ kupovali kovači in železarne. Veliko oglja so prodali v I ta lijo.
V obdobju, ko se je v železarnah začel uporabljati visokokalorič-ni koks, je povpraševanje po oglju upadlo.
Naj manj še kope s 5 - 6,5 m premera so imele n a dnu po en sklad
drv (10 da 40 m3)., malce in srednje kope s premerom 6,5 - 8 m so vsebovale dva sklada drv (40 do 80 m3), medtem ko so velike kop z nad 8 m ime? 1 e po tri sklade drv (nad 80 m3)« Srednjevelika k0 je gorela .12 do 16 dni. Ko je bilo oglje kuhano, so kopo očistili in razdrli, oglje ohladili in ga pripravili za odvoz.
V načih gozdovih je ogljarstvo večinoma sledilo vsakoletnim sečnjam; kope so postavljali včasih nekaj let na istem mestu, praviloma pa na drugem kraju v posekah. Stalne oglarnice, kamor bi se stekale večje množine lesa skozi daljšo dobo na istem me« tu, npr. o b v z n o ž.j u d r č , ž i. č n i c i t d » , so b i 1 e pri nas r e d k e .
PR f PRAVA
KOPE
20. Gozdarstvo
20 • 11 Spravilo lesa iz gozda — »12 Oglarstvo in druge tehnike
SL. 7 ZADETEK OQLBNITVE
SL» DOPOLHJtVANJE KOPE Al/ BOHAMJM
«Sfr
ki
• •**•.
Gozdna površina v Dravski banovini 1938
Okraji	„	Gozdna površina v hektarjih			V % produkt1' površin
	obraščena	! neobraščena |	skupaj	
	19.949	100	20.049	
Celje		"^"TFTT"		-6.0
Črnomelj	15.400	716	16.116 '	28,5
Dolnja Lendava	6.239	j	130	6.369	19.3
Dravograd	43.039	230	43.269	62.H
Gornji grad	28.225	320	28.545	60.9
Kamnik	27.297	! 1200	28.497	52,0
Kočevje	48.309	! 2000	50.309	48.1
Konjice	17.298	780	18.078	57,9
Kranj	30.000	j 3900	33.900	61.3
Krško	37.352	400	37.752		i$i
TSH-			"T7T7TT"	34.J
Litija	36.285	i 1500	37.785	54.4
Ljubljana	40.032	| 1600	41.632	44.3
Ljutomer	12.655	—	12.655	31.3
Logatec	23.041	i 1000	24.041	40.3
Maribor desni breg	. 34.407	.. ;. . 300	34.707	54.«
Maribor levi breg	18.030	150	18.180	31.3
Murska Sobota	i 16.515	j	—	16.515	29.0
Novo mesto	43.300	1	1373	44.673	49.3
Ptuj	21.667	200	21.867	27.8
Radovlj ica	47.000	3200	50.200	58.3
Slovenj Gradec	27.411	100	27.511	58.0
Škofja Loka	24.400	1	2500	26.900	54,1
Šmarje	21.596	1308	22.904	43,3 	
Dravska banovina	683.231	24804	708.035	47,0
NARAVNO BOGASTVO IN INDUSTRIJA POSAVJA NED OBENA VOJNAMA
N A R A V M O B O G A S T V O
Naravno bogastvo regije - njena surovinska osnova je bila in so bogate zaloge nekovin, kot so kremenčev pesek, ognjevarna in keramična glina, gramoz, pesek in premog- V naravno bogastvo lahko štejemo zaloge vode, saj je Posavje najpomembnejši zbiralni in hidrografski predel na Slovenskem. Naravno bogastvo je tudi preseže k a g r a r n i h .1 n g o z d n i l’i p r o d u k t o v -
Rudnik Globoko;
Raziskovalna dela v območju rudnika so bila opravljena še pred ponovno delitvijo jamskih mer 1927- leta (jamska mera je določitev zemljišča za izkop surovine)- Do takrat je premog izkoriščala brežiška rudarska združba Ranner Kohlengewerkschlaf. Leta 1927 so torej bile stare jamske mere opuščene oziroma preložene in je Rudarsko glavarstvo v Ljubljani podelilo 24 novih dvojni h j a m s k i h m e r v t. e m r u d n i k u -
T a k. r a t n i g e o 1 o š k i o p i s : sloj 1 i g n i t s k e g a p r e? m o g a t e r c i a r n e ( p 1 i o -censke) starosti je debel 1,80 do 2 m in pada proti V 6-7 stopinj- Nad slojem premoga je .1,50 m sloj belega kremenčevega peska, pesek je? uporaben za izdelavo stekla. 5 - 10 m nad premo-g o m j e 1 e pa s i. v a g 1 i n a z a i z d e lavo ne p r e g o r n e o p e k e - P r e m o g vse -■ buje do 50 7. vlage in 10 7. pepela, kar mu ovira boljšo prodajo ob sicer ugodni zemljepisni legi (7 km od železniške postaje Brežice ob progi Ljubljana - Zagreb). Rudniško področje je segalo sicer v območje Mali vrh, Piršenbreg in Globoko na površini 216,48 ha.
Lastništvo: Od 1927 do 1938 - Nova Nada rudarsko podjetje delničarska družba Zagreb. Leta 1938 ga prevzame Bchweickart Ernest, rudarski posestnik iz Zagreba. Od 1938. leta dalje rudarsko podjetje delniška družba Globoko Sutla, Zagreb.
Rudnik rjavega premoga Senovo:
Ekonomsko izkoriščanje se je začelo leta 1904, ko je vse jamske mere kupila Trboveljska premogokopna družba. Leta 1920 so začeli preiskovati sloj v Zakovu, ki povezuje sloje Reštanja s Srebotno dolino. Leta 1921 sta bila sloja na Reštanju in Zakovu zadostno odprta in začeli so z investicijami. V letih 1922 in .1923 so zgradili separacijo (pranje in delitev premoga po velikosti) in e 1 e k t r i č n o c e n t r a 1 o -
Na Senovem so začeli graditi stanovanja za rudarje. Zgradili so ozkotirno 5,8 km dolgo železnico iz Senovega v Brestanico ter žičnico iz Senovega do Reštanj a v dolžini 2 km. S tem so bili d a n i v s .i. p o g o j i z a o b r a t o v a n j e . P r i d o b i v a nje p r e m o g a j e b i 1 o
jamsko, deloma tudi površinski kop v Reštanju. Površinski kop je bil do leta 1928 izčrpan v Reštanju. Nadaljeval pa se je na Filipi polju. Izkopane površine so ročno polnili z jalovino do leta 1930, ko je bilo uvedeno pnevmatično zasipavanje. Premogovnik je bil v dobi gospodarske krize zaradi omejitev obratovanja v letih 1931 in 1932 občasno zaprt.
Lastništvo senovškega premogovnika med obema vojnama: Trboveljska p remocj o v n a dr u ž b a .
Rudnik rjavega premoga Šentjanž (Krmelj):
Začetek izkoriščanja premogovnika je v letu 1809, ko je pridobil pravico pridobivanja premoga Ignac Vitus von Pauz. V kasnejših letih je postala premogovna dolina Šentjanž objekt nelojalne tekme zasebnikov in družb. Do leta 1917 je imel rudnik še veliko gospodarjev, nato je premogovnik prešel v last Jakila Andreja, industrialca iz Karlovca. Ta lastnik je 1928. leta ustanovil delniško družbo z rodbinskimi člani z imenom "Sentjanški premogovnik Andrej Jakil, delničarska družba Krmelj". Nekoliko večje obratovanje rudnika se je pričelo že leta 1919. Odpirali so se jaški "Andrej", "Venče", "Franja" ter površinski kop v Kaluderjih. Zelo hitro pa so bili izčrpani jaški "Barbara" in "Gustav". Okoli leta 1928 je bila proizvodnja premoga največja - 88.000 ton na leto. V naslednjih letih zaradi kriz proizvodnja upada, leta 1935 na
50.000	ton. Takrat je veliko krmeljskih rudarjev izgubilo delo, odhajali so na Hrvaško, v Bosno, Srbijo, predvsem pa v zahodno evropske rudnike. Leta 1924 so v rudniku zgradili elektrarno s parnim generator - agregatom 400 kW in separacijo preuredili na P i' a n j e p r e m oga „
Premogokopna plast je bila debela povprečno 24 m, široka 1500 m in dolga 7000 m. Zaloge premoga so takrat cenili na približno 230 mio. m3. Leta .1928 je v rudniku delalo 455 delavcev, od tega p rib1iž n o 160 n a d n evnem kopu.
Halo se ve, da je obratoval blizu kraja Podsreda na našem območju rudnik rjavega premoga.
Lastništvo: Ned prvo in drugo svetovno vojno Walland Adalbert iz Gradca in Wallandt Ivan iz Maribora.
Pridobivanje premoga iz Save:
Savski oglarji so imeli čolne. V vsakem čolnu sta bila dva oglarja. Na Savi v območju Brežic je delovalo 7 čolnov. Oglarji so delo opravljali sami. K čolnom je sodila enostavna oprema, brez katere ni šlo. Imeli so sidro, da jih Sava ni odnesla in yile, s katerimi so oglarji kopali luknje na dnu Save, če ni bilo naravnih vdolbin. V te vdolbine je po vodnem toku prihajal pre-mog. Za delo so potrebovali še ene vile, ki so bile na 3 do 4 m dolgem drogu. S temi vilami je en oglar zajel premog, drugi pa mu jo pomagal, da sta ga stresla v čoln. Največ premoga se je prido-
- 24
bivalo iz Save takrat, ko so obratovali rudniki Trbovlje, Senovo Zagorje. Letni čas ni bil pomemben. Zelo pomembna je bila gladif1' Save (vodostaj). Pri visokem vodostaju niso mogli opravljati de' la. Ob ugodnih razmerah sta dva oglarja delala dan in noč in sta v čoln naložila tudi do 5 ton premoga. Nabrani premog so čolnarJ imeli večinoma za lastne potrebe, nekaj pa so ga prodaj a 1i.Imel i so tudi stalne odjemalce. Velikokrat so si za prisluženi denar kupili zemljo. Premog za prodajo je bil nekoliko posušen in prečiščen. Kvaliteta tega premoga je bila zelo dobra. Premog so pridobivali iz Save tudi prebivalci iz okolice Sevnice, Krškega* Vendar so bili brežiški oglarji bolj organizirani, kajti če bi bilo obratno, bi za Brežičane ostalo bolj malo premoga.
Viri govorijo, da je dovoljenje za to dejavnost dajalo rudarsko Glavarstvo v Ljubljani. To so bile tako imenovane montanske (rudniške) posesti različnih velikosti ( v ha). V krškem in sev' niškem območju so imeli lastništvo do te dejavnosti na primer v času od .1928 do 1938: Franc Galič, Miha Markovič, Martin Novose' lič, Alojz Cerinski, Ana Markovič, Franc Valant.
V	dobovskem območju: Josip Globnšek, Janez Vučajnk. Od leta 193^ d c:> 1946 A n t o n S1 o v e n e c:»
V	krškem območju: Leopold Zorič od 1936 do 1946 leta.
INDUSTRIJ S K A PRO I Z VODIM J A
Industrijo bi lahko bila priklicala prometna lega tega področja ob glavni železniški progi, ki povezuje naša največja mesta v Posavju z ostalo Slovenijo, Hrvatsko in dalje, obilica delovne sile širšega agrarnega zaledja in tržišče, ki ga predstav 1 j ata Posavje samo in sosednja Hrvatska. Toda rudnika Senovo in Krmel-nista bila energetsko pomembnejša, tudi ostali surovinski viri niso vzpodbujali k industrializaciji. Predvsem pa ni bilo denar'’
-	kapitala, ki bi omogočil gradnjo tovarn. Predvojna kapitalist' Bonač in Hutter sta nameravala graditi na področju E-irežic tekst' lno tovarno, a je konservativnost (nagnjenost k ohranjanju obst' ječega) v določenih odločujočih krogih to preprečila. Ugotovimo lahko, da je bil gospodarsko - industrijski napredek v Posavju zelo počasen in da je bilo celotno območje med najbolj zaostali1 v Sloveniji. To obdobje med obema vojnama lahko štejemo kot obd( bje splošnega zastoja. Posavje je bilo že od nekdaj emigracijsk predel, v katerem se niso razvijale industrijske dejavnosti, ki bi lahko nudile zaposlitev naravnemu prirastku in neizkoriščeni delovni sili. Po prvi vojni je iskal ta višek zaposlitev v rudi1 kih zahodne Evrope. Siromašno prebivalstvo se je skromno preži^ ljalo z dnino, delom v rudnikih in sezonskim delom. Leta 1937 J' bilo v tedanji industriji registriranih iz Posavja 13 pretežno manjših obratov:
-	Sentjanški. premogovnik Krmelj
0 p e k a r n a B r e ž i c e
Parna žaga Sevnica -- J u g o t. a n i n S e v n i c a
-	Usnjarne v Brežicah, Kostanjevici in Sevnici -- Tiskarna Krško
ObttOtJE Q.UDM II^A PöCMOGjA SENOVO
‘lavni jaicx
Dnevni kop v Koluderjah, Krmelj, leta 1924 (Arhiv Zaodovinskeaa krožka Osnovne šole XII. SNOUB Krmelj)
j m i
Člani Splošne obrtne zadruge Sevnica pred hotelom »Triglav« leta 1926 (Fototeka Posavskega muzeja Brežice)
■v
£9* W :

■ ■ "
• >, : ■ * . .
W	ji
■*#■■***
ir’ Ä-v •
V* :>*
*1*«. ; <•& '

Delovni kolektiv sevniške Kopitarne leta 1936
(Arhiv Kopitarne Sevnica)	____________________j
06M0CJ€ HUDNIKA THEMOO^A
ŠENTJANŽ\tcHME.U.)')
Ttrm. voda CMic.1
4: \*a. ono
138
HUDNIKA T>H£MOG|A
> y ^ C^ODOUO
’ ' ~ ' •-
* T
o o
“50
s- n > a
< >
O O
» “ 2
^ r s-
c o
3 3 3
O	o o o
o	o o o
^ 3 w3 jo to & 2 £ 2 2 2
55	o *-*
O	O H*
►P-	I	09
*—	I	co
H Ol O) M to oj co -.1
o S S £
a»	*-*	■'i
»M-	O 00
00 O» »-* O C*
O CO to	I -o to
00 OJ 00	I to
00 *•. 03
(D 'to	b
H* 00
*-*03 10 00 bo bo čo to
00	4*- co
00	00 o
*
Er
0
M
V©
1
vO
zn
Pregled industrijske proizvodnje T okraju Krško
- 25
”■ Tovarna čokolade in likerjev Rajhenburg Premogovnik Globoko
~ Kalorična centrala Šentjanž, Rajhenburg “ Tovarna kopit in lesne industrije Sevnica
Največje število delavcev je imel rudnik Senovo.
□pekarna Brežice
Ustanovitev opekarne sodi že v leto 1904. V opekarni so v tistem času vse delo opravljali ročno. Sele leta 1926 dobijo moderno strojno obdelavo opeke -- stroje za strešno opeko in zidake. Dela so se izvajala na parni pogon vse do leta 1938, tega leta se je opekarna elektrificirala. Opekarna je že od začetka last družine Treppo (italijanskega rodu). Tudi prvi delavci so bili kvalificirani italijanski mojstri. Postopoma se je v delo opekarne vključevala delovna sila iz okoliških vasi. Kakor je opekarna širila svojo dejavnost, je v sezoni prihajalo tudi več delavcev iz Bosne in Srbije (poletna sezona 80 - 90 delavcev, zimska 30 - 40 delavcev). Opekarna je delovala ob obilni zalogi dobre gline v sami okolici. Glina je bila edina surovina opekarne. Opeka se je prodajala v širši okoliš do Kozjanskega, Sevnice, naprej so pokrivalo s proizvodi druge opekarne. Tudi v Sevnici je bila opekarna.
K o p i. t a r n a v S e v n i c:: i
Starca Sevniška kopitarna je? temeljila na izkoriščanju bukovega gozda (že leta 1886 sta bavarska industrialca brata Winkler odprla v Šmarju pri Sevnici lesno predelovalni industrijski obrat -tovarno kopit). Obilica bukovih gozdov, ugodne prometne zveze in poceni delovna sila (presežek kmečkega prebivalstva) je omogočilo Sevnici to dejavnost. Kopitarna je imela do prve svetovne vojne le malo strojne obdelave, veliko dela so opravljali ročno. Ko je leta 1927 kopitarna posodobila dela s stroji, je bila neljuba posledica odpuščanje veliko delavcev. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo v kopitarni zaposlenih približno 120 rednih delav-c e v in 60 se z on s kih»
Usnjarna v Sevnici
□d zadnje četrtine prejšnjega stoletja do leta 1924 je delovala v Sevnici usnjarna. V usnjarni je delalo poprečno 10 do 15 ljudi. Lota 1924 je kupil poslopje usnjarne francoski tovarnar Rei in ga preuredil v tovarno tanina. Tovarna tanina je vse do druge svetovne vojne obratovala z 100 do 150 delavci. Rei je zaposlil slovensko tehnično vodstvo in za nekvalificirane delavce prirejal strokovne tečaje. Po drugi svetovni vojni so tovarno preimenovali v Jugotanin.
Tovarna celuloze in papirja v Krškem
Pred letom 1939, ko lahko govorimo o rojstvu sedanje tovarne v ; Krškem, so v Sloveniji obstajale tovarne celuloze, papirja, lepenke in kartona le v Vevčah in Radečah. Prve obrate sedanje tovarne celuloze in papirja Krško je leta 1939 zgradil na Vidmu slovenski industrialec Franc Bonač. Na odločitev, da so tovarno zgradili na Vidmu sta vplivali glavna železniška proga, takrat najvažnenša prometna magistrala države in Sava, ki je omogočala delni dovoz lesa tudi s splavi.
Zemljišče za tovarno so določili februarja 1933. Takrat so opra' vili tudi poskusna vrtanja za vodnjake za oskrbovanje tovarne zj vodo. Vodnjaki so dajali do 15.000 litrov vode na minuto za tovarniške potrebe. Leta 1938 so bila gradbena dela na tovarniška! objektu že v polnem teku. Na površini 125.411 m* so gradili .19 J različnih tovarniških objektov. S poskusno proizvodnjo je tavati začela obratovati oktobra 1939 leta» Delo v tovarni je dobilo približno 180 ljudi iz najbližje okolice. Strokovnjaki pa so pri š 1 i t u d i o d d r u g o d .
Usnjarna v Brc-? žica h
P r c:> t i k o n c u o b d o b j a me d o b e m a v o j nam a je v B r e ž i c a h o b r a t o v a 1 a zasebna usnjarna družine Zagode. LJsnjarna je odkupovala, skladiščila in predelovala kože. Kože so prinašali kmetje, večje kc ličine pa so dobili iz klavnic. Ustrojene kože, torej predelan? usnje, so prodajali obrtnikom: torbarjem, čevljarjem, izdeloval cem galanterije. Usnje pa so tudi menjavali za surove kože»
Zanimiv je bil postopek strojenja ali obdelave kož. Uskladiščeni surove kože so bile močno posoljene. V posebnih bazenih, kjer JU bilo živo apno, so nato kože odmakali, da so se zmehčale in ral'. mastile. Tako pripravljene kože sc? vstavili v vrteče sode, v katerih je bila žagovina» Zagovina je vezala nase vlago kož. 9 “ nadaljnjem postopku so se kože ponovno namakale v bazene z vodi 5 v kateri se je več dni namakalo lubje in hrastov plod. V teh bazenih so se kože namakale po več dni, toliko da so odpadle dl ke, da so bile odstranjene maščobe in glivice, ki bi povzročil^'1 razpadanje kož. Po namakanju so kože raztegnili čez upognjene mize. Tam sc? kožam z nožem odstranili še preostali mesnati deli Kože so nato napeli na deske in jih tudi za mesec dni sušili ni z raku.
V današnjem času strojijo kožo s pomočjo kemikalij na bazi krpi
Tovarna čokolade in likerjev v Rajhenburškem gradu
Liker in čokolado so izdelovali menihi trapisti» Posebna vredrl
teh izdelkov je bila v tem, da so bili izdelani brez ekstratoVi
C
'enie lesnate strani kože ali mezdrenje na mezdriinem panju
i
I
J
v"U
i
• '■>' • M m
tej« *

c: j><.
27 -
Izdelki te majhne Rajhemburške tovarne čokolade in likerjev so bili znani daleč naokrog. Tovarna je imela tudi svojo zanimivo zgodovino in tradicijo. Njen začetek sodi v leto 1896. V tovarni so sami izdelali prvo v o d n o t u rbin o en osme rnega to k a v Spodn ji Štajerski. Prve potrebne stroje in recepte za izdelavo so dobili v I- r a n c: i j i „ L i k e r n i c o j e v o d i 1 d o .1 g o časa m o j s t e r t r a p i s t Diši deri. Proizvodnja je bila razumljivo majhna. Kot prva tovarna čokolade na Spodnjem Štajerskem si je zaradi kvalitete izdelkov če pred prvo svetovno vojno pridobila časten naziv "Imperial" (beseda je nastala iz besede imperator -- cesarski).
Ned prvo svetovno vojno in po vojni je tovarna imela dosti težav 2 uvozom Surovin, zlasti kakava in ekstrata za likerje, tovarna -ie zato med obema vojnama prenehala obratovati. Po druoi svptnvni voj ni so tovarno prese1i1i.
SfiBI NED 1_._ IN 2kj_ SVETOVNO VOJNO
Obrt je bila v tem času zaradi majhnega števila industrijskih izdelkov zelo pomembna gospodarska dejavnost, zlasti v večjih k r a j i h •- k o t s o Breč i c e, D o bova, Sevnica, B o š t a n j , K r š k o .
N a j b o .1 j ra z š i r- j e n e o t) r t n e d e j a v n o s t i so bile: mizarstvo ( t. išla r -s tvo), kolarstvo, sodarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, medičarstvo, urars i v o , lončar s t v o , s e d 1 a r s t v o , k 1 e p a r s t. v o , ste k 1 a r s t. v o „ svečarstvo, mlinarstvo, žagarstvo, tesarstvo, krovstvo, vrvarst-vo, čevljarstvo, kovaštvo, pekarstvo, mesarstvo, oglarstvo, tkal-slvo, domače izdelovanje košev in lesenega orodja, k 1 jučavničars-tvo, soboslikarstvo, brivstvo, gostiIničarstvo, kiobučarstvo.
V vaseh so bili mojstri bolj priučeni, izučeni so bili le redki,, Razen dela na kmetiji so se ukvarjali z eno ali več obrtnimi dejavnostmi. Nnogim je bil to dodatni pomembni vir zaslužka, zlasti kočarjem (nižji sloji kmečkega prebivalstva, ki se z zemljo niso '"ogli preživi jati ) . Obrtniki so imeli 1 - 2 pomočnika in več vajencev.
ŠOLANJ E OBRTN1 KOV
/z ra2Qovora z obrtniki smo izvedeli, da je posameznik, ki je '-elel postati obrtnik, šel v uk k ustreznemu obrtniku. Obrtnik qa Je izuril v praktičnem znanju. Po nekajletnem vajeništvu, ko je . ol-'rtnik mnenja, da je vajenec usposobljen za svoje delo, mu Je omogočil izpit, ki ga je moral opraviti pred komisijo.
ajenec je tudi izdela] določen izdelek, komisija je izdelek, preti udala, ga ocenila in izdala spričevalo. Vajenec je še naprej ''coiral izkušnje pri različnih mojstrih. Svoje usposabljanje je • 'J zaP15ano v posebni delovni knjižici. Ko je nabral dovolj A' 'u - e n J j J e 1 a h k o p o s t a 1 samostojni m o j s t e r,
Obrt se je najpogosteje dedovala iz roda v rod» od očeta na sin Mnogokrat se je tako zagotavljala socialna varnost v posameznih d ru ž i n a h«
KVALITETA IN PRODAJA IZDELKOV
Med obrtniki je vedno obstajala konkurenca, tako se je ustvarja kvaliteta. Obrtniki so imeli svoja združenja» Npr. združenja kd v a če v v Šentjerneju v tistem obdobju tako povezani so bili m o č n e j š i , d o g o v a r j a 1 i so se t u d i z a c e n e » P o m e m b n a j e b i 1 a t u d i nabava surovin za obrtno proizvodnjo» Veliko teh surovin so si obrtniki priskrbeli kar v trgovini z mešanim blagom.
Nekateri so surovine pripravljali sami (mizar, sodar, kolar)» Čevljarji so dobivali usnje pri usnjarjih (v Brežicah v usnjarT Zagode)» Lončar si je glino pridobival sam. Pek je nabavljal mC v m .1 i n i h . I z d e 1 k i , k o t so 1 o n c i , s e k i r e , srpi» g r a b 1 j e , čevlji) so se največ prodajali na sejmih v Krškem, E< r e ž i c a h, Svetih gof a h, Drn ovem, S evnici, Boš t a n j u in d rug od„
Zanimivo je bilo plačilo obrtniških storitev» Ce kupec ni imel denarja za plačilo, si je obrtnik beležil dolgove v posebno kni go in se s stranko dogovoril za dan poravnave dolgov (ko je km* dobil denar od prodaje živine ali vina). C e kdo ni mogel po ra vij ti dolga, je bilo možno denar izterjati na sodišču. Včasih je sodišče izdalo tudi sklep o rubežu. Obstajale so tudi izposoje' valnice, kjer so si ljudje izposojali denar za določene obrest V Dobovi je bila izposojevalnica kar v gostilni. Obresti so se jemale v denarju, ponekod pa kar v naturalijah (meso, ostali p1 del ki). V Pišecah so poznali posojilodajalca, ki je jemal obre1 v slanini. Tako so mu dali vzdevek "SPEK JUD", drugega, ki je imel visoke obresti, pa so imenovali "GIJL.EC".
POSAMEZNE OBRTI
Kovaštvo
Kovaške obrti je bilo dosti v predelu Posavja» Kovaštvo je tud sodilo med najpomembnejše obrtne panoge v mestu in na podeželJ1 Vsak kraj je imel vsaj enega, če ne več kovačev. Npr» vsa večJ boštanjska (pri Sevnici) kmečka gospodarstva so imela svojo kd čijo in kovača.
Kovači so izdelovali poljedelska in druga orodja: sekire, moti kopače, "cokle" (za zaviranje vozov), orodja za dela v gozdu, vinogradu, žeblje, kovane dele za vozove» V kovaški obrti so ž razlikovali orodni in podkovski kovači, največ pa je bilo taki ki so izdelovali oboje. Podkovski kovači so opravljali podkov* konj, volov ali krav. Včasih so bili ti kovači tudi kar živind zdravniki in svetovali lastnikom bolnih živali. Podkovski kov*
29
so imeli največ dela ob prometnih poteh.
Značilnost kovaške obrti je bila, da se je nadaljevala iz roda v rod. Sinovi so se učili v domačih delavnicah. Nadaljevanje kovaške obrti je pomenilo stalen in že utečen posel ter s tem tudi zaslužek, obenem pa tudi prevzem delovnih prostorov z vsem orodjem im opremo, kar bi sicer predstavljalo velike, težko dosegljive stroške. Veliko kovačev je bilo na območju Sevnice, Krškega.
Na brežiškem območju so bili znani:
L o p a t i č F' r a n c ( K r š k a vas)
Lopa tič A1oj z (K rš k a vas)
1 i b e r t J a n e z ( S k o p i c e )
S t o p a r Anton (H rastje)
P i ]. tave r" F r a n c: ( K r š k a vas)
V o g r i n ec (B r e ž i c e )
F e r e n č a k ( B r e ž i c e )
S rpčič (Ce r k 1 j e ob K rki)
Arh (Boršt)
Marinšek (Bušeča vas)
K1u n (Bušeč a vas)
Mizarstvo
Mizarstvo je bilo razširjeno na celotnem ozemlju Posavja. Izučeni mizarji so živeli v glavnem v Sevnici, Boštanju, Šentjanžu, Brežicah, Krškem, Loki. Po vaseh pa so bili bolj domači "tišlerji". Tišlerji so bližnjim kmetom izdelovali po naročilu mize, okna, postelje, omare, zibke, skrinje, ganke. Delali so v svojih delavnicah. Veliko so hodili tudi po domovih (za okna, ograje itd.).
Se posebej so radi hodili kočarji, saj so si s tem prislužili tudi hrano. Domači "tišlerji" so bili obenem "bognarji" ali "pinta-rji" (kolarji, sodarji), saj so poleg navedenih predmetov izdelovali tudi kolesa, vozove, sode, škafe...
Pravili so jim tudi "šušmarji". Mizarji v naših krajih so bili:
R e s n i k (B r e ž i c e)
Predanič (Brežice)
Meke (Krška vas)
Majzl (Vel. Malence)
Lopatič (Vel. Malence)
Jankovič (Krška vas)
Mlinarstvo in žagarstvo
Mlinarstvo je bilo razvito ob vseh večjih in manjših rečicah in potokih npr. v se vn .iškem področju ob Sevničnem, B1 an š kem potoku, Impoljskem potoku, Mirni, Zignanici, Grahovici. Za dobovsko i	območje pa tudi širše do Hrvaške je b.i.l znan mlin Mihe Hotka.
Lastniki mlinov so bili dostikrat veliki kmetje in gostilničarji.
)
Pogosto so bile ob potokih tudi žage. Mlinarji so za plačilo je-
mali ponavadi "merco", nekateri pa tudi denar- Mletje bele moke je bilo enkrat, dražje od mletja črne in zmesne- Stranke so se ni vadno vrnile po moko čez nekaj dni. Do 2. svetovne vojne je bilo v posavskem območju, zlasti okoli Gorjancev, dosti žagarstva. PO gosto sta bili te dve obrti (mlinarstvo in žagarstvo) pod eno streho. Vodna energija je omogočila mletje žit in žaganje hlodov in desk.
Nekateri mlinarji in žagarji v našem območju so bili:
Teodor Dvornik (Krška vas)
Franc 2okalj (Krška vas)
Anton Kovačič (Krška vas)
Repi Lopatič (Malenee)
K o ž a r ( M a 1 e n c e )
Gramc (Malence - mlin in ž a g a)
Skala (Brežice - žaga na parni pogon)
Mustar (Mrzlava vas)
Baškovič (Mrz 1ava vas)
Tesarstvo in krovstvo
Pod Bohorjem in v koštan j eviškern območju je bilo dosti razširja tesarstvo -- "Cimpermani" . Cimpermani so imeli navadno več pomoč' ni kov. Tesali so tudi pragove in jih prodajali železnici. V Mi' r- e n s k i d o 1 i n i i n o k. o lisk i h k r a j i h je bi 1 a t a d e j a v n o s t d o s t i r a: širjena, ko se je gradila železniška proga SEVNICA -- ŠENTJANŽ.
Krovstvo je tudi ena izmed tradicionalnih dejavnosti v tem podi''* čju. Krovci so pokrivali strehe (manjša popravila streh so kmet opravili sami). Krovci so hodili od hiše do hiše in spraševali delo. Strehe je navadno prekrivalo več krovcev (2 - 3), pomagal pa so jim " peden tar j i" . Po vaseh so še dosti pokrivali strehe "škopami". Največ iz ržene slame.
Cevij arstvo
Večina vasi je imela svojega "Šuštarja", samouka ali priučenega čevljarja. Izučeni čevljarji so delali izključno v svojih tlela'' nicah po mestih. Priučeni Šuštarji (kočarji ali mali kmetje) st hodili od hiše do hiše in v tednu dni obuli celo hišo. Tako so^ prislužili tudi hrano. Gospodarji so sami kupili usnje, močnej* usnje za podplate (za boljše čevlje BOKS, za delovne pa svinjsl kožo). Čevljar je prinesel s sabo le kopito, kladivo, dleto in klešče. Kopita za čevlje so se dobila v SEVNIŠKI KOPITARNI. Veliko dela je bilo tudi s krpanjem starih čevljev. Kot zanimi' vost navajamo, da so nekateri čevljarji Ludi izdirali zobe. Za opravilo so imeli posebne klešče in razkužilo. V Zabukovju na Mrzli Planini pod Bohorjem sta se oba Šuštarja ukvarjala s tem opravilom še po 2. svetovni vojni.
Izučeni čevljarji so imeli tudi šivalni stroj mašino cilinder^
in "levoročno mašino"» Čevljarji so vse potrebna za svoje delo v Brežicah in okolici dobili pri trgovcu Vodopivcu, ki je imel zasebno trgovino pri cerkvi»
Nekateri znani čevljarji v tem obdobju;
I g n a c B e v k ( K r š k a v a s )
Stefan Cipek (Brežice)
Alojz Coci (Brežice)
Anton Miler (Brežice)
P o t o č a r ( r e ž i c e)
V	e r š e c ( B r e ž i c e)
V	o 1o vec (Dobova)
G1 og ov šek (Dobova)
Krojaštvo in šiviljstvo
Podobno kot čevljarji so po hišah hodili tudi krojači in šivilje. To so bili domači "Žnidarji". Po večjih krajih pa so bili izučeni krojaški mojstri. Sicer pa je bilo tega žnidarstva po hišah vse manj po 1. svetovni vojni»
Zanimivo je ob tej dejavnosti omeniti razširjeno TKALSTVO po vaseh do 2» svetovne vojne» Platno so tkali bolj za domače potrebe priložnostno» Platna niso prodajali, zato s tem zaslužka ni bilo. Tudi s tkalstvom so se ukvarjali mali kmetje in kočarji. Hodili so po hišah tkat» S sabo so nosili potrebne pripomočke»
Z n a ni tk a1ci so bili o k o 1i Do bove, S k oc j ana, Rake, K rš kega. L an so do 2» svetovne vojne gojila številna kmečka gospodarstva»
Pekarstvo
Peki so bili le v večjih krajih in kruha navadno niso mesili sami» Umesile so ga gospodinje že doma» Zvečer so ga prinesle v pekarno» Vsaka je pri tem označila svoj hlebec kruha. Kar so kruha in peciva peki spekli sami, so ga njihovi vajenci v velikih koših raznašali kot. dišečo dobroto ter prodajali po hišah»
P e k i v n a š i h k r a j i h :
Slivnik (Brežice)
P o 1 j a n š e k ( Es r e ž i c: e )
D e g a n (Ce r kije ob K rki)
Kerep (Dobova - prva parna pekarna Posavja)
Gosti 1ničarstvo
Ena od znanih obrti je bilo tudi gostilničarstvo. Gostilne so običajno stale ob večjih prometnicah v mestih in vaseh. Dosti gostilničarjev je imelo poleg gostilne še mesnico in trgovino» Znane gostilne med 1» in 2» svetovno vojno v naših krajih;
SLOVENC (Pohanca)
FERENČAK (Skopice)
LES (Čatež)
BUDI C (Čatež)
LUKEZ (Brežice)
GABRIČ - gostilna in lesna trgovina (Brežice)
KATIC - gostilna in mesarija (Dobova)
VRANCIC (Dvorce)
KODRIČ (Kr£ka vas)
PRAH ( K rž; k a vas)
VAHČIČ (Cerklje ob Krki)
R A CIC (Cer k 1 .j e o b K r k i )
KOMI... JANC (Bučka)
KRAŠOVEC - gostilna in mesnica (Radlje)
AJSTER (Krčka vas)
PETAN (Krčka vas)
KOZAR (Velike Malence)
HORVATIČ (Velike Malence)
URŠIC (Velike Malence)
GRUBSE K (Velik e Malence)
DERZ IC (Brežice)
STIRN (Brežice)
CIRNSKI (Brežice)
ZORKO (Brežice)
KURENT (Brežice)
KRULC (Mostec)
KRAMER (Dobova)
KOVAČIČ (Dobova)
PAVLIC (Dobova)
CVETKO (Dobova)
POLOVIC (Dobova)
MEGOVEC - gostilna in tudi prekupčevalec z govejo živino (Dob<
TRGOVSKA DEJAVNOST V POSAVJU V ČASU MED ,L-. M 2L SVETOVNO VOJj
Zelo pomembna gospodarska dejavnost v Posavju je bila in je trgovina. Trgovino je že v tistem obdobju omogočala dobra prd' metna povezanost, agrarno-kmetijsko in gozdnato zaledje, ki j1 dajalo tudi dosti proizvodov za trg. Lahko bi rekli, da je trgovina takrat služila predvsem agrarnemu zaledju. Oblike tr vine so bile: trgovina za čiroko potročnjo, trgovina za živin1 rejske in poljedeljske proizvode, živinski sejmi, kramarstvo« kročnjarstvo, lesna trgovina. Do druge svetovne vojne je bila trgovina v rokah zasebnikov in le v večjih krajih Posavja.
Znani trgovci v Brežicah so bili: Určič, Lipej, Vidmar, Bučar' Boecio, Umek, Grabner in veletrgovca Leoschenik in Schmidt, t v Dobovi so bili znani trgovci: Lapuh, Perger, Vrtačnik, Kova Kežman. Okoli leta 1930 je v Sevnici v trgu bilo okoli 11 trfl vin. Na primer eden od trgovcev je leta 1934 imel trgovini ot> - BATA in oblačil - TIVAR.
Kot je razvidno, je bila trgovina predvsem razvita v večjih krajih Posavja, zlasti v središču današnjih občin. Trgovci so odkupovali. po vaseh jajca, volno, zelišča, gobe, suho sadje, borovnice, maline, drugo jagodičevje, žganje, vino, orehe in drugo.
Zlasti sta bila. v Sevnici znana trgovca Setina in Bradišar. Razen nekaj veletrgovin so vse druge trgovine bile z mešanim blagom na drobno. V teh trgovinah se je prodajalo vse - od šivanke do oblačil, moke, sladkorja, bonbonov, soli, olja, petroleja... Dostikrat so imeli lastniki poleg trgovin še mesnice in gostilne.
Znani so bili tudi lesni trgovci. Les je sicer na veliko odkupovala Šmarska lesna industrija, pragove železnica, celulozni les iglavcev - celuloza Krško. Pred zimo so kmetje ali prekupčevalci na veliko ponujali les za kurjavo po hišah. Zato so pozimi okoli hiš pogosto pele male žage "cirkularke", ali pa se je les za kurjavo žagal kar na roke. Veliko lesa za kurjavo je šlo kupcem v Zagreb z vozovi ali vlakom. V tistih časih je bilo veliko prekupčevalcev, predvsem za les, vino, kmetijske pridelke.
Z živino se je trgovalo v glavnem na živinskih sejmih. Na območju Sevnice je bilo do 2. svetovne vojne letno po 41 živinskih sej -mov, povezanih s kramarskimi sejmi v 12 različnih krajih:
Sevnici, Šentjanžu, Boštanju, Rovišču, na Studencu, Bučki, Topolovcu, Telčah, Velikem Cirniku, Zigrskem vrhu, Loki in Zabukovju. Sama Sevnica je imela redno kramarske in živinske sejme vsako drugo soboto v mesecu. Sejmišče je bilo pri Valantovi gostilni.
1 udi sevniške živinske sejme so obiskovali kupci iz oddaljenih krajev. Na kramarskih sejmih pa so veliko prodajali še posebej lončarske, pletarske izdelke, suho robo, leseno in železno orodje, kuhinjsko posodo in pripomočke, spominke, nakit iz cenenih kovin, stensko okrasje. Kovači, lončarji, pletarji so bili okoličani. Suho robo so na sejem pripeljali .iz Ribnice. Tudi do Sevnice so s kramarsko robo prihajali Hrvatje in Romi.
V' Brežicah so bili na živinskem sejmišču vsako soboto svinjski sejmi. Prodajalci in kupci so prav tako prihajali iz bližnje in daljne okolice Brežic: Šentjerneja, Ribnice, Šentjanža, Hrvaškega Zagorja in do drugod. Starejši brežiški živinski sejmi so bili v bližini današnje klavnice« Vsako leto je bilo v Brežicah znanih S velikih živinskih sejmov (prodaja razen svinj je bila še za konje, krave, bike). To so bili znani sejmi na Valentinovo (februar), Florijanovo (maja), Antonovo (junija), Rokovo (avgusta), Lovrenčevo (septembra). Ob teh sejemskih dnevih so bili po Brežicah tudi veliki kramarski sejmi. Na stojnicah teh kramarskih sejmov se je prodajalo vse mogoče: blago, obleke, čevlji, okrasti, razno poljedeljsko orodje, lectarski izdelki, noži (ki se jim je reklo lovreki ali pipči), ustne ogrlice, ogledala, tobačnice, vžigalniki (bolj na skrivaj), šivanke, razne pijače - medica, o r a n ž a d a - k r a h r 1 e , m a 1 i n o v e c .
telo zanimivo je bilo sklepanje kupčij na živinskih sejmih; sodelovali so prodajalec, cenilec - posrednik ali "mešetar" in kupec. Dolgo so se "glihali." okoli cene, ob tem tolkli z rokami, dokler ni bila kupčija sklenjena. Ob kupčiji je tudi mešetar nekaj 2aslužil. Kupčija je bila dokončno sklenjena še v gostilni. Ob vseh sejmiščih so bile gostilne, ki so imele dober promet.
!
:
V Posavju je bilo tudi selo razširjeno kroSnjarstvo - to je bil* nekakšna potujoča trgovina. S tem so se tudi dosti ukvarjali Hrvatje, predvsem Dalmatinci is Zagore in Romi, ki so potovali vsej Dolenjski in Posavju. Prišli so tudi v najbolj oddaljene vasi in od hiše do hiše ponujali blago in storitve. Prenočevali so po skednjih. Mnogi so popravljali dežnike - "mare 1 pute Ini" 5 jim je reklo, drugi so činili lonce, nekateri so prodajali poreel an.
P o g o s t o s o h o d i 1 i p o vase h tako .1 m e n o vani "pičku rini" (Da 1 m a t i < ci), ki so prodajali največ bižuterijo in še drugo drobno robo (uhane, prstane, verižice, zaponke, ogledalca, cigarete, vžigalnike, trakove in drugo. Blago so prinašali na lesenih pod s (d kih, ki so jim sloneli na ramenih» Vaščani, predvsem ženske, pri njih radi kupovali malenkosti. Pičkurini so bili postavni mo ž j e, ur e j eni, n jihovo pod o bo pa j e k r asila o bvezna palica, n< katero so se opirali med hojo ali pa so na palici upirali svoj* male trgovinice, ko so prodajali.
Med zanimivosti tistega časa sodijo prodajalci "belega peska"» Njihovo glasno ponujanje robe se je slišalo daleč okoli hiš» T< "beli pesek" je bila glinica iz Primorja ali pesek iz Samobora kar so rade uporabljale gospodinje za pranje posode, ker še ni bi1o kemič nih čisti1.
TRGOVINA V ČASU 1918 ~ 1941 V BREŽICAH (povedala g, Zlata Brglez)
V območju Brežic so bile vse? trgovine z mešanim blagom (po pri čipu današnjih blagovnic ali še več). V večini večjih trgovih je prodajalo vse od manufakture do špecerije, tudi železnina, cement, usnje. Tako je bila prodaja zelo pestra in vsestranska Kupci so bili večinoma iz bližnjega okoliša, pa tudi iz Hrvaški Mestne gospodinje, ki večinoma niso bile v službah, so kupoval špecerijo na knjižice in ob koncu meseca, ko so možje dobili p če, poravnale dolg. Kmečke gospodinje so prinašale v odkup jaj' in za izkupiček kupovale kavo, sladkor, sol» Manjši podeželski trgovci so prihajali po moko, sladkor in druga z vozovi, večin1 tedensko. Ko so odpeljali robo, so plačali star račun» Veliko 1 je tudi kreditiralo, vse brez obresti. Tudi kmetje so kupovali veliko na up in plačali, ko so kaj večjega prodali, npr» vino.
Kupna moč je bila po pripovedovanju po prvi vojni dokaj velika tridesetih letih pa se je zmanjšala tudi zaradi denarne zapore Denarja, ki so ga imeli ljudje v hranilnicah in bankah, niso m o g 1 i d v i g n i t i »
Prehrambeni izdelki s moka, sladkor so sc? kupovali vagonsko pre posredovalcev -- moka večinoma iz Banata je bila kval itetnej ša, nekaj tudi iz Slavonije, ki je bila cenejša in manj kakovostna Moka je bila v vrečah po 80 kg, sladkor, večinoma v kockah, je bil po 50 kg. Koruza je prihajala razsuta v vagonih in jo je t> treba na postaji presipati v vreče» Ce ni bila moka ali koruza

DBČinSKfl MILIUCR
v KRŠKEM
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri.
Daje posojila na hipoteke, poroštvo in zastave. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle.
NOVO MfcSto)
Scmanji dan
•pC.fcuiNO TAK. je ^ ^ na mmanj» t&a
c
t
«
<
X
(
<
I
4
t
(
!
W
US
u
Pk
o
<
pet
<
>
O
H
W
a
l-H
>N
CQ
LEONARD TREPPO
EDO IVANUŠ KRŠKO trgovina z mešanim blagom. Eksport suhih sob.	Čitatelj vpoštevaj vedno samo tvrdke ki oglašujejo v tej knjigi! 391 a
391	
IVAN KAPELJ LJUBLJANA VII (Šiška). Aljaževa cesta št. 4. Izdeluje in popravlja bakrene predmete: za kemično industrijo, pivovarne, tovarne za špirit, tovarne klobukov in slamnikov, kanditov in bonbonov. Izvršuje naprave: za tanin in ekstrakt, kompletne naprave za barvanje, destilacijske aparate, duplikat-kotle, sirne kotle za parno ali direktno ogrevanje, rezervarje, cevi, kurilne in hladilne kače, T in J- kose, kolena, armature, vsakovrstne kotle za žganjekuho, kotle za kuho in pranje.	Poštni čekovni račun št 14.504. 356	
Kosmetika.
Krema „Zoraida" je najbolj dovršen preparat sedanjosti v dosego mladeniško cvetoče lepote. Vsaka dama naj jo uporablja tudi pred pudranjem. Lonček stane Din 12 50.
„Zoraida" milo je za dame nežne in občutljive kože.
„Zoraida" puder v vseh barvah kakor: beli, roza, naturel, ocre, rachel.
„Melitis“ krema t. j. pomada iz naravnega voska, čist proizvod iz rastlinskih sokov, ki se uporablja z odličnim uspehom proti lišajem, razpokanju kože in hrapavosti lica. Moški naj jo rabijo pred in po britju.
„Liljan" krema po receptu znanega nizozemskega kosmetika dr. Broemea, Edino po kakovosti nedosegljivo sredstvo proti pegam. Lonček samo Din 12‘50.
„Eau de Cologne Fleur d’ flmour“, posebnost vsake modne dame, specijalna kolonjska voda v kvaliteti in nad vse bujni dišavi. Stekleničica od 100 gr Din 35 -.
Parfum „Opera“, diskretni in najmodernejši parfum, svetovna znamka današnjosti. Stekleničica od 30 gr Din 40'—.
Razpošilja proti povzetju ali proti predplačilu.
URAN-PARFUMERIJA
LJUBLJANA, Mestni trg 11.
_________ 368
Kupujte domače proizvode!
Vanilin sladkor
366
35 -
kot bi morala biti, se je šlo v Zagreb na borzo, kjer se je dolo...
čila odškodnina za poškodovano blago, dostikrat pa se je blago poslalo nazaj. Dlje je prihajalo v 50 literskih sodih iz zagrebške oljarne in se je prodajalo po litrih. Petrolej je prihajal v cisternah in se je prečrpal v železne sode. Potrošnja petroleja je bila velika, saj po vaseh še ni bilo elektrike, in so si ljudje svetili s petrolejkami.
Cene prehrambenih proizvodov so bile približno take s moke je bilo več vrst - Ogg (ostra), Og (gladka), št. 2 (temnejša) in št. 4 (krušna), cena najboljše je bila približno din 3, cena sladkorja din 1.4, olja din 16. Cena meterskega blaga: tiskanina (cajg) po 8 din za meter, volneno blago za žensko obleko srednje kvalitete 30 d .1 n z a m e t e r , boljše v o 1 n e n o b 1 a g o za mo š k e oble k e 10 0 d i n i n več .
Osebni dohodki so bili največ 2000 din. Vajenci so imeli stanovanje in hrano brezplačno v hiši, včasih so dobili tudi kakšno nagrado. Obiskovali so večerne trgovske šole, kjer so poučevali meščansko-šolski učitelji.
I rgovine so bile odprte .od 7 -■ 12 in popoldne od 14 - 18.
IDR IZ EM V POSAVJU MED IN 2.. SVETOVNO VOJNO
V	letih m e? d obema vojnama sta gostinstvo in turizem bili bolj
š i b k i p a n o g i v P o s a v j u . V slo v e n s k e m m e r i 1 u s e je večja p o z o r n o s t. in turistični monopol dajal gorenjskemu, turizmu. Vendar je bilo Posavje turistično privlačno tudi med obema vojnama. Posavje je nudilo ugodne naravne pogoje, najbolj tople kraje v Sloveniji (razen Primorja), gozdove Bohorja, Lisce, Oslice, Gorjancev. Nudilo je skromnejši zdraviliški turizem Cateških Toplic, toplo, včasih tudi do 25 stopinj C in čisto zeleno Krko, lov, ribolov.
Skromno, primerno prometni povezavi, se je razvijal izletniški,
1etoviščarski, zdraviliški, lovni in ribolovni turizem.
V	času med obema vojnama so bili Sevnica, Krško, Brežice precej povezani z Zagrebom. Zagrebčani so bili najštevilnejši obiskovalci teh krajev. Mnogi Zagrebčani so v poletnih mesecih za nedeljski izlet radi izbirali kopanje v Krki, Kar številni so prihajali
2 vlakom v Brežice. Od železniške postaje do Krke so pot. prehodili peš. Ob Krki je bilo v Brežicah lepo urejeno kopališče s kabinami - Grič in več gostišč (Horvatič, Prah, Uršič). Vneti zagrebški ribiči so tudi dobro poznali Krko. Iz Zagreba so prihajale občasno na letovanje kolonije otrok (največ ruskih emigrantov ) .
Tudi obratno so šli tokovi, torej proti Zagrebu. Nekatere sevniš-ke in brežiške družine so šle pogosto v Zagreb, tudi po nakupih, iudi nekateri študentje so hodili v Zagreb študirat (ljubljanska
36
univerza še ni imela vseh fakultet -- npr. gozdarske) . Dosti slovenskih deklet je pri Zagrebčanih delalo kot sobarice ali ku harice.
Glej prilogo SOLSKE KRONIKE IZ PISEC - SOLSKI IZLET V ZAGREB H' RAJHENBURG
Dejavnost Cateških Toplic še zdaleč ni bila tako razvita kot danes. Približno 19 ha okoli Cateških Toplic je pripadalo grofe Attemsom in nekaterim drugim lastnikom. Toplice so dajali v naJ nekaterim podjetnikom, ki so prevzeli izkoriščanje vode in gostinstvo. Toplice so dosti časa obratovale le v poletnih mes* cih. Odpirale so se ponavadi 1. maja, zaprle pa 30. septembra. Leta .1924 so posodobili kopališče v sodobno zdravilišč«?. Prilagamo tudi manjšo časopisno reklamo za Cateške Toplice iz tistega časa.
Sevnica je? bila kot 1 etoviščarski kraj tudi znana z lepo, mirn< okolico in gostoljubnimi Sevničani» V nekaterih virih piše, da sevniško območje privabljalo letoviščarje iz Avstrije, Češke, Madžarske, Hrvaške in Primorja. Domačini so te goste imenovali "zomerfrišerji". Število gostov je sicer nihalo. Njihovo števi se je zmanjševalo v kriznih letih. Z odhodom Nemcev po 1. svet* ni vojni je odšlo tudi veliko letoviščarjev, njihovih sorodnik' in nji hovih znancev.
Takrat se j«? povečalo število hrvaških gostov, predvsem Zagreb' čanov. Za Zagrebčane se j e pri Sevnici začela "lepa Slovenija" S turizmom so se ukvarjali zlasti sevniški tržani, dosti je bi gostinske ponudbe v Sevnici in okoliških vaseh (Log, Boštanj, Orehovo, Krakovo, Zabukovje) - dobrih gostiln s prenočišči, do1 hrano, poskrbljeno je bilo za razvedrila, šport in zabavo. Ceh' letovanja so bile nižje kakor v turistično razvitejših krajih Slovenije?. Zato so Sevnico in ostale kraje Posavja obiskovali zlasti srednji družbeni sloji, upokojenci in študentje.
K turizmu so sodile vsekakor dobre gostilne. V Brežicah so bi. 1f gostilne: Lukež, Gabrič, Uršič, Horvatič, Pavlija, Grobušek, Stirn, Klobučar, Narodni dom, hotel Adams. V gostilnah se je v tistem času največ jedlo: vampe, pljučka, golaž, goveja juha. Vina se je veliko več spilo kot danes (po pripovedovanju 90 -letne g. Lukež, lastnice stare gostilne Lukež), na mizo se je malokdaj prineslo manj kot en "Štefan" = 2 litra vina.
Tudi Dobova je imela znane gostilne: Kramer, Katič, Kovačič, Pavlič, Cvetko , Polovič, Kru le.
*
N

'tčft tu',
-1 V? *t~u-
/ / </ , / crU 6 . Č jžt/ ///	#

'Pfa : ^	diSz-.	* y~-.-'či
.Šolska kronika pisecE šolski izlet v rajhenburb
' • ; 'O* • '■•••• ' -	■ ; ■	-C 'i L, 1.0
'-7-cyz. 3.
-■f“
■j? -'■-
:tZ£01 *t&
/ / <?
/- / . * r ' ^ r .	- y^>,:<3/'.	'Htt '&ĆĆ4C/?
.:	_ _>r	^
. .. :'c^p. Z S' ’’ l> y'SS<'
'----&'. >;
•*£

'ć'fžUS-' 'tiljJC''?«#&' ft4/-?	•/''Ć3A&? , ' ■ ?.. ^
^ ,/f	.	T/ ^	‘ •'	7
•J rt )ji r/ » r »^-
________ >1
■•■'“ - * * <?
'-'v
*i. • • ^ v/ -W/ / * V. /tc *.ć l <LĆ ■ S / ö JvX <&£/ -^Jgr;	^'/
- đ #
-£y V
'~rfi / ln	.. J	'^'-ö
tžbčst&fj*
f	■ S-: C&&&C-C'f-ć'&Z i
'/u&Ć .'SZ	'''' ć/sU' ■. };■■	-
,^r- <
-cćZ<£j<'^c -r&'<? i
, s#jfc?j£w<y	ry'^Fc- ^
efteAwc&K'/ftttt'.<ć£?/. oz-z .sšć'>i&: - W> / ? W /	<?	, ^	^
o<:.	& fl/za.* /: ^
Z'c/Z Z
*V
-r.
• • •■'•<5’ u -ć-Zy~. - . -.V
^£-rĆ^-:v;. r:, w&G
/ 4^
■**
'
/* r4 ,	,•-	' ••"	/1
>.	-/.'.o^i'^Lxay:.c:z:
>	/	/J	y
CZ /UZ/^fu
cj4 "■ J<^'- j'AjffUZ ^Icćt'^ '
^ J.' V
'-s
~ĆL/<2.
/
:' •^^'('/o;.ccb:d&dcL.z
?c.Ma&w /d;:-,..-/',
fy o s _4 ,
y./Š-£yj}' tf-^A/zn- •:

^/' ä3 (sVe#'-. f'4'ć?J-y- -.
z	w	r
^'irr ■	.	7;. g*4,	J
' l'*’: * 'SJ '	/CM?	r/..^4r- 4-Z
- '' -'■
•'<f?š
./... - :,4
;<> VZ

Šolska kkomka p/ä£ce 50L6K» \2JL£T v RAJH£A/ayRS
uz/-
f< C c
e^zs-
^ ^ 1 V
L&J fr4 .It-UlkJ*	"	v
Jg/dth- det ' £ /z^/idc C zU^UMfr// dbzd^d ^z-eA^^zczi /da U*/ <e// UOAMeMs /^’ ///t/uZA	fr/JEddu/fczAsd, fr* /uzt
^i*n£v diejuzm d^d-ty * / vut-eti (*Xe/oyd- zd/dd/ez /y/r XfrJtzuid'r ttuftej/y ydcyyzyd’*■ uydßzfrzA, ua /ti defatH. o/id Aid/ HZ* frCetzyA*Mz2z^<
TUlZ-m rH^/d/ <>du^frA^^4>nz€ryuz/uid'j/dždMea*t£' tu v/y /te-pyc/i^e . o/<z*Zdadd rtfrd^<oeC^ fr*uufrzfre.. da /Jod* -;tC///d//uc^rtZZ'-HdtH&ij/dc?nzA dfre/ zZ* d'dd"di/'
d/lj/d? twdd*//', frfrzue.dMezd/d/zA<Au/edzded- d/ S^^rfr*Az*eiu /udczu^ye'^cfr/A^rr dzzdtta> tdadzfr zu&i^lfr a* /frzafa /očetu tw t&tefrfr t-*n ’ ap-'A/.
zu/ddzu/uyfrt/uzaMfr ćy/?ddyx?dty/t& ^dfr-d/u ^AzA'/^iyi: '/$&/’irtypifr'	'duzd/t'
, 'zzZAtzdd l/asdytAida, Mfrfrz- nfr>z^ tt^dd uz^dUz^fr s frtuić-//fi/rtAt tcf /4V^ d>t- ^
d ///au/Sa/'&fid/ph/e." ddedd^ze^dd^d^d^dd
'€ s^dazzeadae&^ed/dda frztdrz/d ^dzzzzćz med/, dfr/d/edned//e £&/tz*d*%z*etud />.//wf/KoU* fr/ 'zdied/,/ZazjA/i^ zz* Azdfrd- dfru£ zu* fradfrzzZ-^-'tu d& //ch/ffr -TK/i/id/<dy d^neuuz/ftzzvd/'/?*&*&?■ d/zhdzZ. zfrzfr/ey /freddez^ de/z / %ze S'J/fr&d/ ^^d/zczo^/ed.
d&d/zdu'Azzt&'idnufru^d/d/u^de^Z/Add^
oyz^eWzdey^e, //^-f^^e>dtzzz/a^ -frz uOzez/^et- Attz& v%L A^/frzfr^
d*’frtfr zd/ddi/dfr dec*,	AzttzA' ddz^d/Ah?s čzzetuz/ //
uzdczoJ/^# uyZd^^y^d^^/ttHy'AUAudzzyCAr ’ tuzoćfr -
■j/tJS d' nu**u&/ rjzt-td/& a*tzz*s'd
fr
Z/u
UCtlit
d/	^	ĆC'Utć* /z*z? c^dde- -
Šolska k*omika	nšece
.Šolski in.et v tAHRee	miftf
o


/IsVS'C', tcd- rpis /bc . Aćs	b
//Srlrf'H0'	’yC^e/i^U^
/H4s£/tćtAs leć/z^p d^/it^-^ny^rs^.
pm

/db&to€/	&0^*zaiO' pm&rf'4c
%jü£//Uu<?	^y £u&yiU	’&£>.
c^uu^ß^U*; *	7^^ -^yt
7*" ft- /S?J
'Hmeei+tš^f' ^4* lUzy /^fpi/^^yXmc^^^/uy 'bt, 14*^14^'tP+&će&/ '£i **&£..'/£? 7' C3^
yzc? M
iyUfrfc^'Hcx/
XU- <^4ZA4*4ms£	PHs
-pcc/y yCC&^i
/<A~^f,~0~&/ /& %■ /77 t'C-C’-yp f4C4 ■ć4ć/~ilz>*. iy/-ftr -: -7ri/'?yip4t/‘-0-0t4ey)-Xt4^fp^^11
(2^^/y' jfou? -&d>	mz,
J&y'/^^Ut	- '**^^**^/^£104*^, /£y^ </&~/ubj
sjićtĆ*/ jUef/mv Z pp4x*/. 4, ztUoL^tu^ /^
4/S\4i/ in/ ' pj
Y..
3 lslfce4?foćd-*W(frP,<::^p<2rfz*d' fenu/ ucL^ptt^A/bty/ye c/kz^/^/pp^t tp&^^yy, xcts dc*z>t/ p/cm i) puZS'yZsPH'Wn	___
i5&U'++'4•«/
s x	s IXT /	/	//.	^
SOLSKa KROTKA r/iece
■SOLSKI IZLET Y ZA6KEB
1 <MkUf
'	k
Smučanje pod Lisco leta 1935 (Foto: Drago Mušič, Ljubljana)
^TA	S^MC AOftG
NA TftCbNJ
v
v
CATESKE
TOPLICE
Železniška postaja Brežice (5 km) in Dobova (3 km) Ceže med gozdom v bližini Save. Podnebje milo in toplo. Brez praßu. Toplina vode 55° C; najbolj vroč radioaktivni vrelec v dravski banovini. Zdravijo se razne revmatične bolezni s prav dobrim uspeßom; pri vsem lem se uporablja tudi pitna voda proti boleznim želodca, žolčnika, jeter itd. — Sezona traja od l.maja do 30. sept. — Pošla, brzojav, telefon, zdravnik. — Zdraviliški dom 34 sob z 62 ležišči, ljudski dom 14 sob s 63 ležišči. Cena posteljam od 10—30 Din; pavšal od 50—70 Din.
OSKRBMIŠTVO TOPLIC ČATEŽ, POŠTA BREŽICE
HOTEL VOLČANSEK * BREŽICE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TIK KOLODVORA
Moderno urejen, 15 sob, električna razsvetljava, vodovod, centralna kurjava, prvovrstna restavracija. Na zahtevo pension od din 25‘— naprej
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
FRIZERSKI SALON ** ***»*«&-
Zafjtevajle prospekt:
TRAJNA IN VODNA ONDULACIJA STRIŽENJE FRIZUR IN ONDULIRANJE
BREŽICE
Nčit/vreač Powube>e	M6b oacma
_____________________________vojnama
HOTEL „GREGORIČ“
B. HOFBAUER, hotelir, KRŠKO.
Sobe za tujce. — Avtogaraža, velik hlev za konje.
Žel. postaja Videm-Krško o/Savi.	Se priporoča gg. tujcem in gostom. 397
JESENŠEK LUDOVIK	FraniR Krjpnpr-UnlM
avtotaks	IIulij 11 llrluljul UUllIljtll
VIDEM-KRŠKO.	sodavičarstvo Krško ob Savi.
Sprejema vse avtomobilske vožnje —	Stalna zaloga
na razpolago več vozov. Promet med	
mestom in postajo po najnižjih	brezalkoholnih pijač, vozi po
cenah.	naročilu na dom.
395	393
DOMINIK FABJANČIČ, krojač za gospode in dame, KRŠKO.
Izprašan na prvi krojaški akademiji v Berlinu.
Obleke po naročilu za dame in gospode po solidnih cenah - Prvovrstna izd« športnih in usnjatih oblek.		dava 394 .
E. KRIEGER lesna trgovina, mesarija in gostilna Krško ob Savi. 396	GAŠPER MESESNEL, klepar in k KRŠKO ob Savi. V zalogi: trtne škropilnice, kotli za žgani in razni drugovrstni kotli. - Prevzema vsa sl dela po najugodnejši ceni.	otlar ekuho avbna 390 1
POZOR LETOVIŠČAR3I! ANA JAMA, hotel, KRŠKO ob Savi. Dobra pristna dol. vina. prvovrstna hrana Abonma za letoviščarje. Abonente sprejema od Din 20 — naprej. Kegljišče, vedno sveže pivo. Pod gostilno teče Sava.	398	Poslužujte se Mb, hi oglušujejo u knjigi! 	3	
— Hotel „BELLEVUE“ v Ljubljani. — Priznana izborna vina in prvovrstna kuhinja, krasni prostori za večerje, bankete itd., klubske sobe, lepo urejene tujske sobe. kopel v hiši, avto-garaže. Postrežba točna, cene zelo zmerne. Telefon interurb. 3042.	Priporoča se		
Vozni red avtobusne proge Novo mesto - Krško
Velja «d 20. maja 1930.
Dnevna vožnja		km	POSTAJE			km	Dnevna vožnja	
7	1215			-a Novo mesto gl. trg in gostilna Ferlič .... -o			51	9	1735
7-06	12 26	3	| Mačkovec pri g. Kastelcu	 £			48	856	17-29
712	12 32	6	o Lešnica, križišče	 £			45	8 51	17-22
7 16	12 37	7	it	p St. Peter pri pošti	 ;	k	44	8 45	17-18
7 20	12-40	8-	V	Otočec pri mostu			43	8-41	17-15
725	12-46	11		Kronovo, gostilna Has)			40	8-35	17-10
7-26	12 47			Družinska vas				8-32	1708
730	1251	13		Šmarješke toplice			38	830	17
7 40	13-03	16		Smarjeta, gostilna Karlovšek			35	8-25	16-54
746	13 09	19		Zbure, križišče			32	8 17	16 37
7-58	13 23	23		Skocijan, na trgu in gost. Globevnik			28	8 05	16-25
805	13 30	26		Dobruška vas 			25	757	16-02
8-10	13 35	28		Dobrava, križišče, za St. Jernej			23	7 52	15-57
8-18	13 43	32		Zameško, križišče, za Kostanjevico			19	7-44	15-49
8-27	13-53	36		Smodnik, križišče, za Rako			15	7-35	15-40
8 44	1401	40	>	f Riinš, križišče, za Rako	 *	4	11	7-21	15 19
8-50	14 08	44	■g Velika vas, gostilna Urbanč	 o			7	7-14	15-12
855	14-15	48		Leskovec	i.	 t		3	7 10	1506
9	14-21	51	O	Krško, gostilna Vanič in pri pošti	 c		—	7	15
Direktna vožnja Novo mesto — Krško 45 Din. —		 1								
°dliod vlakov za zvezo z avtobusom: \z Nov. mesta ob 18 06 proti Ljubljani lz Krškega ob 9-16	» Zagrebu
*	*	»	10 15» Zid. mostu
*	»	>	1433	» Zagrebu
Novo mesto - Kandija
Sprejemalo se naročila za avtobusne Izlete.
Prihod vlakov za zvezo z avtobusom: v	Krško	ob	610	iz	Zidanega	mosta
v	»	»	6’56	iz	Zagreba
v	»	»	14M7	iz	»
v	»	»	14'33	iz	Zidanega	mosta
Restavracija pri železniški postaji v Sevnici v 30-ih letih (Fototeka Posavskega muzeja Brežice)

Enega prvih avtomobilov v Sevnici je imel zdravnik Mušič že leta 1935
(Foto: Drago Mušič, Ljubljana)
Sevniški brod okrog leta 1935 (Foto: Drago Mušič, Ljubljana)
:
■
" '
=/
£

: jiPjg

T.'
' ><*r~ '
■■,,	' .öIäS:

/75-
•;.?B
Splavarjenje po Savi - fotografirano s sevniškega mostu okrog leta 1935
(Foto: Drago Mušič, Ljubljana)
131

38
Krmelj). Zaradi neugodnega zemljišča so 20 km dolgo progo gradili 14 let. Leta 1938 so progo povezali z železniškim mostom čez Savo s sevniško železniško postajo. Sevniško železniško postajo so takrat tudi razširili, zgradili nove prometne naprave in kurilnico .
Prve avtobusne zveze so v Posavju stekle v začetku 30. let. Okoli 1et a 1920 j e ime1 a Sevnica že tudi ben cin sk o postaj o n a t rgu. Avtobusni promet, sicer redek, je bil naravnan na železniški promet. Med Sevnico in krajem Planino je vozil avtobus kar gostilničar Zvonar s Planine (vsak dan enkrat).
Glej prilogo VOZNI RED NOVO MESTO -• KRŠKO ZA LETO 1930
D o 2. s v e? t o v n e v o j n e s o s; e p remožnejši 1 j u d j e p r e? v a ž a 1 i s k o č i -jami, zapravi jivčki (3-6 sedežni) in federvagni. Manj premožni z navadnimi vozovi, za kmetijska spravila so imeli kolesje (lojternik). Prebivalci s hribov, zlasti revnejši, so hodili le peš. Na daljša potovanja so se? odpeljali z vlakom.
Avto je bil pred 2. svetovno vojno znamenje visoke življenjske ravni. V Brežicah je bilo okoli 6 avtomobilov (Mer c e d ca z, Fiat,
B M W, T e r a p lane?) . I.... a s t n i k i a v t o m o b i 1 o v s o b i 1.1. b o g a t i t r g o v c i i n zdravniki. Pred 2. svetovno vojno je bil v Bre?žicah tudi TAXI (žel e z n .1. š k a p o s t a j a - 13 r e ž i c: e a I i ž e 1 e z n i š k a p c? s; t a j a - C a t e š k e Top1ice)„
Tudi kolesa so bila po 1» svetovni vojni precej redka. Bolj množič'no so jih začeli kupovati po letu 1930.
Med 1. in 2. svetovno vojno je bilo razvito FURMANSTVO. Predvsem v Brežicah in Sevnici so furmani prevažali blago iz mest na železniško postajo in nazaj. V Sevnici sta bila med obema vojnama dva furmana, ki sta se poleg furman s tva ukvarjala tudi z gost.il-n i č a r s t vom. Spl o h so p o g o s t. o t r g o v c i in g o s t i 1 n i č a r j i s v c? j e t o v o -re prevažali sami. Tovorniki iz okolice Brežic so bili glavni prevozniki bizeljskega vina in sadja iz Posavja za Zagreb,
Furmani so z robo dostikrat zvečer šli na pot, zjutraj so robo oddali prekupčevalcem nat zagrebških tržnicah. Pa tudi s kolesom je znal posameznik odpeljati žganje na prodaj v Zagreb.
T e 1 e? f o n j e d o b i 1 a s e v n i š k a p o š t. a 1 e t a 19 21 , b r e ž i š k a p a p o z n e j e ,
Za prečkanje Save je bila znana prometna povezava BROD. V Brežicah je Savo prečkal brod pri Cateških Toplicah za Mostec. Sevnica je imela tudi povezavo z brodom čez Savo. Veliko prevoza je opravil brod na Savi pri Cateških Toplicah. Z brodom so prevažali živino, pridelke, ljudi. Vaščani iz dobovške okolice so imeli na primer pašnike, travnike, njive, vinograde v veliki meri na kranjski strani, zato so veliko uporabljali prav to vrsto prevoza „
- 39
NEKATERE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA POSAVJA MED PRVO IN DRUGO
'svetovno vojno’
Ob koncu prve svetovne vojne je nastala jugoslovanska država po saintgermainski, trianonski pogodbi ter po koroškem plebiscitu rapa 11 ski pogodbi. S slednjimi je velik del Slovenije pripadel Italiji, večina koroških Slovencev je ostala pod Avstrijo, Porabje? pod Madžarsko,. Zato so se podatki o takratnem prebival« vu iskali po jugoslovanskih, avstrijskih in italijanskih stati« tič n ih virih.
Stara Jugoslavija je ohranila kot upravne enote okraje in obči« Njihovo število in obseg sta se spreminjala. Slovensko ozemlje Jugoslaviji je v začetku enota z imenom Slovenija, ki je od 19-razdeljena na Mariborsko in Ljubljansko oblast. Od leta 1929 j« na ozemlju Slovenije zopet politično teritorialna enota Dravsk« banovina, ki se je delila na okraje (po srbsko sreze). V tak ra1 stari Jugoslaviji so vsi statistični podatki za obdobje takrat« Slovenije bili na uradih na Dunaju in v Budimpešti.
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno sta bili izvedeni d'1 štetji prebivalstva s 31. 1. 1921 in 31. 3. 1931. Podatke hrani statistični Godišnjak, ki je izšel med leti 1932 in 1941. VseL na je v desetih knjigah. Obravnava obdobje od 1929 do 1940 let« Statistične godišnjake hrani Univerzitetna knjižnica v Ljubija!
Pri obeh štetjih v stari Jugoslaviji so upoštevali le prisotno prebivalstvo, tudi vojake. Zbrali so podatke o starosti prebivalstva, po spolu, po maternem jeziku, narodni zavesti, veri (konfesiji), zakonskem stanu, pismenosti (za starejše od 5 let po številu gospodinjstev. Po gospodinjstvih so se pri štetju navajali tudi podatki o članih rodbine, njihovih služabnikih i podnajemnikih. Statistika gospodinjstev in njihovih članov se vodila po poklicu gospodarja družine. Ločili so okoli 9 poklic skupin, od katerih je bila ena npm. - po 1 jede1 jstvo. So pa nav jali še različne poklicne kategorije, kot npm. -- uradniki, nart1 čenči, delavci, služabniki, pomočniki itd.
Za podatke o migraciji prebivalstva - preseljevanju - so upošt vali le podatke o rojstnem kraju prebivalcev. V Zagrebu je bil izseljeniški komesariat, ki je bil zadolžen za vso državo. Ta ustanova je večinoma vodila preglednico o prekomorskem izseljß vanju. Sicer pa navajajo podatki, da po 1. svetovni vojni izseljevanje ni bilo več tako svobodno kot poprej. Za leto sv« tovne gospodarske krize 1929 govorijo podatki o povratnikih, f cej se jih je vrnilo domov iz Amerike, Nemčije, Francije. Zla« se jih je vrnilo veliko na območje Posavja v kraje okoli Sentl ža, Krmelja, Boštanja. S prisluženim denarjem so si gradili hi kupovali zemljo in kmetijske stroje. Za notranje migracijske { kove v Sloveniji pa nudijo podatke primerjave naravnega in dej! skega prirastka prebivalstva.
Razvoj prebivalstva med prvo in drugo svetovno vojno oziroma raščanje in upadanje števila prebivalstva je rezultat medseboJ

Rudarska bolnišnica v Krmelju v začetku 30-ih let 20. stoletja (Arhiv Zgodovinskega krožka Osnovne šole XII. SNOUB Krmelj)
21
Pogreb v Znojilah leta 1923 (Fotografijo hrani Frančiška Dolinšek, Znojile)
s/BAWJfi- Števila prebivalstva v *t£sru BRei/cff
Leto	1869	1880	1890	1900	1910	• 1931	1948	1953
Število prebivalcev	925	996	1058	1164	126S^ S-'	1229	1349	1825
V odstotkih	100	108	114	125	137	135	s- 146	197
Relativni prirastek ali padec %	—	+ 8	+ 6	+ 11	+ 12	• % — 4	+ 13	+ 51
Relativni prir. v % z oz. na leto 1869	—	+ 8	+ 14	+ 25	+ 37	+ 33	+ 46	+ 97
Poroka malega kmeta iz Znojil v začetku 20-ih let (Fotografijo hrani Frančiška Dolinšek, Znojile)
Otroško varstvo Katoliškega prosvetnega društva v Slomškovem domu v
Sevnici okrog leta 1935 (Fototeka Pokrajinskega muzeja Brežice)
Družina šmarskega trgovca v vsakdanjih oblačilih v začetku 20-ih let (Fototeka Posavskega muzeja Brežice)
Veselica na Logu okrog leta 1924 (Fototeka Posavskega muzeja Brežice)
Nogometna ekipa salezijanskega oratorija z Radne okrog leta 1930 (Fotografijo hrani Milan Jesenko, Ljubljana)
nega vpliva poljedeljstva in neagrarnega gospodarskega razvoja (promet, trgovina, industrija, rudarstvo) ter posledic vojne. Po vsem agrarnem območju se takrat čuti stagnacija ali upadanje po številu. Podatki, ki jih imamo za mesto Brežice, govorijo, da je število prebivalstva od 1910 do 1931 celo upadlo. Razlog je seveda prva svetovna vojna. Prebivalstvo je bolj naraščalo le okrog naj starejš.ih ali nastajajočih novih gospodarskih središčih. 0 občini Sevnica npr. raste število prebivalstva v Sevnici in okrog nje, prav tako okrog Šentjanža in ponekod ob Savi, drugod pa je opazno upadanje. V občini Krško se je večalo prebivalstvo le nad Savo, okrog Vidma, Senovega in nekoliko več na jugu pod Gorjanci.
V	občini Brežice je na vsem območju Bizeljskega število prebivalcev stagniralo. V večini krajev pa je število upadalo, zlasti v mestu Brežice, kar smo že prej omenili. Le na področju med Brežicami in Bregano je število prebivalcev nekoliko naraslo.
D o dru g e s v e t ovne vojne i n deset. 1 e t j e p o n j e j s o v p o klicni sestavi prebivalcev v večini prevladovali kmetje. Bilo je pa še dosti obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev, učiteljev, uradnikov,
0	r o ž n i k o v, ž e 1 e z n .i. č a r jev i t d „
Po večjih krajih so živeli premožnejši tržani (trgovci, gostilničarji, uradniki, zdravniki, odvetniki). Imeli so navadno po dve služkinji, kuharico in varuško, nakateri pa samo postrežnico.
'v' e č s 'J. u ž k i n j so i m e 1 i i n d u s t r i a 1 c i ( s 1 u ž k i n j e s o b i 1 e i z n a j rev 
nejših malih posestniških ali kožarskih družin).
N a n a j v i š j i d r u ž b e n i les t v i c i s o b i .1.1. veleposes t n i k i , i n d u s t r i a 1 -ci, veliki tr g ovci in g os ti1nič a r j i„ Visok družbeni po1o ž a j so
1	m e 1 i š e u č i t e? 1 j i , z d r a v n i k i , d u h o v n i k i i n s o d n i k i .
Kočarji in mali kmetje so se preživljali bolj s sezonskim delom p o k m e? t i j a h, v g o z d a r s t v u, na žel e z n i c i . Ukvarjali so se t u d i z rokodelstvom in obrtjo. Etili so tudi hlapci in dekle, mlinarji in pastirji pri velikih kmetih.
V	obdobju med obema vojnama je na kmetih prevladovala tradiciona-na kmečka družina, kjer je bilo dosti otrok, ponekod tudi do devet, deset. Živelo se je zelo skromno. Glavna hrana je bila: fižol, zelje, krompir, koruzna moka. Bilo je tudi dosti bolezni.
GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA NA OZEMLJU DANAŠNJIH OBČIN POSAVJA (podatki iz Krajevnega leksikona Slovenije)
	Brežice	Krško	Sevnica
1869	20.078	21.366	16.998
1880	21.459	22.297	17.322
1890	22.804	23.323	17.355
1900	23.965	23.264	17.638
1910	25.040	24.286	18.891
1931	24.263	25.084	18.932
1948	24.584	26.. 423	18.963
1953	25.850	27.295	19.292
1961	25.293	26.547	26.259
1971	24.870	26.259	18.776
LITERATURA, KI SMO JO PREBIRALI ZA NASO PROJEKTNO NALOGO (obdobje med 1. in 2. svetovno vojno)
-- GOSPODARSKA IN DRUŽBENA ZGODOVINA SLOVENCEV
(Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1970)
-	KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE
-	ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA - 20. STOL., OBČINA SEVNICA (Mojca Terčelj 1989)
-	POSAVJE I. BREZICE 1967
-	RUDARSTVO SR SLOVENIJE (Ivan Cešmiga, 1959)
-	KRONIKA OS DOBOVA SPODNJE POSAVJE (Melik)
-	GOSPODARSKA GEOGRAFIJA IM GEOGRAFIJA NASELIJ V PODROČJU MED SAVO IN SOTLO (Vladimir Kokole)
-- RAZVOJNI KONCEPT POSAVJA (Region - projektivni biro)
™ GOZDNO GOSPODARSTVO BREZICE (ob 35. obletnici podjetja)
-	KRONIKA OS PlSEČE
-	KRŠKO SKOZI CAS (zbornik ob 500-letnici mesta)
-	DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM (Janez Bogataj)
-	DOLENJSKA (več avtorjev)
-	DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE (več avtorjev)
-	GOSPODARSKA IN KULTURNA PROSVETNA VPRAŠANJA OKRAJA KRŠKO (Krčko 1955)
VIDEM KRŠKO NEKDAJ IN DANES (1975)
GLAVN I INFORMATORJI
FRANC KRANJC -- GLOBOKO (sa rudnik Globoko)
F R A NC PR E ME L J C — BI Z ELJSKO (sa kmetijstvo)
MIRKO GREGORIČ -- BREZICE (sa obrtne dejavnosti)
FRANC BOBNAR -••• BREZICE (sa opekarno Brežice)
CILKA LUKEZ - BREZICE (sa gostinstvo)
F"RANČ SLOVENC -- SKOPICE (za čebelarstvo)
S T A N K 0 G A I.... IC ■•••• P 0 D G R A C E N 0 ( s a p r i d o b i v a n j e p r e m o g a i s S a v e ) LJUDMILA TOMSE — CATEZ (za Cateške Toplice)
TUGO LEBIČ - NOVO MESTO (lastna kronika E< r e ž i c )
ZLATA BRGLEZ - BREZICE (sa trgovino)
ANICA REGO VIC -- DOBOVA (sa Dobovo)
JANEZ ZAGODE - BREZICE (sa usnjarsko dejavnost)
V TEM DELU PROJEKTNE NALOGE SO SODELOVALI NASLEDNJI LICENCI:
ALENKA	TOMSE, S. b
BRONJA	RACECIC, 8, b
SREČKO	ROSTOHAR, 8. b
J O Z E PREGRAD, 3 b SIMONA V IMPOL S E K , S., b TOMA2 BREČKO, S. b ROBERT VELI CEVIC, 8, b
IN MENTORICA
MILOSA ORSANIC, pro f. geog r a fij e

SOCIALNE RAZMERE LJUDI V POSAVJU OD 1918 - 194.1 IN RAZVOJ
ZDRAVSTVA V TEM OBDOBJU
Nataša I1 j až Tanja Sušnik
mentor: Darinka Zidarič, soc.del.
G o s p o d a r s k i n a p r e d e k j e? b i .1 m e d o b e m a v o j n a m a v P o s a v j u z e 1 o počasen. To obdobje lahko označimo kot. obdobje sp ločnega zastoja. Napredek se je teh krajev izogibati in iz leta v leto j e bi 1 o več ubošt va. Za r adi pomanj k anj a kru ha in z a s1užka j e konec: prejšnjega stoletja in v prvih dveh desetletjih našega, pa tudi v naslednjih dveh desetletjih, s tega območja odšlo "s trebuhom za kruhom" mnogo ljudi. Zlasti so odšli preko morja v obe Ameriki ali pa v razvite evropske države (Nemčija, Belgija, Francija), kjer so si služili kruh predvsem z rudarstvom,, Iz teh časov se je ohranil eden naj bridke j ši h rekov s "Kaj ža je raj ža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kaj ži"
Najprej so si ljudje? pomagali z izseljevanjem v tujino,
pozneje pa s skromnim zaposlovanjem v mestih; skromen zaslu...
žek je ponudil rudnik premoga Senovo, pozneje pa še 12 pretežno manjših obratov v Posavju. Vse to pa ni zadoščalo.
P r v a sv e t o v n a v o j n a j e t u d i n a o b m o č j u P o s a v .j a p u s t i 1 a h u d e r a n e i n t e j v a š k i r e v š č i n i p r i z a d e j a 1 a š e v e č j e t e g o b e i n k r i v i c e .
Na frontah so padli mnogi možje in fantje, ostali pa so trpe-1 i v e 1 .i k o p o (rt a n j k a n j e.,
Po končani 1. svetovni vojni in ustanovitvi države SHS so delavci in kmetje kmalu spoznali, da se življenje za njih ni spremenilo. Revščina, pomanjkanje in brezposelnost so bili n j i h o v i v s a k d a n j i s p r e rn 1 j e v a 1 c i .
IzgVedi vsled nezadostne p; h Hrane v 5«vnid.
(Ir spomenica' N »rodno-Socijalne Zreže deželno vlado v Ljubljani.) ,
" Aprovizad,a Je .bila v Sevi skrajno slaba.' Posebno delavski s: so trpeli \ etiko pomankanje. Skrai nizke mezde so delavstva onetno'
Poročilo v časniku Jugoslavija 10 januarja 1919 o izgredih v Sevnici zaradi pomanjkljive preskrbe
Opis težkega življenja ljudi v Sloveniji in Posavju takoj ob koncu 1» svetovne vojne zasledimo v zapiskih kronik ljudskih šol v Brežicah, Dobovi in Pišecah.
"Bivša avstrijska armada ob koncu vojne v neredu zapušča fronto in vojaki bežijo iz Benečije v naše kraje, mnogi pa sd ostali v ujetništvu. Na stotisoče vojakov tava naokrog in pleni ter požiga. Vojaški transporti, ki gredo po naših železnicah, prinašajo nesrečo za tamkajšnje prebivalstvo. Usta-
navijejo se "narodne straže" za vzdrževanje splošnega reda in miru"
Iz zapisov zasledimo, da je bilo v brežiškem okolišu leta 1818/19 okrog 70 vojaških beguncev s Primorske. Ti so se odselili nazaj spomladi 1920/21.
Vojaške podpore so se koncem oktobra 1918 ukinile vsem strankam, ponovno so jih začeli nakazovati spomladi leta 1919 le tistim, katerih vpoklicani v vojaško službo niso imeli drugih dohodkov. Vdove padlih in pogrešanih so dobivale zelo majhno pokojnino in vzdrževalne prispevke za otroke.
Politična oblast je jeseni 1918 razpisala prostovoljno oddajo raznega žita in drugih živil, vendar se ljudje v naših občili a h z a» r a d i velik e g a p o m a n j k a n ja te m u p o živu n i s o odzvali. Kmetje so se upirali tudi izterjavi dohodninskega davka. Draginja živil in drugih življenjskih potrebščin je v tem letu silno narasla. Karte za. živila, razen za sladkor, so bile odpravljene. Primanjkovalo je petroleja za razsvetljavo. Sladkor, ki so ga uvažali iz Češkoslovaške preko Avstrije, je prihajal v majhnih količinah v naše kraje.
Spomladi 1. 1919 so moko in petrolej uvozili iz Amerike -cena je bila zelo visoka. Zelo se je v tem času razmahnilo tihotapstvo preko meje z Avstrijo. Ljudje v dobovskem okolišu so bili še dodatno prizadeti zaradi poplav aprila in julija 1. 1919, vinograde pa je napadla gosenica imenovana pedica in cvetni sukač. Veliko trt je ostalo nerodnih.
Koncem leta 19.18 je razsajala t.i. španska gripa, zaradi katere je umrlo veliko ljudi (samo v občini Pišece 34, v glavnem mladih, zlasti žensk in deklet). V občini Kapele pa je umrlo zaradi črnih koz 9 ljudi. V letih 1919 - 1920 je med ljudmi razsajala griža in povzročila tudi več smrtnih žrtev.
V Posavju so se rudarji borili za svoje pravice in da bi delodajalci spoštovali delavsko zakonodajo. Na te?j osnovi so komunisti ustanovili Strokovno zvezo rudarskih delavcev. V okviru zveze so volili delavske zaupnike in skrbeli za bolniško blagajno zaposlenih. Senovški rudarji so bili organizirani v zvezi že leta 1922.
Bolnišnica bratovske skladnice rudarjev v Krmelju. V času 1941 -1943 je bila v poslopju nemška obmejna postojanka.
V	združenju organiziranih rudarjev so si prizadevali ota zmanjševanju števila delavcev, da ne bi bili odpuščeni naj siromašne j ši tovariši, ki so morali preživljati družine res
s a m o s s v o j im s k r o m n j. m z a s 1 u ž k o m .
V	ta o r ta o d elave ev za tao1j še živijen je s pad a tudi o tave z n o us ta-navijanje BRATOVSKIH SKLADNIC za rudarje, ki so delovale že v prejšnjem stoletju. V Senovem so ponovno ustanovili samostojno krajevno E<ratovsko skladnico 20. maja 1925.
Delavci so se zavedali, da ni dovolj, da si z delom priskrbijo sredstva za vsakdanje življenje. Ugotovili so, da je potrebno, da nekdo poskrbi za njihove družine, za primer, da s e p o n e s r e č i j o .
- 48
Kasneje se je ta skrb razširila tudi na primere, če je rednik družine zbolel ali na kak drug način izgubil možnost dela in zaslužka.
Na začetku leta 1931 je splošno delavsko zavarovanje sprožilo idejo o pridružitvi Bratovske sklad ni c: e splošnemu delavskemu
zavarovanju. Po 1. svetovni vojni že zasledimo, da so v Seno...
vem za svoje delavce zgradili stanovanja in druge objekte, to pa zaradi tega, ker so delodajalci želeli imeti stalne delav-c e . U p o r a b a s t a n o v a n j je b i 1 a b r e? z p 1 a č na, z r a v e n p a s o dela v -c i d o b i v a 1.1 š e b r e z p 1 a č n o k u rja v o ..
Stanovanjske barake so posledica svetovne vojne. Razveseljivo je, da se njili število manjša .vendar jih je po raznih industrijskih krajih še vedno dovolj. Vsekakor je pa velika napaka, če se take barake grade na novo, naravnost nezaslišano pa je, da se zgrade brez oblaštnega dovoljenja. Tako je namreč postavil pet delavskih stanovanjskih barak podjetnik dnevnega kopa v Raštajnu nad Rajhenburgom. Seveda bi se dale tudi barake zgraditi tako, da bi bilo vstreženo vsem higienskim predpisom, treba bi bilo le malo več smisla in volje. Stranišče je od barak za en streljaj oddaljeno in ni nič čudnega, če odlagajo prebivalci, ki izvirajo iz najrazličnejših delov naše države, svoje blato kar v vežo. Vodo za umivanje si donašajo — to le nekateri bolj čistotoljubni — iz oddaljenega potoka v jedilnih posodicah, radi česar je povsem umljivo, če izkazujejo ušem gostoljubnost. Seveda so tla vse vprek popljuvana in se jih drži blato za prst debelo. Marsikatero tako imenovano „postelj“ si delita po dva stanovalca. Kruh in druga živila si delavci spravljajo pod umazane slamnjače, ker ni nikakih polic ali omaric. V sobah ni ne stola, ne klopi in ne mize, čemu neki, saj se tudi na „postelji“ dobro sedi! Da je povsod velik smrad, ni treba še posebej omenjati.
V taki baraki se je pred kratkim pojavil en slučaj trebušnega le-garja. Le slučaju je pripisati, da se bolezen ni razširila, kar bi se prav gotovo, če bi se bolezen pojavila v poletju. Oblasti so bile opozorjene o skrajno zanemarjenem stanju barak in je upati, da bodo napravile red.
Članek, objavljen v reviji Zdravje 1, 1925
Ta stanovanja so pomenila precejšnjo navezavo delavcev na podjetje. Vseskozi pa so se morali rudarji boriti za plače.
Ko so jim leta 1923 hoteli odpraviti družinske dodatke, so začeli stavkati. Kot mora je legla tudi na to rudarsko središče gospodarska kriza, ki je povzročila, da so rudarje odpuščali, krčili delovni teden in zmanjševali mezde. Nekateri rudarji so se bedno preživljali z dnino in občasnimi posli, nekaj pa se jih je celo izselilo.
Gospodarsko stanje se je v tem času v Posavju še poslabšalo. Število zaposlenih se je zmanjšalo, revščina pa je bila zelo velika. Posebno težko stanje je bilo tudi stanje večine malih kmetov. Kriza je tudi v posavskih vinskih predelih pustila težke posledice, posebno v krajih Zdole, Ravne, Sromlje in Pišece. Obupne so bile razmere viničarjev in vinskih delavcev, ki so obdelovali vinograde večjega obsega brežiške graščine, veletrgovca Savnika iz Kranja, barona iz Pišec in še nekaj drugih. Izkoriščanje teh delavcev, ki niso bili organizirani, je bilo veliko večje od izkoriščanja delavcev v tovarnah. Leta 1927 je tukajšnji vinogradniški delavec zaslužil od 18 do 34 din dnevno, v letu 1935 pa le 5 do 12 din, brez hrane pa od 7 do 15 din (to j e bilo za 2 do 4 kg kruha). Delovni dan je bil dolg 9 do 12 ur.
V zapiskih kronik zasledimo, da je od leta 1918 do 1927 po vinogradih razsajala gosenica, tako imenovana pedica, cvetni sukač, peronospora in plesnoba grozdja. Več let zaporedoma je preostanek vinskega pridelka po nekaterih krajih Posavja uničila toča. Naj hujša toča je bila 1. 1927, kakršne ljudje niso pomnili vse od 1. 1896. Uničila je vinograde in sadovnjake ter poljske pridelke. Poletja so bila tudi več let zapovrstjo sušna, tako da ljudje niso imeli dovolj hrane ne zase ne za živino. 1 ivino so morali prodati ali zaklati doma. Ljudje so stradali predvsem pozimi, ko je primanjkovalo kruha in kurjave . Tisti, ki so živeli le od prodaje vina, so zašli v dolgove, ki so iz leta v leto naraščali.
Siromaštvo in beda sta rasli iz dneva v dan. Viničarji in mali kmetje, ki so bili odvisni od zaslužka v vinogradih, niso imeli več za milo, zabelo in petrolej, da o obleki niti ne govorimo. Poročevalec piše:	"Ce greste danes skozi
tukajšnje vasi, vidite od dela in bede oslabele in izmozgane bledolične postave, ki se skrivajo pred tujcem iz sramu, da jih ne vidi raztrgane .in gole."
Sele v letu 1928 je bila letina kljub tegobam prejšnjih let nekoliko boljša, vendar pa je bila prodaja vin zelo slaba. Vinogradniki so v tem obdobju preživljali hudo krizo in veliko posestnikov je bilo tik pred propadom. Vino, ki so ga prejšnja leta prodajali po 6-8 din, ima v tem letu ceno 1,50 do 2,75 din za liter.
Poročevalec navaja, da ljudje obupujejo, pri čemer se je začelo popivanje po kleteh, ker vina ne morejo prodati 5 pojavila se je tajna prodaja vina na malo. Primanjkuje denarja, marsikje pa ni bilo niti za sol in vžigalice.
Obrt in trgovina sta na vasi skoraj izumrla. Kriza je zelo negativno vplivala na mladino. Zaradi nestrpnosti prihaja do pretepov med fanti, celo s smrtnimi slučaji. Veliko je sodnih tožb med sosedi; v šoli beležijo porast "nenadarjenih otrok".
Mtibiuv/ tuaj:
Datum.
KRŠKA VAS
Jetiro
'/znamka
MLINARJA.
BESNI BOŽIDAR DVORNIK, 1894-1972, KRŠKA
predmeta
:ano jz
1 /avtor/ originala
j " oo
L
• o lol
193.3
Posavski muzej• 68250 Brežice • Jugoslavija
Avtor fotografije:
VAS.


















































l>4<Jbl»JV/ KJ cJJ :
' ^epro. 1^2, Nm.,
'/znamka
predmeta
»no j2
črtala,
!£a Pregraj ‘Ije 28.
•0 1935
^rtor/ original;
SKOaLJE
uatum.
Avtor fotografije:
Levo Anica Kragelj iz Brežine, šivilja, desno Jožefa Pregrad, Sromlje 28
Posavski muzej- 68250 Brežice-Jugoslavija
I

Kriza se je nadaljevala še naslednje leto in ljudje v t uka j š nji. h k r a j ih so žive 1 i v težkih soci a 1 n i h raz m e r a h .
NEKAJ DOGODKOV, KI SO PRIZADELI TUKAJŠNJE PREBIVALSTVO
Leta 192.4 -• 3. decembra je bil na tem območju hud potres, ki je povzročil precej škode. Katastrofalen potres je bil že januarja leta 1917.
Oh potresu 1917. leta poškodovane stavbe v Brežicah
Razbojniška družba
Krmpotif (I), Vrbanec (II) in Siuojvcr (III), ki je lansko pomlad izvršila napad v Ajdenikovi gostilni na Reštanju pri Rajlienburgu in ki je bila pred kratkim izsledena. (Fot. Bovec, Senovo).
Ostanki xgorellf) konj In goveđi
ob priliki velikega požara gospodarskih poslopij M. Savnik v Zverinjaku (pri Brežicah). Požar so zanetile iskre iz vlaki dne 17. p. ra.
Novica objavljena v Slovencu 1. 1927
Toča je pustošila v teh krajih skoraj vsako leto, naj hujše pa je bilo v letih 1927, 1928, 1931, 1934, 1937.
Poplave so povzročale nesrečo ljudem v vaseh okoli Dobove leto za letom. Večje poplave so bile leta 1923, 1925, 1926, 1933 maja in septembra - otroci so se prevažali do ceste, da so lahko prišli v šolo. Najbolj oškodovani kmetje so dobili pomoč v denarju, v obleki in obutvi od Rdečega križa; v Dobovi so imeli tudi dobrodelne akcije, katerih izkupiček so namenili poplavi jencem.
Oktobra leta 1926 je bil v Dobovi hud požar. Šestim posestnikom so zgorela stanovanjska in gospodarska poslopja. Požar je terjal tudi eno človeško žrtev.
Leta 1926 se je pojavil na sadnem drevju rjavi hrošč, ki je skoraj uničil sadovnjake. Pri uničevanju tega škodljivca so pomagali tudi šolski otroci. Leta 1933 je bilo ponovno "le?to rjavega hrošča".
V prvih treh mesecih leta 1929 je bil neznosen mraz. Temperature so padle na - 27 stopinj C. Pouk so prekinili od 15. do 25. februarja, ker je primanjkovalo kurjave, pa tudi poti so b i 1 e n e p r e h o d n e ,
MEDSEBOJNA POMOČ LJUDI NA KMETIH
Se do druge svetovne vojne, ko je bilo število za delo sposobnih ljudi po posameznih gospodinjstvih še vedno zadostno ali pa so si lahko najeli ustrezno delovna silo, so razločevali med moškimi in ženskimi deli.
Moški so pomagali pri koljenju, košnji in oranju, žensko delo pa je bilo okopavanje, pletev in seveda gospodinjenje. Osnovno vodilo teh odnosov je bilo stvarno pravilo; " Ti meni, jaz tebi ".
Za časa stare Jugoslavije so zlasti veliki kmetje v dolini znali porabiti bajtarje in so malo gledali, koliko so odslužili.
Revnejši vaščani (predvsem iz Vrbine) so prihajali pomagat k raznim delom tudi zato, da so se najedli in odnesli nekaj hrane domov. V preteklosti so se za skupna dela dogovarjali ob nedeljah pri maši, pred cerkvijo in v gostilni. Veljalo je tudi nepisano pravilo, da je treba na trgatev povabiti tiste dninarje, k i s o v se 1 eto pomagali pri različni h k meč kih d e-lih. Pred vojno so imeli v posameznih družinah 5-11 otrok.
Pri skupnih delih je bilo tudi večje število mladih ljudi, kar je zanje pomenilo tudi zabavo. Se pred 2. svetovno vojno so bogatejši kmetje ob mlatvi uvedli ročne in motorne mlatilnice.
V kriznem obdobju 1932-1936 pa tudi prej in kasneje, so brezposelni in drugi socialno šibki dobivali v samostanu v Brestanici pri redovnikih brezplačno kosilo in drugo pomoč. Redovniki so se imenovali "trapisti" in so imeli v svojem 60-letnem obstoju v brestaniškem gradu pomembno gospodarsko in socialno vlogo. V gospodarskem pogledu so bili zelo napredni.
Trapisti, patri in bratje

Mlndcniškn Marijina družba v Cerkljah ob Krki
ki jo prn/novula 19. p. in. svojo 25 letnico. Ta dan so bili sprejeti v družbo mladeniči, ki jih kuže naša sliku.
V literaturi smo tudi zasledili, da je bila v Krškem - v nekdanji Valvasorjevi hiši - hiralnica za stare in onemogle»
Leta 1922 je bil sprejet zakon o varstvu ubožnih, starih in onemoglih oseb, ki jim niso priznane pravice do varstva na podlagi socialnega zavarovanja in vojne invalidnosti. Zakon je dal tudi slepim širše možnosti varstva, pomoč v denarju in oskrbe v družinah, domovih, zavetiščih in azilih državnega in zasebnega humanitarnega značaja. Zal ta zakon nikdar ni stopil v veljavo.
Leta 1922 je bil izdan zakon o varstvu otrok in mladih, ki je postavil za cilj dajati vse oblike varstva človeka v njegovi najbolj dovzetni dobi. Slepim otrokom so bile zagotovljene posebne oblike pomoči in varstva. V resnici se je izvedba tega zakona omejila na pomoč države humanitarnim organizacijam - Rdeči križ, Materinska društva, Kapljica mleka itd., v praksi je le malo otrok imelo od zakona koristi. Zakon je bil izdan z namenom, da se država predstavi pred civiliziranim svetom kot država s sodobno socialno zakonodajo. Ta preobrat v odnosu države do siromašnih ljudi je bil po prvi svetovni vojni pospešen s pojavom množičnih nesreč, ki jih je prinesla vojna z vojnimi posledicami. Prodrlo je spoznanje, da revščina v večini primerov ni vzrok lastne krivde prizadetih, kot se je takrat domnevalo, ampak, da vzroki revščine ležijo p r e d v se m v p om an k 1 jivosti d r u ž ben e u reditve»
OTROŠKO VARSTVO - SKRB ZA SOLSKE IN PREDŠOLSKE OTROKE
Strahotne posledice vojn in naraščajoča revščina sta se odražali tudi na otrocih in mladini. Poročevalci v kronikah so zapisali, da se je v tem obdobju med ljudstvom in šolsko mlati ino moč n o r a z širila ra zu zd anos t, su rovost in pij a nč evanje. Ugotavljajo, da bo potrebno na področju vzgoje veliko postoriti, da	se bo stanje	popravilo. Prva leta	po	1. svetovni
vojni je	bilo število	otrok zaradi telesne	in	duševne nezre-
losti oproščenih obiskovanja pouka. Poročevalci so zapisali, da so to	večinoma " otroci žalosti, trpljenja	in pomanj kanja ", Vzrok za veliko	izostajanje od pouka	je	bilo tudi po-
manjkanje obleke in obutve v zimskem času, v višjih razredih pa so otroke porabili za opravljanje kmečkih del, predvsem za pašo in razna poljska dela. Takoj po vojni je na kmetih primanjkovalo delovne sile in otroci so opravljali tudi najtežja fizična dela. V jesenskem in spomladanskem času je včasih v višjih razredih manjkalo pri pouku tudi 80 7. učencev r, ugotavljamo, da šola velikemu številu učencev ni bila pri srcu, nekateri so postali uporni in niso želeli več obiskovati šole. Vzroke gre iskati tudi v zahtevah staršev, ki so želeli imeti otroke ves čas doma zaradi opravljanja "'kmečkih in drugih del, Nekateri pa zaradi nemarnosti in brezbrižnosti niso pošiljali otrok v šolo. Ti starši so bili denarno kaznovani in izterjatve teh kazni so povzročale med ljudmi razburjanje in sovraštvo do šolskih oblasti. Čutil se je odpor do vsega, kar je kmeta in delavca obremenjevalo in ga potiskalo v neenakopraven položaj s premožnim slojem.
V	šolskem letu .1926-27 se je šolski obisk močno izboljšal (sprejet nov predpis, kazni so poostrili) in je bil vsa naslednja leta dober.
Pri posameznih so zadoščala le opozorila, kazni niso bile več potrebne, zanimanje staršev za šolo je naraslo. Prva leta po vojni so imeli šolski otroci različne zbiralne - dobrodelne akcije. Leta 1919 so priredili slavnost "cvetlični dan", ko so učenci nabirali cvetje, ga vezali v šopek in jih prodajali po cestah in domovih. Izkupiček je bil namenjen kot socialna pomoč v o j nim in v a1idom.
Od leta 1921 do leta 1927 so organizirali "zbirko pirhov" za otroke na neodrešenem ozemlju (ozemlje, ki je ostalo pod Italijo in Avstrijo). Zbrani denar so nakazali jugoslovanski matici.
V	šolskem letu 1924-25 so izvedli "dinarski dan" za neodreše-ne brate in "francoski dan" v prid med vojno pregnani srbski mladini v Francijo.
Leta 1926 je bila zbiralna akcija za Rdeči križ v Beogradu.
Leta 1921 je bil za brežiški okoliš ustanovljen državni krajevni Odbor za zaščito dece in mladine» Njegov namen je b i 1 p o s k r b e t i z a z a p u š č e n e ,, a n e m ar j e ne, o s i r o t e 1 e i n p o h a -bij ene otroke našega okraj a, za katere do takrat ni nihče p o s k r b e 1 , K o t p i š e p o r o č e v a 1 e c.; " . . . d a t i o t r o c i p o d o s e d a n --j i h i z k u š n j a h p o s t a n e j o, k c o d r a s t e j o p r a v a n a d 1 o g a z a človeško družbo". Zato je ministrstvo za socialno skrbstvo odredilo, da se 5. junija 1921 po vsej državi priredi DEČJI DAN kot manifestacija narodne ljubezni in pozornosti do otrok. V ta namen so zbirali prostovoljne prispevke za uboge otroke.
V šolskem letu 1921-22 je okrajni šolski svet izdal odlok,, ki je učitelje obvezoval za borbo proti alkoholizmu. Odlok prepoveduje kajenje in pijančevanje med opravljanjem šolske s 1 u ž b e . A1 k o h o 1 s o i m e 1 i z a n a j h u j š e g a s o v r a ž n i k a z d r a v j a šolske mladine. Priporočali so posebno združenje učencev ML. ADI JUNAK,, ki do 12. leta ostanejo popa Irti abstinenti. Učitelji so ugotavljali, da se je v začetku prijavilo veliko učencev, da ne bodo uživali alkoholnih pijač, a je veliko tek i:; l ;i i j u b«:* p r e 1 c1 m i 1 o. N a 1. j t j d s k i š o 1 i v F’ i š e c a h p a u g o t a v 1 j a j o da se na -Mihovem področju protialkoholno gibanj e na more razviti zaradi vinogradništva, goji pa se težnja k zmernosti.
Leta 1922 so proglasili dan Cirila ir, Metoda (24. maj) za državni praznik. Dan so namenili predavanjem za šolske otroke o škodljivem vplivu alkoholnih pijač na človekovo zdravje.
Dan so proglasili za "dan treznosti oziroma zdravja". Vsa leta do 2. svetovne vojne so učencem ob večkratnih priložnostih predavali učitelji in tudi zdravniki o škodljivosti alko...
h o 3. a , o t u b e r k u 1 o z i i n d r u g i h nalezljiv .i. ki b o 1 e z n i h , o h i g i e-n i ,, p r e h r a n i , p o č i t. k i ,i i n š p o r t u .
Iz žlvllsnfa na deželi
^ BREJCE. Mladina ljudske šole je priredila dne 4. in t. m. materinsko proslavo v prid CMD. . Uvodoma je bil lepo uspel prizor »Materi za god«, na kar je sledila obrambno-vzsfojna spevoigra »Poštelski zaklad«. Vsa fjejanja so bila podana prav dobro. Vsebina je času primerna, saj je med vso predstavo prevevala občinstvo misel: moli in delaj, ljubi bližnjega in ljubi domovino! Vlogo starčka Martinka je z doživetjem podal učitelj g. Karlo Sancin in s tem držal mnogoštevilno otročad v harmoniji." Prireditev je bila zavodu in izvajalcem v čast in tudi deležna obakrat toplega priznanja s strani polne dvorane občinstvi Režija je bila v rokah učiteljice g«. S*v, Voukove. ,	{/
Leta 1925 je bila v Brežicah v Narodnem domu poučna zdrav s iver. a razstava, katare so se udeležili tudi šolski otroci.
PODMLADEK RDEČEGA KRIZA
Leta 1923 so po srednjih, meščanskih in osnovnih šolah Slovenije pričeli ustanavljati Podmladke društva Rdečega kri” ža. Naloga podmladka je bila vzbuditi in razvijati pri mladini v Kraljevini SHS naslednje:
-	zavest o potrebi in plemenitosti naloge Rdečega križa v miru in vojni;
-	da razvija osnovno znanje o telesni in duševni higieni in t. o t u d i p r a k t i č n o izv a j a ;
-	utrditi zavest o medsebojni pomoči;
-	spoznanje državljanske dolžnosti in odgovornosti, povzdigo-v ati n acion a1no zavesi;
-	negovati čustva radosti pri vsakem dobrem in koristnem de1u, ki so ga štori1i svoj emu b1iž n j emu;
-	zbirati denar in darove v blagu za siromašne, ubogo deco, za bolne in ranjene vojake ter invalide»
Na naših šolah so ustanovili Podmladke Rdečega križa v letu 1929. Učenci so skupaj z razrednikom skrbeli za večjo snago in red ter zračenje šolskih prostorov» V Podmladku so bili sčasoma organizirani vsi. učenci, plačevali so tudi članarino, s i r o m a š n i u č e n c: i p a s o b i I i o p r o š č e n i pl a č e v a n j a. V d r u š t v a Rdečega križa so bili vključeni tudi učitelji in le-ti so bili še posebej aktivni v družbenem življenju v dobovskem okolišu, Prirejali so različne dobrodelne prireditve. V letu 1935 je bil za delo v Rdečem križu odlikovan dobovski šolski upravitelj Ljudevit Kokot. Rdeči križ je pripravil za ljudi tudi "samaritanske tečaje" (tečaji prve pomoči), ki jih je vodil doktor Černelič iz bolnice Brežice.
BOŽIČNICE
Zaradi revščine, pomanjkanja, ki ga je proti koncu poglobila še gospodarska kriza, so uvedli vsakoletno obdaritev siromašnih otrok. V šolah so prirejali božičnice.
Z zbranimi prispevki so otrokom nakupili obleko, perilo, obutev in platno za obleko. Otroke so pogostili s pecivom in čajem. V letu 1928 zasledimo, cla je božičnico organiziral "damski komite" v Brežicah. Posamezni dobrotniki so večkrat namenili določeno vsoto denarja za šolske otroke. Denar so vlagali v brežiški hranilnici. Denar so nato na šolah porabi-1i za n a k u p šo1skih po tre bščin in za fin an ciran j e ma j s k eg a iz 1 e ta naj r evn ej šim uč en c em.
Zelo zanimiv e e nam zdi članek v Popotniku pedagoškem listu iz leta 1931,, kjer avtor razmišlja o javni dobrodelnosti in božičnicah. Pravi: "...res je hvalevredno, da šole in druga podporna društva tekmujejo v zbiranju oblek, čevljev in drugih dobrot, da olajšajo življenje bednim in zapuščenim. V šolah prirejajo božičnice. Metode današnjega karitativnega d e 1 a d a j e jo si r o m a k u 'č 1t1 i t i , d a j e h e r a č . V n a g o vor ih n e nanj ka takihle stavkov s Vi ste veliki revež, zato so vam ti in ti dobrotniki podarili to in to. Bodite jim vedno hva1 e• ni.
BREŽICE. Državna ljudska Sola Je obdarovala revne učence. Med razdeljevanjem!« so gorele svečke na božičnem drevescu, prireditev pa so poživljale deklamacije ln govor. Obdarovanih Je bilo 90 naJalromaA-nejših Solarjev s obutvijo, toplim perilom, šolskimi potrebščinami ln pecivom. Da Je bilo to možno, so pripomogli društvo RK. kr. banska uprava ter ugledni krajevni činitelji ln zasebniki Upravlteljstvo se v Imenu zavoda, učiteljskega zbora ln obdarovanih učencev vsem darovalcem »«Vran« zahvaljuje.
Jz življenja na deželi ,4. m
i' 11	' ^7
iz t o -a r * -m
i

)
'tryy



7
W.
Avtor ugotavlja, da bi bilo bolje, ako bi se darovi oblek in obuvala izročali med štirimi očmi, ne pa na prireditvah, k j e r s e .j a v n o do k u m e n t :i r a u b o š t v o o b d a r o v a n c a i n n .j e g o v i h r o -ditel jev. Ako hočemo revežu res pomagati, ga moramo dvigati tudi duševno. Otroku je treba res privzgojiti čustvo hvaležnosti, biti pa mora brez poniževalne odvisnosti in podrejeno-s ti *’ -
_
jzTLuvßy z Avyeiß&s 0^5 /V / dtf> Jrf ^ 7



L
D52č>,

/ntz	ve	3*7?,
7
Brežice
Mlečna akc'ja. Na pobudo Higienskega zav< Ljubljani je Zdravstveni dom v Brežicah s
zavoda
v Ljubljani je Zdravstveni dom v Brežicah s sodelovanjem upravileljstva meščanske in ljudska šole orgao’ziial mlečno akcijo. Poslovanje se je pričelo po božičnih počitnicah (22. januarja) in Je trajalo na meščanski šoli do konca marca, na ljudski šoli pa do konca aprila. Denarno podlago je postavil Higienski .zavod, Fond za zdravstveno zaščito otrok, krajevna društva in večji trgovci a skupno vsoto 6525 din. Zbrani denar sta si porazdelili šoli. Za časa.jnlečne akcije se je razdelilo med ubožne in potrebne učence obeh šol 1364 litrov mleka v obliki 6077 .porcij in 105 kg kruha v 2120 kosih. Na ljudski šoli se bo delil kruh še do konca lela. Na dan je prejemalo mleko 95 olrok. Nadzorstvo pri delitvi ralekä je prevzelo učiteljstvo, higiensko nadzorstvo pa je opra7ijai
TPtz Judt
Ä
/trt-.A J 7 A ) 5^ c3/?3	.*a.. (/*^
60 -
ZDRAVSTVENO STANJE SOLSKIH OTROK
Zaradi pogostih epidemij in sploh nalezljivih bolezni je bilo izdanih već navodil za osebno in zlasti za higieno v šolskih prostorih. Pouk so morali zaradi epidemij, različnih bolezni pogosto prekinjati in prostore razkužiti. Učenci so bili vsako leto zdravstveno pregledani in cepljeni proti črnim kozam.
Na 1ez1 jive bo1ezni D o b o v i i n P i š e c a h;	za šolski okoliš ljudske šole v Brežicah,
- jesen 1918	-- pojav španske gripe, ki je zahtevala mnogo življenj; v Kapelah so se pojavile črne koze in umrlo je 9 ljudi
- 1919/20	-	griža - več smrtnih primerov -	oslovski kašelj
- 1920/21	- posamezni primeri legarja, epidemija ošpic in griže
- 1921/22	- š k r 1 a t i n k a
- 1922/23	-	oslovski kašelj, dobrci ali o š p .i. c e ; dve d e k 1 i c i u m r 1 i -	škrlatinka - umrla ena deklica
- 1923/24	- en učenec umrl zaradi davice, ošpice
- 1924/25	- dva učenca umrla zaradi jetike
- 1925/26	- ošpice
- 1926/27	- huda epidemija gripe, ošpice, mumps
- 1927/28	- epidemija rdečk, šola v Brežicah zaprta zaradi pojava škrla™ tinke, 1 učenec umrl zaradi jetike
- 1928/29	— davica v Pišecah, na drugih šolah ni bilo nalezljivih bolezni
-	.1929/30 -	1930/31	-	škrlatinka, oslovski kašelj, da-vica, gripa -	davica, 1 učenec umrl zaradi davice, oslovski kašelj
1930/31
61
-	1931/32
-	1932/33
-	1933/34
- 1934/35
- 1935/36
- 1936/37
-	davica
-	močno razhajala davica, gripa
vodene koze, ošpice, mumps, š k r 1 a t. i n k a
-	marec 1935 - epidemija gripe (neke vrste španske gripe)
dva učenca umrla zaradi davice, en učenec umrl zaradi sarkoma, oslovski kašelj
-	davic a, š k r1 a tin k a
- 1937/38
š k r 1 a t i n k a
- 1938/39
r a z s a j a 1 a g r i p a
- 1939/40
razsajala gripa
USTANOVE ZA VZGOJO IN DNEVNO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK
Z dne 22. 9. 1933 so bile pravno urejene ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter dnevno varstvo šolarjev. Otroški vrtci, so se preimenovali v zabavišča, ki so se že bolj približala šoli. Imela so status državne narodne šole za vzgojo otrok starih od 4-7 let. Zabavišča so bila pod upravo narodne šole, poučevanje v šolskem smislu pa je bilo po zakonu prepovedano. Zabavišča so se ustanavljala v večjih mestih in industrijskih središčih. Možno pa je bilo zabavišča ustanoviti drugod, če se je priglasilo za vpis vsaj 50 otrok, ali če je prosvetna oblast ugotovila, da je zabavišče potrebno bodisi iz socialnega ali nacionalnega razloga. Razen zabavišč so ustanavljali še dnevna zavetišča za dojenčke in otroke do 4. leta starosti. Zavetišča so bila državno prosvetne ustanove za varstvo, nego in vzgojo otrok siromašnih in delavskih staršev. V večjih, zlasti v mestnih občinah, je bila skrb za otroke zaupana posebni občinski socialni službi.
V	šolskem letu 1939/40 je bilo v Dravski banovini samo 56 otroških vrtcev - zabavišč, od teh 9 zasebnih s 84 oddelki in 17 dnevnih zavetišč z 31 oddelki.
V	Brežicah je bil prvi otroški vrtec ustanovljen v šolskem letu 1939/40. Priprave na ustanovitev so potekale več let.
ZDRAVSTVO V POSAVJU MED OBEMA VOJNAMA
Kakor je v srednjem veku razsajala "črna kuga" in morila milijone in milijone ljudi, tako je pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej divjala jetika - bela kuga, sušica. Časopisi pišejo, da ne dela razlike med mestom in deželo, med starim in mladim, med siromakom in bogatim. Štiriletno medvojno pomanjkanje, ki se je posebno v mestih in nerazvitih krajih stopnjevalo v pravo lakoto, nenehne skrbi in razburjanja, strah pred prihodnostjo, žalost zaradi izgube toliko dragih življenj, vse to je vplivalo enako. Bacil je našel v os1ab1j enih organizmi h mi1ij onov 1j udi posebno ugodn a tla. Tudi zdravstvena in higienska prosvetijenost je bila na zelo nizki ravni. Jetika - tuberkuloza je v prvi vrsti pomenila socialni problem, ljudem so bila potrebna boljša stanovanja, izdatna hrana, ugodne delovne razmere in podobno.
V naših krajih je med ljudmi tudi močno razsajala jetika. V kronikah smo zasledili, da so zaradi nje umirali tudi otroci in učitelji. Po uradnih zapiskih je leta 1923 v Sloveniji zaradi jetike umrl poprečno vsak sedmi bolnik, ali izmed 100 umrlih je bilo 14 jetičnih. Število bolnih za jetiko je bilo težko določiti, ker se niso vodili uradni registri te bolezni i .
Pod a t ki, ki nam jih k a ž e tabela, pa povejo, da je vs a k pe ti umrl za jetiko.
vr k..
CELJE_ m
Ljubljana • Maribor
Slovenija
- - - "
UMRLJIVOST ZA JETIKO
V SLOVENIJI L. 1823
jluiajtv smrti na jtliVi na 10000 p«V
številke nam kažejo še jasnejšo sliko:1 ’	' »1
Brežice................t28
Celje okolica...........18
Celje mesto ... . . . 90 Črnomelj . .	1 24
Kamnik	....... 28
Kranj.................  33
Krško.............' . . JLL
Kočevje	.  ...........21
Konjice	21
Ljubljana okolica . . . 27 Ljubljana mesto.........45
Litija . . . . *
Logatec . .. . :	.1 "/ ‘-'i ;18
Ljutomer . .	17
Maribor okolica 5!L	'.	21
Maribor mesto . *	:	32
Murska Sobota	.	...	25
Novo mesto .	.	..	. .	.	29
Prevalje................26
Ptuj mesto	.	.	. .	.)	36
Radovljica - .	•	-	C •	’•	24
Slovenji Gradec	..."	.	.	24
Protituberkulozni dispanzer je bil v Brežicah ustanovljen julija 1939, vodil ga je dr. Peček. V Brežicah in Krškem sta med obema vojnama delovali bolnišnici in zdravstveni dom. Marca, leta 1929 je bil dograjen in odprt zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki. Tu je delal dr. Drago Vidmar, krški okrožni zdravnik. V delokrog te ustanove so spadali pregledi šolske mladine, predšolskih otrok, dojenčkov in tuberkuloznih bolnikov »
Slovenski protituberkulozni dispanzerji v dobi med obema vojnama.
Kraj	Leto in mesec ustanovitve		Ustanovitelj	Prvi zdravnik
Maribor		1922	Drž. hig. zav.	dr. Varl
Celje		1924	idem	dr. St. Ivic
Ljubljana		1931	Liga	dr. J. Prodan
Trbovlje		1932	Brat. skladn.	dr. J. Prodan-
Jesenice	febr.	1934	idem	dr. T. Furlan
Kamnik	maja	1935	Liga	dr. J. Pucelj
Rogatec	aprila	1935	Liga.	dr. Ogorevc
Ptuj	avg.	1935	Liga'	dr. B. Okolokulak
Murska Sobota	okt.	1935	Liga	dr. S. Brandieu
Orna	marca	1936	Liga	dr. Ramšak
Kranj	junija	1936	Liga	dr. R. Neubauer
Novo mesto		1936	Liga	dr. J. Prodan
Cerknica	jan.	1938	Liga	dr. F. Smerdu
Velenje (Pesje)	sept.	1938	Liga	dr. B. Savdnšek
Slovenj Gradec	dec.	1938	Liga	dr. A. Simonitti
Brežice	julija	1939	Liga	dr. J. Peček
Črnomelj	julija	1939	Liga	dr. J. Omahen
Kočevje	junija	1939	Liga	dr. T. Hočevar
Škofja Loka	febr.	1940	Liga	dr. B. Savdnšek
Litija	marca	1940	Liga	dr. J. Lebinger
Ljubljana - okol.			Liga	dr. J. Prodan
Dajali so prvo pomoć ob raznih nezgodah» Na terenu je ljudi obiskovala "zaščitna sestra" in dajala materam nasvete glede prehrane in zdravja otrok ter splošne higiene. V tem zdravstvenem domu je bilo odprto ljudsko kopališče, ob sobotah in n ed e 1 j a h j e bil obis k z adovo1jiv,
Iz poročil tamkajšnje zdravstvene službe ugotavljamo, da so bile stanovanjske razmere na vasi skrajno neugodne. Hiše so bile slabo zidane ali lesene, z nizkimi stropi in majhnimi okni, tla iz zemlje, prostori neprezračeni in kjer so bila še drevesa posajena okoli hiše, sonce nikoli ni posijalo v te prostore»
Higiena stanovanj in okolja je bila na nizki ravni. V nekaterih vaseh niti ena hiša ni premogla stranišča» Druga nevarnost je otrokom grozila še v šolskih prostorih, kjer je bilo š t e v i 1 o o t r o k. t u d i č e z 4 0»
ME BOJTE /E /OLMCA IM VODE
Na zdravniških pregledih šolske mladine so ugotavljali, da je skoraj polovico otrok telesno šibko razvitih, da so bledi in slabokrvni, ter kažejo rahitične spremembe okostja. Veliko nevarnost je predstavljalo uživanje alkohola že v zgodnji mladosti. Marsikje so otroku namesto zajtrka dali kruh in vino. Razumljivo je, da je bila umrljivost dojenčkov velika, bilo je tudi več duševno in te?lesno prizadetih. Med prebivalstvom je opravljala higienska dela "dezinfekcijska kolona" v Brežicah in Krškem. Počasi je prodiral napredek in zdravstvo-
jcdalnc' /va/ubiv -
Ad'^CcL' f J lat
t a.i

m «a v.
V«»i a
fe&Ü Z.
W
ii
•tt“:
la
: J
1
M	•:	Ü
Ü	:	1
• = = :■=•
i4<§^
Sü

HC Dorrt /X /OLMCA IM VOOC
■i
na prosvetijenost tudi med naše ljudi. K izboljšanju higienskih razmer na vasi je proti letu 1930 pripomoglo asanacijsko delo državnega Higienskega zavoda, ki je pomagal pri gradnji vodovoda in drugih vodopreskrbnih naprav. Posestnikom so pomagali pri gradnji betonskih gnojišč in greznic.
Mesto Brežice je dobilo elektriko med 1. svetovno vojno. Vodovod je bil zgrajen v letih 1914 - 1917.
Velikega pomena za naše prebivalstvo je bila bolnišnica v Brežicah, ustanovljena že leta 1872. Novo obdobje za bolnišnico je nastalo oktobra leta 1918. Odpuščena sta bila dva nemška zdravnika, za šefa pa je bil postavljen dr. Josip Cholewa, po rodu Poljak, ki ga je vojna vihra privedla v naše k raj e.

Glavno poslopje bolnišnice v Brežicah.
Foto: Gramc
Dr. Josip Cholewa, dolgoletni primarij brežiške bolnišnice.
Znašel se je predvsem pred nalogo, da popravi po potresu leta 1917 poškodovano poslopje, ki je postalo premajhno za vedno bolj rastoče število bolnikov. Tudi perila in odej je dokupil, pleskalo in obnavljalo se je, kar se je moglo. Število zaposlenih je stalno naraščalo, ki so stanovali skrajno utesnjeni v nehigienskih prostorih. Epidemije griže, gripe in tifusa so zahtevale povečanje izolirnice, ki je dobila 35 postelj. Nadzorna oblast je skrajno skoparila z denarjem, tako, da se vse do prevzema po Ljubljanskem oblastnem odboru leta 1927 bolnišnica ni mogla razmahniti in je padala v vedno slabše stanje. Oblastni odbor je začel zidati poleg bolnišnice enonadstropno hišo za stanovanje upravitelja, usmiljenk in strežništva, nabavili so nov rentgenski aparat in druge po-t rebn e medicin s k e stroje in priprave, uved 1i n ovo cen t ra1no k u r j a v o i n o b n o v i 1 i p o s 1 o p j e .
Po Ukinitvi Ljubljanskega oblastnega odbora je prišla bolnišnica leta 1930 pod upravo banske uprave Dravske banovine kot banovinska bolnišnica. Šestega februarja 1932 zvečer je izbruhnil na podstrešju glavnega poslopja požar, ki je napravil precejšnjo škodo. Po požaru so stavbo prenovili. V času med obema vojnama je v bolnišnici službovalo 18 zdravnikov. Posebnega pomena je bilo znanstveno delovanje dr. Cholewe. Delal je na raziskovanju rakastih obolenj. Ustanovil si je iz lastnih sredstev in kasneje z banovinskimi podporami majhen onkološki laboratorij, kjer je uspešno izvajal poizkuse in svoje izsledke objavljal v domačih in tujih strokovnih revijah. Bil je v stalni zvezi z mnogimi vodilnimi svetovnimi onkologi. Uspehi njegovega zdravljenja so ponesli njegovo ime po bližnji in širši domovini ter v tujino. V Ljubljani je ustvaril temelje današnjega Univerzitetnega onkološkega inštituta, katerega prvi šef je postal dr, Cholewa leta 1937 in ostal vodja do smrti leta 1942.
V šolskem letu 1991/92 imamo v občini E<režice 2443 šoloobve;: nih otrok, v krški občini 3237 otrok, skupaj torej 5680.
Šoloobvezni otroci - PlSEČE
Leto
Šoloobveznih otrok
1918/19	373
1919/20	394
1920/21	399
1921/22	366
1922/23	328
1923/24	287
1924/25	252
1925/26	249
1926/27	233
1927/28	245
1928/29	252
1929/30	253
1930/31	25.1
1931/32	284
1932/33	309
1933/34	332
1934/35	362
1935/36	364
1936/37	360
1937/38	362
1938/39	341
1939/40	330
1940/41	302
Iz tabele je razvidno, da je število rojstev med 1„ vojno močno upadlo in zato se zmanjša tudi število šoloobveznih otrok v letih od 1923 do 1930, po tem letu pa spet narašča
Število otrok oproščenih obiskovanja 1. razreda OS zaradi telesne ali duševne nezrelosti
Leto	Brežice	Dobova	Pišeo
1917/18	.18	48	73
1918/19	11	47	79
1919/20	.17	35	59
1920/21	15	38	55
1921/22	19	17	50
1922/23	3	09 X- jL	23
1923/24	5	12	28
1924/25	-	14	20
1925/26	5	7	17
1926/27	-	10	35
1927/28	3	17	16
1928/29	-	9	42
1929/30	-	9	10
1930/31	-	—	10
1931/32	--	-	23
1932/33	-	-	25
1933/34		1	h
1934/35	-	-	i
.1935/36	-	-	2
1936/37	-	-	11
1937/38	-	•-	8
1938/39	-	-	4
1939/40	—	—	10
Legenda s
ni podatkov
+y‘	Brežice ob Savi f 'O £ V
Stavbno Ribanje. Napram lanskemu letu se je letos vendar nekoliko razmahnila gradbena podjetnost. V jeseni započeta stanovanjska hiša javne bolnice je skoro dogotovljena. Izvršiti je le še nekaj notranjih del. ki bodo tekom meseca končana. Lično enodružinsko hišo s štirimi sobami si je zgradil sodni knnelist g. Vaš iu se bo prihodnji mesec že vselil.fTTnonaclstrop-no hišo z dve štirisobnimi stanovanji-si gradi gospa Marija Predanič-Lugano; tudi ta hiša bo v jeseni strankam že na razpolägoY'Svojo pritlično hišo si je povečala gosjJ3“Xajc za dva prostora. Če bi se vsako leto po vojni toliko zidalo, bi bilo danes dovolj stanovanj. Tako- pa bo tudi po dovršitvi že navedenih stavb ravno taka stiska za stanovanja, ker se vedno še priseljujejo ljudje, ki so primorani živeti tudi dalj časa brez družinskega stanovanja. .
• ^ Dobava gramoza. Za nasipanje cest v brežiškem sodnem okraj» je razpisal okrajni za-jtop dražbo gramoza, kj y. ho vršil« Hn» 2Mt.ni—
Stanovanjska gradnja
V ČASU OD 1920. LETA DO 1940. LETA
Življenje naše družine je bilo selo težko. Živeli smo na kmetiji, kjer nas je bilo osem otrok. Vas se je delila na dva d e 1 a ;
1.	bogati kme t j e
2.	revni kmetje
Mi smo bili med revnimi. Otroci so bili prisiljeni spoštovati vse bogate kmete. Tudi njihovi otroci in hčerke so bili smera j nekaj več od nas. Ce se je hotel sin revnega kmeta poročiti s hčerko bogatega, so jima zabranili.
Nakup v trgovinah je bil v tistem času zelo redek. Mama in oče nista bila zaposlena, zato je bilo pri hiši malo denarja. Družino sta preživljala s trdim delom. Bili so večkrat lačni. Ko je mama spekla kruh, ga je? morala zakleniti v omaro, da je počakal kosila.
Ves teden smo jedli iz ene posode, krožniki so bili na mizi le ob nedeljah in praznikih. Posoda in pribor sta bila lonče-n a a1i pa i z 1esa, Naj pog oštejša h r an a j e bi1a fiž o1 , zelje, repa, koruzni in ajdovi žganci pa zelenjavne juhe. Bogatejših jedi si nismo mogli privoščiti.
Ob nedeljah smo hodili obvezno k maši. Okrog smo hodili večinoma bosi. Oblačila smo si družinski člani menjavali, nosili drug za drugim, saj do novih nismo mogli priti.
Otroci smo spali po celi hiši: nekateri v postelji, drugi na krušni peči, tretji pa v krmi. Na kmetiji smo otroci morali biti zelo pridni. Predno smo odšli v šolo, smo morale dekleta v hlevu in svinjakih opraviti vse potrebno delo.
Fantje pa so že od ranega jutra pa vse do pričetka pouka pasli krave. V šolo smo hodili nekateri urejeni, nekateri neurejeni. Učitelji niso imeli do vseh enakega odnosa.
Takšnega življenja v mladosti, kot sem ga imela jaz, ne p rivoščim nikomu r.
Moje življenje in mojih vrstnikov se je razlikovalo od današ-nj ega, bi1o j e neprimerno težje.
Po pripovedi Marije Cetin iz Dobove zapisal Gregor Strgar, 8.
r.
71
f
" "V ' '


V-\,.!	,
7, - y Knjižnica zdravstvenega odseka
&{\'y r - '. “ sloven4i°
Ur Vž* ££'*'■1 ••••••'•• "* "v	^ «%
nk- • ••:•-	^ •'	•
K- Materinska pomoč £,
eV/t - -v-* ->^*v	- -	* . vi .
• •	*>
v	-i •
1

-'j.	•
draveinti in bolnemu dojenčku .
■- •• •
-	amUtont-T
■sf£ *
-. ••; *?
Spisal
.J*
“V,.*
dr. Matija Ambrožič
. V, , uUtent-rolocter na dunajekem driaTnam rarodu .a. V '- r-V ' ’ \ . * * n Mi« to mater ln dojančkor
^-X,	s-
*•>?-* ’^rii	:*i
• * - '
S
-'•%■>• ^ S;

*"\rj

Jv-
J
-V..

v-j*
v?
'v*~
'. - -ir' V
*, * t
A
V Ljubljani 1921
H.U.tul. Dalnlika UUm d- a

K
.	f'....../	' V --e
"	" ■ ■ "	JJ«<0^ter
•	'- ••’ *7 V
- •	<•■ *’ f ;
°r-;5«n Qerlotfjf ~ - v.
t^rtvr.ik /:	.	,
=-■ --režice <—' -
•*, >tv/....
./	Liin^Si
/•:
\-_Äa
T>ijanče vanje
.'C
nafVGČia srarnoia in nesrečo slovenskega naroda!
Dokazano je. »la zapijeino **ntno s Sloveniji mul lOOO milijonov dinarjev vsako leto: zalo jo hoj proti lej kugi ono najpotrebnejših m nn j/.nsiiiž.ue j > i It kulturnih, uns podor** ki It in socialnih dol Iz denarja, ki ga
OI>ls/l zdravega človeka.
Ol>istl pijanca.
znpijotno. Iti lahko izhorno preskrbeli vse našo reveže in preprosili neizmerno gorja na dušah in na telesih.
Jetra jdravega človeka.
Jetra žganjarja.
Jetra plvoplvca.
Udeleženci I. tećafa n rez alkoholne produkcije
»d» priliki lanskega velesejma; tekom dveh let je priredila la ustanova že \~ tora jev in "*6 predavanj.
Z Izleta članov podružnice Svete vojake na ^ čina tj pri Idriji
ki je ena najdelavnojših mod Slovenci.
Sodček
s katero ;
v—»ili ‘i k	|
z Eggcnberg. oprc\
ri r« j um» ! • r e z I koiiol no J
Zvonasti 3 terellxator
> ..aterim prifjf ;n 1 jamo l>rc/.alkitiiolnr .M
I.nniriila , ., j,	• !> r,- ■ , | k
Slovenec - priloga, 1927
JtUa	*
It! 4\ipl i'e ^’^l'eJ'r *T AttLJk-,
<žavuA-	/^—*-	/^»w-
,:' sytC^ke- j ft-eÄ-u^A	'" ****'Ä't3"e^***’
-Al A~~a	A«“.
‘j^UAUa -r	- *■*+*£*.'
sU, ^A4 -64 A~w /W.	» ’~~
-rv -« %lJw-'~'^A *•■*	, n-T-r
^ Ju-
,^4** U& •A^/
^5- ^ yuAÄ4 , ßwA* ^V ai
^ yiAw y, *« y«A/	^
W/j4A X-f T^/ —A •WtAA- A4- W.
svA*!l£>4	‘.	.	.
/ Čl&oJUA)	r4 yiJnbiiA4>^lJh Si^h*~b s***' ^
/^J~>‘	<sji	su****
Požar v bolnici Brežice leta 1932 P r e d ari ič , B r e ž .1 c e
iz dnevnika 6ac hi1 e
... 74 -
Bolnica Brežice, 1929
Meščanska šola v Brežicah, 1922
- 76 -
Lekarna '
Mr. D. Mihelič Brežice ob Savi (pri farni cerkvi)
mm
-mm
lil
msmm
:M3agg
ilil
wneke^zum golden^^er"^.

LITERATURA:
-	SOLSKA KRONIKA LJUDSKIH SOL BREŽICE, DOBOVA, PlSEČE OD 1918 DO 1941
-- MARJAN GREGORIČ, NAPREDNO KMEČKO IN DELAVSKO GIBANJE V
POSAVJU MED OBEMA VOJNAMA 1918 -- 1941; POSAVSKI MUZEJ BREŽICE: MAKS STRMECKI - ŽIVLJENJE IN NJEGOVO DELO
-	POSAVJE - SVET ZA PROSVETO IN KULTURO OBČINE BREŽICE, BREŽICE, 1957
-	KRŠKO SKOZI CAS 1877 - 1977, ZBORNIK OB 500 - LETNICI MESTA, KRŠKO 1977
-	POSLANSTVO SLOVENSKEGA ZDRAVNIKA - ZBORNIK RAZPRAV IN ČLANKOV, LJUBLJANA 1965
-	ANTON SEHER: ‘ZGODOVINA PREMOGOVNIKA SENOVO, SENOVO*' 1986
-	ANTON KRŽIČNIK: UVOD V ZGODOVINO SOCIALNE POLITIKE, LJUBLJANA 1965
-	JOŽE BOGOVIČ, OS SEVNICA - NAŠIH DVESTO LET, SEVNICA 1982
-	LETNO POROČILO DRŽAVNE DESKE MEŠČANSKE SOLE V KRŠKEM ZA SOLSKO LETO 1926/27, KRŠKO 1927
-	BRESTANICA - ZBORNIK ČLANKOV IN RAZPRAV: AVSENAK MIRKO; TRAPISTI KOT NAPREDEN GOSPODARSKI IN HUMANI DEJAVNIK V BRESTANICI, BRESTANICA 1982
-	POPOTNIK - PEDAGOŠKI LIST, 1931
-	OS NA SLOVENSKEM 1869 - 1969
-	ZDRAVJE - ZDRAVSTVENI POUČNI LIST, 1925, 1929
SLOVENEC
PRILOGA, 1927

























DRUŽBENO - POLITIČNE RAZMERE
1.	ZDRUŽITEV JUGOSLOVANSKIH NARODOV V ENO DRŽAVO IM UPRAVNO TERI TOR I ALNA RAZDELITEV
2.	POSAVJE V PRVIH POVOJNIH LETIH
3.	OBDOBJE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
4.	DRUŠTVI SOKOL IN OREL
Martina Opravž N a t a š a V r a n e t i č
m e n t o r s Meda K r v a vic a, prof. 2 g
ZDRUŽITEV JUGOSLOVANSKIH NARODOV V ENO DRZftvn TERITORIALNA RAZDELITEV
IN UPRAVNO -
Dolgoletne težnje jugoslovanskih narodov, da bi se -družili v skupno državo, so m med 1. svetovno vojno okrepil« Za združitev so se zavzeli poslanci dunajskega .to„ -hrlm „ Jugoslovanskem klubu in objavili majniško deklaracijo
O združitvi razmišljajo tudi v tujini *iveči	. •
politiki in kulturni delavci, zbrani v^lnnnci...goslovanski
N jihovi Dredstavn i k i <=n co ' . ' ani 7 Jugoslovanskem odboru.
na o?o u Kr u in Ln T/f ' 5 Predst^niki srbske vlade na otoku Krfu m izdali Krfsko deklaracijo, ki je govorila o
združitvi vseh jugoslovanskih narodov na čelu -dinastijo Karađorđevićev.	... omastijo
novnen,1Te8bU-jdr“aeSn=';lla maJniSka deklaracija in usta-.vijena je bila drsava Slovencev, Hrvatov in Srhov s sedečem
Konolec	VljG?ĆU SHS ^ predsedoval dr. Anton
- /fMučm m/JTM/
Ta država je obstajala le dva meseca, saj se je 1. decembra 1918 zedinila s Srbijo in Orno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uresničena je bila Krfska deklaracija.
V Kraljevini SHS je z vidovdansko ustavo 1921 Slovenija razdeljena na dve upravni območji: Ljubljansko in Mariborsko oblastvo z velikim županom na čelu.
V LJUBLJANSKI OBLASTI
Stanj* tatetkdm 1.1925.
#ktn
4-
ŽO
-f-
»0
-»
Šmihel
- 81
Posavje je spadalo v Ljubljansko oblast, okraja ali sreza: Brežice in Krško.
Zajemalo je dva
Z nastankom Kraljevine Jugoslavije 1829 je celotno ozemlje Slovenije združeno v Dravsko banovino z bansko upravo in banom na čelu Banovina je bila razdeljena na 25 okrajev ali srezov. V brežiškem srezu je bilo 13 občin.
:v/ . :vV;; :
(K'.\ I M
' ■	. -.V. ■.'
■ , - '	V,/
v--' ■
) l ■-: <'i
MII»*1
Sil' fe

r^f. II
il^few^v ; ,il
^gpfefeiä:
‘ '■ V
• !^v:;;.v
j.«,,
v- ;-->.-\
Sflfg
HjHi j, . ■.;;
• :M:, ■ ■	■
- ■ f
r:»? : .; -.--j- '	-f/ ;
■ :;1	z1:-'. /V','
■■': ■ m m '	,'■*
' '■'	::;a ^r-■	•■v-r*r ^
♦ Tedenska priloga „Slovenca“ z dne 29. maja 1927, štev. 121	+ Štev. 22



<c
i *«» IS*' ► 0Jec
Dr. Anton Korošec
. katerem u ob strani sta stala dr.J.E.KREK in knezpškof dr. A. B. JEGLIČ, vodil vse \ eličn* In« b.banj<- a\»tiij kili JUKoslovauov za osvobojeni« in /h mlininni» -	' ...... ......
o	iJcu'u&'CA'nsO' r/C ri if' <jJ/ tf ^ - \Ja/uO-aC-yiz.	c xrej/ jffu
cJÖt -c-a. Jcaus^xArc Oa^OiS-^) c
/s<?Ux-r < V*
L<z * /tCC /y<-X- rcx	/, <: .«^
.Jci/ ad(-yut A<f. /j/. -C J< J& L^tdC' J1//<f.	. ta.tc/ cC^c jf'ftyu-C rucccta
-_ J/Uu~<X Jo- (A 'Uri ^tx,(s-OAf-'i ,-cLco y-uoCre/utt / /c& /OrJ .Jyyotr /CuOC+rCC erutXytU-^0-0 JjdL J f>t > lX> 'O-cC U-t>< J/ >^<Z X 0</. /Z i Al/ -đ {7 Ct Ut Ju czz, -ZU J^cy ue y uf ■d^u-oyl ‘^ok& r/-<yclrtih/c' s^scuc-o-cć-tie, yt. (7cA a-e-cjct/4. ^uctyyoty
n A c
Nas taPe\ država '
'vtdA'- (£S dobavi
šolske k,i
J*
ja- jy^x-c a j -k.
Ji .^rCt.'t-c/xdAyr-rl/x
-/coLh/lcv
tyut<x i^C( ’^f'0
<čAt	/t JcCts
ir n <x. _.<. 11/
,J^CX.*tVcZ / } L< / L fct t / /	J /č t< /t< S CrZs j-t ./v?"
/ ' ?
/M>c' uu-ord(rUrZ/ .-? v^rJ-ct Ae-york-tia/tf/ y(W^/cf	-/i^e rt-c^ jJtyi,
Xco
sX-coods-ytsO' tu- yu&yyctyrx / '/A*, j 4m /< tozy'c c x tri /a .-y>^<x f-o t/to A? t-CVc IM C Jt-C-'lL' iA<-€ fl/ Je Ju uUi/t -Cc-C <X	/aOaAia^ ' ^ <4^
/	(..'	-9
-fxAjed.'j ta i^č Jclr	> v . o <JJocčJ/tt/ 'd. /-itJ^J ^ -čfco-{Jo-
J 1. 7
•tr
- 'r-a Ji J v-a. r> i-o- <</t<i</r/c /yt t Lo J jJ-Co’ j/t'O^uc rt<‘Ci/' C/Jua^
' IM . c-O.
■'<'< * A1 ? 1 f yrX-	-riot-4 ^
<?- US t /-V t	> IAX -UO Ć > / Ts "7- 't-u <


ur sru
~tJ^Jtc >/-u- J< t* tc\i/<c -J/its	/ru&tvz-ct ,'c/cf. /rad */Ao-C
1	Xy*C'
(/-‘iC'Z, AAxr'tet' j ( <X/ * J<X J‘<š J</ y\ oJftaZ^c/nfJic/ t/v -< A x x-cc -u-n^, . sriyt
o
-t/' -c / z 'O' -* A rt a / tO' --i c/1 ? i </. t m / i -u'’,.': c /c -o /x </ ' /1 r/ / / i ru ,-<i er
/ /
/ / <xt A?, t c y
■tir -T-cr u-cr ^trtc/t j t-cr /
h A ./ < t< Jr"/ to
irru -e* tu 1 z ^x-utfrr t </ A'u
tir //ir-' ^-t i-tt/ yu ayo
cyt t t<y yxo- ■ t <• ^ k n y < l< «r / te -u*u
.i	. ’	>	u
uj-ruttfc.U' <r* i'-č o-dyci-et uv i^atAu ri-ocy*. <Ćccx-* Ure/u J\A t e-t t> ,ürv /tet /ter A<- J A”.
t-t/c-
JL-
<71 y-
'I rtrh^Ćc u-ac ,/i-er -cCco u o- > u<X/ </V c/ox c //(( el / urPtuO<l /( U	t-ustCÜ
-XCL dttAUrzri/ >ixt* , uoa<mI r_ /u.^Jti<a AU?-. J uottJi ./zrdja<J>uć*J ocUutr
Ucc^Jo.	*
i.
€
%
JrlAr eC Jyau sO-</ J/rx -rty-cx, ^	7 -o -d
no- 1/ re
■/ /ct
■c \J 'cc-o't/'t'ts vkmW
rrt'	< J/Ut
/vtycz, st'ft'uac j-ct */<*/, krz. J/, Je >1 -/c f/ o det yL ^ ^ xzUtydö. L
^Kzytzl^rtJut X^(/LC. ll\ -oJ/rz-Utco /<yrt U t<x^ Jax Juu Jttri/1	C-crio* c	J/t	W*T. trruuJ-
f ■■1 •-> O .i..
POSAVJE V PRVIH POVOJNIH LETIH
V Posavju zasledimo odras revolucionarnih nemirov, ki so e1 i v r opo po )i vi ve avn /oj ni. ud e Pc . so za časa obstoj a države SHS (29. 10. 1918 ••• 1. .1 ' 19lEi) poka--ali., da ne želijo živeti na stari način. Vse hujša revščina. ”'i J'- silila, da so zu h to val i rešitev socialnih vprašan j in oblast ljudstva po vzoru na Oktobers! o "evolucijo, saj so med vojno bili vojaki iz naših krajev na Karpatih in v Galici;; i.
N e k a t e r i s o b i 1 i t u d i v r u s k e m u j e t n i š t v u.
FRANC CETIN - avstroop'rski vejah
Franc Cetin v ruskem ujetništvu pri Petrogradu
Sporočilo ženi -hrbtna stran fotografije
84
Ruski ujetniki v Brežicah
Do prvih revolucionarnih nastopov je prišlo že novembra 1918 v Cerkljeh ob Krki in okoliških vaseh: Mraševo, Krška vas, Crešnjice, na Čatežu, v Kostanjevici na Krki, uprli so se rudarji in kmetje iz okolice Brestanice.
Vdirali so v orožniške postaje, snemali nemške napise in avstrijske grbe, lotevali so se žandarjev, preganjali osovražene nemške uradnike, silili trgovce, ki so poskrili blago, da jim ga prodajo po starih cenah, protestirali proti prekupčevalcem .
Poskušali so odpraviti stara razredna nasprotja. Razglasili so, da je lov po grajskih gozdovih odslej prost.
Začasna oblast je ostro reagirala na ta dejanja, vendar so se nemiri nadaljevali. Ljudje niso hoteli oddati orožja.
Nemiri so se nadaljevali tudi spomladi 1919. V poročilu orožniške postaje Kostanjevica na Krki so omenjeni tudi vzroki: pomanjkanje, draginja, dohodninski davek, menjava denarja, vpoklici k vojakom, "upirajo se služenju vojaške službe, češ, kdor je srbskega kralja izvolil, naj ga tudi služi . "
sv~e

* S	' 'S	(7
X'fxzXyxL	Ä»c<7-. ^Čć) */-	x**x s-U-
-&C xXxl^l
Z^£lz^txxx^xexx^ -^ieo vTxx.x'-e^-xxzt-*^ ■&tć.*<K'Ć^c ' ae. y-x
^Nova c/ rž <3 ^ /	y	se je znai
<7f>, 'O y zt-T^xz-cyxx -v-o^ja <rZts~osr xf-X^ /<dje^c(<'O0' -yyZx^o-v-z-^*-c-<-o-y*xrzjć	v- težavah
M
dobovskk
'OC/ /ZXZx?--{ -CC£x l£x£č&' ''*'*•*’	'Zx?*x-Č/ -<dl-o£jcXZ'l £&b /Ć<X-x7c-' '->xßx£xx£?C/tXZ^ ( i-2"
^	S0 "	'	šolske krofi
*7zJsixxa -■£ j<-*£xzs -"»'Z'ct/ytesJz^**-<-<-<si^e, ^e ^/cxj/^c?yj£-~<x> xs>-c(s x?xxxšc.
^^XZxxcje^^tx^x)
fyx-^-^&CCxXCjZ'^XXI^C <t ■fx2xlt-<-£X' • *-'\//<X V. \X}^CXX
'■LXtX-0'
•x&extx -&&■ -£-C^
nx<£ sfU^eJs-cA* t-csč
xjxzi, £L<Z?Ćotz-*xxs y*Ax£<?-Ox2^x? ^££?x*x^wxxx?. <y%xsrtx0t??&x0ih^ ^^XX-^/cXZxTxX^ x£cX)Cx£xyb Ixx.xJxT xdC-exxJL^Xl; ''S-&OCX
’?CLxx<j xZx? xt£r	-y>re^>-^2..
<Xxxx -«/r	^

^	70 OJ ^xxx.-3£<? ■ *xx? ’-'-t^'x?''
■u^+^cx'c-e?. c~^eč<x;	xS'cJx^x?' x?x7, ja//^/	/.^/	•**£- -<?^/
/^>£&o--t*-ax<^eJ x&tx? *xx7žx7l x&~Qx*xXc-o xvxxxv- y'-tx?- 70 £0 dkl? 700
'jkl xOxTx^k^^X'tx^X^ ■*? 0 o x7v XlXX X?-6 xt/Xx^COpjoL^t,
-

w %
2-<7> -^<2> Xxtxex-ex^
^ ^ W£	X^CUxX^xX.
JL'f+Žoapi*x£*,	*ŽL* s6J9 7J70' ^xz, xui *xz^>£
'fk>xeAxzJ?xt^' J&xyj: ‘tA^l 'ksJ*<xx^>4xJL ^xxx^<x^£^x^-exx-_ '^Z****	J?<^ xcx y^XT-z^uet y, ^ ^ l*t^r~x?v ^xx<£<Xxj£^
vp^yfex^ ji, xvx>xx£<r ^0 x^xzx, ^-<*J?,
/	y~ '" ”	~x y*xzxx sHjxxxftxxx^ xiTix, X7.ex£e, Zy^. 7<? Z0. x*Xy?7
'jfyk^£ £*," X6^£ ’x~ ^e	**X~X
fO,0xxx7 xexy^ ^x7x>£xxVxJL>- ^■b'Xx-UxZ&c? y^x^<z^<c£<^c^ y^Xx? s&xru 7/y jt	s&kb^yx? Xx?zx?x> X7y^xxxić<^^ ^CX3X £e^<^ x^cexT^
'fxcex*J^xs<?^x> x+xz, x&xrt, 4V3t x^xAy Xte-^x, *^Ax<izßcC<s&>-yJ^O-vxO' ^^j'xzxfx}: fxxxAb Z xjxxxyU£>xx/^x?o^^ ^ xäCct, xre, xć<£*>£&&-T^XXxXX /*S-ĆxX-^X s&Cs&CLx- /&L
S K*
leytXXtxCZx*
K *o$x>xcexCCxZx^yyx, x&cx>xxx*>^kx:
^Z^xxxxxX	ZO' SV, 700 ^ ^7?0 ^^ ^ ^^£0 xxy^^xJ!^
yitc, V^Zo xXc ^xcxi-^x.x?£a, ^dits x?e~ xxx*?-x/-P<.' ^jx.*o-isx x£xx^?xx^x?-- xdtxj^ y^a-^-^£<- £*2x-rx/cx> <?x<:	^ 7 "/nt^-f. -=. 7 JČ) yx? S xćCk*x ^ZcOCj
70 xtXw^iJO JijI 20x/*sx(<fo X.)	700 J< W. t/OOyX) -0x? /ffOOx/^f .' 000Je)..
85
V maju in juniju je upor zajel območje od Kostanjevice do Velikega Obreža pri Dobovi. V Brežicah so se razširile govorice, da se je zbralo okoli 150 mož. V Velikem Obrežu so fantje pod vodstvom Antona Kramerja 9. maja postavili mlaj z rdečo zastavo. Prestrašeni okrajni glavar iz Brežic je prosil za pomoč vojaško poveljstvo v Zagrebu in deželno vlado v Ljubljani.
Dne 3. junija je zato prišlo 400 vojakov in orožnikov, da bi zatrli nemire in kaznovali upornike. Mnogim se je uspelo skriti, pa tudi "boljševiškega vodje" Kramerja niso dobili. Uporno Posavje se je pomirilo šele proti jeseni tega leta.
Življenje prebivalcev Posavja je bilo izredno težko. Veliko jih je živelo na majhnih kosih zemlje. Bili so viničarji, bajtarji. Preživljali so se s skromno dnino na graščinski zemlji in večjih vaških posestvih. Za delo so dobili dnevno mezdo ob lastni hrani ali plačilo v naturalijah (krompirju, koruzi ali drveh.
Vinograde so obdelovali tudi za stanovanje ali kos zemlje (njivo, pašnik ) .
Pretežno kmečko prebivalstvo ni moglo priti do zaslužka v industriji, ker je bilo v Posavju samo nekaj manjših obratov. Bogatejše kmete je reševala živinoreja, čeprav so imeli težave s prekupčevalci.
Upanje v boljše čase spodbudijo volitve. Slovenske politične stranke so z svojimi programi poskušale pridobiti volilce.
JDS Jugoslovanska demokratska stranka (1iberalci)
(Zahtevala je enotno državo (proti federalizmu))
SKS	Samostoj na kmečka stranka
(Ustanovili so jo liberalci za podeželje, bila je za monarhijo in proti agrarni reformi)
SLS Slovenska 1 judska stranka (klerikalci)
(Zahtevala je avtonomijo za Slovenijo in postavila veliko socialnih zahtev)
JSDS	Jugoslovanska socialnodemokratska stranka
(Zahtevala je ljudsko republiko, veliko socialnih reform kot. pripravo za prehod v socializem)
- 86
NSS Narodno socialistična stranka
(Zagovarjala je "jugoslovanski socializem, ne kopijo maskovskeg a ",)
KP J	Komu nis tič n a partij a Jugosi avi j e
(Njen volilni program je sovjetska kmečko delavska repu bi i kaj
Volitve poslancev za ustavodajno skupščino so bile 28» novembra .1.920» Volili so samo moški. V dobovski šolski kroniki smo našli rezultate volitev v Dobovi, ki nam ponazarjajo,, kako je v o 1 i 1 o k m e č k o p t' e b i v a 1 s t v o»
Od 620 volil cev jih je prišlo volit 492» Rezultati so bili nas1ednjis
1. Jugosiov an s k a socia1d emo k r a tič na s tran k a 2 » S a m o s t o j n a k m e č k a s t r a n k a 3» Jugoslovanska demokratična stranka 4» Slovenska ljudska stranka
5	» N a r o d n o s o c i a 1 i s t. i č n a s t r a n k a
6	« K o i n u n i s t i č n a p a r' t i j a J u g o s 1 a v i j e
210
209
28
/
O .11
Rezultati volitev med delavstvom, rudarji in železničarji so bili v korist KPJ. Da bo tako, je bilo videti že na shodu 8. avgusta 1920 v Brestanici, katerega se je udeležil Zorga Marcel iz Ljubljane, in delavstvu govoril o ciljih komunističnega proletariata in o železničarski stavki.
V	Sloveniji je zmagala Slovenska ljudska stranka (14 poslancev), druga je bila Samostojna kmečka stranka (8 poslancev), ki ni nikoli več dosegla tega uspeha. Komunistična partija Jugoslavije je imela b poslancev.
V	ustavodajni skupščini je bila KPJ tretja stranka» Zato je buržoazna vlada izdala Obznano, naredbo, s katero je prepovedala njeno politično delovanje. Komuniste v državni službi so odpustili, študentje so izgubili štipendije, sodelujoče v organizaciji stavk pa so aretirali in zaprli.
Po sprejetju Vidovdanske ustave 28. 6» 1921, ko je država postala centralistično urejena monarhija, je bil avgusta sprejet zakon o zaščiti države, po katerem niso poslanci-k o m u n .i. s t. i i z g u b i 1 i m a n d a t o v v s k u p š č .1. n i , v e n dar b o s t r a n k a m o r a 1 a d e 1 o v a t i v i 1 e g a 1 i »
(iz dobovške š o 1 s k e k ro n i k e )
I? Z0. ^ ^Vfcvt^‘ ^oAz-tzvzJI ^-cW-
yVCC^e^is£ ^AAeAž4y2^*^ć£&t, ^K7 C^XS
Z&. (?. ^n^o^a^o ■£cĆ'*~c-€^ ^a-C^^fßy y^c^eegA^X d^ydt^/ccA-t2>
Ltydl sßf~A.'^.	^	__//	_	1 ^ V	y y
---	—	t SZ <10?^
'ts-a
S'* a
y-€sisCs<AžA^y*A<s-a^ ^sčAo 'G- &e-c-<£^-c4>- soAj*c-<&y&<yAcz. ^5i^<9 #A<2^žczA£/ 'f‘-<Z-&A(ypa^jt/ de Ž£-cAčy<y<^ćjfyro s0s-Cs^tsc*£	di^cZ.^zAkjr^fS-f:^'. -J .»T-o. AAzfo
A^-c-e-t*^ ^cAsC ( 7 J^tkscsoj	y^i, ^-ĆA^crAcr stAt-oc^ AfrAs-Ar*' ,	t^p
'*^<>Aky^yAz-&' AsV sys^x-y^^Zy	,, , ^ ^ ■f^A^^cAc^czc
*’**' dAs-ezJA^	A-£<2ey>0^<z; AČcAdc <rr / r-</f<a>
/
_^</ ^0>-d(y<,'
r^et v'-o^ t?j J<*y o~ jfavba**'
'*<z*<'	. t^/do' s?e,o& &■ -*</t-0 dc^s-C^fJ^ sx/de<z^c^£.
^ 'J ct~e^&^cx' yjas&j6^c*tz^^0i> dexyuA yz' t/tfč^e-^st.sicsčCf ^u /~i> -^ohj^ '^^Azz^Ctžzt^ae' de /x-c<yiAcJ^štA*+<:' ■ *is dcz^ičA ^ -fcotr<r^^*^tt^'<^>	/ i-cx^^<r
•$do-C<y<3yf -i Xy-O'.^^y s4& ^-<?C*A-<>dCy^ts1s ^t^AdcpAć-	-<' •££-' /f^~*Z0e>
*	0t-Cyđ^<t^t0-C^.	^f-Ć ^4s^<r>y* <A sdt.
02^0-0

Vj, < ->	..	' 'dt^OO- >^<3>
s
A
Cc de
^4A&^^y^stA-&^ s&Adccyc<.
J? 0 • .
[V*	-^c*
■c^-cy'	yi <f
'r^<d(^-cAry</	't.yeX^yxyyspAd
. ^As
-cpcaaD^A'
'AA^acA _ ^sdn'i‘ -^d
tnO^c'
or f' ytz> A*y.
SV^Lrt
'^°~'0-& f^ctsočtJ^ -0-üseo csS s<eCo-yis<*&--<y.,.'. {-o j	VĆ

dco/i^
t>
A

Pozdrav prestolonasledniku na železniški postaji v Dobovi
'fjf. sOC*t--^<sC-<tšĆćO -jćf £ /.	s^J(AA>+AAt^<' sCA%_At^C^dC&CA?' SV^dĆr;
f &'.yOlAt-^ _	is^/^-C^^o-^-C'	'*i!/^£^<AycZAAAt^šv*-&' a^aaX^^
(aXa^A sO$- fjt. AAAAs JO. sATlAr^TstAšfž sOOrrx/d'.
<£<r&cdc<Z/	^AJI^^-CO yO(ya^*At '<&£&'&?^>rtscri*t^rzse?' .
At^OC^dsOCsHs sl+*/	j	AA^s	/CO'
'Cćk, C^Cocy'tAXA^AtA^A^^^tÄA^AtA^	0ACt^cÄ-^tA>3 a^aa-g^o s&caa-ć/'>*40>-1 y&oc
4f'	^
'xy<scaapOaaao.
srvu.
•: • . •. -•■
b^iAsfs^C/ a^iAAa^' AV-€a(aÄ& s-rv+^^fr. ,sćCć£eZ- yA+ts‘ -Ca^jZAl^sČ^As j ATtßA}<mAZjf£, AS^dštAt^tsOA-fc	aaaČaaaaaa	Cc^a^<*aaaaja^.
i <\^ ‘i/-?<^~xs A^O^-CAZ-^tAsJ® a£aAA?$& ć//€. ^C£A ?AAsC*C/	s^i/c^Ct' tA-CsCS'*	AAA
■J,
,PsOlsćC&&£<j sit-n^, 'Ć/^<aaCs&o--&£<s aäa> ^(stst^ex(^-$Ui-idz.'
^Jt, CCt siT fl/CASts s-r><s<sCC^€L&l<J ^Hr-e-
'■o^a^az,	'Sđ'ĆaM^o-aŽo’. ^0-šfcc^O a^aJ^Č
Js-CtOš AZ^JzJknds ^cCzaauc/ y^ty	‘čf!c- /£<>£ A^t&irčJe
J-čaUtcotAsfoo
/<HŠrV Jbiß yOt^^tAX^rJLA. -

s^e sr*TsOc&V	a*^as -*>-& />voA:-0!l<2->-^(.-t;1'^e ,JscJa -fcO^oC
aaZ, s<xšc&Č<Z'. '~/<x£<Z, Al-oe&t'
a^u /7?^aJČeAs	^e, yruct a^o-zza£aa/a^
a^ctšćc, STTstsO ^Ct y&^-*-^*^AXAS y^CA/ AyT-tA^' ^xAXy ■<^t*dš& s i^rv yd!ćtst*-4tr! ^is	A&^f<?cJy At'A*^	/aa^(Xa£c, -■£,, s.%,
yZ^CC^y <J^C*%y,cA>A<^A?y*A^^^y<AL<3', (A^^A-^yO-xA	AA3Ć^AZy^',^CZ^^O
^X^<y yAtAX^lA&^AAZ^Zy-A-^t/ stß^t-'&f ^j(ylyiA&A*^^<>^A<A*A?A/'.
x-<%/ ^Ćto yixiAAxß/st-C'Jhyu£ ^ytscJs a*~*' acT^e^eAiy-ooß'Af ft£*jC*/<^»t 'avu AJ y^ccA.Jz*- /iy jbe-^-cdv f	/zias&^c-Zaz,	^iA>- ^-K' 'žA’aas /T^, ,'j./č->r<r
T^xt'. -yl , tKt-Cs /XsisU-^ć^t^ć,i < "ćo^ž ytCÄCoCyj' A^ty sb&4sč&'^r- SXsCC/	&-<£&'
hx*tA3>TL*dLz, 'cct^v /&6asC> A>' A'A'rfer £ s1<AXAj-C^G0*ty3&
'£<y& ß/tAZy^' JĆ, A&J/ yO-' yßrAZ'f	s**-&f**AX l£ /fa.As tf' ^A*-T&(*-
»».-J	-{/-O t -&-ir yV'	A&At' '<A'tA~čC'	O	t^U At€, (s-O t<’^S
^-//'•> 1AA‘ a/'aA&J siHA&. ij^l/rć £-C <jf *< T tX-C ^0- A^ČcjTAŽh^S- ^fA^e^aO^
X yi.

i Xu>^^/ ££<r	^
«^A /	«.	/	/,	"	,	</
.
4
Xl's~uOAU*-l
** ^ ^t-y T^Oc^£^scX	X	slCo&kZzturč' Z*X*i>iA<Zyk
|	**' Xa-r^z^z^ ^ srz^tZZt, XjLć<zZ	^
| ' C«£,	^	/^-/^	^
T^ 4xX*^zZf-	^Ca>yc	^
s<ž>t^?^e-rt' yt^o-
----------	^r<>-^} ^y<yOcyXx-<žzX Xć^yž
/ ^	^cXy	<ac Xa> sl
^	JtX
U^C*y°C'y A^V	^Xyc^Xoc ^iyc; XX^' ^e^^X^XX^g:
^Žct. I. Xy>	y^, <X^y<z,f XL'yi, .+vM*feaX
*X° &c4>sz*r- ^c^^yyXX	/t/^k'Wwi ^»c- ^
'’.-Ott/ < Al	0	, • yt.	„	.	“ '
(y<t'iA-o-(^-o^ A,	. Jhsxjte,' yZ+™
-ćĆtĆo ,<?(A^Ca^<?- ^CCO'^y^cy^Xzc^cZ-^ ^ ">^<*fvK^r*v /tt-mzXe	At~~	<Z
**rx*<Ä; ^4. yXy^XcZ^y^ .*sy^6^
(g ^******	" Xo'ylXX ^ycycy^
-vyyX^rXX **sL^e^yz, .^^yX:
-'(A*<*.+t*' <XXaJ^	.fiJe+^e,
*	_	*	^	\/X	'
<*£	.	*	<f	<r
%Q^i^C	***' S<*x?asćk4>-~4U.: .ĆeAs yZ ye. _^Xczst*X
£ J“*	X^uy'^cyz^o	&Xc^zac£	^
Xc^a^X .Z^Zy	Zz z^^y'^
X& £<t^,T^Oc& . cJ^X-ßo'	ri^<' ___
'V „ yt_	47
V^ /_-j y,	%	u •	.	i -/
^ ^o-zyy e<yc<Ws ^zy&ZJ-o iA-Ctyy\
V ... t> _	.	/	.

Up
rf<3 tA^ry^, ^ fXy .-Z-*As ^ 't.-cXr 3c +ty#'
^ 0 .
-	sr**



sj*/C^&&' /Lf-Tt-es/t-
ßf-cti^dcast siy&^isO'	.
■v<t<zc- .■rT^z^cZ'	s?<*?^e^xscc,	—
'*^3^i^Uc^ya^cCe<^; ^/ooy£ct.-y:
'^A&T^cCc*/ |CficJb>^	K^O-XJ^e^c^u S
■«£/?■ 30 ,*.<;«^	^
f	v
dy&^s s6. —ww^
^'.^U. J^e^aee^^c-
^c^Ćz^O *~t*ć**ĆS&4£
X^._______________ ^	-
vo t>c-ev-"
'lAsAAe
*+t4st/
v{a^-X^&C4 '*>CZ^£f^>i<y£ >
7^<2As<y*cC
Jk*^L^O' JL'JĆ 4C ^rj’-'Z^t^^rf 'O-r^
a i ^	^	. <f
----™ y-—y ^e so&eü^^t*' <*£y^^ Že^ ^
^	—A	^'**¥*'*
/iSoc(<tc&j»	^ sv*£:At^j	-*.ö>	•	'
75 '-fc -^cy>fAc. *
K

87
Meščanske politične stranke so izražale svoje nezadovoljstvo ob sprejetju vidovdanske ustave. Slovenska ljudska stranka SLS je objavila v svojem glasilu Slovenec:	"Ustavi priznamo
zakonitost, vendar je ta ustava sprejeta z glasovi dveh neznatnih strank (JDS in SKS). Vsebuje člene, ki so proti našim gospodarskim, naprednim in verskim načelom. Zoper te člene se bomo borili, dokler jih ne spremenimo."
Klerikalci* so se borili proti centralizmu in svojim političnim nasprotnikom. Stranka si je hotela pridobiti predvsem kmečko mladino. Organizirala je telovadno društvo Orel. Vso Slovenijo bo zajel val katoliških in orlovskih taborov.
Nasprotujoča stranka Jugoslovanska demokratska stranka (liberalci) je poudarjala, da centralizem in liberalizem škodujeta samo klerikalcem. Želijo posvetiti svojo skrb kmetom, uradnikom in nameščencem. (V Posavju je imela stranka pristaše med učitelj stvom)
Stranka je organizirala društvo Sokol, s katerim si je skušala pridobiti mladino.
Nasprotja med strankami v političnem življenju so se poglobila s pojavom novih strank in organizacij.
Proti klerikalcem je nastopila Orjuna -- Organizacija jugoslovanskih nacionalistov (nastali so kot odraz takšnih organizacij v Evropi). Trdili so, da se zavzemajo za nacionalno politiko v korist enotne države in izjavili:	"Naš namen je
prežeti vsakega delavca z idejami nacionalizma ali z njim obračunati na orjunaški način."
Dr. Anton Korošec, voditelj Slovenske ljudske stranke, jih je označil kot fašistično organizacijo.
V Senovem in Rajhenburgu so Orjunaši pod zaščito orožnikov izzivali delavce. Orožniki so organizirali hišne preiskave s pojasnilom, da iščejo komuniste. Po ovadbi Orjunašev so dva delavca tudi zaprli.
Leta 1922 se je v Sloveniji rodila nova stranka - Slovenska republikanska stranka SRS. Izdajala je glasilo Naša vas.
Vodil jo je dr. Anton Novačan. Nastala je v Celju. Delovala je v Posavju. Stranka je začela povsod ustanavljati vaške svete. Njen program je za nas danes zanimiv.
* SLS zaradi močnega vpliva duhovščine imenujejo klerikalci
88
Stranka hoče državo, v kateri naj bi vsak narod imel svojo lastno državo - konfederacija. Noče delitev Slovenije na dva upravna dela. Slovenci naj bi služili vojački rok v Sloveniji. V zunanji, politiki naj bi bili predstavniki tudi Slovenci in Hrvati, ne samo Srbi. Denar naj bi bil enoten:	ista slika,
besedilo v Sloveniji slovensko, v Hrvački hrvačko. Država naj bi imela predsednika za 3 - 4 leta, vsakokrat druge nacionalnosti .
Sre; (Slovenska republikanska stranka) je 5. junija 1922 zborovala v Pristavi ob Sotli. Shoda se je udeležilo 2.000 ljudi. Pričlo je tudi veliko Hrvatov. Pričlo je do povezave s Stjepanom Radičem in njegovo stranko HRSS (Hrvatska republikanska seljačka stranka).
Na zborovanju so zahtevali med drugim, naj poslanci v skupč-čini povedo Srbom:	"Srbi, Slovenci in Hrvati smo res bratje,
toda zato nam denarnice niso sestre."
V	listu Nača vas so republikanci zapisali:	"Vabimo v nač krog
kmeta, delavca, kakor tudi dučevne delavce. Vsi smo pričli iz vasi. Gospodarska osnova je kmet. Zemlja je, ki nas vse živi."
Napadajo Slovensko ljudsko stranko SLS:	"Klerosi so maloprid-
ni izkoriččevalci verskih čustev slovenskega naroda."
Delovanje SRS je bilo nevarno oblasti.’ Prepovedala je izhajanje Nače vasi. Stranka pa je izdala novo glasilo -Republikanec.
Zveza dr. Radič - dr. Novačan se je pretrgala pred volitvami 1923. Zato je na volitvah SRS nastopila sama.
V	predvolilni boj so se vključili tudi delavci in nadaljevali svoj boj proti kapitalistom, ki so jih izkoriččali kljub kolektivnim pogodbam. Protestirali so proti samovolji posameznikov - npr. delovodja je odpustil delavca, ker en dan ni pričel na delo, ker brod zaradi velike Save ni vozil.
»Zvezi je uspelo podpisati sporazum o zvičanju mezde. Tokrat so biii uspečni, saj je buržuazija hotela mir za bližajoče se volitve. (V Sloveniji smo imeli tri socialistične frakcije sprte med seboj. Vse so imele lastna glasila: Naprej - vodja Bernot, Zarja in Enakost - vodja Korun.)
Volitve so bile 18. 3. 1923. Rezultati volitev v Dobovi (čo1 s k a k ronik a Dobova) so bili naslednji.
1.	Hrvatska republikanska seljačka	stranka (Radič)	325
2.	Slovenska ljudska stranka	58
3.	Samostojna kmečka stranka	52
4.	Jugoslovanska demokratska str anka	20
5.	Jugoslovanska socialdemokratska	stranka	18
6.	Narodno socialna stranka	12
7.	Nemci	^
8.	Slovenska republikanska stranka	4
* delavci so imeli institucije za pogajanje s kapitalisti
Ix življenja ln delovanja vrQovncya poglavarja naše „Slovanske kmetijske stranke”
(Po zagrebških »Koprivah«.)
Usi Sliplcn Radić: »Priznul sem državo, inonurhijo, vidovdansko	Slipiea Radie kol nevesta ali znanienili narodni spo-
I’u ■'•***	iije stanje, vse, vse, u še me ne izpuste iz zapora. ' razum«. Ki ga je sklenil Itudic s Pušiccm. da v reši luknje,
mi, Pavle, kuj nuj še priznam?«
Iiil L ^1'picn Radie: »Le zakaj so nama povezali usta, saj vendar 'ko danes zopet vse prekličem, kar sem govoril včeraj.«
Po likvidaciji Radičeve »seljačke, eovefanske, mirotvorne republike«. Radič: «Nikoli nisem mislil, da mi bo cilinder Se bolje pristojni, nego republikanska čepica — —<
w

SLS.: „Doli s kmeta, ni vaš konj! Doli z njega, da se more dvigniti!“
(Kakor znano, so sc 1. IH«)5. zvezali na Kranjskem slovenski liberalci in nemški veleposestniki, ki so vladali potem v brutski vzajemnosti v krunjskem dež. zlroru do I. 1*>U8. Ta doba je najlepše izpričevalo /a nesposobnost in protiljndsko mišljenje tuko zvanegu slovenskega „napredlijaštva", ki se ponuja našemu narodu tudi sedaj za zastopnika.)
Ij žalostne sedan/osti
Nj. Vis. Stipicn I. in Edini krni j vseh hrvaških „#e in njegov« slovenska pažn Albin Prepeluh in Iva#
'Nihče še ni tuko diskreditiral Hrvatov in toliko Skoda'! Skomu naroda, kukor njegov sedanji prežulostni voditelj? zaradi katerega moru vsak prijatelj llrvutov te iskreno r da vodi njih usodo v tuko resnem času tako neresen >" človek. Upira se tedaj vsaki zdravi pameti, da hočejo „slovenski“' ljudje vsiliti tega hrvaškega človeku cts Slovencem za voditelja in nekakega jeroba.)

89
9.	Narodno radikalna stranka
3
V	Sloveniji je zmagala Slovenska ljudska stranka (klerikalci) (21 poslancev), Slovenska kmečka stranka je dobila 1 poslansko mesto, HRSS 2 poslanski mesti. Slovenska repub1ikanska stranka ni dobila poslanskih mest.
Dr. Novačan je bil razočaran. Zglasil se je na Bledu pri kralju Aleksanderu in sklenil dogovor, da gre v diplomacijo in opusti republikanstvo.
V	dobovski šolski kroniki zasledimo tudi rezultate naslednjih volitev 1925:
1.	HRSS	(S. Radič)	231
2.	SLS	(A. Korošec)	203
3.	S KS	(Pucelj)	50
4.	NSS	(Korun)	12
5.	KPJ	(Makuc)	-
Volitve 1925 spremenijo politične odnose v Jugoslaviji in Sloveniji. Voditelja dveh močnih strank se napadata - Radič in Korošec.
Stjepan Radič je to storil tudi ob 352. obletnici Gubčeve smrti na slovesnosti na Krškem polju.
Tako je stara opozicija razpadla in nastala nova po smrti Nikole Pašiča, voditelja srbske Narodne radikalne stranke. Nastala sta dva politična tabora - NRS in SLS proti Kmečko -demokratski koaliciji (KDK - Radič, Pribičević). V odboru sta Slovenca Žerjav in Pucelj.
Tudi v Posavju se je politični življenje razvijalo v medsebojnih prepirih strank. Borile so se za oblast, niso pa skrbele za revne delavce in kmete.
Leta 1926 so se poskušale združiti social. skupine. Nastala je združena delavska sindikalna zveza Jugoslavije (URSSJ). Vodja social, skupine dr. Bernot trdi, da je to kapitalistični sindikat (nasprotoval je politični nevtralnosti v sindikatih). Skupina je imela v Krškem upravo in tudi uredništvo glasila Naprej. V glasilu so pisali tudi proti klerikalcem, liberalcem in orjunašem.
Politična nasprotja so pripeljala do usodnega dogodka junija 1928, ko je poslanec NRS Puniša Račič streljal na poslance HRSS (Hrvatska republikanska seljačka stranka). Stjepan Radič je za posledicami umrl 8. avgusta 1928.
Dogodek je bil povod za kraljevo diktaturo 6. januarja 1929.

-ßö ßjb	scßxe, *?/.	tyZ3- 'Mfasc&rv
*'***' sc^yy*^' d&Ćct/ .-^/^£'ćjy<V	Š&tA*d^
'f*'	yt^^ßo^to	,3sXycbz^<i^!esc33eČć
f/^^ßrrvco /dsc<Zsc^čsrrLUy sAz^ztAj-cCccr /	-i'
''(Icß. '^JcsCtß^<sc*at cy^Ccc/dc^ct/
S- ^^iJkryisßcCi/ '?JZ3. ^<>^yi>^CVCßcO 'X^y'o^o' y^yz'i.
'fuO' -<ß<?^i><y'o£cyß '^ße^ucw 6~b- ■dJ'y^yCUX^yiAy x^itM4c,
o^k,	ŠJU+' <Xcv^trV'	dßo^u^^e^
M ^ fAVtyfr fr .ßlXAUlAC'.	"'	V	'
^{/tVvLfo-)
/cCc&s
/
’t-yyV ,syyv
Cpß	UL	^
■ 0 u '	(/	. /
JtkoytAsd,'	^
~yc<?-z^o
’OACsCC'
6-

’Z3.
Rojstva prestolonaslednika (dobovska šolska kronika)
iz dabovške ■ o 1 s ke k ranike) #
t^Lćl^-PC- ^ L. /fJJ ^C^iUl	<r^, (Z)^Z^t7' VĆ. if
4U?	.
’&Ppiacs
O
’./r.,
/uA
aJkfrđ-iTMt J akte Jj. //. $.	. L^/m{^eb
^ čeut* 4&&&n&£kky /n£ y, c^«£?	s^/'je i
sUći 1&tcc JusiZj&jto- cUrt?
je 1/z€ Jk&ctäjyo ^z&7 šifrah j&Jk<ru<i	efi&kzL <44. &
jefart&i/ Z# &zßrue£~ Az^Wv /ht, ^/ /de<t£žw jktjz^l kiw&yku. J-*ßju^44?vreS'; 'is- ifeu<. &zkrrn&£<^je. j1 ßis&Ati ćs*^4pt^/kc^ J > *-di£zut tße^t^tirtsi^, •
czic- freerf/dćć/ćktst? -^£jce sHt^ććd^i&U ^eß	^joćsz’ '0&Z'/ sćkć? ae fzsz&rćc4?ćtd't'
/0. M- f^rZĆ' frđ- <$. JcT ^	' yfc£ć£t€ć3stiU
^-y/fky^{^i^Cl__	j -Ćte£ć&* /xkć'*tS~?^ 'SSSP^^ćiJje. r2^C ‘jj
stuiye	s Te?je ć&z&t	^ /^ezs^^e jj
y s^pc	tse&k&c 'ds/*- yec^rjkj^ sts</e£
đ-0 ds ćUfćć&Pc '/'kPr-Cs />ä^-’	eksces sj ^nteSjeisd
sUćl/t^ć&Z s'J'ts^ ^ĆL^S $0 slP&C^OO ^ZlJli<H2sUĆ> 'ts
<2^ou*£>jf£ktf(, si^UcA /tuzyy,: je&Ujktjk^ ■ — ^ß^st^crzr^^ze shM yc£4&ßisi>e ^es jei^Azjc szj'fhsće c^Ltee^ / dßetk &ć£ ^ ffl. &£'je	sfaJćZćć*' sStk^e<ćkt,	effzste /Stßc\
JćMs^eć&tk tJLd^&Ćdćć	^ce/ej je Jus^oekfcl^
zkstje /CĆe/v ćjjo ^a /U*kŽazsvt€ -^Uzstikće sMstćH&l. trj
<Ue eU&tSCZSLecc JĆ 4sik£ i^i £ij /šcc *d&44*ki'sfr^/dć? 1si&- /tS$[
srn y. yl/usAk, tuže ke-pć" ććcJ&tnŽr je 't'ß sUćZ^sćcek'	eM^nkec^ a>~ jeee, «Jfa&l *
ĆUćOJćIl/ds- krtj^ ^u2 'Ućj '■/ ' sTn^rićić sU^ezs£e£'
-fytuÄ, sjynć2^te^s ee£>‘ fi-c. je &zksei£ 'i*~	’1
's-'ć'. /ćdJkjJkj' sju&i /h/ jć 4^sckryjći£ /C*/' sTPV skd^tser-t^.' > <^ž?/ ^čc&£r -^ićjudc <- Zj'nuj*. ojL^d^ćt' s7uzse*cć je ćfsi+ik st/xtZkefSTsos? 4iMr/ki?<keA^(^'. su*,	ć^uspt^Kpt ^.' ć***Ix
/
'J(L	. CJ 6c2*fć~i^ AAeCttAeej^i .-
/e 6> c/ie/fA 2	^ A:h^;-
yt^et^<-<? -cAžcm^pc-o	^	YzA\7z^rA^cAj^^-cL J^
^c -/pVi^^AeA ^ ^AA&^pi&ezi^AiA^e /ćAAAa,. c=&t -&>je ^cj -j^z<jA?pj/si, J- LsrfCcŽU^«^ . <2^^? siAć&ći'
\JQaŽS^S^^SjL^>^7/-L Slh? Ss7 Ssj	/?S1 ~^S JLstjC? ^	"^7 )# ß-T^fsZ
'^UzAjfe ^<2&A?7^r „ e^c Au2&ć>s Jt+t? AAj^eje	sUć22&*£a>ćt
pzuzJćJćo	ATeezAzUcAj^
f'jž ^cz&Zz&tU? 'huA&ZsU><li&ć£ ViJH*Zl£, ^e<f &2&0z4w\^0&ŽT
<žlXi Jfccj&z jt
V0j £fiŽćA<Zs C-^z'j^o - /fjtćJ&ćb	ćZ^zAsJp,
^c- 7cA sJjppcje trz£ /ćiflć&f /uežTtettć, ^Wi>«^6^y<ć ■$ić /ćAp-7^22^ryiJ$? Ato ^evce^c# je Jfrceeć? ^Ae s^cće^Jz^r&cie j jći/eAjh . ’ftć^teAez^	/<mJćAa
’^otutpĆ ^ćc> cćeA-v ’&r&uAco jJe£ j ^eee^eo
^ 'tejAic 4u^ čćđJi^A*iAA? Jt^e/jAielje JsjćJje
fe AspAczj
cćeAć>/de suA A&e 'tfapfafćcce, uzz^ez^enjjc^je
teeAc&ći, djeu^ćb /h<s	s -&r'j£ ^ćAaS
<zlt&zj s0tHf&>-cĆ0?*4,2</ć^tcc> s^^AtžAo. sje. s&AćCAr' CŽcezć,' j^UJŽĆ&PćJ* s^đ^ČŽ^c,/ l&ćlA&Zl J jcj'ptsitjtA? /ŽžAzteA^	^ feu^je £/c>
tjćve? sćAćsćo spAćTSMetćZ? ,	faAiyK&'/iU? ^ej^zje ,
jićje feUć/rtsi/	($L(t2(SJ2% jcc^z^e -
'^ŽćbA&fa' ćz? sfr-£ćA*U? ^t7	-
pj^ đTPćieijeiA? 'ZjJpezet? ^*ee-	je
J^p st> //44sć*e
^ /f/yi y	~ .
’c/ĆCcć&k
'}#%f'X' 0L&ć%<h^^<^gU<XkylyZ/yqyiS*
ct&jbLć ^OoUđ -ćft	pt^^Ä
''jAćh'}d2&*y)^h^^r<.
^r^?;	• .- . .
yb^J^cXc^'


s/ć<?uićć
^/^i^c^AC sV-Ć<kć6€. ~^ć
sćfo ^<>t^	/>c^</c.->n£
tfyiykjttofakJtfih'	4
y0it 7^t/7'-J	/fyt^CiyLC'%+/U*’64jl
jMkćsOJl	xf'C

•Ai^CiM yörf. ~~ ^lu^t^Cu/U^Vt^ ^ \
>iMw/wy,X^ ^.J, ^W

^fc,/dtud	'/u/uy(y/^u£^ ’/yyy{

7'
2
2
Da gade A v s A upš č .i n i - I>o bo vs A a do I s A a A rc n i A a
' ts ’2"=	W,
|V S ‘ =.i_" = o C
rc$= ~
= =
-3 S § =^~. -	_ -
••^i"~ 2,
žs^s ~- ==’ '"■
•si. e = -—■•=	^
; -II xl £
?ÄjA= -P
jIH’- =;-= a
Ji
■==-'= fe
—
r= = -,_
i-l *
=- 2
- ti

*Š'2w?3.i'- * j5§‘.2-.%‘-5Ć: ä
3 ’ £.-.-■
= =
IJ-ll-I ? |
D
»i
i?5 *--5

h 3> !?§* 2 2> ^s|=x
■/. x
o
Š$r?i
• 2. 5
,5>s ??	5 =" £
:>> = =.■~= = E- = ®
-r= = ~ _
,	=.r n
r -	- »

5:j
M' ^ E,- 5.
.;' =.= -=■-	^ to
- = < = r= *
S^-2 S = -. 2
^13.2 =i! *
b=T=:' 2 ,,= £
i-i C= -5 E" ' - .1 XJ
Vlil??5-1S J
Hibi ;i-rt a
s;.’ :.r- ' = : ' J? U?-"ŠS ' 5._ 2- 2
š;^2 - • 2 El-3
sSs-s's w.- J h*
:*- 3=/ _ = ±2 9?
— y1 —
-■
.V-5 . ~ £_ N-
;" £_= - 7-~ ' £
55.5 5 ^	5
:'	_ 3 ? = Q
i?v:=-i=i’E-"5
ife£?
iM
=;•< tj
^ ^ ____-
' !i- _ =2: 0) " • - -__•
—-- - *
<
£ 2 v IT" <
>N3-U =
... r- r' _
- ____— EL Š
=:=;■=• =1^.5 < 0)
Ć.U /











90
OBDOBJE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Kralj je razveljavil vidovdansko ustavo, razpustil skupščino in politične stranke ter prevzel vso oblast. V dobovski šolski kroniki je zapisano: "Ta preudarni korak kralja je pozdravil ves narod z velikim navdušenjem. Kakor v vseh resorjih, se je pričelo čiščenje v šolstvu in stare krivice so se začele popravljati. Nastala je kraljevina Jugoslavija. Bivša Ljubljanska in Mariborska oblast, sta bili združeni v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Za bana je bil izvoljen inž. Dušan Sernec."
Spoznali smo, da so ljudje mislili, da je to konec nasprotij, ter da bo močna roka rešila gospodarsko krizo.
V državi so se vrstili politični pregoni. Nekateri politiki so odšli v tujino. Dr. Mačku, voditelju HSS (Hrvatske seljačke stranke) so sodili po zakonu o zaščiti države. Dr. Korošec je bil v hišnem priporu. Proti komunistom so se vršili sodni procesi. Izdajanje demokratskih glasil je prepovedano -cenzura. Med drugimi je prepovedano tudi glasila Naprej, ki je izhajalo v Krškem. Poskušali so ga nadomestiti z društvenim listom Posavski gasilec.
Razpuščeni sta društvi Orel in Sokol. Ustanovljen je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Prepovedana je Orjuna.
Nova oktroirana (vsiljena) ustava 1951 je prinesla nove spremembe (npr. uradni jezik je srbsko - hrvaško - slovenski). Tega leta naj bi volitve pokazale, da je narod za jugoslovanstvo in za veliko nacionalno državo. Volitve so dovolile samo "državno" stranko. Voditelji starih strank A. Korošec, Maček, Pribičevič se niso udeležili volitev.
Slovenski liberalci so volitve razumeli kot plebiscit. Zato sta liberalna voditelja Kramer in Pucelj bila v novi vladi.
Kljub eni stranki se je v skupščini pojavila opozicija, ki je govorila o gospodarskih razmerah: država uvaža izdelke, ki jih ima sama dovolj, kmetje se zadolžujejo...
Država je bila leta 1952 v naj hujši krizi, ki je bila posledica velike svetovne krize 1929. leta.
Naši kmetje v Posavju so upali, da se bodo gospodarske razmere uredile, ter so najemali posojila. Veliko se jih je zadolžilo zaradi izplačila zapuščin in dote. Po zakonu o zaščiti kmeta je bil podaljšan čas za odplačilo dolga, če je kmet redno vsako leto odplačeval dolg. Vendar kmetje niso mogli izplačati niti obresti, kaj šele izposojeni denar.
Vaj a k















S
IISBüäSäöI]





91
Zaradi gospodarskih težav in političnega pritiska so vse meščanske stranke izven zakona 1955. leta izdale programe, kako naj se država preuredi. V Sloveniji je tak program napisala SLS (Slovenska ljudska stranka). Programi se imenujejo punktacij e. Načrtovalce punktacij je vlada preganjala.
v teh težkih časih za slovenskega kmeta so nastajala društva, katerih cilj je bil pomagati kmetom. Od leta 1952 - 1955 deluje Zveza slovenskih kmetov. V pravilih Zveze je pisalo, da se bo borila "za donosnost, kmečkega dela, strokovno izobrazbo in zaščito", lo bo dosegla s poučnimi izleti, preda-v a n j i .1 n z b o r o vanj i »
Leta 1955 je glasilo Kmečki list objavilo, "da snujejo v vsakem večjem kraju in občini odbore ZSK. Članarine ne bo, ampak samo prispevki, ker so kmetje revni". ZSK ni bila povsod uspešna. "Trgovci, obrtniki, odvetniki in zdravniki se uspešno organizirajo, samo naši kmetje čakajo, čakajo", piše v tem g 1 a s i 1 u n a s 1 e d n j e 1 e b. o
V' okviru ZSK so delovala društva kmečke mladine, imenovana ZKFTD (Zveza kmečkih fantov in deklet). V Posavju je bilo več društev. Prvo je bilo ustanovljeno v Krški vasi. Ustanovitelj j e bi1 Tin e H o P v a tič .
- 92
Izkaznica društva kmetskih fantov in deklet v-' Krški vasi
93
ji ubtva so bila še v Kapelah, Dobovi, Leskovcu pri Krškem, Boštanju, Velikem Obrežu, Šentjanžu, Bizeljskem, Gaberju,
S e 1 a h i n H r a s t j u.
Namen društev je "organizirati kmečko mladino in jo moralno, kulturno in strokovno vzgajati. Mladinci in mladinke morajo' :::>if iti dobro ime svoje vasi m čast kmečgega dela" .
/-i1-.!--ID J0 organizirala šiviljske, gospodinjske in druge tečaje. Tečaje so vodile strokovne učiteljice.
Kuharski tečaj
94
Tečaj krojenja in šivanja
Opravljen tečaj je revnim vaškim dekletom omogočal zaposlitev pri bogatejših meščanskih družinah. Podjetja so izkoristila tečaje za reklamo proizvodov.
Ceneni šivalni stroji
V pojasnilo in opozori
Kaka nesrečna, čarovna moč tiči v kratki besedici «poceni» in kako škodljivo vpliva posebno na naše ženstvo, če sliši in čita o «cenenih» šivalnih strojih najnovejše in najboljše konstrukcije, ki so poceni in so razen tega opremljeni tudi z vsemi drugimi možnimi odličnimi lastnostmi. Kakor je prav dandanes razumljiva zahteva nabaviti si vse potrebne predmete po kolikor mogoče najnižjih cenah, prav tako ravnajo neprevidno tiste žene, ki se pri nabavi šivalnega stroja ozirajo samo na ceno, ne pa tudi na solidnost in delovno zmožnost — kajti nabava tako zvanih cenenih šivalnih strojev ima za posledico mnogo razočaranj.
Kdor je namreč doživel to srečo, da je dobil tak čaroben šivalni stroj, bo kmalu prišel do neprijetnega spoznanja, da ni izdelava stroja nič, posebnega in da je vsled tega tudi neoporečnost šivov zelo dvomljiva. Pozneje pride kupec do nerazveseljivega odkritja, da ta ali oni del stroja, ki je podvržen drgnjenju, ni napravljen, kakor bi moral biti, iz jekla, temveč iz navadne mehke kovine. Posledica tega je' slabo šivanje, predčasno obrabi jen je strojnih delov, klopotajoče ropotanje, razne sitnosti in — draga popravila. Poceni kupljeni šivalni stroj postaja polagoma dražji, a vendar ne dela tako zanesljivo kakor šivalni stroj iz tovarne, ki je že davno dokazala solidnost svojih fabri-katov.
In razočaranja?
O kaki garanciji, ki obstoji kvečjemu na papirju, ni navadno niti govora, kajti ti ceneni šivalni stroji se sestavljajo v malo znanih tovar-
lo n a š i m g o s p o d i n j a m!
nah ali pa od grosistov, ki nudijo najcenejše, a obenem tudi najslabše blago, kar se ga more sploh nuditi v fabrikaciji šivalnih strojev, ker zanje ni merodajno zmožnost, temveč edino le cena. Stroj dobi na to kako lepo fantastično ime, da ima stvarca tudi svoje ime, dočim ni na stroju najti imen^/tpvarnarja, od katerega hi se lahko zahtevalo jamstvo. In če potem, kar je pač običajno, stroj ne funkcionira, in se obrne gospodinja na dotično trgovino, dobi navadno za odgovor, da se nepravilno ravna s strojem itd. Tudi je popravilo mnogokrat sploh nemogoče, ker ni mogoče dobiti potrebnih nadomestnih delov.
Ih kaj se učite iz tega?
Kupujte le v specialnih trgovinah s šivalnimi stroji, in sicer iz prve roke, in pazite, da nosi stroj popolno ime splošno znane tovarne, ki mora že zaradi svojega slovesa gledati na to. da pošilja na trg res le neoporečne izdelke, ki dolga leta sploh ne potrebujejo popravila.
Znana Pfaffova tovarna šivalnih strojev gradi že čez 65 let stroje po temeljnem pravilu: «da je za hišno gospodinjo najboljše komaj dobro» in izjavlja v svojih cenikih izrecno sledeče:
«Tovarna smatra za svojo častno dolžnost jamčiti v vsakem oziru za solidnost svojih Pfaffovih šivalnih strojev.»
V resnici ni imenovana tvrdka od svoje ustanovitve od leta 1862. dalje opremila ne enega stroja s kakim fantastičnim imenom, ampak je vse svoje stroje dobavljala edino le z vlitim imenom tvrdke Pfaff.
Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na najboljšo znamko!
PFAFF ŠIVALNE STROJE
K
za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo kupite ugodno in tudi
na obroke pri tvrdki
Pouk t vezeni« brezplačen!
IG N. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ul.T * *
ali v podružnici NOVO MESTO.
*
* *<*
'•'V 5
Oblastna samouprava/ lj
-----------— ■----'*MAT ------■.
, *//
=v.....L
Mr/'!’,
r
gblasti v Ljubljani-
Kmefijš^-gds^affiSjskiAtacaj
■*&aST
IZPRIČEVALO
______________________________ rojena dne	.'fty
v —....., je obiskovala kmetijsko-gospodinjski
tečaj v -	.Z^L&šsL..........., ki ga je priredil«
oW^ßf^dbor od	v do	, ter ga dovršila z
naslednjim uspehom:
5f:
Vedenje:

•i■ '
Pridnost: .... ..........................................
Napredek v teoretičnem pouku: fetdP......................
Napredek v praktičnem gospodinjstvu:
\
!
I
dne ....
voditeljic« tečaja.
: K
Stopnja
Vedenje ■
,v Pridnost
Napredek
; vztrajno
odlično prav dobro dobro t zadostno' -
vzorno prav dobro dobro
prilično	■
i; marljivo
i: iitAA-Xi. v JA ,\v
%		s TO	4—4 2 er B •a •=■ ® ' o c ~
		O, B ® “ “ ST ^ a* g 2 a §	5‘
	. '/-Zf,	Dan službenega' nastopa
	✓ • 1 \	S '3 |
\	f		Dan službenega izstopa
••'• •J ./ -
/W) A^yyv^
l^ • '^LöuöLdO^ü-tp^ 7 MtA^^o aX(^ .. ^ /VAA^	^ADiJ\/t^yy~X)~f
°h
%AM /l't/bU?U. A^HaAaAaQ< ■ /UO^l tUj-tA^AOi J\.A^I/Qad hÄ)'^lA&SVV\^' ^J''^	^CK^t (C/VV1As\^,
"a
3
3
I
ÖT,
- 95 -
ü delovanju društva emo povprašali ljudi iz Krške vasi. Obiskali smo upokojeno učiteljico Anico Horvatič, ki -je povabila k razgovoru člane društva Ivanko .Lopatič Piltaver in Alojza E-rlaha. Povedali so nam, da se je mladina zbirala pod staro lipo ob večerih po težkem delu.
Vaščani Krške vasi pod lipo. Tu so se porajale misli o dejavnostih v korist vaške skupnosti,
Pogovarjali so se, načrtovali dejavnosti, se smejali in peli
&

::s
'
W:
'r-v • - •
«
■ -Jvv2; 2
-•'-*X «
•»$:
«I
«k.3
• c*‘y- «
H-3
■#I
.Si
%•! -■p-: '•;;; -
■. ■' •
" ••”<-« «■- m
.-C:"' H
■&;
. .%*. ^
: «
MINISTRSTVO ZA FINANCE
______ODDELEK Zfl DAVKE	<_/

DAOČtlA KARTA ZA HIŠHO UUŽABHIŠTOO
«n	m,
•-• i- ■ -•..• .j" ••••	^

20 50 (petdeset) dinarjev
.	:■■: .	•».*:.	••• • '"'-'v
plačanih kot usigžbenski davek
daV
SjSjW«
SE
> '% po členu
v .vv. j
^ 19l?J(en.
v-ir. :':Zr;_ .
//n« in primek posfodaddr^Šz
*....đaS™
«g«»»
Aia zahtevo se mora. 'Uijtarta pokazati tem in organom. ■ :
.-.e v •■'r.	•
srnah davkih >;v



A-.-
Poklic poslodavca	• rCcA^Lo^^/e;.
wem finančnim oblas-
••••' ' ••• . ;•:
' v..	••	; ■_
Pripomba: 5 to karto je plačan davek za eno osebo hišnega sluiabništva za zgoraj navedeno leto, ne oziraje se na spremembo o osebi služabnika v teku leta. Ako ima poslodavec večje število hišnega sluiabništva, mora nabaviti za vsako osebo po eno tako karto. p-j.-p:. . ;.g	vv-: v:.. -
v:-	~S'T j f-V.L^
‘) T« vrste mora popolniti s črnilom poslodavec takoj, ko kupi karto.
- ' :
Za pokritje stroškov pri izdajanju teh kart se pobira po 2 ditmrja za vsako karto.
Ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu.
■	4-’- r'
Davčni obrazac IL 12.
JV
mn
m
Č-.
.. .. ;• • *... ••; . . . .

b
^ pepro: 82/4-6
Nknp
^0st/znamka
blišče predmeta
p št
'«sliki
ano iz
H/,
avtor/ originala
■Darovala: Travnika:!,
J, 1934,
>Pše, Oljsko 75.
L.
’• I4.05.19$1
J
BIZELJSKO
med vojnam
r',
O
Levo Drnikovič Antonija (Škof), roj. 19o4, +198o (darovalkino mati); desno služkinja pri Lečniku (hiša spodaj).
Posavski muzej- 68250 Brežice - Jugoslavija

















- 96 -

V zimskih večerih so se sestajali v gasilskem domu, zgrajenem 1-929 po velikem požaru v vasi . (1929)
1932 - Otvoritev gasilskega doma v Krški vasi
«... O T
Vaščani Krške vasi pred trgovino pri lipi
V društvu je bilo okoli 30 fantov in deklet. Imeli so svoj pevski zbor in dramsko skupino, ki je uprizorila .igre:: Planinsko rožo, Revčka Andrejčka in Desetega brata.
Udeležili so se tečajev o naprednem gospodarjenju (sadjarstvu, živinoreji, vinogradništvu), gospodinjskih tečajev in t e k m o v a n j k o s c e v i n ž a n j i c „
98
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Krški vasi
CfCf ...
£'a nj i ce
-- 100
! ekrnovanja so bila vsako leto v drugi vasi. Pričela so se z zbiranjem vaSčanov in tekmovalcev, ki so ob spremstvu godbe iz kapel odšli na travnik ali polje. Na tekmovanjih so merili čas in ocenjevali delo. Zmagovalec je dobil denarno nagra— Jo» Spominjajo se, da je bila enkrat nagrada na tekmovanju koscev 2.000 din. Nagrado je dobil Miha IvSič,, ki je bil v d r u š t v u z e 1 o a k t i v e n .
Tekmovanja se je udeležila tudi gospa Ivanka in bila med zmagoval Kami (Štiri žanjice). Zanjice so morale hitro žeti in povezovati snope. Zmagala je tista,, ki je imela največ snopov. Zmagovalka je dobila žitni venec in denarno nagrado.
1930 - Tekma žanjic na Vihrah
(Ivanka Lopatič - tretja z leve)
Ker so tekmovanja privabila veliko ljudi, so se shodov udeležili tudi politiki. Dne 14. 8. 1932 je bil tradicionalni kmečki tabor na Krškem polju, ki se ga je udeležilo
10.000	ljudi. Govorili so jim vodje političnih strank Kramer, Pucelj in narodni poslanec Ivan Urek.
Ivan Urek je bil član JNS, posestnik, župan iz Globokega in narodni poslanec. V knjižici Zakaj sem odklonil (1938) je podal program stranke in opisal delovanje. V njej nam odkriva težko življenje prebivalstva v teh letih gospodarske krize in svoj boj v stranki.
Ivan Urek pravi: "Vodil sem dolgoleten boj, da bi dosegel kakšne znatnejše olajšave za zadolženega slovenskega kmeta." Ko je iskal podporo pri ministru Puclju, je dobil odgovor:
"Vi samo pretiravate. Dolžan je samo tisti naš kmet, ki je pijanec in špekulant." Zato ogorčeno ugotavlja: "Zato ni čudno, da je po zaslugi tega "kmečkega ministra" zaščita kmeta navadno slepilo in kmetu več v škodo kakor v korist."
"Davčni in izterjevalni pritisk, kakršnega je doživela Slovenija 1933/34 nima primere v svetu! Ljudstvo je stokalo pod davčnim vijakom in vilo roke v obupu. Siromaku kmetu so zarubili zaklano svinjo z mize v hiši! Drugemu so prodali sedem mesecev staro plemensko telico za 35 dinarjev." Razočaran ugotavlja, da je bil zaman njegov boj v družbi z dr. Drnovškom za ureditev savskega mostu v Brežicah, za tovorno postajo v Dobovi, za koncesijo tovarni v Sevnici, ki bi zmanjšala brezposelnost, za prispevek dr. Cholowi za vzdrževanje postaje za zdravljenje raka, ki je edina v državi.
Iz izjav Ivana Ureka smo izvedeli za nesoglasja znotraj vladajoče stranke in o poskusu trdnejše povezave slovenskih kmečkih zastopnikov z voditeljem HSS dr. Mačkom. Nekateri slovenski poslanci so bili za izstop iz JNS in za ustanovitev nove stranke in .lastnega glasila. Ta namen je pretrgal dogodek leta 1934.
V začetku oktobra so v Marseillu ubili kralja Aleksandra, ki tv je prišel na uradni obisk v Francijo. V svoji oporoki je
določil za mladoletnega kralja Petra tri kraljeve namestnike. Največjo veljavo je med njimi dobil Pavle Karađorđevič.
Politično stanje v državi se je spremenilo. Nove volitve 1935 so dopuščale poleg vladne liste še druge. Med njimi je bila lista združne opozicije pod vodstvom dr. Mačka.
Ivan Umek je volitve označil tako: "Ne bom popisal nasilja pri parlamentarnih volitvah...ko so naši "kmečki voditelji" grdo pogazili in izdali brežiški kraj."
Volilne komisije so izide volitev močno ponarejale.
Na skupščinskih volitvah je v brežiškem srezu zmagala opozicija. Na opozicijski listi je bil tudi Tine Horvatič, pred-sednik ZKFID.
Vlado je sestavil dr. Stojadinovič. Dr. Anton Korošec je bil notranji minister.
Vlada je poskušala rešiti gospodarska vprašanja. Sklenila je pogodbi z Italijo in Nemčijo. Pogodbi sta odprli izvoz žita in mesa v tej državi. Povečali pa sta uvoz industrijskih izdelkov.
V Posavju, kakor tudi v celotni državi se čuti delovanje komunistčne partije, ki si je prizadevala ustanoviti Ljudsko fronto in opozoriti na fašistično nevarnost. Posamezni partijski aktivisti so v ZKFID, v sokolskih društvih, med delavci organizirali partijske celice. Komunistična dejavnost je včasih bila prikrita z drugo. Npr. učitelj Jože Jurančič, ki je bil premeščen zaradi komunistične dejavnosti v vas, je ustanovil sadjarsko društvo. Hotel je pomagati kmetom. Načrtoval je v našem kraju gradnjo velike sušilnice sadja, zdravilnih rastlin in robidovja. V eni sezoni je društvo zbralo 30.000 din, kar je zadoščalo za gradnjo sušilnice, vendar je oblast gradnjo sušilnice ovirala.
Delovanje KP se je okrepilo s prihodom Maksa Strmeckeqa v Krško.	' *
Odhod 16 prostovoljcev iz Posavja v Španijo odraža moč delovanja Ljudske fronte.
Z levimi skupinami so se povezali tudi krščanski socialisti. Posavje se je povezovalo z levim krilom HSS. Na shode, ki so jih organizirali, so prišli ljudi z obeh strani meje.
Na takšnem zborovanju v Lisičnem so udeležence iz Hrvaške posebno slovesno pričakali. Postavili so slavolok s transparentom "Le vkup, le v kup, uboga gmajna!"
Podobno zborovanje le bilo 1936 v Hermici. Glavni govornik je bil Ivan Kreft.
Na zborovanju 1937 v Dobovi so udeleženci nosili slovenske in hrvaške zastave ter napis "Hočemo mir, delo in kruh".
Orožniki so streljali v zrak, da bi preprečili izvedbo programa . Zborovalci so zahtevali uvedbo demokracije in ukrepe proti zunanji in notranji fašistični nevarnosti.
Nevarnost fašizma in težke gospodarske razmere so zahtevale tudi politične spremembe v državi.
Na volitvah .1.938 je zmagala opozicija. Nova vlada Cvetkovič -Maček je "reševala" pereča vprašanja. Ustanovila je Banovino Hrvatsko, uvedla vojno gospodarstvo (enotna krušna moka, tri
A
i
—» u
z} *•n
O «
-2 ö >2
to-z-
.s -a
o a a
g « a a
CD Ö
u 3 a n .
oj o	•*->
a 3
N ©
>® a >0
a Vi
> a a
. a a •-

■S 2 "
oj O
3 5.S
a. g -2
a o,
>N >
v u
•	I
m ej *i
V r— ’rz
t; a S
V. i>
N u
•siž a
N KJ Ö
xn •’—> o
a n ®
B O «
_ •■—i i.
>0 xn
O m
B •-»
© a
N
a a
<- u
a aa ja
aȊ >


im^ppa?
§jt'«
iHd gif § 1sf /■ ?b $2 sjf|*i$ fe** 8	sl*S§a;
M
mä
Htl1
r>f;rl e II5
M-ftr
iliiillMS.
|f|*ts*a|E- iff o*
BB^iepr-|S= a
g«ini^!

“ <r&
L. Ljubljana, torek 18. junija 1940
,pws?4M
,-'a 1-5
|s|’|s
’« p o ‘C > n
s 1 3 S s .5
“•ji!?*
Hi*:l
O, 4J > luS fc.
•«-* k. g V > O
•S *“•£.
S * "
W O 4, S -»—•	►
•*ä s3 ß **! 8,0 “.*-5
i jl l: ]in:|
■"33-«is a►js«
S-“H| s 5--.S..; ;'CT M
,5«,	§;*?•§
l|t|ii*liliiiiili<
4Hä*B.§._a-a-S’Ji£'a,Sg.Ji3S*
bJÄ» li * -š ^ 3 i Ji* || S-S a^-5-ga!
e5s*§*J4'P
,llclslgpB
.& "I|^@ Ufilsi^
^ Is33?aÄ8i?i;l cJs^IääiisH
iätuniHt

S'a . S-oa 3 g j-Ss^ö ~ £.-*.2.0 Ti ► „	. ö^^gi-i'E.Sn) s
"•■o B's*««“0 ^■s’tl-.š-“ ° S'SŽ,R^ *'§&■=•	,§|'-g 1 arf|^!lt.
■SSO -a 8J3-SS e<s 3.&.SP» ■gsagg.Bfr« ^ IŽg^sm ž|lUl
»•a 1-Äi ž= “•*§'2 ŠL
5 g I s £ a b ® 0 s „
ton
Wifflill
"iliilllf
ilfil
iliit
I »•«=
“■3 N >N ja
ilfil
1s,=l!
:&U*5
nitji
'S^ä*
O iS * *11“
I,
i
li
+r t«- .
Ist
t \8 i
"P
lili;?*
, «i«
'H-«t -i>
• i U; •!!■
£ s %
il UiJ.j» ” I ; ° I s !|
i3lof>o
fflilllp ifäi
brezmesne dneve v tednu) in leta 1941 nakaznice na naj pomembnejša živila.
Tega leta, dne 25. marca je podprla pristop Trojnemu paktu.
SOKOL
Sokolska društva so nastajala v Sloveniji po letu 1863, ko je v Ljubljani ustanovljen Južni Sokol. Cilji društev so bili:
-	skrbeti za fizično sposobnost članov
-	razvijati narodno zavest
-	skrbeti za naravni, kulturni in moralni način življenja Pomembna osebnost Južnega Sokola je bil dr. Viktor Knernik. Njegova zasluga je bila, da so v organizacijo vpeljali tudi žensko telovadbo in organizirali moški in ženski naraščaj. Zanimivo je, da so članice pred začetkom 1. svetovne vojne nastopile brez steznikov.
V Brežicah je bil Sokol ustanovljen 28. 8. 1904. Prapor društva iz leta 1906 se hrani v Posavskem muzeju. Društvo je organiziralo telovadne nastope, izlete, zabave in predavanja. Imelo je knjižnico, čitalnico, pevski zbor in orkester.
Leta 1919 je bila v Novem Sadu ustanovljena Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za njen sedež so izbrali Ljubljano. Naslednje leto so izbrali enotne telovadne kroje za deco, naraščaj in članice.
Deklice so nosile platnene in rdeče obrobljene obleke, naraščajnice in članice bele nabrane srajce, rdeče pasove, plisirana temno modra krila in črne nogavice. Zenske telovadne kroje so članice nosile tudi na slovesnostih.
Dečki in mladinci so nastopali v rdečih srajcah in sivih platnenih hlačah. Pokrivala za dečke so bile "Črnogorke" čepice, za naraščajnike kape kot za člane, a brez peresa. Člani so nosili surko z dvanajstimi sponkami ("slovenska"). Slovenska čepica pa je bila predelana v šajkačo s črnim robom in poševno zataknjenim perom za kokardo.
Kape šajkače so nekoliko spremenjene 1929. leta, ko je ustanovljen Sokol Kraljevine Jugoslavije, imele so rdeče teme in pokončno pero.
104 -
Tudi v Posavju so ponovno delovala Sokolska društva. Veliki v p 1 i v v društ v u so i m e 1 i u d i t e 1 j i u s 1 u ž b e n c i srez k e g a načelstva in sodišča.
Ob proslavi 30 ~ letnice je v Brežicah organiziran nastop na š t a d i o n u „ P o 1 e g d o m a & i h t e 1 o v a d c e v s o n a s t o p i 1 j. t u d i t e 1 o v a d ci iz H r v aš k e (Samo bo r, Z a g r e b)„
Vrsta orodnih telovadcev oh 30
letnici SOKOLA leta 1935
Tega leta 15. julija je dobovsko sokolsko društvo razvilo prapor. 0 "veličasnem sokolskem slavju" piše v šolski dobave-ki kroniki.
Zasledili smo, da so najboljši člani in naraščajniki bili nagrajeni z udeležbo na nastopih v drugih državah.
Naraščajnika Mimica Avsec in Božo Kerin iz Brežic sta bila na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1938.
V letih 1939/40 je Sokol spremenil svoj značaj zaradi bližajoče se vojne. Spremenile so se tudi uniforme. Nasprotniki, ki ugovarjajo spremembam, dobijo odgovor:	"...sokolstvo hoče
in mora biti vojska."
Spoznali smo, da je politična stranka prek kulturne, prosvetne in športne dejavnosti pridobivala ljudi za svoje cilje.
Slika str. 46 (Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodo-
Član Južnega Sokola okoli 1864/65, član Sokola pred 1914, sokolića kroju okoli 1938/41, sokolića v slavnostnem kroju 1938/41
v slavnostnem kroju iz
1932, sokol v
Orlovska članska čepica do 1929, orlovska naraščajniška čepica do 1929 sokolska članska čenica 1919/9 1 sokolska članska čep,ca 1921/30, sokolska članska čepica 1930/41, sokolska^aSjnifka čep.Sfojo/jj	'
ÜREL
V letih 1905/6 je bilo v Sloveniji ustanovljeno novo katoliško telovadno društvo Orel. Nova organizacija je bila v gimnastičnem pogledu sorodna sokolski. Imela je pa svoje kulturno vzgojne in proti1iberalne cilje.
Organizacija se je širila in utrdila po 1. svetovni vojni. Skrbela je za disciplino posebno pri sprevodih in procesijah in na slovensko poveljevanje.
Za razliko od Sokola, kjer so enako pozornost namenjali moškemu in ženskemu članstvu, so bile Orlice združene v posebni orliški podzvezi, ločene od članov in le občasno je prihajalo do skupnih nastopov. Naraščaj so delili na mladenke in gojenke. Izhajal je tudi od 1923 dekliški list "Vigred".
Nastop Orlic s prostimi vajami na Stadionu
ob priliki V. slovenskega katoliškega sliotla v Ljubljani leta 192?.
11 us tri ra ni S1 o venec
107 -
Rafalni poffod Orlic na Stadionu
ob priliki V. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani leta 1925.
Mila Milavčeva
načelnica Orliške podzveze od leta 1024. do leta 1926.
-- 108
Organizacija je imela nalogo skrbeti tudi za izobrazbo krneč-k i h ž e n a in d e k 1 e t o g o s p o d i n j s t v u ..
Orlovske uniforme so bile podobne sokolskim. Imeli so rdeče srajce in surke. Razlike so bile neznatne. Orlovske čepice so imele namesto črnega rdeče teme, sicer sta bili kapa in kokarda s peresi enaki kot pri Sokolih, le monogram je bil d rugačen.
Zenski kroj so sestavljali; bela bluza, temno moder suknjič in plisirano krilo, črne nogavice in orlovska čepica kakor pri moških.
Mladenka je imela lase spletene v kite in povezane s črno pen11 j o.
Deklice "gojenke" so nosile bele obleke z modrimi robovi. V laseh so imele velike svilene pentlje.
Z nastankom Kraljevine Jugoslavije 19.29 je bila orlovska z v e z a u k i n j e n a ,
Ko so se politične razmere spremenile, so bila 1937 z odločbo b a n s k e u p r a v e o d o b r e n a p r a v i 1 a n o v e o r 1 o v s k e o r g a n j., zaci j e -Zveze fantovskih odsekov, zaživela pa je tudi zveza drlic Zveza dekliških krožkov.
i
Tudi pri teh organizacijah se je 1939 čutila vojaška usmerje....
n os t.
Član Orla do 1929, orlica v slavnostnem kroju ok. 1926, član Zveze fantovskih odsekov 1937/41, članica
neVV&V\\vV.YaT-V.ON \Q-yi / A\ , U-avn <3.o,\^cAa, ^ AeAo.^ tx<^c-cv	Violu	/ A\--------------------------------
-- 109
LITERATURA:
-	BRESTANICA - ZBORNIK' ČLANKOV IN RAZPRAV 1982
-	ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 1984 ST. 1-2, STR. 23-24,,
LETNIK 1989 ST. 1, STR. 88, ST.3, LETNIK 1991 ST. 2
-	KRONIKA - ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO, ST. .1	,
1985, STR. 50	(J, Perovšek: Revolucionarne
občine 1919 - 1921)
-	MAKS STRMECKI - ŽIVLJENJE IN DELO, BREŽICE 1987
( M . G r e g o r i č s N a p r e d n o k m e č k o i n d e 1 a v s k o gibanje v Posavju med obema vojnama)
-	KRŠKO SKOZI CAS 1979
-	METOD MIKUŽ: SLOVENCI V STARI JUGOSLAVIJI, 1965
-	ZGODOVINA SLOVENCEV, LJUBLJANA 1979
-	SOLSKA KRONIKA DOBOVA
-	SOLSKA KRONIKA PISEČE
-	SOLSKA KRONIKA BREŽICE
.. KRONIKA - ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO, ST. 1/2,
LETO 1990
-	JUTRO
-	ILUSTRIRANI SLOVENEC
-	DOM IN ŽENA
-	FOTOGRAFIJE, DOKUMENTI, PREDMETI







110
S Ü L S T v a
Učenki:
Nataša Preškar Anita Vimpolšek
Mentor: Darinka Ferenčak-Agrež
- 111
SOLSTVO V POSAVJU
Rada bi vam predstavila šolstvo v Posavju med obema vojnama. Več kot desetletje od nastanka Kraljevine SHS je minilo, preden je bilo z zakonom urejeno osnovno šolstvo.
i Z zakonom iz leta 1929 so bili	razveljavljeni zakoni in
odloki iz predvojnih časov stare Avstroogrske za področje ^.Dravske banovine. .
Osnovno šolstvo je bilo centralizirano, kakor vse v državi.
Vse odločbe so prihajale iz Beograda. Pri sestavi predlogov so sodelovale slovenske komisije, odločalo pa je ministrstvo j za prosveto v Beogradu. Najbolj nepravično se je zdelo palme-j novanj e knjižnih jezikov z besedami: srbsko - hrvatsko .. slo-
venski jezik.
•/ ••• • .
Po sestavi novega zakona o šolstvu so govorili o demokratizmi u. Tega pa g otovo ni bi1o v o bd o bj u dik tatu re, k o j e uči-teljstvp moralo odstraniti iz šolskih beril vsa tista Cankarjeva dela, ki govore o Slovencih kot narodu.
^Razen Prešerna, pesnika Dravske banovine, in Cankarja, drugi slovenski pisatelji niso bili uvrščeni 7] Zavedni učitelji pa s e po te j zahtevi niso r avn ali.
Zgodovina je morala poučevati od naseljevanja Slovanov do vladajoče dinastije, nič pa ni bilo govora o Slovencih.
| Osemletno šolanje je obvezno. Otroci, ki so končali štiri -_leta osnovne šole, so nadaljevali šolanje na meščanski,
srednji ali kakšni drugi strokovni šoli in so bili oproščeni nadaljnjega obiskovanja narodne šole. To je veljalo tudi za tiste učence, ki so se pred štirinajstim letom opredelili za obrt, trgovino ali kakšno drugo trgovsko šolo. Ce je kdo iz poklicnega šolanja izstopil, je moral v osnovno in dopolniti osemletno šolanje.
V	prvih štirih razredih se je vršil redni ali skrajšani pouk,
' ki je prišel v po š t ev v č asu po1 j skih o p ravi1. Učenci so
imeli redni pouk od novembra do marca» V ostalem času šolske...
ga leta pa je bil lahko skrajšani pouk, odvisno od krajevnih razmer ."~j
V	šolo so se vpisovali sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili sedem let. Otroci, ki so bili telesno ali duševno bolj sposobni, so lahko šli v šolo s šestim letom, če je bilo dovolj prostora.
Pri prehodu v gimnazijo (realke in meščanske šole) ste je vršila popolna socialna selekcija, ki je bila v škodo kmečkim
112
in delavskim otrokom ter v prid otrokom uradnikov in staršev., ki so imeli svobodne poklice, katerih je bilo selo malo.
113 --
MEŠČANSKE SOLE
Bivši učenci, ki so dovršili 4 ali 5 razredov ljudske šole', so nadaljevali na meščanski šoli- Meščansko šolo končaš z dovršenimi 14 leti. Meščanska šola je bila dejansko višji tip osnovnih šol. Razlika je v tem, da so se pri pouku meščanske šole morale ozirati na posebne potrebe šolskega kraja. Učenci so praviloma bili ločeni po spolu v deške in dekliške šole. Upravitelj se je imenoval ravnatelj. Učitelji so bili stro--k ovnjaki in so poučevali samo p redme t e, za k a te re so bi1i u s p o s o b 1 j ca n i -
Meščanska šo1 a je bila namenjena čim večjemu številu sposobnih učencev iz srednjih in nižjih slojev (trgovskega, obrtnega, kmetijskega, delavskega), ki se hočejo posvetiti praktičnim poklicem, pa vendar potrebujejo višjo in obširnejšo izobrazbo po osnovni šoli.
Meščanska šola se ozira na praktične poklice; to je razvidno iz njenega regionalnega značaja» To pa pomeni, da ima slehrna meščanska šola posebej določeno smer.
Tisti, ki so končali meščansko šolo, lahko nadaljujejo svoje študije na raznih strokovnih šolah; npr. na srednji kmetijski, srednji tehniški, trgovski šoli, učiteljišču itd.
Naj stare j ša meščanska šo 1 a v Sloveni:; i j e v Krškem,
Glavne smeri meščanske šole so;
1,, kmetijska
2. obrtno - i nd us t rij s k a 3» trgovska 4» gospodinjska
Meščanska šola v Brežicah je imela kmetijsko - obrtno smer.
- 114 -
1922 - Meščanska šola v Brežicah
115
NADALJEVANJE ŠOLANJA PO MEŠČANSKI SOLI
Ko je? dovršil učenec IV» razred meščanske šole,, pride čas., k o s e? m o r a o d I o č i t i z a s v o j b o d o ć i p o klic. K am se d a j ?
0 d 1 o čit e v za bod oči po k 1ic j e p a č n a j v až n e j še v č1 ov e šk e m ž i vij en j u,,
Večina meščanskošolskih učencev se posveti produktivnim p o k I i c e mD e č k i p o s t a n e j o m i zarji, k 1 j u č a v n i č a r j i , m e h a n i k i , k o v a č i , k n j i. g o v e z i , e I e k t r o t e h n i k i , črkostav c i , t r g o v s k i p o m o č n i k i , f o t o g r a f i itd., d e k 1 e? t a p a d e n t i s t k e , f o t o g r a f k e , frizerke, modistke, šivilje, prodajalke itd.
DISCIPLINSKA PRAVILA ZA LICENCE MEŠČANSKIH SOL
1.	Učenci se morajo vesti v šoli in izven nje tako, kakor se? spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njihovemu ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo s tem z dobrim zgle-d o m p r e? d n j a č i t i m 1 a j š i m.
2.	Učenci morajo biti iskreni in pošteni, s tovariši družni,
p r o t. i pre d s t o j n i k o m s k r o m n i ,	p a z 1 j i v i i n p o s 1 u š n i , seveda
pa do vsakogar tudi vljudni.	One,	ki so mlajši	od	njih,
n a j č u v a j o i n p o u č u j e j o. L. a g a n j e,	p r e t v a r j a n j e	in	n e i s k r e -
n o s t s e u č e n c e m n e s p o d o b i .
3.	Učencem je prepovedano rabiti psovke in sramotilne besede.
4„ Učenci morajo vedno opravljati predpisane verske dolžnosti, Sodelovanja pri verozakonskih dejanjih, svečanostih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih, smejo biti oproščeni le oni, katerih roditelji ali varuhi to pismeno zahtevajo od šolske uprave. Ce se verska dela ne v r š e v k r a j u , k j e r je š o 1 a, u č e n c i n i s o d o .1 ž n i s o d e 1 o v a t i .
5.	Učenci pozdravljajo učitelje in druge znane višje osebe
t a k o, d a se odk rij ej o, ali pa, če so g o1og 1avi, s prik 1o-n om, učenk e pa le s p rik 1 onom.
6.	Učenec mora vedno imeti pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo ni? zahtevo vsakega oblastva pokazati, da se legitimira .
7.	Za vzdrževanje reda v učilnicah skrbe reditelji. Njihove dolžnosti so le-tes
-	pazijo na čistočo v učilnici
-	skrbe, da so vse šolske potrebščine vedno na svojem mestu in v redu
11 s
•- s kr b e z a z r a č e n j e u č i I n i. c: e m e d o d m o r o m -- opravljajo molitev pred začetkom in na koncu pouka javljajo izostale učence
- izvršujejo tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so v zvezi z izpolnjevanjem označenih nalog
8- Učencem je prepovedano, da bi se podili po učilnicah in h o d n i k i h , k r i č a 1 i i n m o t i 1 i r e d , č: i s t o č o i. n m i r .
9„ Učencem je prepovedano, da bi se zbirali v večje gruče po ulicah in javnih krajih ter delali, nered.
10.	Prepovedano je hoditi po ulicah pozimi po 18. uri, poleti pa po 21. uri, razen ob nujni potrebi, ki jo mora učenec dokazati z očetovim ali varuhovim potrdilom.
11.	Kazni, s katerimi se smejo učenci kaznovati:
“ zapor ob praznikih od 2 do 4 ure in sicer pod nadzorstvom učiteljev, ki jih po dogovoru določi ravnatelj
-	izključitev iz vseh istovrstnih zavodov v istem kraju za tisto šolsko leto ali za več šolskih let
-	izgon iz vseh istovrstnih šol v kraljevini
-	izgon iz vseh meščanskih šol s predlogom, naj jih izžene ministrstvo za prosveto iz vseh srednjih in strokovnih šol v kraljevini
12.	Z opominom sme kaznovati učenca vsak učitelj, prav tako sme odrediti pridržbo po pouku vsak učitelj v svoji uri.
13.	Celotni učiteljski zbor sme odpustiti iz šole tudi vsakega učenca, ki dobi na koncu 2. trimesečja nezadostne ocene iz polovice obveznih predmetov. Za ponavljalce se sme to storiti že na koncu 1. trimesečja. Odpuščeni učenec sme na koncu šolskega leta opraviti razredni izpit iz vseh predmetov. Ta kazen se vpiše v vpisnico in v dijaško k n j i ž i c o .
POLJČ 1 L.C) STARSEEM ALI. NAMESTIMI KOM
1.	D o 1 ž n o s t	h o d i t i	v	š o 1 o	s e	z a č e n j a	z a	o t r o k a ,	k a d a r	i z p o 1 n i
šesto leto in traja, dokler ne izpolni štirinajstega leta svoje dobe. Po šolah na deželi morajo hoditi šolski otroci, ki so dovršili vsakdanjo šolo, do štirinajstega leta še v po n a v 1 j a 1 n o š o 1 o
2.	Za opravičene izgovore šolskih zamud veljajo zlasti:
-	o t r o k o v a bo 1 e z en
-	slabo vreme, če je otrokovo zdravje v nevarnosti
-	tako slaba pot v šolo, da se po njej ne more hoditi
117
če se? rabi šolski otrok za domača, kmetijska in obrtna d e1 a, se to ne št ej e z a op r a vič eni iz g ovor.
3.	Iz šole izostajati pa sms učenec le takrat, kadar dokaže s spričevalom javne osnovne šole, da zna najpotrebnejše, kar j e p r e d pisan o z a osno v n o š o 1 o, na m r e č : ver o u k , b r a ti, p i --sati in računati.
SS*-. . .Začetnd i _
g§l?" -:w:'-^.:< fc
I^.Mc^olsko letoSi/gß ^ 'Pa
— .. |g|||.
.- , .-^rV^v ... .M
iiiSKffl
-V . .-. '■':'.'r^Vv'--- *-'• rv> - .-V-
ä-.h; f... ■'*.%. trmM >v .v :*v
fSfea ■•.feÄ^'-''
V ;• • • •- :c\
Sitii
*?%....
;:i".	.	...	;. /•,■=;>,
• — ■

fiM'i® -' >:* • ••

\ * ■
.. •• •:.-
' ■■• .'
v-.-r ••
C'r.. x <?
-,•?
■ ■•■	..V"
Izkaz

|üK;.
wm
ßjrk

-1 ■,.
.:•* >'
J>v -. '.V'
;r*
** / ■

di$y:y
i®.
-Ss<**& ' ■
o šolskem napredkm-^^fe

/ •#•
šolskem napredku
Pregled redov	'; .	:
po § 63. zakona o narodnih šolah z dno 5. decembra 1929., O.- N. br. 97.948. >
Ocena za	5	4	3	2	, 1
vedenje	odlično	prav dobro	dobro	•Ubo	
napredek	odlično	prav dobro	dobro	slabo	prav slabo
pridpost	pohvalno		marlpv	netnjttljiv	
zunanjo obliko pismenih izdelkov	vzorno		redno	neredno ;	M
Skupna ocena	odlično	prav dobro	dobro	■Ubo	‘ 'Ji,

Opomnja. Izkaz o šolskem napredku se izdaja polletno ter se dostavlja ; staršem na vpogled in v podpis, nakar ga je vrniti šolL Ob otrokovi preselitvi
” V**	* "•	““	•	• . ' • ,	" ** '" ' ■	. • ■ ■ ^ • . . ..#	«•	MM .
— 13 —
na osnoma šola . V

«.»....—■■■■ a	vrlina vauuiua r*"	t.-~	.- - -	^	^ w « - •
!>	//, ■"“.?'■■ ■ y	c.	k ’
|.i Rnrr. -??L'odd.	ač. stp—, Obiskuje ta razr. (odd,,ilŽ,stp.Vyi^2-? Č
^ oV-

■ L •■/ '
■	i . \ v, ' ■ /
l; / Ponavlja
■	t •; • i‘s'.
Izkaz
o šolskem napredku
v | 8. | leto.
<^V7 Ü
r-V^- ^\\c- •■
( f^:->• \'i~-
‘cr\	■■ ■ <
'S1! -.	■	;■
., *
Predmeti
Polletje
Vedenj«
Eodooft
Verouk
(**i4anjo ...	.
g—ajo
T^TJJ
________________________'737*1
Učni jezik „—p'. ^	///J
Srfjohrrdtune	**. ^	^ ^ y
Računstvo in merstv. ob lik o sl.
^~£*yy!sJ&S29uj*W*i& ■ A/Z'fJ
Zemljepis im age devina ....
PrtvVddpfi^i*» prirodoelu rjr .	.	.	j
"	M
Risanje Petje Telovadb«
Dečka ročna, dela Dekliška ročna dela
2
Kt/'
77HJ
VW- r
J&M
/jaU*)
4^(4/
pP7
Letni 1 Podp«	«or.
uspeh I >jai nmatmtor
1 vL


predmeti

J
Zunanja oblika pism. izdelkov
Število zamujenih čolakih poldni
opravičenih .
^ggfigfeygy»
; V« •
rr

Datum,	//) ^1	> 4
; | ^ ffiffP'v	ugnost°Pni°k>^
m

L* u«&
Državna ............. ...... ljudska šola
v	^/ «s.i
Kraljevina Jugoslavija
Štev. ^ ........
Šolsko leto
Izpričevalo
o dovršeni višji ljudski šoli/ .

, sin -l$či	^öy,
rojen..-., dne19^..f. v	*-■*-** -	'*** *
v .....^fčTčrf.čf^r. banovini, ^Af'rrr:.■ veroizpovedi, je hodil..-, v ljudsko
šolo od ...t?r^	\9 ■?/.... ter v šolskem letu 19 č/.../. J*. uspešno
dovršil - učno snov četrtega razreda osnovne šole v	oddelku ljudske
®°1® v ..........................................nato pa v šolskem- letu 19?^/.^?še
lit#* trteaa r
učno snov četrtega razreda višje ljudske Šole v tukajšnjem	v oddelku
s temle uspehom:
Vedenje.....................
Verouk......................
Slovenski jezik..................
Srbskohrvatski jezik.............
............. . (manjšinski) jezik
Narodna zgodovina ...............
Zemljepis........................
Računstvo z osnovami geometrije .
Poznavanje prirode...............
Higiena..........................
Praktična gospodarska znanja . J Gospodarstvo — gospodinjstvo .
Ročna dela.....................
Risanje...................; .
( Lepopis.................... .
Petje..........................
Telovadba......................
To izpričevalo se izdaje učen na osnovi čl. 63. in 65. zakona o ljudskih šolah '	z dne 5; decembra 1929.

šolsk/. upravitelj.....
razredu/', učitelj......
P
OCENE: za vedenje: odlično (5), prav dobri (4), dobro (3), neprimerno (2)
za uspeh: odlično (5), prav dobro (4),-'dobro (3), slabo (2), nezadostno (1)
o X?' ■ >
■i /
Urnik
Dopoldne_______________ Popoldne
Dan	1. ura | 2. ura | 3. ura				4. J»ra 1 5. ura	6. ura	7. ura	8. ura 1				
Poned.			Äjfc	ZU	U '			<f/c-
Torek'					—f	 yi			
Sreda	7T //rt*.	n	$&<Ui		v / <" fernst			
Četrtek			'TT±‘ c//vOtK.	V / %b**.f&>	f4l			—
Petek	tj4nx4f\	~r~ /t 6-,	‘fffC#**.	V/	V *:" W-&			
Sobota		fl&t.	AjsrvJff/}.	firf-io-	l^\c ti.fi			
Ta urnik velja od ............................. 19
Razpored pismenih nalog
Predmeti •		Oktober	No- vember	Decem- ber	Januar	Februar	Marec	April	Maj j
1 Slovenski i jezik	2<V1	21 i	2S.U-	/6M	22. Z	Hi-	SZS	1 1	1
Srbohrvatski jezik									
Nemški jezik									
									
Tuji jezik (francoski o*, italijanski)									II
1 MatemaUka, knjigovodstvo in I korespondenca	1 I II					1		1	
Ocene			
ca uspeh	ca vedenje	za-pridnost	Zunanja oblika	|
odlično (5) pr«-» dobro (4) dobro (3) zadostno (2) nezadostno (1)	vzorno (5) prav dobro (4) dobro (3) prilično (2) neprimerno (1)	i vztrajno (5) marljivo (3) nemarljivo (1) r ♦	prav lična (5)	! lična (4) manj lična (3) nelična (2) nemarna (1) 1	i J
Državna ...............................meščanska šola ^	....
Kraljevina Sf!ju^^lrva^^in^foTCncev.	Školsko leto 19 7ŽĆ >J/....
O bla s \J/7'ajsS/tij &UJU&JS// /d.	Število v imeniku /J.  
Letno izpričevalo
<cđk//17ć...........~J7a/'Z/a*«r\hf ir^Tfojen <=r7 dne	'
.................io-X5~ v.........................„ v ...<?<4s?!fc^.-^fe3«s^r^!r,
'*€au£. ve:e, -.'jatoi+Tsct. učen&zk.. .^^^wazreda, je dobil.<2  ob
koncu šolskega leta 19JF/5L./..J?/... na-topne rede:
PREDMET.	i	1—11 NAPREDEK.	H
Verouk	 Slovenski učni jezik			^.7?aH
Srbohrvatski jezik	^ 		Cr-t^c ^	" El
Tuji jezik l'*$$+*rteć.?&kCr..)		
Zemljepisje'		yeiT<Gtr cTTo'^Z'O'
Zgodovina	 Botanika in zoologija 				 S
	
Fizika		.TT	 L
Kemija z mineralogijo	 Higijena		'rt <r.s-.r...	<r-	E 7	-r.	 e
Račun z enostavnim knjigovodstvom	 Geometrija in geometrijsko risanje...-	 Prostornino risanje 		1
pptjp			'OcZč.frGr*-. e-*?"'	[E
1	Tplovadhn			c/o-zno^	Ji
Ročna dela 			 ||
1	Državljanski nauk	 Gospodinjstvo 						
	—	Jfc
	
	II
	Is*	1
Neobvezni \				II
	j
:||	predmeti j		 31	t	....		* *	. |
Vedenje ..^MJUkSeOZ..............Pridnost
Zunanje oblika pismenih izdelkov	.......
&
^/7ldiet
ravnatelj.
/2? , neopravičenih ^
------ -ć'C-iif3-£-7ts &~t *-fc~
_	. Število zamujenih šolskih ur: opravičenih
t,	_	___
V *	, doe"-..19. ^5^
’* ft>
PRt^SJ&ÖJ&ITirtW.^
razrednttMV-^Žž
Stopnji	Vedenje	Pridnost	Napredek	1	ZAcnayta oblika
			OHlirnr*	1	Pmf» UAm«
miminniiim
Uspeh	II	Neobvezni predmeti:
OO
C*

Bi
7 'iiinitii im i Hlinili iinuimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111 m 11 n umu i mn n m ni milil nuni 11 n mim mini
Drnvna
«uwuvuuuitu uuiu
«roj zapisnika Del. br. ZZzZZE..
IZPRIČEVALO
T) ZAVRSNEM IZPITU
rojen.<==*:._ dne Z-Z.
srez	...1* vere	..je polagalca
završni izpit na tej šoli v šol. leta 19 j in je ,po kazal-
naslednji uspeh:
Verouk...............
Slovenski jezik *
Srbohrvatski jezik
Tuji jezik f„-r2!fe3S^S3*«5^.._.li... .
Zemljepis z geologijo...........i.......
Zgodovina
Botanika in zoologija.
Fizika
Kemija z mineralogiju
Vedenje
Na podlagi pokazanega uspeha je dovršil meščansko šolo z završnim JspUomP
Četrti razredne obiskovala na drž.	______ meščanski šoli
:.....v šolskem letu /
....
Ravnatelj:
"Zz* 'Zfl/fZZć,
S	“

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiinii.iiiim
I
As
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA KRAUEVINA JUGOSLAVIJA
Državna  c/ćSj/ćt  meščanska
Državna	građanska
Ma v.....nrčz/ca/j.__________/
škola u —	^
Štev. vp. _^......
Upisni Jr.
S
18 Sl
ä? ""
LETIO IZPIUEVAL1
*eli77c \ //zim
liflllŠHJE SHDOlAlSTIl
(zfif///{'/še// ’/ye/ si<< -hči  /^ir/y£/
--J?a&er/z/srez Li^rzfZ/cz?
// ^ V ; 'V "U	_ r _	srez
__C/T'O’A'S/ĆZ
vere
vere
302222*.
roienadne rođen dne banovina
m.	^	banovina
„..zL/a/dZirzL/v tej šoli v š. i.
v^'	»t />n/>f chnlt čl/ rt
ML..-
/	. vere ^ 7 j f	^	u ovoi
f//.///.— ZoZ'JiZ'krat_____Cč/r/Zl  ......... razred s sledečem uspehom
n"* '	4	razred s ovim uspehom:
put
Veronauk — Veronauka Slovenski jezik — Slovenački jezik Srbskohrvatski jezik — Srpskohrvatski jezik
Tuji jezik (-tt/rzzz/jSfZ.___) — Strani jezik (.................)
Zemljepis 1 Zemljopis Zgodovina — Istorija
Botanika in zoologija — Botanika i zoologija
Fizika — Fizika ................................
Kemija z mineralogijo — Hernija s mineralogijom Higijena — Higijena
Račun z enost knjigovodstvom — Račun s'jednost knjigovodstvom Geometrija in geometrijsko risanje — Geometrija i geometrijsko crtanje 5
Prostoročno risanje — Slobodno crtanje ..I..............
Petje — Pevanje .........................i..............
Telovadba — Gimnastika ..................!..............
Ročna dela — Ručni rad ..................j..............
Državljanski nauk — Nauka o pravu i dužnostima građana
i
Gospodinjstvo — Domaćinstvo ............................



I
Neobvezni
predmeti
Neobavezni
predmeti
Vedenje _jOc//zzLz.ZG.._ Vladanje *.
Število zamujenih učnih ur: opravičenih
j
Broj propuštenih časova: opravdanih Učer) 7UZ Učen
, pridnost vredno ča ZS
/7
7/
Razred.
6
ednUi — Razredni starešina,	I ■£.
/W; / /L,. / AfA
, neopravičenih ,	_^	.	neopravdanih
je ZL-Oz/LzZZZZZZZZ- uspehom izdelate.. ///,..razred.
je	^—Jisprhom svrši	razred.
__Štev. delov. L/./.

Broj delov.
Ravnateg — Upravitelj,
. ///,7-7 s_y, ~
- • •
:'ŠX ,j
§
DIKEKCUn DRŽ. ŽELEZHIC LJUBLJANA
wimmern
!i|ilöiast.;Sl
m
*&
dl ja
-3pfe%
‘ iz postaje___
V V postajo
‘ 1_
, i,
bovhU
He-MdW^
■ S'
■ 4J&J
VN» »
,',V.
.}?

.*•■ ■< -■.
K



. ,U; ^ :
. - '

a.:- r^.
Č2Ž......•
/7"/
* /
-	-	-•	<W
,„ , •’• .-•& . ££±1; •. \ ^
’//c/zo /žfir/č&va/o.
j '- <•*	_ •
------ ..
---v—. -
• *>■%

- n)
SPo/r/iu/e se, /a se /e T.......—_r-
.s' •
K_o d_r i 5 'Albin
...	- ■ c> .
čevljarski vajenec •
ru  •’'*—***—	.„ * —---— —  -------------— —■
W v-' 'V
TTmTA“
trt. v-
^•5
^sK-V-
• '<
*	J t$
22 r
•	:
<
i \
i.	n
j


l_
sr'
/r>/ea.
~ 'Jr
* .T \	S .-,	«
.18... /e/s/ar, yr//g* Alojz Raček čcTljarski moiater. t .Cekljah
•	\*.	!..	' Jjn ••; • -*■	'
■T''-;-’ -"' \ ■
\g/:2 /fr SeTljarak» obrti
T -V.*
>
r»<v V
r^;

. . -r • *, ._..	’ 18.argusta 193«		• • • • • • •"v.' ’ «*	•	-	'N S»
-—*			\ .24* septembra jI93		r.	m	• ■ yf	■ •
	ir . gr	

>:*s
r- v \
"V-* *. .'a "	•	- > :	'	' ’*■
/Jo/noč/z/Za, /uf/zr/c/e/z, zves/ /a se /z oš/e/z o o/z/zaJaf /er a/f c/a/? es oc/
>.
.?■ \
*- .1 v (D
£i’
.At\
vv\
■ j5 ;
V'.'
V '	-

v' *	:"	*
/foafc/sazzega o/zrolcfea z/z z/zze/zozzaa za /zomoća/jfa.
•	*	l

za/rage.
^ /s//a//os/ /ega go/r/z se /o u/zzo zzgrzčeva/b o/ grec/sec/zzz/a
,v> $ !*.>r

. i
■ te. .. ^.
>•’ *
v'

I
.0
U r š k S...Ä
•v <2$sv --24*9«
*<* ■*
o>?
yp3..j$.
..«••n
	
a<?/z/ mo/s/er.
z/
zz-rr
5C5ä£6S«
Po § 99. obrtnega r d prosto kolka in pris' .e
Štev. 182 Z.........11— 19 -50- -
(Obenem število vajenskega zapisnika).
čna pogodba.
Vv	\
vi. Ime -
Rojstno leto, utesec in uan
. {».'
..... — f -
Jlacck Aloji
Obrt Bivališče 2. Ime
CG
>-t
E
i r\
>• » ..	^	v»
Rojstno leto, mesec in dan " *
‘	* .•vrv — • \ s*»
Rojstni kraj
*r"
- - ■1 -> -■ -
Pristojnost
Tn .
Stanovanje
Delav. knjižica, izdala občina
«
o
c
0)
«o
>
čevljarska,	* v.**,**.*	*	j	UUV*
i	
<* kadric Albi	*/ ■ ■J			■
f	». \ 2S. februar	i- . : r-	* • a 1916
~ Cerklje ’	%
Okra i Krak	••	■ :	i	;	••	■, • . .. ‘ ' • •
:r	i.	.•	...-i / nr1 rnnjfttm	-v	‘	*•:	’• - T- i
,	,	. 4	m	0	T '
#
♦

obč. C^rklj
^	•** " ; ^
*>«( -.
"ijlf
-s? > N -. Cerklje cJ£7_
«	X ’ ^ O J *•	'	^	/
4. Začetek in doba učnega mrmorj«	1950 ^0 lb55^ tri lftt3
5. Sprejemnino in oprostnino plača
.«• -

v V V J »	* T? 4
7. Stroške za šolski obisk plača
«• ■' eJ	iti			-
' ; - 1	1- "	»v '		
•. f
8. Dogovorjena učnina
I
rr Din plačljiva

_za..Jhrano lr. stag si sojg.for z^icri njjrp. za dnhn tre1- W.r,.j ; a ko pa Tal ciioc odide pred končen* učns dobe. ostane njiva aoisft-za
9. Vajenec dobi ----------------------------:--------------- plačila. _	.	«	J	J
x .
plac,la' vorjani Sas.
10. Vajenec dobi v učni dobi : hrano pri TBC jfltm
pri _.rog4.gira..
., obleko in perilo od n<2 u0rg_
-, stanovanje in posteljo ----; perilo mu bo oskr-
bovala d OTT.a
oskrboval _______OUZD
(§§ 4. in 34. zakon« z dne 30. inarca 1888)^! 11. Med poskusno dobo, ki traja <=.
tt -	-t
in 'ako zboli in ga ne bo treba oddati v bolnico, ga bo
1 / !->■ - • - •
/ - r ■	•'
Prispevke za bolniško blagajnico bo plačeval mojster
tedne in Jo je všteti v učni čas, smeta oba pogodnika
odstopiti od pogodbe. Po tej dobi je mogoče učno pogodbo razdreti predčasno samo v primerih, ki ^so v obrtnem redu izrečno določeni.
" 118
ETNOLOGIJA
ZUNANJOST IM NOTRANJOST KMEČKE HIŠE
KMEČKA OBLAČILA
POROKA
Učenci: Marjetka Volk Petra Ivanšek Vlado Bratanič
hfwp®		HBBL®	• J~^OA
Im	pp	r—>v v mr-,;:	'. •	, -3 ^ *
	• |	BS.	• 4 <,	i> L .	_ ^
	■i		
119
121
PREBIVALSTVO
NOSA
KMETJE
MEŠČANI
Učenka: Petra Ivanšek Mentor: Darinka Zidarič, soc. delavka
122
Kmečke žene nosijo proti koncu 19. stoletja za vsaki dan dolga krila, v pasu drobno nagubana in krojena "na modrc", še okoli 1930 iz pisanega blaga, za delovne dni ponavadi iz cajga, ob nedeljah pa iz volnenega in polvolnenega blaga ter iz zelo priljubljenega listra. Pozimi oblačijo čez rokave še prileženo jopo, krojeno za letne dni iz toplejšega, največkrat enakega blaga kot je krilo. Pod krilom imajo podvezano spodnje krilo. Se v letih po 1. svetovni vojni nosijo posamezne starejše kmetice tudi ob nedeljah k maši predpasnike "furtuhe", krojene na pas iz črnega ali polvolnenega črnega blaga ter obrobljene s črnimi čipkami. Za delovnik pa si predvsem kmetice pripasujejo predpasnike iz priljubljene modre tiskovine "plavdruke", ki je še med obema vojnama zelo upoštevana tudi za gornje delovno oblačila.
Poleti in pozimi se kmetice pokrivajo z rutami "robci". Najbolj so običajne za vsak dan cajgaste rute, za pražnje pa svilene in volnene. Kmečke otroci in žene hodijo poleti večinoma bosi in sicer vse do druge svetovne vojne. Otroci gredo bosi tudi v šolo, zlasti otroci revnejših kmetov. Ob nedeljah in hladnejših dneh pa obuvajo visoke "punčohe" ali nižje čevlje "šolne". Po drugi svetovni vojni se krila z modrcem začenjajo umikati krilom, krojenim na pas, ki so jih meščanke nosile že pol stoletja prej. H krilom dodajo naj raz 1ičnej še krojene bluze.
Kmečka moška moda se je približala meščanski, saj nasplošno prevladujejo dolge krojene hlače; za delovne dni iz črno barvanega domačega platna, za pražnje pa iz kupljenega blaga. K hlačam nosijo srajco, črn telovnik in suknjič ter visoke ali nizke čevlje.
Kmečka poročna noša (Zdole-Loke, ok. leta 1914)
123
V	oblačenju bo vodile vsaj do 2. svetovne vojne rasne nekmečke, uradničke družine, sledili so jim zdravniki, premožnejši trgovci, gostilničarji in učiteljstvo. V zapiskih šolske kronike smo med važnejšimi odloki višjega šolskega sveta zasledili odlok (za leto 1922), ki se nanaša na skromnost v ženskih oblačilih med učiteljicami.
Po splošnem videzu prevladuje pred 1. svetovno vojno pri meščankah "dunajska in graška moda", od koder prihajajo tudi modni časopisi. Po 1. svetovni vojni pa se zgledujejo tudi po oblačenju Ljubljane in Zagreba. Razlika med nošo kmetov in meščanov ni samo v krojih in v kvaliteti blaga, ampak predvsem v dodatkih. Posebej so razlike vidne ob delavnikih, ko kmetje nosijo vse do druge svetovne vojne za delo na polju obnošena in ročno zakrpana oblačila. Najvidnejši razločki med enimi in drugimi pa so v pokrivanju glave. Tako hodijo meščanke k maši in po opravkih zunaj mesta (v Zagreb, Maribor, Ljubljano) pokrite s klobuki, kmetice pa imajo vedno na glavi le rute. Kmetice si spletajo lase v kite, meščanke pa si urejajo različne pričeske.
Pri meščankah je bil priljubljen nakit - uhani in prstani. Se v letih po 1. svetovni vojni je ura z verižico obvezno dopolnilo moški pražnji. obleki; tako meščanski kot kmečki. Zlate u r e so k u po va 1 i le? p remo ž n e? j š i .
V	Brežicah je bila navada, da so se meščanske gospe, ki so imele služkinje, v dopoldanskem času z dojenčki v vozičkih in lepo oblečene sprehajale po mestu.
Nasploh se je navzven že takoj po oblačenju poznalo, ali so si kmečki otroci, predvsem otroci malih kmetov prislužili kak dinar z dnino. Velikokrat je bil prav prvi prisluženi denar namenjen nakupu nove obleke, ki so jo pred 2. svetovno vojno kupovali večinoma za veliko noč in božič. Tista dekleta, ki so hodila služit h gospodi v Gradec, Zagreb in Trst. so se domov vračala v sodobneje krojenih oblačilih in večinoma tudi v k 1obukih.
124
Videmčanke-šolarke, hčerka uradnikov in obrtnikov (spomladi 1915)






GUBICE
VIJOLICA
TRAKOVI
TRAK
ROKAVI
TRAK V PASU
ROŽMARIN
TRAK
BATIRANKA
■airrvfcV.0,
C'oVv.V'Ci-
OBUVALO
oYY_eYG_
5		-
		7~
		
j i c?a
HCtoVCL .^aoVC^'
dha\Ä>^X
n.Ofe'u-c‘- i'vvfx*»^ pro£.c>\£-















i













Kevija žena in dom
Pomladanski plašč (redingote) iz rjaoeea (Vege)----------------- ,	.
*'»«»■ frtto iz	, i(r<,to ^
Polano.
. Elegantna bluza iz vzorčastega krepa. Tud žabo je iz krepa, ovratnik pa je enobarven Široki rokavi imajo ozke zapestnike.
n,lni tok (toque), kombiniran iz slame 1,1 svilenega traku o zeleni barvi.
‘V.-S
K
'n‘k iz črno-bege slame, kombiniran s črno klobučino.
fi
9rnnik za vroče solnčne dneve
___
/m
I1*.' •*. •	.-<w > tUi/


v ■*
* ii;.1
rep m i I
■ V Sl!
'h t -
C v"
K plesni toaleti se dobro v poda naš odprt čeveljček iz laka. Dela nogo drobno in mikavno.
Vrsta 9805-60305 Din 229*-
predpust: Napol brokat Din 129*— Cisti brokat Din 169*-
Zi Isto ceno lahko dobite brokatne čeveljčke na zaponko.
Temnorjav čeveljček iz ševroa s solidno kombinacijo iz kačje kože.
Vrsta.9575—40446 Dm 229
Čeveljček iz laka z okusno zaponko in s kombinacijo iz kačje kuže.
Vrsta 9875 - 60349 Din 229*—
Svileni čeveljčki iz atlasa za maske. Takšne čeveljčke vam takoj lahko pobarvamo s kakršnokoli barvo yaše toalete.
Vrsta 9715—10403	Din 169*—
lz črnega bombažastega atlasa Din 79*—
Priljubljeni čeveljčki našib dam: iz črnega laka	Dtn	229*-
iz svilenega atlasa	Din	169*-
iz črnega.bombažastega atlasa Din 79*-
Moški lakasti čevelj. S temno obleko se lahko nosi tudi za urad ali pa na cesti.
Vrsta 9837 -60721 Din 269*“"
Dancing. Najlažji moški nizki plesni čevlji. Tehtajo samo 560 g. Nikomur ni več treba plesati v navadnih vsakdanjih čevljih, ker veljajo ti samo	Din 169*—
Če nosite naše gumaste čevlje, imate vedno suho in čisto obutev
Damski snežni čevlji iz gabardena, črni ali pa rj vi. Najboljša izdelava. Veljajo samo Din 129*—
Moški snežni čevlji iz črnega gabardena. "Veljajo samo Din 169*—
Damske galoše. Te galoše se odlikujejo pred drugimi v tem, da so lahke, da se dobro prilegajo čevljem in da ne delajo noge velike. Veljajo samo Dm 79*— ^

Za večje in manjše šolarice
Preprosta oblekca za deklice iz rdeče kaše, položena o globoke gube. Ovratnik in vezanka uta iz ekri krepa.
Oblekca iz kariranega volnenega blaga z zvončastim krilom. Ovratnik in zapestniki iz pralne svile.
Oblekca iz rjavega žameta s svetlim svilenim ///astronom in stranskim našitkom. Gumbi so o barvi žameta.
Oblekca za dne- do triletno punčko iz vzorčastega barhentu. krilec je bogato nabrano in prišito na životek. Vratna izreza je obzankana.
Oblekca iz enobarvne volnene flanele, obšita s trakom iz žameta.	4
Oblekca za šolo iz enobarvnega volnenega blaga 7. zarezanimi žepi.
Plašček za malo gospodično iz zelene kaše. Ovratnik, podaljšan v vezanko, in zapestniki so iz kariranega vol- „ nenega blaga.
Plašček s pelerino iz temnomodrega sukna z zarezanimi žepi. Zapenja se visoko k vratu.
ZA SREČNE NEVESl
Oblekli za nevesto iz kre[>satena. [ /kisu. na bokih in na rokavih je t ipkaš! i vložek. Krilo je zvončasto in podaljšano zadaj i> vlečko. S poti, i j sta našiti dne vrsti risa, enakomerno oddaljeni od roba.
Poročna obleka iz. svetlega krepa. Sa ž.ivotek. ki se zobčasto končuje, je našito široko, zadaj podaljšano zvončasto krilo.
Otroška oblekca iz. enobarvnega vzorčastega lila. obrobljena s Irakom iz. satena.
Elegantna obleka za vabljenko iz. gladkega satena s čipkastimi rokam in vložki. Krilo je sestavljeno iz. dveh zvončast ih. zadaj podaljšanih volanov.

		
:Ä


r-
j 5 ■•- I
f;.....rrr
mm
i
naiHHm
"■■■■■ff
125 -
Učenec: Vlado Bratanič
POROKA (SVATBA)
Svatba je veljala za odločilen mejnik v človeškem življenju in je pomenila do zadnje vojne, oz. dokler so bile ločitve zakonov izjemne, nepreklicno življenjsko usodno odločitev.
Na dan poroke so se? ženinovi svatje zbrali na ženinovem domu, nevestini svatje pa na nevestinem domu. Ženin je s svojimi svati prišel po nevesto, toda znašel se je pred zaprtimi vrati, ki so se odprla šele po dolgem šaljivem prerekanju med zastopnikom ženinovih svatov in nevestinimi domačimi v hiši. Starešina je moral v ženinovem imenu rešiti vrsto zastavljenih ugank, potem so tisti znotraj hiše privolili v izročitev neveste, toda najprej so svatom ponudili v grdo našemljeno žensko, nato nevestino družico, šele v tretje pravo nevesto.
Preden je odšla nevesta z ženinom in svati k poroki, se je morala posloviti od staršev, bratov in sester. Poslovilno pesem so namesto nje zapeli svatje.
Po poročnem obredu v cerkvi so šli ponekod malo v gostilno ali pa naravnost na ženinov dom, kjer je bila ženitovanjska gostija, potem ko je tašča s slovesnim obredom sprejela mlado ženo, bodočo gospodinjo.
Svatje so sedli za mizo po natanko določenem vrstnem redu. Na svatbi je moral biti vsaj en godec, ki ni samo igral za ples, ampak sodeloval pri ženitovanjskih šegah in skupaj z nekaterimi svati priredil razne šaljive prizore. Na svatbo spada včasih tudi prihod maškar.
Večinoma je veljalo, da skrbi za nemoten potek svatbe starešina ali pa kdo drug, ki je iz najbližnjega sorodstva in je dobro poznal krajevne šege. Proti koncu svatovanja je bilo darovanje, združeno bodisi s plesom, petjem ali z godbo. Svatje so darovali najprej za nevesto, nato za godce in kuharice. Svatbe so trajale včasih po dva, tri ali več dni.
□krog polnoči prvega dne, ko naj bi šla ženin in nevesta prvič skupaj spat, so nevesti s posebnim obredom sneli poročni venec in ji nadeli pokrivalo poročenih žena. Ponekod vse do tega trenutka ni smela plesati.
Vsa ta množica svatovskih šeg je bila prepletena s pesmimi, ki so že z besedilom razodevale obredni značaj in so jih peli samo na svatbi, ali pa so bile svatovske po svoji vlogi.
Danes se morda zdi, da so bila večdnevna svatovanja z velikim številom ljudi nepotrebna potrata in zapravij anj e. Toda, razumeti moramo, da je bilo življenje na vasi še pred nekaj desetletji veliko težje, da so povabljeni ponekod pred svatbo
126
prispevali živila sa pojedino in da se v mnogih obredih, ki se danes zdijo le uživaško veseljačenje, skrivajo stara verovanja v obrambna sredstva, ter priprošnjo za srečo in rodovitnost bodoče družine.


Štev. $| { •
škofija:
<	r 5Qaifl&«s»saaE««:
I l KRAÜKVlNA:t k KRALJEVINA i I SRBOV HRVATOV < SRBOV. HRVATOV f j IN SLOVENCEV i IN SLOVENCEV
• j^wp.-.gjsrrmai c-------
Jfežela Štajerska.
kraljevina .
SRBOV. HRVATOV IN SLOVENCEV
Poročni list.
r*
Poroke: dan, mesec in leto. Dne J » z besedami:
\
ip±
Kraj in hiš. štev. Duhoven, ki je poročil
\eT
M
7 •	'
cöiohfy'QA'L
:/
/Jl'D'A
f-
k
■ iq\	r	! 4		1	%	/	-;l
			H&MbP,	A- Ki			' j
	&			VM	%		
i		I j j	D ^	^ *% U, hH/		l		! i i
v	M	i	,%WC7v£C£.#f		4	-*	
		1			'V		!
It*K
(?*LCMj,
Y^ekQVtCcJd
Ml'
V potrjenje tega poročne knjige Tom. L... pag. (J..3. in župnijsko uradni podpis. ^ / -> n /O \Q\ it
7n y\t» i ■? dlri
TVnn rl
iDn 9
Kr. davčni urad Brežice’?'Naznanjeno: 17. jan. 1922 pod priat.reg.št. 13 ex 1922. Klofutar s.r. Starki s.r.
Poslovno šfeoilo: 404«
«■
c-'..
oaorav«*.
Prenosna pristojbina po ..../..................... 152 Din.
Enston«t.de8etd-va Dinarja nlaoana ood dn. čl. 23.
L. S.‘17. jan. 1922. Klofutar s.r*. J.ilalinger s.r.
Notarski zapis.

m.
KRALJEVINA SRBA. HRVATA FiSLOVENACA

?ri «eni
o/rtolu, notarju v "rečic;
iv
so dale dne štirinajstega 14. januarja 1922 leta tisoč
•	• •	ff	' * / ;
devetsto dvaindvajsetega stranke, namreč: Jože Kolman, posestnik v Podror ju^hštev-. 13 kot ženin in Antonija Nemec, posestniška hči iz Brezovice hšt. 49 kot nevesta

ob sovdeležbi njenega očima in matere zakonskih Antona
in Harije Nemec slednje bivše vdove Nemec roj. PetrišičV
% ■.
posestnikov ravnotaa, od kojih mi je le ženin osebno znan, ostale pa neznane, zapisati pod pogojem poroke navedenih zaročencev sledečo sporazumno mea le«o;j
ženitno in dedno pogodbo.
Prvič: zarudcnca Jože. Ko iman m Anumx j a Nem«c
česar pripade po smrti enega ali drugega polovica vsega čistega premoženja pre-živečemu. druga polovica pa tvori zapuščino pokojnika k-i jo podedujejo njegov; oiroci.
Drugič: Umrje eden ali drugi brez d^dno opravičenih otrok, podeduje pre-živeči tri četrtine svoječasne zapuščine predumrlega temeljem s tem sklenjene dedne
pogodbe, s katero si današnja zaročenca..........................
protistranski obetata in sprejemata tri četrtine svoje bodoče zapuščine, zadnjo četrtino pa temeljem s tem napravljene vzajemne oporoke, s katero se tudi glede te zadnje četrtine drug drugega dedičem imenujeta.
Tretjič: V vsakem slučaju, naj so ob smrti enega ali drugega dedno opravičeni otroci pri življenju ali ne, ima preživeči nepreklicno pravico, da prevzame nekvarno svoji dedni pravici celo premično in nepremično zapuščino predumrlega v last ter morebitne dedščine in volila izplača.
Četrtič: Nevestina »ati Marija Nemec vzame določbe
. . •	.......i‘, .	................••
zaročencev za slučaj smrti brez otrok v vednost in se odpove za ta slučaj vsem svojim dednim pravicam, zlasti
..t ,ž	_	_
tudi svoji pravici do dolžnega-deleža do nekdajšnje zapuščine svoje hčere neveste na korist preživečemu ženinu.	„
Petič: Z ozirom na nameravani zakon in sklenjeno, že
i
med živimi veljavno občno skupnost premoženja, sprejme
••	....	- -j .	.
."ženin Jože Kolman nevesto Antojnijo Nemec*na soposest
svojega kmetijstvu namenjenega in po njem obdelovanega
!
posestva vlož. štev. 77 davč. obč. Podgorje v skupni izmeri 3 ha 99 a 25 m^ in čistim donosom K 25.38, na koje je lastninskopravno prepisan temeljem pri30jila z dne 14. marca 1921 A 3/21/3, v celotni vrednosti štiri
in dvajset tisoč kron........................... K 24.000.
in dovoii pri navedenem zemljiškoknjižnem vložku vknjiž_ bo lastninske pravice do polovice za nevesto Antonijo Nemec takoj po poroki, kar sme vsak izmed njiju pred_ lagati; nevesta pa sprejme od ženina to soposest.
Šestič:	Nevesta Antonija Nemec donaša v občno skup_
nost premoženja:
1) svojo pri zemljiščih očima in matere, zakonskih Antona in Marije Nemec vlož. štev. 6 davč. obč. Vitja
.•	• • . _ j .. . i . '_j _ i nan i i cr /n /c     i.— ■.
piiaujlia L U.J.IO OT . uavunia i. -J* I .n.	*. kJkjj i/ iy au»	_
pravno zavarovano terjatev na dedščini po očetu v znesku	K 416.25
beri:, štiristo šestnajst kron 25 vinarjev z dovoljenjem vknjižbe prenosa do polovice na ime ženina.takoj po poroki,-kar on sprejme;	1
...	' i \
2) se nevestin očim .in mati zakonska Anton in karija Nemec nerazdelno zavežeta,
izplačati današnji nevesti iz naslova ded_
«•	- * , _
ščine znesek.	; v	.	•.	”	1583.75
f,h	’
beri: tisoč petsto ^triinosemdeset kron
75 vinarjev ter gori pod 4) navedeno ded_ _______________
ščino po očetu, skupaj tedaj	K 2000. ,
• * * •	^ ' ■%
beri: dvatisoč kron današnjima zaročencema pa dan njune
poroke brezobrestno, ker nevesta izrecno izjavi, -da ne £7 zahteva nikakih zaostalih obresti, privolivši izrecno, ^ 7^' da naj bo ta notarski zapis ob dospelosti plačilnega roka v smislu § 3 (tretjega) notarskega reda enako sodnim poravnavam takoj izvršijiv;* zaročenca pa sprej_ meta to dedščino in se s plačilnim rokom zadovoljita.
0 tem sem napravil ta notarski zapi3 in ga strankam preč ital vpričo obeh, sočasno navzočih, meni osebno znanih, spodaj navedenih prič, ki sta mi obenem osebno istost neznane mi 3tranke potrdila; stranke so ga po vsej vsebini pravilnim in njih izraženi volji popol_ noma odgovarjajoče napisanim odobrile in potrdile in nato z obema zapisnima obenem istotnima pričama vred danes pred menoj svojeročno podpisale. Kot istotni prici sta bila navzoča Janez Jelčič, posestnik v Gornji Sušici ust. 22 in Jože Kovačič, posestniški

mm



7* 'T*TSnBBP3KJJflr.
sin v Podgorju ust. -5Ö,
V Mi
Jože! Koisan s.r. Antoni
fa Nemec s.r. Anton Nemec s.r.

•Marija Nemec s.r. Janez ilelčič s.r. priča. Jožef Kova_
•r.	■
oič s.r. priča. poslovirfjK Z24. pisriina K 16. skupaj K 2T43. L. S,- Dr. -Antonfiartol a.r. notar.
Predležeči Antoni ji‘-Nellec določeni prvi odpravek soj_
v ~ *%•
>
glasa doslovno z izvirnijba hranjenim med mojimi notar_
I'X;
V:/

■skimi spisi pod poslov^'^ev. 454 in pisanim na eni, s
-	..	...	- -	• -	-J» •-	■
kolkom za petnajst 'dinačr
X * • • -s’ji1.	i—_
dne štirinajstega 14T^jaÄaija 1922 ieta tisoč devet
1 •
m. -sto dvaindvajsetega.
•jcsi-:
s
\ ’■■■
tv.
4 , *.
. r
f'.vM» ’ -
u r*■
#otl Bštfr
3.	°








H M
>

-i' k-
t

#4a»> -4» . .
' •• S • .. v< •
- k .*! &— . '
;	■ t !
'> .
ti x:tš?5la :*t. zLLlU-


:' .

V'

. K. J t.
’ i

Ptearritea^ V okrcjr.aga scoičča
.i
%

v BreÜcah,

' * ,■ •* v'« > ■;*
!!
* ■

:;V
i# •
m

Pokrajina Slovenija, [m'oviiu'.ia Sloveniar
lev.
Mn.
oi/ J\s ‘71
a i - o v a
Škofija Ljubljanska.
1 lioecesis Labaeensis.
0
J i
A/
Poročni Eist. — Testimonium copuiationis.
poročne knjige župnije (duhovnije) ^tractus e libro copulatorum parochiae
/oOCslMc /Ar l'IMH
Zvezek \V stran	M—	štev. A O
Tomus ’ pagina * numerus
neto, mesec, dan mnus,mensis,dies
Kraj — Locus
poroke
copuiationis
A?? A/JCtSb /Ar ^
/CVvM-
^ 1 1	Ženin — Sponsus: 'V
Krstno in rodbinsko ime, biva- | lišče, stan, starost, samec, vdovec, vera Komen, cognomen, domicilnim, i conditio, aetas, religio sponsi v	ij j. lir	očeta	j; [Krstno m rodbin-	palris	ij ■Mo ime, stan, vera Kotnim, cognomen, conditio, religio	matere	- ma Iris j '—	!i	c^A'OIAVC^	^ V	/vl~ - ^ d ,	2. o.	1 % '■j ^ h^svv\ « rCoCRr^C. < \AAo\/yuyo\^	kAr\\/ OWvt^^ 'sv.	. v v. T--’
Nevesta — Sponsa: !■ - —	 . _ 			 _	
Krstno in rodbinsko ime, biva-	. D	k	^ f/ «. v-	' lišče, stan, starost, samska, ;j C2jVv! Nomen, cognomen,^omicilium, i!	S'XT,	^ ; vC,	\ \ conditio, aetas, religio sponsae ji \	^ 0 ,	. WxjtAL < V^U.	
IKrstno in rodbin-IKo ime, stan, vera j Nomen, cognomen,1 conditio, religio i matere matris	4"1 <v\ A^rv\/vAA//(xyl/ AAaJAxjzA- , ^vu^o-r,- J	iCC /V-VVuu t
Krstno in rodbinsko ime, stan, vera prič Testes	1 ■>Gau '
Poročevalec — Copulans j *AJrJU/(	t	
V dokaz resničnosti lastnoročni podpis in uradni pečat.
In quorum fidem subscriplio manu ^pnpria et sigilluni officii.
L
Župni urad
'"1	^	. di// R, i/kXua. ^3 y-
Mojca Zupančič
mentor: Darinka Ferenčak-Agrež
V	neposredni bližini, kjer se Krka pridruži Savi, leži mesto Brežice. Tu se godi deloma tudi zgodba Mencingerjevega utopičnega romana Abadon s podnaslovom "bajka za starce".
Začetek dejanja je pisatelj postavil na sotočje Save in Krke. Glavni junak Samorad Vesel in, sin premožnih starcev iz neke vasi ob Sotli, v razburjenju zaradi zmedenih novic o ljubici Cvetani išče smrt v valovih, a ga še o pravem času reši Abadon. Takole riše omenjeni prizor Janez Mencinger;" Ondi, kjer se lena voda zelene Krke druži z bodrimi valovi bistre Save, sedita v ozkem, lahnem čolnu dva gospoda..."
V	Brežicah sta se rodila brat in sestra Leopold (1872 - 1944) in Ljudmila (1874 - 1948) POLJANEC, ki je postala pesnica, dramatičarka in publicistka. Pisala je osebnoizpovedne, ljubezenske pesmi, pesmi za mladino ter poučne spise in dramska besedila z vzgojno ter versko tendenco. Njene poezije iz leta 1906 pričajo, da je bila epigonka Simona Jenka in naše moderne. Leopold pa je bil znan prirodoslovce.
Nedaleč od Cateških Toplic je na reki Savi brod, s katerim se lahko prepeljemo na drugo stran v vas Mostec. Tu se je leta .1926 rodil slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, ki predava slovenski knjižni jezik na ljubljanski univerzi; Jože TOPORIŠIČ.
Južno od Mokric leži vas Velika Dolina, kjer se j e leta 1891 rodil Josip PRETNAR, gospodarski publicist, organizator našega planinstva in od 1931 - 1945 predsednik slovenskega planinskega društva. Kot predsednik je odlično skrbel za tečaje, ekskurzije, za organizacijo reševalne službe, za planinske domove po Sloveniji, za planinski muzej v Ljubljani.
V	bližini Brežic ležijo tudi Cerk 1je ob Krki■ Tu je nekaj časa delal kot učitelj slovenski pisatelj, pesnik, publicist in prevajalec Tone SELIŠKAR (1900 - 1969). V pesništvu v 20. letih je bil izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma. Njegova mladinska proza je prevedena v okoli 10 jezikov.
Odpravimo se na Bizeljsko in se po vinski cesti napotimo v Pišece. ki ležijo na južnem pobočju Orlice. Ta predel je hribovit in zelo razgiban z grički, polnimi vinogradov in sadovnjakov. Tu je bil rojen in tu je pokopan jezikoslovec, literarni zgodovinar in leksikograf Maks PLETERSNIK (1840 -1923), avtor znamenitega slovensko-nemškega slovarja, v katerem je zbran izredno bogat besedni zaklad. Sestavljal ga je polnih 12 let, pa še to je bil razmeroma kratek čas, zakaj dobil je že veliko gradiva nabranega, in to predvsem iz Cafove zapuščine. Manjkajoče gradivo pa je nabral iz knjig, revij in časnikov ter iz živega ljudskega govora. Pleteršnik je bil tudi dober prevajalec Homerja, srbskih ljudskih pesmi, ruskega epa Slovo o polku Igorjevem... Na opuščeni hiši nad vasjo je spominska plošča, ki mu jo je postavila Slovenska
12?
Matica. Njegovo ime nosi tudi pišečka 4ola.
Naše Spodnje Posavje naj obširnej še odmeva v romanu Matija Gorjan, ki ga je napisal poklicni pisatelj Jože PAHOR (1888 -1964). Delo z epsko širino prikazuje vseslovenski kmečki upor iz leta 1515.
Po mostu čez Savo pridemo v Krško. v slikovito starinsko mestece, ki leži strnjeno med Savo in Trško goro. Takšna lega je? pomenila naravno obrambo, saj je savska struga nadomeščala obzidje. Na strmem griču ob Savi je zrasel grad verjetno že v 11. stoletju in pod njim se je začelo razvijati naselje. Lastniki gradu so se? menjavali, najmočnejši so bili vsekakor grofje Celjski. Nekaj časa je na tem gradu prebivala Veronika Deseniška. (Tu se godi drugo dejanje Jurčičeve Veronike Dese-niške.) Od krškega gradu, nekoč pomembne obrambne točke proti Turkom, so ostale samo še razvaline.
Pisatelj Janez MENCINBER je v Brežicah delal kot odvetniški pripravnik, leta 1881 pa se je naselil v Krškem kot samostojni odvetnik in tukaj živel in delal do svoje smrti. Marljivo je pisateljeval in delal v javnem življenju. Njegov nagrobnik je na starem krškem pokopališču, ki je danes spremenjeno v park. Vanj je vklesan napis, ki si ga je pisatelj sam sestavil in se glasi: "Tukaj vstajenje čaka dr. Janez Mencinger, advokat. Svojega življenja pravdo je začel 26. marca 1838 in nedovršeno končal. Bodi mu sodba milostljiva."
V župnišču v Krškem se je leta 1895 rodila slovenska pesnica, pisateljica in publicistka Vera ALBREHT (1895 - 1971). Med vojnama je aktivno sodelovala pri ženskem gibanju, v mednarodni Ligi za mir in svobodo idr.
Krčan po rodu je tudi Alfonz BSPAN (1904- 1977), pesnik, literarni zgodovinar, bibliograf in urednik Slovenskega biografskega leksikona.
Po učiteljišču v Mariboru je na meščanski šoli v Krškem služboval mladinski pisatelj in pedagog Josip BRINAR (1874 -1959). Sestavljal je tudi učbenike za DS in napisal vrsto novel.
Kot učitelj je služboval v okolici Krškega tudi mladinski pisatelj Venceslav WINKLER, rojen na Lokvah v Trnovskem gozdu.
Na gričku nad Leskovcem je grad, imenovan Srajbarski turn. Na pristavi graščine je v mladosti živel pisatelj Jaroslav STOVICEK (1904 - 1975). V črtici Krško polje, ki je izšla v knjigi Nenavadni doživljaji navadnega človeka, opisuje poetično pokrajino in svoj dom. Njegova dela so izšla v hrvaškem jeziku:	1 slijepi vede, Kora naranča. Neobični doživljaji
običnog čovjeka. Vse tri knjige pa so prevedene v slovenšči-
no .
Odpravimo se v smeri Sevnice.
Na desnem bregu Save ob cesti stoji grad Impolca. V gradu je leta 1934 umrl ljubljanski nemški založnik Otmar BAMBERG, ki je izdal tudi mnogo slovenskih leposlovnih del. Danes pa je v gradu dom onemog1ih.
Smo med rekama Mirno in Savo.
Na kranjski strani vidimo razvaline boštanjskega gradu, ki je očitno nekdaj gospodaril nad prehodi v Mirnsko dolino. Grad so sezidali Lambergi v francoski dobi, leta 1943 pa je bil požgan v bojih med Nemci in partizani. Nedaleč od tod je na nizki vzpetini vas Šoštanj. rojstni kraj književnika Vladimirja PREMRUJA (1902 - 1949). Bil je pesnik ekspresionistične smeri in dober prevajalec, saj nam je prevedel Knittlova romana Via Mala in Tereza Etienne, Engelsovo delo Anti-Duehring idr.
Nedaleč od Boštanja je vasica Okič « kjer je bil leta 1838 rojen pesnik Anton UMEK - OKISKI, svoj čas najbolj čislani sodelavec Janežičevega Slovenskega glasnika. Bil je gimnazijski profesor v Celovcu. Leta 1865 je izdal zbirko pesmi v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov. Nekatere njegove pesmi so bile zelo znane med ljudmi, saj jih je mnogo celo ponarodelo. Bil je tudi pripovednik, napisal je povest Slo-venska h 1 agovesni.ka Ciril in Metod in Abuna Sol ima n.
Prihajamo v Sevnico. ki leži na majhni ravnini ob Savi. Od tod doma je Fridolin KAUČIČ (1859 - 1922), ki je pod psevdonimom Sevničan napisal povesti Kovačev Peter in Pogreb na morju ter vrsto črtic z naslovom Ulomki. V delu Znameniti Slovenci pa je zbral 133 življenjepisov naših zaslužnih mož.
Zapustili smo Sevnico in prihajamo v Loko pri Zidanem mostu■ Tu se je rodil Ludvik MRZEL (1904 - 1971), pisatelj novel, črtic in esejev ter časnikar iz dobe med obema vojnama. Novele, pravljice in črtice je pod psevdonimom Frigid (kar pomeni mrzel) izdal v dveh zbirkah, Luči ob cesti (1933) in Bog v Trbovljah (1937).
Iz Loke je doma tudi Zora TAVČAR (1928). 0 svojem otroštvu v Loki pripoveduje v knjigi Veter v laseh (1982). Pa tudi v prozi in dnevniških zapiskih slovenskega pisatelja, publicista in esejista, ki živi in deluje v Trstu, Alojza REBULE se pojavlja Loka z okolico (zlasti v knjigi Snegovi Edena,
1977).
Ce nadaljujemo pot ob Sopoti, pridemo v kraj Svibno. S strmega hriba gledajo v svet razvaline svibenskega gradu, ki se omenja že okrog leta 1175. Na njem so gospodarili svibenski gospodje ali Ostrovrharji, ki so bili pomembni in drzni fevdalci. (Spomnimo se Prešernove Turjaške Rozamunde: "...in med
njimi Ostrovrhar, ki so boji mu igrače.")
LITERATURA:
-	SLOVSTVENI IN KULTURNOZGODOVINSKI VODNIK PO SLOVENIJI; ŠTAJERSKA Z OBROBJEM; ZAVOD R SLOVENIJE ZA SOLSTVO IN SPORT, LJUBLJANA, AVGUST 1991
-	LEKSIKON CZ
-	KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE, 3. KNJIGA, 1976, STR. 42















KULTURA, REVIJE, ČASOPISI
MED
OBEMA VOJNAMA
1918
1919
1920
1921
1922
1923
1924
1925
Odprto Narodno gledališče 2 dramo in opero; v isti sezoni ustanovljeno tudi mariborsko Narodno gledališče. Med leti 1918 in 1938 je bilo uprizorjenih 4432 dramskih in 3904 operne predstave; med dramskimi je bilo skoraj četrtina izvirnih
izšla edina številka komunističnega časopisa Bak 1 j a
poleg lista socialdemokratske opozicije Peklaracij a (1918 - 19) izhajali v tem letu tudi književni reviji Svoboda (1919 - 20) in Njiva začel izhajati Preporod (do 1924), glasilo liberalne mladine
začela izhajati katoliška družinska revija Mladika (do 1941)
ustanovljeno društvo slovenskih književnikov začela izhajati Shakespearova dela v prevodu Otona Zupančiča; pesnik je prelil v slovenščino skupno 18 Shakespearovih dramskih del, ki so se vrsto let uvrščala v železni repertoar ljubljanske Drame
začela izhajati liberalno usmerjena revija Njiva, (do 1922) in Vidovdan (do 1925)
v Trstu izšla prva številka mladinskega lista Novi rod (do 1926)
začela izhajati revija Socialna misel (prenehala pet let kasneje)
prenehali izhajati Naši zapiski (začeli 1909)
začel izhajati Zenski svet, predhodnik Naše žene
začel izhajati levičarski časopis Mladina (duša uredniškega odbora je bil Srečko Kosovel), štiri leta kasneje ga je nasledila Svobodna mladina (do 1929)
prvič izšel list katoliških visokošolcev Križ na gori (do 1927), od 1928 - 30 preimenovan v Križ
začela izhajati K ritik a. ki jo je urejal Josip Vidmar (prenehala 1927)
začeli izhajati zapiski Delavsko - kmetske matice, ki je zbirala okrog sebe marksistično usmer-
1927
1928
1929
1931
1932
jene publiciste
23.2. v Zagorju nastopil dve leti prej na Kosovelovo pobudo zasnovani Cankarjev krožek: Srečko Kosovel je tu bral svoje predavanje Umetnost in proletarec
ustanovljen slovenski center PEN kluba
osnovana Vodnikova družba
nastala opera Crne Mas A'e Marija Kogoja
sedež Mohorj eve družbe. ustanovljene 1852 v Celovcu, s Prevalj, kamor je bil prestavljen med plebiscitnim bojem, prenesen v Celje posmrtna izdaja Kosovelove zbirke Pesmi
začel izhajati list krščanske socialistične mladine Ogenj (do 1932)
1.9. poskusno oddajal Radio Lj ubij ana. zgrajen po načrtih Marija Osana. V prvi oddaji sta govorila F. S. Finžgar in Oton Zupančič. Slovesna otvoritev je bila 28.10. izšel Gradnikov prevod kitajske lirike
začel izhajati mladinski časopis Naš rod (do 1944)
ustanovljena založba in revija Modra ptica (do 1941)
obnovljen delavsko prosvetni časopis Svoboda (prenehal 1936), 1937 ga je nasledila Vzajemna svoboda (do 1940)
ustanovljena založba Hram. ki je gojila tudi domačo književnost
začela izhajati marksistična revija Književnost (do 1935) pod uredništvom Bratka Krefta delovalo na Slovenskem skupno 2237 šolskih, javnih in društvenih knjižnic s 981.374 knjigami izšel prvi del Slovenskega biografskega leksikona
začela izhajati književna revija Sodobnost (do 1941), osrednje glasilo napredne slovenske inteligence. Poleg Sodobnosti sta igrala pomembno vlogo Ljubij anski zvon (1881 - 1941) in katoliški mesečnik Dom in svet (1888 - 1944). Od sta-
1934
1935
1936
1937
1938
rejših revij je med obema vojnama» izhajal še klerikalni Cas (1907 - 1942) ter številna strokovna glasila.
Miko Kos izdal pregled slovenske zgodovine od naselitve do reformacije
jeseni začela v Murski Soboti izhajati Lj udska pravica. ki jo je prvo leto urejal Miško Kranjec
prvič izšla liberalno usmerjena revija Misel in delo (do 1941)
razvile so se pokrajinske revije: Piramida v Mariboru (do 1937), Mladi Prekmurec (do 1940) in dve leti kasneje kot nadaljevanje Piramide Obzorj a (do 1941)
Ivo Brnčič objavil esej Generacija pred zaprtimi vrati
kriza revije Dom in svet ob Kocbekovem članku Premišljevanje o Španiji, zaradi katerega je reviji grozila interna cenzura
v Ljubljani je bila prva razstava slovenskega novinarstva ob 140 - letnici izida Vodnikovih Lublanskih novic
začela izhajati revija Dej anj e (do 1941) pod uredništvom Edvarda Kocbeka
začel izhajati Slovenski jezik (do 1941), predhodnik Slavistične revije
v Sloveniji je v tem letu delovalo: 8211 raznih društev (prosvetnih, kulturnih in športnih in drugih), 54 kinematografov je imelo skoraj
13.000	predstav letno, 860 ljudskih šol, 39 srednjih oz. strokovnih šol, 46 meščanskih šol v Ljubljani razstava knjige 1918 - 1938 pri Slovenski matici izšel Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac
izšel Edvarda Kardelja (Sperans) Razvoj slovens-kega narodnega vprašanja
osnovan Literarni krožek, ki je družil književnike Čampo, Novšaka, Dularja, Salija, Vipotnika, Kastelica, Ceneta Kranjca, Magajno, Brejca in Vombergerj a
neha izhajati mladinski list Zvonček (izšel
1940
1900)
v knjigi Samorastniki, ki jo je izdala Naša založba, izšle novele Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca.










	
	
	
	
	
	
	
	
	












138
SOLA-
SREDISCE KULTURNEGA
DOGAJANJA
Sre'ki peglav&r 7 Krškem, ine 21.12. 1926. P.br. 3566
Gos podu
*
Antonu S e 1 i s k s p/j u , s ols k emu u pra vit elju
V
G e r k 1 j a h o./K.
.. *
Ker vas ‘je goppod .minister prosvete s svojim odlokom z
dne 3. decembra 1926 O.N. br. 38830 na osnovi cl. 85.fin. zakona
1.	1S26/27 dodelil kot učitelja deških ročnih del ne I. desko me-
»» ’»
scanskö eolö'v Ljubljani, Vas v zmislu odloka gospoda velikega župana ljubljanska oblasti v Ljubljani z dne 13. decembra 1226 p.br.
1	' *
8892/1 razrešujem dosedanje službe
z dnem 24. (dva jsetcetrtega) äecembra lSstodva jsetsestegs ‘ ter Vam naročam, ds se nato nemudoma napotite na svoje novo službi mesto. Opozarjam Vas nö den 105. ur. zakona iz leta 122. 3.
Sreski poglavar;
Učitelji so bili razporejeni po ukazu Aleksandrar ministrstva za prosveto.» z odlokom
po
na redbi
Območje brežiške občine je zgodovinsko zelo bogato. Začetki šolstva in s tem tudi kulture segajo v E<režicah v leto 1668.
V	večjih krajih naše občine so bile osnovne šole ustanovljene v 19. stoletju, na Bizeljskem pa celo že leta 1790. Na Bizeljskem j e služboval Anton Martin Slomšek in zložil ali priredi1 vrsto pesmi. ki so se močno razširile še preden so izšle v tisku. Ena najbolj znanih je "En hribček bom kupil".
Tudi Artiče so imele svojo šolo: štiri učne sobe in stanovanje za učitelja. Za šolske prireditve se je uporabljala ena učilnica, v katero so postavili zasilni zložljivi oder, ki je bil last šole in Sokolskega društva. Prirejale so se mladinske in ljudske igre, proslavljali so narodne praznike. Na šoli je? bil mladinski pevski zbor - cerkveni - ki poje pri mašah in vsako prvo nedeljo v mesecu pri splošni maši.
V	Artičah j e pr e? d drugo svetovno voj no, od leta 1931 do leta 1941 poučeval tudi znani slovenski pisatelj Karel Grabelj šek. Službeno mesto v Artičah je dobil kot kazen, saj se je na prejšnjem delovnem mestu preveč usmerjal v politične zadeve, kar pa šolskim nadzornikom ni bilo všeč. Ko je zapustil
A r t i če, se je v r n .11 v svoj d o m a č i k raj n a V r h n i k o . I z p r i p o -vedovanja domačinov je razvidno, da se? je vedno zelo rad vračal v Artiče; to potrjuje tudi podatek, da so leta 1975 domačini priredili srečanje s svojim nekdanjim "sovaščanom". Grabe?! jšek pa tudi v Artičah ni miroval, tako na političnem kot n a k u 1 tu rn em pod roč ju je bil z e? 1 o aktiven.
Domačinom je pomagal pripravi j ati kulturne programe, zraven vsega pa je tudi režiral dela za uprizoritev na odru. Domačini se spominjajo, da je režiral "Kralja na Betajnovi", pa še sam je zaigral eno od glavnih vlog. Krajani so zelo ponosni, da so s pisateljem obdržali stike vse do njegove smrti.
Z razvojem same šole v Artičah je vzporedno potekal tudi kulturni razvoj na šoli in v krajevni skupnosti. S prihodom prvega učitelja v Artiče se je pričelo razvijati življenje v kraju bolj živahno. Učitelj je prav gotovo postal nekakšen duhovni vodja mladih in s tem tudi njihovih staršev. Ze to, da so otroci dobili svojo knjižnico, pa čeprav samo z 32 knjigami, nam pove dovolj. In da je bilo to že leta 1881 v tako majhni vasici kot so Artiče, je po mojem mnenju zelo velik korak k osveščanju šolske mladine. 0 kulturnem ustvarjanju krajanov okoli leta .1923 nam govori podatek, da so imeli v učilnici zložljiv oder, na katerem so prirejali mladinske in ljudske igre in proslave ob narodnih praznikih. Na proslavah je nastopal tedanji mladinski pevski zbor, ki je bil hkrati tudi cerkveni zbor.
Na majhnih kmetijah so živele številne družine, ki so iskale zaslužek v "tabrhu". Mladi fantje in dekleta so zaman iskali zaposlitev v mestih. V teh težkih časih je bila pesem tista,
ki je spremljala ljudi ob delu in jim vlivala pogum. Ljubezen do pesmi, plesov, glasbe in dramskih besedil je spodbudila Artičane h kulturni dejavnosti, ki je bila vedno pestra, bogata, raznovrstnejša in uspešnejša kot v drugih okoliških krajih. V teh dejavnostih se je krepila zavest o pripadnosti slovenskemu narodu kot trden zid pred prihajajočim fašizmom in nacizmom.
Prvo organizirano delo v Artičah pomenijo gospodarski tečaji, ki so se pričeli že pred letom 1930. Na njih je tudi vzniknila zamisel o izvedbi prve igre. Na osnovi ustnega izročila so ugotovili, da so najprej zaigrali igro "Kukavica, mlada ptica" in še enodejanko, katere naslova se nihče ne spominja. Izvedeni sta bili v Spodnji Pohanei pri Slovencu, vaje za igro pa so imeli pri Žitniku, ki je "Kukavico, mlado ptico" tudi učil.
V Spodnji Pohanci so študentje pod vodstvom Rada Dernača uprizorili celo prirejeno opereto. Priredil jo je tako, da je na melodije najbolj znanih operet sestavil svoje besedilo. Leta 1930 je učiteljica Ada Veble - Vujčičeva režirala Finž-garjevo igro "Divji Lovec". Za to je značilno, da je bila prvič uprizorjena v šolskih prostorih. Tej uprizoritvi je kmalu sledila še "Razvalina življenja".
Meseca junija 1931 je bilo v Artičah na pobudo Rada Dernača ustanovljeno telovadno društvo Sokol. V okviru tega društva pa prosvetna sekcija; najprej jo je vodila učiteljica Ada Vujčičeva, potem pa učitelj Rado Dernač. V okviru tega društva so delovale naslednje skupine: DRAMSKA, PEVSKA in GODBENA.
DRAMSKA SKUPINA
Po letu 1930 so začeli prirejati igre v šolskih prostorih. Zanimivo je, da so hodili gledalci v učilnico skozi okno, ker so bile pri vratih kulise in vhod za igralce. Svetili so si s plinskimi lučmi. Kulise je večinoma izdeloval Rado Dernač, v začetku sam, kasneje pa so skupaj izdelali zložljivi oder, ki so ga postavili v spodnjo učilnico in je bil last šole in Sokol a.
Leta 1930 je bila uprizorjena igra "Pri kapelici", ki jo je pripravil organist Slavko Vanovšek. Igro "Divji lovec" so naštudirali leta 1932. Z njo so gostovali v Dobovi, na Zdolah in v Brežicah. 2e leta 1933 so zaigrali igro "Pri gospodi", ki jo je režirala Veronika Černelič iz Arnovega sela. Tudi "Kralj na Betajnovi" je doživel svojo prvo predstavitev v Artičah leta 1936. Glavni vlogi sta zaigrala Rezika Haler in Karel Grabeljšek.
Domaćin Rado Dernać je napisal igri "Ljubavi cvet zamorjen" in "Matija Gubec". Obe sta doživeli uprizoritve na domačem odru. Znano je, da so bile v letih od 1937 do 1939 izvedene naslednje igre: "Sarljiva teta", "Deseti brat", "Vdova Roš-linka", in "Rokovnjači". Igre "Prisega ob polnoči" časovno ni mogoče opredeliti. Leta 1939 je Rado Dernač zrežiral igro "Zadrega nad zadrego", s katero so gostovali tudi v Globokem. Bogata predvojna dramska dejavnost je bila zaključena z "Domnom", ki so ga uprizorili spomladi leta 1941.
Kot protiutež dramske dejavnosti v Sokolu je bilo leta 1937 ustanovljeno v Artičah prosvetno društvo, ki je zbralo v svoje vrste vse nasprotno usmerjene krajane. Tako so strankarski boji med liberalci in klerikalci našli svoj odmev v dramski dejavnosti. Prosvetno društvo sta vodila učitelja Slavka Pograjc in njen mož Budin. Tudi to društvo je uprizarjalo igre. Znano je, da so uprizorili "Slehernika", svoj prostor pa so našli pred cerkvijo v Artičah. Zanimivo je, da tisti, ki so igrali v dramski sekciji Sokola, pri teh igrah niso sodelovali in obratno.
SOLARSKA IN UČITELJSKA KNJIŽNICA
LETO	ŠTEVILO	KNJIG	REVIJE,	ŠTEVILO
	SOLARSKA	UČITELJSKA	ČASOPISI	NAROČNIKOV
1921/22	54	179	Zvonček, Vrtec Angelček	,	71
1922/23	74	188		
1923/24	94	197		
1924/25				
1925/26	162	218	Mladi junak	
1926/27	216	462		
1927/28	302	287		
1928/29	302	287		
1929/30	302	487		
1930/31	302	487	Naš rod	80
1931/32	137	518		90
1932/33	175	540		98
1933/34	105	595		
1934/35	144	520		
1935/36	173	522		
1936/37	85	572		100
1937/38	92	575	Lučka	90 + 80 Lučka
1938/39	151			94
1939/40	181	621		94
				
Solar5ke knjige so se razdeljevale učencem od 2. do 4. oddel-jenja. Učiteljstvo se je zlasti novejše knjige pridno izposo-j evalo.
IZ SLOVNICE ZA SLOVENSKE OSNOVNE SOLE
(spisal Josip Brinar)
Zlog ni glasnik.
Soln-ce za--ha-~ja za go-ro.
Kadar izgovarjamo besede, izpremenimo odprtino ust enkrat, dvakrat, trikrat ali tudi večkrat. Ti deli besed so zlogi. Zlogi imajo GLASNIKE.
Glasniki:
~ zveneči - nezveneči
Govorni razpoll.
1.	Samostalnik Spol samostalnikov.
Samostalniki, ki pomenijo moške osebe in samce v živalstvu, so moškega spola.
Samostalniki, ki pomenijo ženske osebe in samice v živalstvu so ženskega spola.
Samostalniki, ki pomenijo mlada bitja, so srednjega spola.
Ni lova 1 ni samostalniki.
st.riček= mili, dobri stric Bogec= ljubi Bog detece= ljubo dete
2.	Pridevnik
Besede, ki povedo, kakšne in čigave so stvari, so pridevniki
3.	Glagol
Besede, ki nam povedo, kaj osebe, živali in reči delajo (ali v katerem stanju se nahajajo), se imenujejo glagoli. Glagoli ki jim lahko spoznamo osebo in število, so določni.
Glagoli, ki niso določeni po osebi in številu, so nedoločni■
[
&
[
DRUŠTVO „UČITELJSKA SAMOPOMOČ“.
Sprejemni list

Št
ero.
m
L
3
GospJ (L..... aJqj(m\i...........
3

ttčkcij ^ \ . .	jh

3
3
rojen J&MJ....yl.	..jr..Iv^Jj^vaaa/
sedaj bivajoč —jr_____vbt..jk..........JjQtijJ.......
3
je bil sprejet...... v društvo
,<Učiteljska samopomoč
za učiteljstvo vseh javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, z vsemi pravicami in dolžnostmi tega društva.
(Ta sprejemni lisi se ne sme prodati, ne zastaviti)
T>
V Ljubljani, dne .....Jfa» jkdtUMtk?bi.
Za odbor:
K
Tajnik:

,! I
fc

Načelnik:

\ t
C-/


Cas glagolov.
Cas, v katerem živimo sedaj, imenujemo sedanji čas. Cas, ki je že pretekel, imenujemo pretekli čas.
Cas, ki šele pride, imenujemo prihodnji čas.
EDNINA	
1.os. bom	(bodem) pisal
2. os.	(bodeš) pisal
3. os.	(bode ) pisal
DVOJINA	
1.os. bova	(bodeva) pisala
2. os.	(bodeta) pisala
3. os.	(bodeta) pisala
MNOŽINA	
1.os. bomo	(bodemo) pisali
2. os.	(bodete) pisali
D OS 1	(bodejo) pisali
Stavkovni	členi.
Določeni glagol v stavku se imenuje povedek; on nam pove kako dejanje ali stanje.
Ako je povedek pomožni glagol biti (tudi: postati, imenovati se), imamo v stavku še posebno povedkovo določilo.
Citam.
V določenem glagolu je obsežen tudi osebek; 1., 2. ali 3. glagolska oseba je osebek.
Učenec čita.
Glagolski osebek je včasih še natančneje izražen z osebkovo besedo. Po osebkovi besedi vprašujemo: Kdo? ali kaj?
Pravopis.
1.	Na koncu naslova stoji pika.
2.	Za podpisom, se piše pika.
3.	Uporablja se ONIKANJE: Učitelj pogledajo; gospod učitelj rečej o.
4.	Beseda Din se piše z veliko začetnico.
BESEDE IN BESEDNE ZVEZE, KI JIH V DANAŠNJEM KNJI2NEM JEZIKU NE UPORABLJAMO VEC ALI PA SE NAM ZDIJO STARINSKE
A	a k o - ć e
B	bole - bolijo
C	celokupnega -	celotnega
C	čimdalje bolj	-	vedno	bolj
činitelj - dejavnik
D	dohod
doneski - prispevki deca - otroci
E	ententine - antantne
ententa - antanta
G	glasnik - glas
gorenja - gornja gizdav
H	Habsburgovcev - Habsburžanov
I	izpremenimo - spremenimo
izba - soba istotako - prav tako izkušnja - izpit
igrokaz - gledališka predstava
J	jako - zelo
K	krv - kri
ko - kot kojih - katerih koncem leta - ob koncu leta krič - kričanje
lično - lepo
ministerstvo - ministrstvo
nikake - nikakršne nastopni - naslednji ni li - ali ni na svetlo dan - objavljen ni čuda - ni čudno naznaniti - sporočiti nikak - nikakršen
na pedagoškem polju - na pedagoškem področj
občih - splošnih
oživotvoritev
otvoril - odprl
odnošaje - odnose
odcvitajo - odcvetajo
opominski listki - opomini
opetovano
okinčan - okrašen
poživlja - poziva pobrigati se - poskrbeti preustroji - spremeni proglas - razglas predvaj e - uvod
pripovedovalni (stavki) - pripovedni
povoljen - zadovoljiv
počenši - z začetkom
poluletno - polletno
patrijočne - domoljubne
priziv - pritožba
radi - zaradi rasto - rastejo roditelji - starši
razlogovanje (besed) - deljenje (besed) rajnik - pokojnik razredovanje - ocenjevanje
specijalno - specialno socijalnih - socialnih solnce - sonce součenci - sošolci snažno - čisto stoje - stojijo
stavkovni (členi) - stavčni (členi)
slično - podobno
sledeči - naslednji
spisovati - pisati, sestavljati
skušnja - izpit
se tiče - zadeva
S	štrapac - napor, vzdržljivost
šolska naznanila - izkazi
T	tozadevni - ki zadeva
tekom - med toraj - torej
U	udanost - vdanost
umirovljen - pokojen ujedinjenje - zedinjenje udi - člani učne sobe - učilnice učna tvarina - učna snov upeljal - vpeljal
V	veče - svet
vršili so se - dogajali so se
vrhutega - poleg tega
vsporeden - vzporeden
vj etnike - ujetnike
v to svrho — v ta namen
voščenice - sveče
velevam - ukazujem
v spomladi - spomladi
vobče - splošno
vsled tega - zaradi tega
Z	značijo - pomenijo
začetkom 2. polletja - ob začetku 2. polletja zastran - glede
GOTOVO NISTE VEDELI,
da besedni zvezi GOSPA TOVARIŠICA in GOSPOD TOVARIŠ nista v rabi samo zadnji dve leti. V kroniki pišečke šole smo našli dokaze, da so tudi v šolskem letu 1923/24 klicali učitelje z GOSPA TOVARIŠICA, GOSPIĆA TOVARIŠICA in GOSPOD TOVARIŠ.
PREGOVORI, REKI IN PAMETNICE
Cesar se Janezek ne uči, tega Janez ne bo znal.
Kdor uboga rad in moli,
Bog ne pozabi ga nikoli.
Kdor ne moli, gre navzdoli.
Zadovoljnost ima kmalu zadosti.
Zadovoljnost je največja sreča na svetu.
Veliki siromak je ta, ki moliti, slušati in delati ne zna. Pridne roke skrbe za stare zobe.
Spoštuj očeta in mater!
Bog vsakemu srečo da, ki starše v čislih ima.
Bodite usmiljeni! Ne pozabite ptičkov pozimi.
Poštena je predica, in stara je pravica, da tisto dekle kaj velja, ki krilo svoje perje ima.
Kdor pred nevarnostjo ne beži, se lahko v njej pogubi.
Rad se prevzame, komur se dobro godi.
Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se služi kruh.
Bog kaznuje vsako prevzetnost o svojem času.
Prevzetnost se sama kaznuje.
E<og oblači, Bog prevedri.
Pravo veselje je toliko vredno kakor pravo zdravje.
Kakor drugim posojamo, tako oni nam povračajo.
Kakršna setev, takšna žetev.
Pohlep oslepi.
Petelin je gizdalin.
Kdor male nadloge ne potrpi,
149
si često če večjo težavo naloži.
Lenuha dan strači.
Ne prileže se vsaka roža za klobukom. Bizdavost si sama jamo koplje.
Volk dlako ispremeni, a nravi nikdar ne. Stara navada - železna srajca.
SOLSKI OTROCI SO DRDRALI RAZSTEVANKE IN IMENSKE ZBADLJIVKE«
Jože kože ima tri kože, prvo sleče, drugo obleče, tretjo pa za sabo vleče.
Tonče balonče, s Pokleka doma, potrka na vrata, je Micka doma? Micka ni slišala, ker je tesala, je Tončku balončku pete kazala.
Ančka, kaj delaš doma?
Šivam in štrikam za svojga moža? Pa kje je tvoj mož?
Petelin kokoš, na strehi sedi, pa fajfo tobaka kadi.
PESEM, KI SO JO HODILI NA PREDVEČER NOVEGA LETA FANTJE PET s
Nov let nam prihaja, veseli se kristjan, vstani iz spanja, preljubi jenih sanj.
Na današnji dan je bil Jezus obrezvan, vesel se, vesel se, preljub moj kristjan!
Po gorah je ivje, po dolinah je mraz, poglejte kristjani v Jezusov obraz.
Prelepo in milo v jaslih leži, od mraza trepeče, se milo solzi.
En talar orehov, en talar klobas, en litrček vina, pa gremo od vas.
SE V TRIDESETIH LETIH SO HODILI NA JURJEVO MLADI FANTJE JUR-JA PET, OKRAŠENI SO BILI Z ZELENIMI, NAJVEČKRAT BREZOVIMI VEJAMI. KO SO PRED VSAKO HIŠO ZAPELI PESEM, SO JIH DOMAČI OBDAROVALI Z JAJCI IN KLOBASAMI. PESEM PA SE GLASI TAKOLE«
Dober večer vam Bog dej, očetu in materi naj poprej, mi smo prišli še enkrat, oj, svetega Jurja oznanvat.
Sveti Jur je bil bogat, on je j emu beli grad, on je beli grad prodal, je dnarce med uboge dal.
Zeleno vejico nosimo, svetga Jurja prosimo, mat po loj tri lezejo, nam pa Špeha režejo.
Ce nam ne boste nič daroval, bomo vam pa hčerko ukral.
LESENA KOZA
Na kmetih so pastirji kmetom gnali krave na pašo. Na paši so se igrali rasne igre. Ce pa je katera krava pobegnila v koruzo, so fantje tekli za njo in vzklikali: "Kam te nese vrag?" Potem so jo pripeljali nazaj in šli iskat leskovino za ogenj. Ko so nanosili kup leskovine in suhe trave, so z ostrim pipcem prerezali vžigalico na dva dela. Takrat vžigalic ni bilo. Ponavadi je bilo osem pastirjev in vsi so se zbrali okrog kupa drv. Med prižiganjem so pihali in godrnjali:
"Bog daj, da'b gorelo, se b' angelčki grel, hudiči pa prišli, pa vsi pogorel."
To je bila prošnja, da bi zagorel plamen. Ce je zagorel, so pekli krompir, jeseni pa koruzo. Ko so se najedli, so gnali krave k Savi napajat. Sami pa so si zraven izkopali studenec in so iz njega pili. Nato pa so se vrnili na travnik. Tam so se začeli igrati.
Od določene črte si moral metati palico v leseno kozo. Koza je bila podobna vrhu drevesa. Med določeno črto in kozo je na levi strani stal eden s polnim kupom zemlje in te ciljal. Na desno stran so zapičili dve upognjeni palici tako, da si se lahko z razširjenimi rokami prijel prve in druge. Ce si zadel kozo, si tekel naravnost, ne da bi šel med palicama, sicer si moral teči med njima.
Kdor je večkrat zadel kozo in se izognil zadetku, je bil zmagovalec .
Ko so se zvečer vračali domov, so "merili čas z nogami". Pozimi pa so ob skoraj ugasnjeni petrolejki peli in ružili fižol.
Dušan Rupar, 8.b
SOSEDOVA HRUŠKA
V življenju vsakega človeka so stvari oz. dogodki, ki se mu vtisnejo globoko v spomin. So del njegovega življenja.
Moj pokojni ded mi je povedal hudomušno zgodbo iz svojih rosnih let.
Ob nekem temnem in poznem julijskem večeru so se kot ponavadi spet zbrali fantje na vasi. Tudi moj ded je bil med njimi. Takrat je bil če mlad fant. Ta večer je bil če posebno dobre volje. Malo prej so dobro zmočili svoja grla s cvičkom, zato je njihova pesem odmevala daleč v noč. Kolovratili so v temi po vasi gor in dol in se slednjič ustavili pod hručko. Kar eden izmed njih reče: "Veste kaj, hručke so zrele, dajmo jih stricu natresti!" To je bilo lahko reči. Nihče pa si ni upal splezati na hručko in jo stresti. Kosovanov stric je imel tanka učesa, sličal bi čelestenje listja in takoj bi bil zunaj. Kaj bi bilo pa potem?... V tistem času je veljalo pravilo: Ce je kdo na svojem drevesu dobil tatu, ga je lahko brez milosti naklestil. Nihče ni bil za to, da bi ga stric dobil na svoji hručki. Morda pa stric celo ne spi.
Kar se spomni eden med njimi:	"Stric ima pod kozolcem obečene
vrvi. Kaj, ko bi eden tiho splezal na vrh hručke in vrv visoko pri vrhu privezal nanjo?" Seveda so bili takoj vsi za ta domiselni predlog. Ko je bila vrv privezana, so vsi fantje potegnili za vrv in jo začeli močno tresti. Kaj kmalu so se odprla hična vrata in Kosovanov stric je v samih spodnjicah pritekel ven. Iz teme so fantje sličali besede: "Ti lump tatinski, ali bi si rad mojih hručk natresel? Nič ne bo!"
Tema je bila gosta in stric ni videl nobenega tatu. Vse je bilo mirno in nič se ni zgodilo. Stric se je vrnil k. hiči, potrkal na okno in poklical ženo: "Mica, pridi ven, prines kočaro in luč, da hručke pobereva!" "Pa nama jih je ta lump kar precej natresel, jih meni ne bo treba", je če rekel. Nabrala sta polno kočaro in jo mahnila proti hiči. Bila sta že skoraj pri vratih, ko so si fantje rekli: "Pa dajmo če malo potresti, ko smo že pri tem poslu. Naj ima stric enkrat dovolj hručk!"
"Kaj pa je to?" je poskočil stric. "A gor na hručki si če! Ti bom že pokazal!" Zgrabil je debel kol in se postavil pod hručko. "Zdaj pa ne grem stran, dokler ne boč priplezal dol in takrat te bom že počteno namazal!" Ko so fantje sličali te hude besede, so si rekli, da ne smejo več strica jeziti. Potihoma se je vsak splazil proti svojemu domu. Toda stric ni odnehal, ampak je trmasto kot vojak stražil z debelim kolom v roki.
Julijske noči niso dolge, zato se je kmalu zdanilo in stric je videl, da na hručki ni nikogar. Toda zagledal je lepo napeto vrv. Takoj mu je bilo jasno in jezno je zagodrnjal:
"To bo mi pa tisti smrkavci naredili, ki so se sinoči drli po vasi." Stric: je bil tako jezen, čutil se je tako prevaranega, da je pošteno okaral fante. Ko se je fantom razkadilo glavah, jim je bilo žal, da so strica razjezili in so hoteli da bi se zadeva ne obesila na veliki zvon.
Marjetka Volk, 8.b
VASOVANJE
(Domišljijski spis)
"Uršula, daj že naredi, kar sem ti naročila," me že drugič opomni mama. Oče me gleda postrani. Upajmo, da ne sumita, da danes pride Anže.
Sredi večerje se mama odpravi ven. Samo da ne opazijo, da sem živčna.
"Uršula, pridi no malo sem," se zadere mama iz kuhinje.
"Uršula, kaj je narobe s tabo?" me zaskrbljeno vpraša. "Ah nič," skušam odigrati nevednost. "Zakaj?" "Kar tako vprašam. Daj, pomagaj mi."
Uh, nič ne sumi. Bog pomagaj, saj se vsa tresem in potim.
Roke imam čisto potne.
Sedem. Le nekaj ur in spet ga bom videla. Toda kaj če naša dva ne bosta šla spat? In če Marjanca ne bo hotela iz moje sobe? Kaj potem? Oče ni navdušen nad Anžetom. Pravi, da je samo majhen kmet, pa še iz druge vasi je. Materi je všeč in pravi, da je dober in pošten fant, toda z očetom bo težje. Stara sem osemnajst, Anže pa dvajset. Oče pravi, da sem godna za možitev, toda Anžetu me ne da.
"Ja Uršula, slišiš. Rekel sem, da mi odreži še kos kruha," me predrami oče. "Poslušaj punca, vse kaže, da boš zbolela.
Potiš se, treseš se in bleda si. Mislim, da bi bilo bolje, da pošljem po zdravnika. Kaj praviš?" "Oh oče, saj ni nič. Samo malo sem utrujena." Mama pa doda: "Samo da ne pozabiš, da si danes ti na vrsti za posodo. Joži ti bo pomagala."
Devet. Pomila sem posodo in pri tem razbila skodelico. Tedaj pa sta mama in oče prišla v kuhinjo in me začela spraševati vse mogoče. Tudi o Anžetu. Oče je spet poudaril, da se bom poročila z nekom iz naše vasi. Pa se ne bom! Ti naši fantje so sami pobalini. Grozili so celo, da bodo Anžeta nabunkali. Da me ne dajo iz vasi, da sem njihova.
Pol dvanajstih. Samo še pol ure in spet bom videla svojega Anžeta. Zadnjič je zamudil, toda danes ne sme. Samo še počešem se in malo uredim.
Dvanajst. Spet. bo zamudil. Ali pa ga ne bo? Kaj pa če so ga fantje res ujeli in pretepli? Kaj pa če ne mara več zame? Zvezdna noč bi bila ravno pravšnja za sramežljiv pogovor za 1j ublj encev.
Zadnjič sem ga opazovala pri igri z našim najmlajšim. Zdel se mi je tako nežen. Mislim, da bo ponosen očka, toda moral se
bo malo potruditi okoli ljubljenega dekleta.
Ah, prenehaj! Spravi se že spat.
Upihnem petrolejko in se zastrmim v strop. Zelenega spanca pa od nikoder. Prisluhnem čričkom, ki godejo v tiho noč. Zdi se mi, da v daljavi sličim petje fantov, ki odhajajo. Pa lajajočo lisico... Opa, to pa ni lisica, ampak nač Nero. Nekaj bučno zaropota. Ddprem okno in sličim, kako se nekdo jezi. Vidim če načega mačka, kako ves prestračen zbeži, in...
"Ja Určula, kaj pa ti počneč na oknu ob tej uri?" "Oče... ne morem spati. Mačka sem spustila ven. Moč je tako lepa, pa sem če malo postala na oknu." "Kaj bodo pa sosedje rekli, da se nača naj stare j ča hči hodi hladit na okno. E<odi resna, nehaj sanjariti in pojdi lepo v posteljo. Lahko noč."
"Lahko noč, oče."
Naenkrat se mi zazdi, da prileti kamenček v okno. Se eden. Prislonjena lestev je dokaz, da je nekdo pričel. Anže. Pričel je. Nekaj časa se nemo gledava in si nimava kaj povedati»
Saj je vseeno. Samo da je tukaj. Topim se od sreče. Nekje v hiči se sliči sunkovito odpiranje vrat. Pogledam v znak in dokaz ljubezni - podarjeni cvet. Koraki so vedno bliže. Hitro se? odločim.
"Anže, posloviti se moram. Oprosti, pridi spet," in odrinem lestev. Sliči se krik in trd pristanek. Ubogi Anže. "Za božjo voljo, dekle. To je pa od sile. S kom si se pogovarjala?" "Samo molila sem, oče. Za dobro letino in da nam Roza povrže zdravega telička. Z nikomer se nisem pogovarjala."
"Lepo od tebe, dekle, toda sedaj pa res pojdi spat. In ne sloni več na oknu. Saj več, da sosedje komaj čakajo, da bodo zjutraj napihovali zgodbo o tvojem hlajenju."
"Prav oče, lahko noč." "Lahko noč."
Ubogi moj Anže. Padel je. Pa če pes je odpet. Upam le, da mu ni skrajčal hlač. Tako bo jezen name. Kar odrinila sem lestev, toda nisem mogla drugače. Saj bo razumel. Ali pa tudi ne? Pa če poljubil me ni, vzdihnem in odhitim sanjam naproti.
Topel sveži poletni večer je, ko stopam po vački cesti v nedeljski obleki in z lepim rdečim nageljem v zgornjem žepu suknjiča. Sobota je, čas, ko gre večina nas mladeničev snubit svojo drago, le jih vidim, vse svoje prijatelje, ki sedijo ob ognju in pojejo ljudske pesmi. Tudi sam se jim pridružim in zapojem. Čeprav je če dosti časa do polnoči, nenehno mislim na svojo Určulo. Kje je, kaj dela, ali tudi ona misli name, kakor jaz sedaj nanjo? Ali pa jo mogoče sedaj snubi kdo drug? Ob tej misli me spreletava srh. Neham razmičljati in vidim, da moji prijatelji počasi že odhajajo. Tudi sam vstanem in se odpravim proti sosednji vasi. Precej tvegano pot imam, razmičljam. Sosed Jakob je čel tudi prejčnji teden v sosednjo
vas snubit neko dekle, pa so ga domači fantje premikastili s koli, češ da je njihovo dekle in je ne dajo. Tudi Urše ne bodo dali. Ob tej misli se že hočem obrniti, a ljubezen je močnejša. 2e sem v bližini sosednje vasi. Upočasnim korak in srce mi začne biti hitreje. Oprezam. Hodim zelo počasi. Ustrašim se celo svoje lastne sence. Slišim korake. Hitro skočim v najbližno koruzo in prisluškujem. Naenkrat jih zagledam. F'et jih je, močne postave in vsak ima v roki palico. Zame? Hladen znoj mi oblije čelo. "Tonček, pojdi pogledat v koruzo," reče eden izmed robavsov. Glas se mu je močno tresel. Slišim lomastenje po koruzi. Ce me dobijo, je po meni. Beg, to je edina moja rešitev. Skočim in začnem teči, kar me noge nesejo. Za seboj slišim krike ter takšno lomastenje, kakor da bi me lovili sami medvedje. Tečem kot ponorel. Otepam se koruze ter jo hkrati lomim. Nekako mi uspe, da pritečem iz koruze. Zagledam plot in zraven drvarnico. Hop! 2e se skrivam za drvarnico. Z robčkom si brišem znoj s čela ter hkrati napeto poslušam. Slišim težke in okorne korake, ki na mojo srečo korakajo v napačno smer. Dobra šola za naprej, si mislim. Počasi ter zelo oprezno vstanem ter pokukam za vogal drvarnice, če res ni nobenega tistih robavsov. Počasi zopet stopam po cesti. Prestrašeno se ustavim. Ali nisem nekaj slišal? Ah, samo mačka je stekla preko ceste. Počasi in tiho pridem do njihove hiše. Hitro skočim preko plota ter se skrijem v senco jablane. Pogledam na očetovo uro, ki kaže, da je še petnajst minut do dvanajstih. Z mislijo nanjo se primem jablane ter začnem sanjariti. Vidim ju. Uršula ter najinega prvega otroka. Kaj naj bo, punčka ali fantek? Naj bo fantek. Zdrav in močan je in ravno sedaj ga gugam na jablani, kjer sem mu napravil gugalnico. Uršula me gleda z okenca. Zdi se
mi tako.....Vau! Iz sanj me zdrami pes Nero. Kako sem lahko
pozabil nanj?, si očitam. Z rokami začenem brskati po žepu za klobaso. Končno jo najdem in mu jo vržem. Ali je s svojim lajanjem zbudil domače? Se bolj se stisnem k. jablani. Nič.
Zopet sem imel srečo. Polnoč je. Pogledam po Neru, ki se ta čas lepo masti z mojo klobaso. Počasi vstanem ter potem veliko hitreje stečem v skedenj, kjer naj bi bila lestev. Najdem jo. Pazljivo jo odnesem iz skednja, da ne bi povzročil hrupa. Lestev prinesem pod njeno okno. Hitro začnem lesti navzgor. Sedaj jo bom videl, moje sanje. Se nekaj korakov. Zgoraj zaslišim hrup ter občutim bolečino na glavi. Padem na tla. Nekaj vidim, kako teče stran od mene. Mačka je. Zgoraj nad sabo slišim, da nekdo govori. Hitro stečem nazaj za jablano. Ali me je kdo slišal? Mogoče njen oče? Niti pogledati si ne upam izza jablane. Naslonim se na jablano ter zamižim. Čutim, kako močno mi bije srce. Kakor da mi hoče pobegniti.
Po dolgem čakanju se opogumim. Pokukam izza jablane. Vse je, kot je bilo prej. Potihoma stopim k lestvi ter začnem lesti navzgor. Končno mi uspe, da prilezem do okna. Potrkam. Okence se potihoma odpre. Tedaj pa zagledam obraz, o katerem sem tolikokrat. sanjal, sedaj je tu, pred menoj. Skoraj padem z lestve, ko jo zagledam. V mesečini se mi zdi še lepša. Gledava se. Nobeden izmed naju ne črhne niti besedice. No, vendar-
le začneva jecljati. Vesela sva, ker se zopet vidiva. Podarim ji rdeč nagelj. Spogledava se ter zbližava glavi. Sedaj se bo zgodilo tisto, kar sem si tako dolgo želel, Určulin poljub. Vendar tudi tokrat nimam sreče. Ravno tedaj se odprejo vrata in v kamrica stopi Určulin oče. Izbuljim oči, kakor jih če nisem nikdar. Tedaj pa Určula iz strahu porine lestev od okna in s tem seveda tudi mene. Ze drugič ta večer padem na tla.
Na tleh pa me napade Nero, ki je ravnokar končal predjed in se je sedaj spravil na glavno jed. Samo čutim če, kako se mi hlače trgajo po čivih. Iz jeze brcnem Nera, da mi ta pusti preostanek hlač, ki če visijo na meni. Hitro preskočim plot in nato, kar mi dajo moči, srečem po vački cesti. Ustavim se čele izven vasi. Ves zadihan se naslonim na bližnje drevo ter pogledam svoje hlače. Iz dolgih hlač so nastale kratke. K vragu pa tako vasovanje. Pa če poljubil je nisem. To se mi bodo prijatelji smejali. Nikdar več ne bom čel vasovat v to vas, si obljubim. Ali pa...?
GLASBA
V BREŽICAH Z OKOLICO V ČASU MED OBEMA VOJNAMA
(1918 -1941)
Učenca: Andrej Skofljanc Dužan Rupar
Mentor: Zinka Škofca
V	Brežicah z okolico je bilo glasbeno življenje zelo pestro.
V	vsaki vasi je deloval vsaj en zbor, ki je ob nedeljah pel pri maži, priložnostno pa na pogrebih in proslavah ter prirejal koncerte. Da je temu res tako, nam povedo besede skladatelja Hrabroslava Hrovatina, ki je dejal:
"Vsaka večja vas ima dva zbora, enega imajo klerikalci in enega liberalci.
Zbora med sabo tekmujeta v kvaliteti."
Ravno zaradi tega so bile kvalitete teh zborov na zavidljivem nivoj u.
Med instrumentalnimi skupinami zelo pogosto najdemo godbo na pihala in tamburaše, v Dobovi pa že karakterističen bend in v Brežicah godalni orkester.
Ljudje so prepevali veliko več kot danes. Velikokrat so medse povabili važke godce, ki so poskrbeli, da so tudi zaplesali. Podobne zabave s plesom pa so v vsakem kraju prirejali gostilničarji. Vsako leto pa so bile v kraju veselice, kjer je za ples in zabavo igrala godba na pihala.
19. 5. 1935 v Dobovi, tekmovanje pevskih zborov Dobova, Brežice, Krška ras, Artiče, Kapele, Zagreb.
/
Slika iz leta 1940 je edina pred drugo svetovno vojno. Na njej je del cerkvenega mešanega zbora (možje so prepevali tudi.v prosvetnem moškem zboru).
^LADInJS^' CODAL/j i
Eb-r E K
OR. KEbTET1^ p c
^ieS°
ćooa.'-*1'
čv^'
0 A>
Vj
r
o
<
J
<n <
Jo
* cO ■*/)
u/
G°
SJA x lA
?\v^AU
..... y
O''"	0-
X 0
B«E2ICr
4* ,o
<? -
n°
r°
0
?^!
AlA
(^OD'bA	?'
M A

U>
la *&
^DtoA MA
JN5TRUM£MtA.^^E ^^1A^bUf> a5
b< upim£ t f(\ fe
^ QOfcOVAvy
& &°0
A *v
•*• V.
jfcf



-i

6,
^am l a
TAnbU£AS\	GODbA W A
?m a u A
IM bT fAv) S\£ SJJAL M\ lb A M D
.161
KAPELE
Pevski zbor
Prepevati so začeli takoj po prvi svetovni vojni, ko je leta 1920 Anton Radanovič ustanovil moški pevski zbor in začel učiti narodne in umetne pesmi. Leto pozneje je bil ustanovljen mešani in ženski pevski zbor, ki so ga takrat imenovali dekliški pevski zbor. Kasneje je bil ustanovljen še mladinski pevski zbor.
Po dveh letih prepevanja je bil Anton Radanovič posvečen za župnika in je odšel na službovanje v druge kraje.
Zborovodstvo je prevzel Leopold Kolenc. Ostal je le še moški pevski zbor. Za njim so zborovodstvo prevzeli učitelji:
Stane Suler, Vinko Skubec in Ivan Stibler.
Leta 1933 je v Kapele prišel Anton Pohar, ki je takoj začel poučevati moški zbor in pod njegovim vodstvom je zelo napredoval. 1938 se je zbor udeležil tekmovanja pevskih zborov v Dobovi, kjer je med večjim številom zborov zasedel 2. mesto.
V zboru je bilo 17 pevcev.
Kapelska godba
Ustanovil jo je leta 1850 Ivan Požar iz Jereslavca. V času med obema vojnama je bil kapelnik Franjo Sepec, Jože Vogrinc in Anton Pohar. Leta 1926 so ustanovili gasilno društvo. Godbeniki so se pridružili gasilcem in od tedaj je Kapelska godba gasilska. Leta 1935 je prevzel Sepčevo mesto Jože Vogrinc, ki je v program godbe uvedel tudi težje koncertne komade. Pod vodstvom Antona Pohorja je godba združena s pevskim zborom priredila več koncertov doma in v okolici.
Zgodovina godbe med obema vojnama
Kljub težavam se je godba po prvi svetovni vojni ob nastopajoči krizi obdržala. Vključenost godbenikov v širše zgodovinske tokove tega časa izpričuje pripoved enega od godbenikov. Spominja se, da je šla cela povorka voz in konjev iz Kapel na Bizeljsko. Godba jo je spremljala in med potjo igrala. Ob neki drugi priložnosti so godbeniki skupaj s Hrvati vzklikali "Dole kralj!" Ob vračanju domov so jih na prehodu čez Sotlo ustavili stražniki in jim pretili.
Med vojnama pa je intenzivna deloval tudi kapelski "Sokol". Njegovim prireditvam in telovadbi so sledile veselice, na katerih so sodelovali godbeniki.
Socialna in generacij ska struk tura ciodbe
"Velik kmet ni šel nikoli k muziki." V njej so se zbrali srednji in mali kmetje ter kajžarji, ki jim je igranje razen veselja pomenilo tudi dodaten vir preživijanja. Generacijsko je bila godba vedno precej pisana skupina. Na sliki iz leta 1934 je najstarejši njihov kapelnik, star okoli 80 let, in najmlajši, star 18 let.
Kapelska godba na veselici v Cerkljah 1. 1934, najstarejši je star okoli BO let, najmlajši 16 let
Voklo/ mj 'omitt 01 Brežiški Cerkveni *
tožno oH9*
zveier vfemi-cerloi
oratorij:
.Odrešeniku sveta’
(Pasion),
kat re»vajo aa koncert Fev zveze ob Evharističnem konqresi aI bo sam skladatelj
blrtoiral bo sam skladatelj: pr»f. Matiji Tome Iz Izbijane. Hed izvajanjem bo cerkev zaprl Pridite trtno! Vetpp prosti fto, pa, da p D raihodu darbjete aa nore
Vabi zbor.
V. \-=r

TMZIC*
I ......._i j tlVi£2
*N JČvOKALUA	‘ -.jäta«
^ 6LA5M V
_ ~ Ä
«M
mm*
i

1 **
“ SL
Vi
mrlit
IMSTIWHEWTflLUC
g. V’j*»»»*
O V-s» "-SS-
^ «M
'
Financiranje in zaslužek
Zaslužek jim je bil pomemben. Največ so zaslužili, kadar so igrali na hrvački svatbi.
Največ pa so dobili na Jožefovo, ko so hodili "ofrihtat" za "imendan". Od vsakega Jožefa so dobili najmanj 100 DIN. Kjer niso dobili plačila, so jih nagradili s pijačo in hrano.
Prvi godbeniki so dobili osnovne glasbene izobrazbe v avstro-ogrski vojski. Nato so znanje pridobivali v okviru godbe same, ki je imela učenje godbenikov za nalogo.
Zasedba instrumentov: 3 klarinesti, 3 igralci krilovke, 2 igralca bas krilovke, 3 trobentisti, 2 basista in 1 bobni.
Zasedba je bila taka, da so se lahko delili. Tako je šlo na eno prireditev 6 in na drugo 7 godbenikov.
Zunari j a obeležja godbe in repertoar
Od leta .1929, ko so postali gasilska godba, so pričeli nastopati v gasilskih uniformah. Imeli so svoje hlače, kape so dobili gasilske, rjave bluze pa so si morali dati zašiti sami .
Note so dobivali iz Češke, v glavnem dela komponista Emila Stolca.
Priložnosti za igranj e
Igrali so na zabavah, veselicah, svatbah. Ob takih priložnostih so se delili na dve skupini, vsi pa so igrali na verskih manifestacijah in mestnih plesih, pozneje na sokolskih priredi tvah .
Območje kapelske godbe je segalo od vasi na obeh straneh Sotle, preko Brežic, do vasi na kranjski strani Save.
V stari Jugoslaviji so večkrat igrali na prireditvah kapelskega Sokola, enkrat so igrali tudi za 1. maj. Sodelovali so v procesijah ob cerkvenih praznikih. Vključeni so bili tudi v praznovanja, povezana z letnimi šegami. Igrali so na Silvestrovo, za Pusta, na Jurjevo in na Florjanovo nedeljo.
Najraje so šli ofrihtat Jožefom župnikom, pekom, gostilničarjem, vrtnarjem, sodnikom in trgovcem. Od doma so šli peš po okoliških vaseh in po Brežicah. Prvi dan so zaključili v gos-
tilni v Sentlenartu. Izkupiček od igranja za imendan ni bil slab in pogoščeni so bili dobro.
ARTIČE
Pevski zbor
Ustanovljen je bil leta 1925 na pobudo učitelja Grudna. Dvakrat so uspešno nastopali v Pohanci.
Leta 1931 je delo prevzel Rado Dernač. Prepevali so v šoli, zborovodja pa si je pomagal z violino. Nastopali so doma in v Dobovi. V kraju so imeli tudi cerkveni, mešani, moški in mladinski pevski zbor.
Godba na pihala
Ustanovljena je bila na pobudo Rada Dernača leta 1936. Najprej jih je prihajal poučevat tovariš Černelič iz Kapel, pozneje pa Stane Žabkar iz Krškega. Instrumente so kupili s pomočjo prostovoljnih prispevkov. V godbi je igralo 12 fantov. Nastopali so v Krški vasi, Brežicah, Skopicah, Sromljah in na Veliki Dolini.
T amburaši
Skupino tamburašev je zbral Blatnik iz Artič, pomagala pa sta mu še brata Tone in Martin. Z vajami so pričeli leta 1933. Igrali so predvsem valčke in polke. Ze takrat pa je pričel delovati ženski trio, ki je pogosto igral po hišah in godo-vanj ih.
Društvo se je imenovalo Tamburaško društvo Sloga - Artiče. Martin Zorko je tamburašem posojal note.
V konkurenci enajstih tamburaških skupin 20. 6. 1937 so v Brežicah na tekmovanju osvojili prvo mesto. Oblečeni so bili v gasilskih uniformah.
KRŠKA VAS
Pevski z bor - Vrbenica
Ustanovljen je bil leta 1927. Vodil ga je Ivan Kobal. Bilo je 25 pevcev. Večina iz Krške vasi, dva iz Vel. Malene in dva iz Brežic. Najprej so vadili pri Ajstrovih, potem pa so leta 1932 zgradili gasilski dom in so vadili v njem. Prepevali so narodne in umetne pesmi. Nastopali so za Novo leto, ob cerkvenih praznikih, za prireditve Sokola. Prirejali so tudi samostojne koncerte. Najpomembnejši je bil njihov nastop na radiu Ljubljana. Povabili so jih tudi v Zagreb na radio.
Najbolj značilen dogodek za pevsko društvo je bil leta 1933, ko so priredili v gasilskem domu krstno predstava Operete, Planinska roža. Kovačev študent,
DOBOVA
Pevski zbor
Imeli so cerkveni mešani zbor, ki je štel 60 članov. Nekaj časa ga je vodil župnik Logan, nato pa organist Lojze Bogovič.
V Selah so imeli moški pevski zbor, ki je štel 25 članov. Vodil ga je učitelj Ludvik Kokot.
Instrumentalna skupina - BEND
V Dobovi je pod vodstvom Srečka Feliksa Kovačiča deloval eden najboljših bendov. V skupini je bilo 10 članov. Igrali so na harmoniko, violino, trobento, klarinet, kitaro, bobne in kontrabas. Nastopali so na sokolskih veselicah.
T amburaši
Na Velikem Obrežu je delovala tamburaška skupina.
1 ć>6
Godba na pihala - Ločka "plehmuzika"
Leta 1925 je bilo 14 članov Ločke godbe na pihala. Igrali so na kmečkih ohcetih, na pogrebih in na raznih drugih prireditvah .
Po 1925. letu je bilo že 24 članov. Nastopov je bilo vedno več, tako je bil tudi zaslužek, večji, ki so ga uporabili za nove instrumente. Leta 1930 in 1939 so se udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani. Leta 1927 so v Ločah ustanovili gasilsko društvo, v katerega so se vključili tudi godbeniki. Od takrat se godba imenuje Gasilska godba na pihala. Kapelnik je bil Alojz - Lojze Bogovič.
		|Mlfjt ;	tVV <
	wmLjRt&’IE iv] ■	/j „X	1ESga
Gad ha ob 15 - letnici.
Do instrumentov so prišli na prav zanimiv način. V tistih časih je Sava naplavljala droben premog, ki se je uporabljal v opekarnah. Fantje so si nabrali več vozov premoga in ga peljali v Zagreb, kjer so ga prodali. Ta in ostali prihranjeni denar so bila prva sredstva, s katerimi so šli kupit nove inštrumen te.
Ta vsota je bila premajhna, zato so se morali zadovoljiti s starimi če rabljenimi inštrumenti, ki so jih kupili od Samo-borčanov. 2. 2. so šli ponje, se vračali čez ločko Vrbino, poskušali iz njih izvabljati zvoke; to tuljenje po obraščeni Vrbini je bil njihov prvi koncert.
.168
BIZELJSKO
Pevski zbor
Na Bizeljskem so bili 3 zbori. Cerkveni mešani, ki je štel 20 članov, vodil ga je Koletnik Ivan, vaški mešani, ki je štel 15 članov in ga je vodila Julka Pečnik in moški pevski zbor, ki ga je vodil učitelj Ferdo Kokot. Pozneje ga je vodil Pečnik Avgust. Stel je 18 članov. Moški zbor je nastopil pred kraljem Aleksandrom, ko je šel skozi Brežice in se ustavil na železniški postaji. S pišečkimi pevci so peli na pogrebu Maksa Pleteršnika leta 1925.
Godba na pihala
Vodil jo je Vajdič Jože iz Hrvaške. Imeli so vse instrumente, toda ni imela veliko uspeha.
Tamburaši
Vodil jih je Antalovič Drago, nato pa Dto Heniksfeld. Igrali so na tamburice, brač, bisernico, bugarijo, violino in bas. Nastopa1i so na sokolskih in gasilskih vese1icah.
Pl SEČE
Pevski zbor
Moški pevski zbor je vodil učitelj Branko Kokot. Pod njegovim vodstvom je ^bor pomnožen z bizeljskimi pevci pel na pogrebu Maksa Pleteršnika leta 1925. Zbor je redno pel pri mašah.
Godba na pihala
Iz šolske kronike Pišece smo ugotovili, da je leta 1928 na 10. obletnici osvobojenja na šolski prireditvi igrala godba na pihala.
BREZICE
SOKOLSKO DRUŠTVO
Mladinski sokolski orkester
Ustanovljen je bil leta 1933, štel pa je 16 članov, ki so bili stari od 11 do 15 let. Vsi so obiskovali meščansko šolo. Vodil jih je Kobal Ivan, ki je bil po poklicu policaj.
Nastopali so v Narodnem domu in imeli 3-4 nastope na leto. Zasedba instrumentov je bila naslednja: tri prve violine, tri druge violine in tri tretje violine, dve violi, klavir, kontrabas, dve kitari in tolkala po potrebi.
Vse instrumente je učil igrati dirigent Ivan Kobal sam.
Sokolski orkester -člani
Zasedba je bila naslednja: dve prvi violini, dve drugi violini, dve tretji violini, klavir, tolkala, saksofon ali pozavna, kontrabas, včasih tudi trobenta.
Tudi ta orkester je vodil Kobal Ivan.
V letih 1935 - 36 je orkester z ostalimi člani in članicami Sokola izvedel opereto Študentj e smo, s katero so gostovali v Sevnici in Krškem.
• /v	^	‘
'v >\ ’* v Al .j
'	v	w * ■ L wV.
,	.. vvjrr •■?. . •:	—
'ii \i^ui mladin c ca -iohoJ'Ju <ia iviw&i
s	. *
JPMjfzv Pk.
v dcuieh'ci XcicX^ua, - 5. S. ocusa v&f)iesUy)
;. CUe.	- CH. &*»« '(Wd
. C'a s esl	- ^cs<; 3oaU Lice
\ V. C\.U<.X, — OJceut uit K 3 - [ S >oCao XUvvi*-3)jnioir,<\ .•: •i ‘.fetua' \ \0U < - Aouvs Vkcv^ - ^OjXxCv*
Ii‘t
J
*• lVs3u:‘'	~ 2*1» L«. \WUll Wj^.c < v.if.u cAcX.'^
^ Qiywoy.
’<■ nW XicvWma^ -	- \ sVnX* - otWic»
l ^t7tY\<x&.a.	-	^	- ^»lo vici.. Ylc\jo\ ^c, sy. ’t m , A,c^ Xc'öai H '”- 11
«V; \UtIx - vV.tJO.iM.UtV'	iC^U-VU» '
1u' Taov^c ^Cjv.o.vxw.Xi^ - c
•n) jXu'AU	h j* iv. i -	V^n;r
■VjVvcai -» v>v-i -■	'v-- - i *-a
.; V 'Vnm; t ■ ''•' v "-’ ■ i ‘. V i. v' ■ o ■ 1V L' U V
'v'1’- ’	>'•'■■
yo\v\	^OVJ-.C^UI J
"S
V'	•
•1 Vi' v »v 1 'v
- - .'.c q:.	-:
’ CTP At lil i
Program koncerta sokolskega mladinskega orkestra iz leta 1935
Moški zbor
V zboru je bilo okoli 15 pevcev. Vodil ga j^ Kobal Ivan. Nastopal je na sokolskih proslavah ob držaVnih praznikih, na pogrebih in velikokrat kot spremljava telovadnim točkam.
PROSVETNO DRUŠTVO
Mešani cerkveni zbor
Zbor je štel okoli 40 pevcev, pevske vaje so imeli dvakrat na teden zvečer v pevski sobi. Zborovodja zbora je bil Lempl Vlado, organist in pevovodja v Brežicah. Peli so vsako nedeljo pri maši in prirejali samostojne koncerte v Narodnem domu. Iz osebnih zapiskov zborovodje smo izpisali naslednja pravila oz. določbe:
1.	K zboru lahko pristopi vsak, ki je zaveden kristjan, ima posluh, lep glas in ga pevovodja po preverjanju oceni za sposobnega.
2.	Brezpogojno mora k tisti skupini, h kateri ga je določil zborovodja po preizkušnji glasovnega obsega in barve.
3.	V zboru med člani ne sme biti nobene razlike, to se pravi, nihče si ne sme prisvajati kakšnih pravic in zapostavljati koga drugega.
4.	Program zbira zborovodja po svoji lastni presoji in je zato odgovoren cerkvenemu predstojništvu.
5.	Pevci so pri vajah in nastopih dolžni dosledno ubogati pevovodjo, brez tega je vsako skupno delo nemogoče. Ze učenje samega sebe je težko, učenje drugih pa desetkrat težje.
6.	Pevske vaje ne smejo biti prilika za razgovore, ki se ne tičejo petja. Zasebni razgovori so lahko le v odmoru.
7.	Med pevci mora vladati tako razmerje kot v dobri družini med brati in sestrami.
B. Vsak pevec se mora opravičiti na posebnem sporočilu, če ga ne bo na vajo. Opraviči se lahko le trikrat, nato ga izključijo iz zbora.
Mladinski cerkveni zbor
V zboru so peli fantje in dekleta stari od 8 do 14 let. Zbor je vodil Vlado Lempl, organist in zborovodja. Peli so narodne, cerkvene in umetne pesmi. Sodelovali so na proslavah Prosvetnega društva ter prirejali samostojne koncerte v dvorani Narodnega doma. Gostovali so tudi v Slovenski Bistrici leta 1933 (koncert so združili z izletom; originalni plakat in sporočilo staršem).
Leta 1934 pa so se udeležili prireditve ob dneh mladinske glasbe v Ljubljani. Njihov nastop je bil uspešen, kar dokazuje ocena, katero je napisal ocenjevalni odbor.
Godba na pihala
Stela je 26 članov. Igrali so na flavto (1), klarinet (3), krilovko (2), gozdni rog (3), trombo (5), pozavno (1), tenorovko (1), helikon (1), euphonium (1), tubo (1), mali boben, veliki boben in činele.
Dirigent in vodja godbe je bil Vlado Lempl


m
Brežiški mladinski peuskizbolr


-miwupöa
priredi
v soboto 15. julija 1933 ob 8. uri zvečer V DVORANI OKRAJNE POSOJILNICE
v Slovenski Bistrici
PEVSKI KONCERT
Štirje letni časi v slovenski pesmi.
Pevovodja: VLADO LEMPL.
Vstopnina:
sedeži L vrste 12*- Din, II. vrste 8*- Din, III. vrste 6*- Din, stojišča 3*- Din, šolska mladina 2*- Din.
K obilni uddči
vljudno vabi

I! II liiiu;i!|i
■■
t/tp/An/OL ii : e?OlfZ-c/j<^Ti6'rrvoJ	pi/XJ ■
I./de/: (ij/c/oc: c/fce^£ X?7//ie ./đ-T/TOp^///zre./dpZt- o/jeprej': <šruz/ p/čc/co p/ti/ete&z/. tfippej': effizjtdcpccprte# o^ce- //to. <Jk<i<xmčc: //jo-dxZpe p^joiTzi -zT-tonč-m/*	M. /de£: Jfyepetj': /Jejte,pojte/jdtoSiTč,ptico. eMZt£: etd&torrioc ?zoiy<7/. f (JcittrieA/': (JJape/ieco. (i/S&zoipemJ / (ßo/tHet : (jut/ot/ -jut(d/. (ef//xiye7n.J
Ä/de/: djepe^': <z//iipo ni/owz/ y/cudTzica/. eMhčt& : ^uZtci7-yi/ .'I^ott/. + cja/tiieiu: a/Ji/rpe j/eae/rntaJi. (Jf Z/coi/Scpeni : p.a/o/ßrtc.) d&cUxntic : e/dtxr n/p/pie/ /.Zoisi/ £	JF. /deS: /JjpSoc: (///texiToße. t//doc7Ttcc: eJocitdzof/cxs. ešdobmič: d/bodta/, mU /n ttvJ/oj. (&tio4&ci/ /p/tčcoc-7^ sOt/et/iozTZ.J tdapoUi/L /J/ete/rzetoveo ient/ezz. (pjejin /oc/ert-xyOo&edtorn/j
pß/csJaJfdt j}&t£verze m&Lctirtsd/us fie zSm. fo.uzzdo
V"/i-oSotö^ ZS. 77zcy<Zs sCh£ //St ^z>vecet tn ip nedeijo', 2(. mcy<v /,/./?& ^^<ysef= d.7ve 2A- cfaHhvxziU ewxt&dyzeyco xtovrvco
Ö/ovcxjcxruA. /So- /j xz<xtooĆ7iA./h Zn xoj?ie/^ <7il// peop/ic /d//r*€'7-7s7&c/l sd/z&ccUo/k^ert
i/p<yiecC J/op>u. zt-Zio-oCcc 7zco
<z/oofe&c^e p&m -n&tte-Tzć xT-oZeo/it Jh/e/ec<*£i/t/ 0/7/ ■oCtOC^fć// p'O-cC&e'/'K. Ft/zO?
tJ/J/Sp^rc 7-LCo /U2. <77sC /&?''poSitocScu.
Ji/cLcUlLOt 7lCtp ^■/l£f>-CCJ-CCO/fe&t&Ze, /f/a7t7pSSr77/.
efCoUPO 7Ze	Jo€77Xy -	7M77ZXCcfi /
at( .odi/-/zo occće/ejc/c 'zoct/ifio
pjAitooLc/c/fö.
GiiikVphl rlADINSKI PEVSKI ZBOR v BREŽICAH ob Savi.
P. n.
Oi;

-lil’
' ■ ir* 1?:
jT.
iSL c
Da nudimo članstvu mladinskega zbora nekolik^) nagrađena dosedanji trud in vzbudimo veselje za nadal-jno delo, j c vodstvo zbora sklenilo prirediti izlet na želeno Pohorje pp sledečem načrtu:
V nedeljo 16. julija 1933.:
1= Ob 6 sv. maša v farni cerkvi v Brežicah.
,h
3. Ob pol 8 odhod izpred narodnega doma z autobusom podjetja Tapred preko Bizeljskega v Slov.Bistrico to jo mestece pod Pohorjem v bližini Maribora,
3. Ob 12n tam skupen obed. ,h
1.	Ob 14 petje v tamkajšnji cc-rkvi pri večernicah.
5.	Ob lpk pevski koncert v dvorani Okrajne Hranilnice.
6.	Ob 17.3o’odhod v Šmartno na Pohor ju,/luro in pol pešhoje / .
7.	Ob 20^ ponovitev pevskega koncerta v Šmartnem na dvorišču g. Korena ali v šoli.
8.	Pc koncertu skupna večerja,nato gredo pevci k počitku in sicer: deklice v šolo /nadzoruje jih gdč. Ivančeva /,dečki pa v Župnjišče /nadzoruje jih pevovodja /.
V ponedeljek, 17. julija 1933.
1.	Ob 7Ji 'budnica-*, nato žajtrk.
2.	Ob 8^ sv. maš.- s pc-tjem v Šmartnem
3.	Skepen sprehod po pohorskih livadah in obisk'Tcčitniškcga doma Kraljico Marijo."
4.	Ob 12^ skupen obed v Šmartnem.
5.	Ob 14^ odhod s Pohorja v Slovensko Bistrico.
6.	Ob 16' povratek z istim avtobusom iz Slov. Bistrico v Brežice,kamer
dospemo najkasneje, ob 19 uri /pred Narodni dom./
D 0 V (L L - J EKLE.
Podpisani..... dovoljujem.........................................
udeležiti sc izleta z brežiškim mladinskim pevskim zborom v dneh 16. in 17
^ julija 1933 no Pohorio no nrsč-r-hn in nr.fwii>i Vi or.
V» T 1 -I	/-vV» o /
.n. s tari šem članov ip članic mladinskega pevskega -^bonS
^ v Brež^kh.
Upoštevajoč važne okolnosti in nasvete merodajnih osebnosti v Slovenski Bistrici,smo morali proigram izleta spremeniti takole:
jL
1.	Odpeljemo se že v soboto, 15. juli ja 1933 ob 2 popoldne z osebnim avtobusom podjetja^Tapred".
2.	Vrnemo se v nedel jor,lö. juli ja med 7.inči.uro zvečer v Brežice.
3.	Otroci,ki imajo na železnici režijsko vožnjo................
..................S.....se odpeljejo v soboto z vlakom,ki
odhaja iz Brežic ob 14.o8t. Vozne listke jim kupi sprendjeva^a.. Le ti se vrnejo v nedeljo z vlakom, ki dospe v Brežice ob 21.15
Otroci, ki se peljejo z avtobusom, na j bodo v soboto najpozneje .P.K 13_._45 zbrani v pevski sobi, oni, ki se peljejo z vlakom pa istočasno /.. torej, tudi ob 13.45/ na kolodvoru.
Vsak naj vzame seboj: jedilno orodje ,servijet obrisačo,kpco m eno malico/južino/ za sobote popoldne. Vse to naj ima po možnosti v kaki aktovki,torbici,nahrbtniku ali malem kovčeku.
Deklice naj vzamejo seboj še volnene jopiče ali plašče,obleče-
S
jo pa bele bluze /če jih že ima jo, seveda/ in temna krila. V poplnih belih oblekah jih ne pošiljajte.
Dečki naj bodo oblečeni tako,kakor zadnjič pri koncertu v Brežicah.
Konečno Vas zagotavljam,da bo deca ves čas in povsod pod skrbnim m resnim nadzors-tvom,kakor tudi zadostno oskrbljena s hrano in prenočiščem. Zato Vas prosim,da si radi tega ne delate nepotrebnih skrbi in dvomov.
5
V Brežicah ob lavi,dne 3v.ju:lija 1933.
Obvestilo članom in staršem zbora
Vlado Lempljl.r. pevovodja.

Ol.;
■$
Ako nam uspe.doseči-'čctrtiAsko vožnjo,so bomo vozili z vfo.koE. Stroški izleta so bodo krili z vstopnino oboh konceftofT,lc čeH^ to nc zadostovalo,bomo pozneje prosili p.n. starše,da vpiačajo nr.jvoč Din.- 10.- zr. vsakega člana.
Izlet sc radi prijavljenih koncertov mora vršiti ob vsakom vremenu. Vodstvo zbora se nadoja,da boste pač radevolje dovolili otrokom tako lep in cenen izlet,in Vas vljudno prosi,da.blagovolite podpisati in in vrniti spodaj pripravljeno Dovolonle".
V Brežicah ob Savi, dne 22. junija 1S33.
"	Vlado L E M P L, l.r.
.. pevovodja.


D O Y OLJE K L E.
Podpisani..... dovoljujem.........................................
udeležiti sc izleta z brežiškim mladinskim pevskim zborom v dneh 16. in 17 julija 1933 na Pohorje po načrtu in pogojih, ki so mi bili priobčeni.
1 Brežicah /Savi, dne 23.junije 1933.
«
i
UClTEUSKI PEVSKI ZBOR
V UUBUANI
V Cjubljani, 2-3. juli ja................ 103 4.
•üii £
'Jv
odsek Dugoslovenskega učiteljskega udruženja
sekcije za Dravsko banovino
Frančiškanska ulica št. 6
Telefon {t. 31-12
Štev:412
Gospod
Lempel Vlado,organist
v
Brežicah
Pripravljalni odbor za prireditve v dneh mladinske glasbe 2. in
c	-
junija 1934. v Ljubljani in Učiteljski pevski zbor J.U.U. sta na željo pevovodij nastopajočih zborov naprosila nekatere prominentne glasbenike,da ocenijo izvajanja posameznih zborov in njihove pevovodje.
(k .C j uArll/tfJVu.
-Ocenjevalni odbor,;v katerem so sodelovali g.g.Hubad Matej ravnatelj ljubljanskega državnega konservatorij a, Adamič Emil,
Osterc Slavko ter Ukmar Vilko profesorji glasbe in skladatelji,jscyi_ nastop"Cerkveni mladinski pevski zbor v Brežicah",ki je izvajal pesmi C.Pregelj Pojte,pojte drobne ptice in V.Mirk Jutranji z v o n, ocenili tako-le:
-Pripombe ocenjevalnega odbora:
Z ozirom na to,da ima zbor za seboj daljšo praktično pevsko šolo in
-izvajanje zbora:
skoraj odlično
-sposobnosti dirigenta:	skoraj odlično
kolikor toliko sterejše pevce,bi bilo želeti naprednejšega programa.
.1 J	C.J»-
SPORED
proslave materinskega dne 24. in 25. marca
P.Krizostom; "Materina pot." Deklamacija.
Koroška narodna: "N mau čez izaro..." Petje ml. zb. P.Krizostom: "Materi v spomin." Zborna deklamacija. Albrecht: "Snidenje." Otroška igra v treh slikah. Matilda Šmid: govor o materi.(Najboljsa šol.naloga.) Pregelj: "Mamica moja, povej mi ti..." Petje mi. zb.
Odmor.
Lojzka Pečnik: govor o materi.
P.Krizostom: "Junakinja." deklamacija.
Dr...1.Salamon: "Marijino osnanenje." Dramatski prizor
iz igre "Vrata".
P.Krizostom: ";«ati vseh mater." Deklamacija.
Broda 'ček; "Večerna." Petje mladinskega zbora.
Konec .
Sporočilo
Laž ima kratke noge ...
MM
jt>qopj$ qopj$ qosA oj eqono'i
Podpis
VT
BREŽIŠKI CERKVENI PEVSKI ZBOR
4
y
priredi ob priliki
BLAGOSLOVITVE NOVIH ORGEL
v nedeljo, dne. 9. aprila 1933 ob 15. uri v frančiškanski cerkvi
CERKVENI KONCERT
Orgelske točke izvaja in petje spremlja virtuoz-skladatelj msgr. STANKO PREMRL iz Ljubljane, petje vodi VLADO LEMPL.

VSTOPNINA (je namenjena za nove orgle);
Sedeži v presbiteriju......15.—	Din.
„ v ladji.................10.—	„
„ v zimski kapeli..........6.—	„
Stojišča v ladji 4‘— Din., v zimski kapeli 3.—	„
Šolska mladina ima popust.
K obilni udeležbi Vas vljudno vabi
ODBOR.
UP.
fr.
O, 4X p, jo
v p
n:
• O m ' Di-X) -r' 01
^ 3	2,
3 £> cr
Qi •• CD
Ä m D
i. 2
< «io TQ
M»
m O Q
«I
2 *
s. .*
p *o > 2; Ä
r— 0> ®
a; a *4 ™
•	•	2r- ^
N»t)
t S. <j rt o»
"«S-
N
t t a H. ••
*-« -o F g
#]?3«
^ o» r*
Tl -i
S"?
>
3
« rt PH 14 O'
M K
a rx
o
o*
t/1
3 [-.
rt
?r'3
z:
3t.
'to'
<
rt
rt •*—*
~ * p
3 <J O g o-i
? jÄgBi
«. £» f» o Z "
ta	^
« b» g >
S O
D *-t
y> «B.
n"

f)
H* _ ta »
5» ® H o 9
jo O »-'S.
2|: 8 p s. o VB M a »
O * £3
H
O »
xr «•
*• D3 O
s >a
2 3 5< —»«Ct 3 O fi *
O M)
a o a
M»
^ t
< a
• « N
■O • c. 3 V p %
%
%
Č
P
s. v$ r
»	o V
« a
Išf
f) T
S*
M
O*
3
3
**»
3*
M«
3
3
rt
»
n
rt
cx
3
M«
3»
rt
•t
O
fx
rt
3
3
N
cr
O
xr
o»
3_
5T
^ * < 2
■ §? a? 3 «i
C0'“f> *-< 3 O
o*	nf*r	»
°	3	2	f*	eT
3*	cr	a	Q-	2
;■	s	S	o	s	J
5? o 1 a§
i" 2 3 S-o
C * O d» n
a
M»
'V*
O *
3 «l
<3 ■» a
~.yxZ
rt »
>
a
3
m <T> <*Q
P< ^
<ö '» «
s-«!
►H rt Q, ■~» r* to< o»
o» S 2* «
zr s» 3
a » »* a
p •w a <3
<
rt
ar
3
&
i tg|i
p»
3. ^ *r o>
PORED:
v.
/^>p fc/yj	. sryt<szA^<2y	-n-e
, #
Z i/evt-c' f e-*™ &-.' Xr£*>/lfr /Z/OUČl%^: facs
\P7Ayuri£/Zx*-' /IHZ&AZ /&>^x^ex~7 ^bis-?i€e. XiTC-Kes^^/- <^^'/OC'
7	^A* Ć* /£c
2xx/<Lc^x	-is-o-yi
^e-	./xJLo-iuKs ,'Ze£x.	^st^r-t+ns,
,'V~atšć&' ya-^c^pCc77x :
A^4Lc*y
'/l^-ćZc&stJe- 'Z^Ccaćc y-i^cz*/ /Xs&o-^, .
'Z' fltT/c /^-oršPo-s 'tPzž^o-' y>-£ ^Zx^t'/£c & .wv	/X-'Z^-P-oeAy^ yZx>-t
7C
?<j£ ćf \ y/JC- y/o. yo>oO .


pyyv<xzK. ^^77
jć>/L4UĆ />*.'rrX^/UA^	' yU*7r. ' /ytXX,^7
i z.
7,	tf /Te, ^/u^cTuz	yyyve^C /€ct7e^>-J	t^. yx£xxt*
zzđć&ZZcćerLS /TO't^uy : ,'n7/&To' /^e	/*uJ7yy^ćčz.T7/	/cxy^T^T/,
vt ~^UnsU£s 'Z+€■■**.'	-Te-^TA-e^c,^ yfe*
/X-
Xl7t7&slxz7<y y5xxA7i£<xAx>-~
ty. &~ct	a7o- f'^^ydxx' 'VLV^£y	//YP?/7^Zy^cT^.
': ^-------^ ^ ■'*'- ' ~~	7^t^P/ /&zy7^/e,,	^Uso-
/UZzU/A
'ye sCĆa***xs	X^ yt<z^y^rcx^y/ /iUye^y&/ /iW^y,.
S". yO-e 'i'*Ac&*-y<r ^e y6z?^r^*+*^e7.<^J y&z>?s°	_ y^z^/ć/€o^
/^>£x~CX yTexZeZ /	ccckists ^cZ' sis-t * £cz7 yxe^f ,x7Lox	-- yTTTxxtyycX
277/ ^€^*-t>o	&cyj ytTcZ-Tc' , /TxstyxcZ* - />-cć- fey**-'/Ze y**7c. '/^€7Xć-
S’ ^//fX yy-CCzZx	yV-X P-TL yx^c> '-*^-c>~'	1 T^/Zo'ts/^cf''
/£& /Zt-fc^ 'y'TXyo-' .x7^^ <<j/7ć /<X- /Z' y^zyry4sC<t/t7&y y^zx^yce^ yCcc^x/7^^ /?
/-iL^£a./Z-£es y?<7	//cč*x' /xCcz<sUy&.	^ yfe ^Z-<xe	yJz?Žc<e.77v
dco ^ /cTtt^	/^ya^rx^j	y^x>^cxLz^e77z^>/	's*
^	,<tyy'	yz/7 ’
/7zxy^( /7*1 <x7Z t	*«■ ■>- e^r -v-tzs/Z* yTZi-^c’ —' ^/l7ci*sc<yj^/tc^-e^cć&xA *
yyi^xsxyyx&*^^^//&77c^i^i—J^/l^cć /A^7xy>czfye-^^7/xc c^xc&yZ ~H,C 'Vrxx J s'br' y_/i7<f e 7	&>xixzex>2£xr*Ty /Le^xZoć<7<x7ć=r-


CP^^Z-/7 T&ci^esofr' tSy-C^/o-' //X4X^^L4PCi^ty /cz -& /C^/tx' /^*sČ4jfpĆc,y /zflk^p-yl*X-' ^C7-
. /	,,	l	•
pAS.**'	/^CLZ^'+n^'&Ćcs	.4*. /*e. 'Zxx^v^ty^e*4^ Ä-cr,*^

=T«^ /pCo€T>.
\ // _. ^
^ fiCcXn <* V44P^ /fi '’L-O^Cnrt^'
/atp^e* ^/&iS~z'rp^ez^ Ä/.
/
/
ä> /	> *^
/
w — 7@cč<rt/ '**' y^ ~
5U-, c//a^/f^e v - ^ ^^

s


t^>
V—.	<L-iA-t-£.
T^jfezZ'tti. ^ ćJsCi' y^CP^t /ZsO-iu-t	£?/?’
I	/tXZ-x/z’ v+C’S/Z' s^i?'	f /t*JC.w'-$r-tsOC-Ć<.y /jLćM	^4^-cK^^^.-
^	-K c* X	'J'i- *4^ ^/4-<7~C^cC^y	^fc-XLz	.4 -x^i
4>-c ■x txr} ^	^yt^< xygzi	X ,

/
//
/fco ,:/-r/srX
/V
s?z£ 'X^t'-i V /p^hp	•M-t-Äic^.j
/£
O
s<s>
<v<r^ <~jy3,-c > < ■-• * <C /	/z. /
j^fpstp-xp ■ <y^A^	,

fxi^iZ '^4^,	*J^ ^y^u^ Zf-.Ž-.™.,
^ >•..	r -	/^	m' _ •	>v	^ «
X&L&l+C-yu rfun^cLe^JŽ ^ ŽŽe^/C^i*^ yoX*	'
/&'
- / /TTtxCZv
7^czXeAr&>*c>
/Xzj-**J yZtxi*^/Ć^, ^Će^z^J /&&c ^ez^rTt^y
5ZT-CTP	^vk^.y
-fiU’^ye. ^ž->&	v^,	'
/lxXJt-Ćy?-~ , /&■ /ßc‘ -^yf^y, /Za-cAs*.e<f-w*^e xrxT. ^r /? ; ,. „	'
7^^	yx^ex	^	**&**'&, " '
f^'t^U'^f	^ xy^iy
ĆXX,	' (x
^//l€^xC<xc^y£> C*£ \7^L^x / <?ć<xC^ XX, X, //<J 35~~
Okrožnica z originalnimi podpisi pevcev
DRŽAVNA MEŠČANSKA SOLA
Mešani mladinski zbor
V okviru meščanske šole je deloval mladinski zbor, ki je pel tudi štiriglasno. Vodil ga je Kodrič. Člani zbora so bili stari od 11 - 15 let. V zboru jih je bilo okoli 50. Nastopali so na akademijah, katere je prirejala šola in na proslavah ob državnih praznikih.
Mladinski orkester
Tudi orkester je vodil Kodrič. Njegova naloga je bila, da je dopolnjeval zbor v izvajanju pesmi in da je popestril samostojne prireditve šole - akademije.
Prve
skupne
vaje
godbe na pihala
I
v sledečih treh skupinah po osem godbenikov:
£
7
v- y
4
iiaasai
I. skupina:
isaacB3Xzaaca asrnmmtM^sMmm^mmiKmmmmmmmma
Obseg in naloga glasbila
Glasbilo
Godbenik
Kolorature (okraski)	Des ali C flavtica	< Simčič Anton
Sopran (napev)	I.B (C) klarinet	Bratanič Franc,
Alt	(napev)	I.B krilovka	Cetin
Spremljava (sozvočna)	IV. Es gozdni rog	Šetinc Martin,
|	H	II	j	III. Es tromba	Golič Jože,
»t	II	1	B basovska tromba	Šetinc Lojze,	-
Bas (temelj)	F basovska pozavna	
I Razčlenjenje ritma	S	Mali boben	r_
	II. skupina:	
Kolora tiare (okraski)	Es klarinet	Hervol
Sopran (napev)	!	I.B ali Es tromba	Zakšek Anton,
I Alt	(napev)	III.B klarinet	
Spremljava (sozvočna)	I.Es gozdni rog	Novak
tl	M	II.Es gozdni rog	Predanič Marjan,
Imitacija napeva (kontrapunkt)	Tenorovka B	Predanič Adolf,
Bas (temelj)	C helikon	Ivančič Franc,
Poudarjanje ritma	j Veliki boben	(fz7/7
	| III. skupina:	
Kolorature (okraski)	J Des (C) flavta	Babič Franc,
1 Mezzosopran (napev)	II.B klarinet	Kelhar,
Alt	(napev)	III.B krilovka	Ferenčak Karol,
Spremljava (sozvočna)	II.Es tromba	Novosele
»1	tl	IV.Es tromba	Cerjak
Imitacija napeva (kontrapunkt	) Euphonium	Lapuh /-'•
Bas (temelj)	C tuba	Srpčič Andrej,
I
U:
v- ■
\
%
4
tŠ&c. m&jča Tisđ^ob /jc/ćc u affi/tćiUccz/i
TKZ^H, 71CO
;cL/iađemlm\
£0 /iA vxJ9 foć&i,'<ccl7'vict/ vrveJfe.
Ao& sdize, 9ff. /}£ ZO ^ /n* /O. F[. 1939 —
<Z&GtcX£.' : 'f Oj S Xrv O 99.TV.
:iSčou : 3 ®ctv.
xdi&co: / @tn>.

	s:	.. £	h-
/	VJ »» •— • • ß ,5	•»
\	E *rt * h ^5	*	o c o
\	fj	% ^ CU	*	>tn
N
•H
e
L
Oi
o
k_
CL
Ju rje vanje .- Zbor.	I ji. Bach :	Gavofa.- Godba.
SOLSKE PROSLAVE
Na praznični dan niso imeli pouka. Učenci so se zbrali v šoli, nato so odšli. v povorki skupaj z učitelji k slovesni službi božji. Ob koncu obreda so zapeli Zahvalno pesem ali Te Deum. Nato so odšli v šolo v večji prostor ali razred, ki je bil svečano okrašen. Slika kralja je bila ovita v zelenje in narodno zastavo.
V šoli so imeli kratek program, katerega je vedno začel upravitelj s kratkim priložnostnim govorom. Sledile so recitacije, narodne pesmi ali pesmi z domoljubno tematiko, telovadni nastop ter petje himne "Bože pravde" in "Lepa naša". Ce so želeli, da bi bilo praznovanje še posebno slovesno, so v praznovanje vključili godbo na pihala. V tem primeru so na proslavo povabili tudi starše.
Odnos učencev do učiteljev je bil dosti prijetnejši in tudi spoštljivejši. Ravnotako je tudi glasba imela drugačno vlogo, kar dokazuje naslednji odlok iz leta 1921 - 22 iz kronike OS Brežice.
...Da ne postane pouk v nižjih razredih dolgočasen, naj se prekine z majhno, a krepko telovadbo ali z odpevanjem kake mične pesmice, otrokom ljube.
Otrokom so posebno prikladni narodni napevi, ne pa tiste nalašč v šolske namene zložene malo v srce segajoče šolske skladbe...
m*m
HUBBl
, v. ,ill
nt-
LIKOVNA I
V POS
V ČASU MED O
(1918
lJMETNOST
A V J U
B E M A VOJNAMA -1941)
Mladen Samohod, 8.b Jernej Zorko, 8.b
Odločila sva se, da bova raziskala likovno umetnost v Posavju v času med obema vojnama in dala poudarek brežiškemu gradu in podrobneje raziskala življenje in delo likovnega umetnika Franje Stiplovška in nekoliko manj brata Kralj. Vsi so bili izraziti ekspresionisti. Ta beseda vam pomeni bolj malo, zato vam moram tudi povedati, kaj sploh pomeni ekspresionizem.
Zato vam bom tudi malo opisal takratne veje svetovne umetnosti, da bi vam bilo vse skupaj bolj jasno. Začel bom s kubizmom, ki je tudi takrat po svetu imel precejšen vpliv.
KUBIZEM
Najpomembnejši začetnik kubizma je bil prav gotovo Pablo Picasso. Njegova zelo pomembna slika je bila "Dame iz Avignona", ki jo je naslikal še pred prvo svetovno vojno.
In kako so sploh risali kubisti? Predmetne oblike so geometrijsko poenostavili, jih prenesli v ploskev oziroma v temeljne geometrijske oblike, zlasti v kocko; iz kocke je nastalo tudi ime kubizem, saj kocka v latinščini pomeni "kubus". Oblike predmetov so opazovane iz različnih zornih kotov, predmeti pa se na sliki pojavljajo simultano in v isti ravnini .
Največ slik v tem stilu je tihožitij, prav tako je veliko slik s figurami in pokrajinami.
EKSPRESIONI ZEM
Ekspresionist ravno nasprotno od impresionista, ki slika svoj vtis o predmetu, slika svoja čustva in doživetja, ki jih v njem vzbuja predmet. Največkrat je ta likovni način izkoriščen za izražanje duševnih in socialnih kriz.
Lep primer socialne slike vidimo na Tratnikovi sliki (Tratnik je namreč tudi slovenski ekspresionist iz tistega časa, vendar pa ni iz Posavja, zato ga ne bomo podrobneje predstavili). Na tej njegovi sliki sta torej mati in njen majhen otrok. Kljub temu, da bi ona kot ženska in on kot še dojenček morala imeti nežna obraza, imata oba obraza starcev, kar
pomeni, da sta v življenju prestala že veliko hudega.
Ekspresionist se prav tako tudi odpoveduje naravnim oblikam in deformira sliko, ne uporablja veliko barvitosti in stopnjuje barve do dramatičnih nasprotij.
Predhodnika ekspresionizma sta bila Van Gogh in Munch. V Sloveniji pa je bil poleg že omenjenih bratov Kralj, Stiplov-ška in Tratnika zelo znan tudi Veno Pilon.
FRANJO STIPLOVSEK
(1898 - 1963)
Rodil se je leta 1998 v Malinski na otoku Krku slovenskemu očetu in hrvaški materi. V Etorovljah konča osnovno šolo in se vpiše na nemško gimnazijo v Trstu, nato pa obiskuje pripravnico za učiteljišče. Leta 1918 mu umre mati, ki je edina razumela njegova hotenja. Nato postane učitelj v Barkovljah in potem še v Velikovcu, leta 1920 pa se zaposli na nemški meščanski šoli. Leta 1922 se spozna z Venom Pilonom, znanim slovenskim ekspresionistom, in tako se začne njegova ekspresionistična pot. Naslednje leto je sprejet v Društvo slovenskih upodob1j aj očih umetnikov. Prične se ukvarjati z grafiko - linorezom in lesorezom. Nato se vpiše na likovno akademijo v Zagreb. Od leta 1924 do .1941 dobi zaposlitev na krški meščanski šoli, in sicer kot učitelj risanja in opisne geometrije. Leta 1927 pa se poroči z Ivo, rojeno Lavrič.
Z gospo Stiplovškovo sem tudi naredil kratek intervju in sicer sem zvedel nekaj podatkov, ki jih drugje nisem zasledil. Med drugim tudi, da je bil, poleg tega , da je bil likovnik, tudi glasbenik, namreč, znal je igrati klavir in zato je med leti 19z.!5 in 1940 igral orgle v kapucinski cerkvi v (kapucinar j i so namreč imeli svoj pevski zbor) . V istem času je pomagal tudi Sokolom v dramski dejavnosti, režiral je različne gledališke igre in včasih tudi sam zaigral v kateri.
Med drugo svetovno vojno pa so mu prepovedali poučevanje na meščanski šoli v Krškem. Med vojno deluje kot aktivist in obveščevalec. Po vojni, leta 1953 je postal ravnatelj našega Posavskega muzeja, kjer ostane do smrti, leta 1963.
Veliko je razstavljal po Sloveniji in tudi po svetu, bil je namreč v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji, Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji in še kje, vendar pa je njegovo umetniško pot zelo ovirala bolezen, najhuje je bilo, ko je leta 19_>5 zbolel za gnojno angino in se ni več mogel ukvarjati z grafiko zaradi sklepnega revmatizma in je zato moral naslednja leta na zdravljenje v Abano.
Drugače pa so Stiplovška imenovali slikarja rok in golih vej na sivkastem nebu. In to je tudi res, saj je znal prečudovito naslikati roke oseb vseh starosti. Drevesa z listjem na njegovih umetnijah pa so prava redkost.
Većina njegovih del so grafike, med katerimi prevladujejo lesorezi, prav tako pa je veliko olj. Z grafiko je največkrat upodobil različne stavbe ali cele mestne četrti ter drevesa in večkrat kakšen del mesta, največkrat s cerkvijo.
Njegova prva umetniška dela so bila impresionistična, vendar se je takoj po srečanju z Venom Pilonom popolnoma predal ekspresionizmu.
Gospa Stiplovškova mi je zaupala tudi, da je portretiral samo starejše, zrele ljudi in da je kot pravi ekspresionist upodabljal njihovo notranjost, zato si je velikokrat izbral osebo s socialnimi problemi.
Bil je nedvomno naj večji posavski likovni umetnik.
TONE KRALJ
Tone Kralj se je rodil leta 1900. Se močneje kot France se je uveljavil na Širokem področju slikarstva, kiparstva in grafike. Njuni delavnici sta bili v tem podobni nekdanjim podobarskim. V njih sta zmogla narediti vse, kar bi slovensko okolje potrebovalo umetniškega.
Tone Kralj se je ukvarjal tudi z oblikovanjem pohiStva in s tem v zvezi s figuralno vloženim delom. Od leta 1921 do leta 1923 je Študiral akademijo v Pragi. Kasneje je Se Študiral arhitekturo v Eienetkah, Rimu in v Ljubljani, ker je boleče občutil nepovezanost umetnostnih panog. Do leta 1928 je tesno sodeloval z bratom Francetom, Uveljavil se je tudi kot ilustrator. Samostojno je razstavljal doma v Ljubljani in v Kostanjevici, in na tujem na Dunaju. Leta 1972 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Pomembno delo: Kmečka stavba (1932)
FRANCE KRALJ
France Kralj se je rodil leta 1895, umrl pa je leta 1960. Po obrtni Soli v Ljubljani in delu pri kiparju Progarju v Celovcu je v letih od 1913 do 1915 in od 1918 do 1919 Študiral na Dunaju pri profesorju Muellnerju, pri profesorju Schmidtu in pri profesorju Hellmerju, nato pa je do leta 1921 Študiral v Pragi. Opogumljen s formami dunajske secesije (odcepitve od stare smeri v tehniki) je postal na Slovenskem osrednja osebnost likovnega ekspresionizma, pozneje pa je preSel v tako imenovano novo stvarnost. Po prvi neuspeSni dobi je odkril slovensko resničnost in iz nje izbral življenje in delo kmeta iz svoje najbližje okolice. Temu je ostal nato zvest v slikarstvu, grafiki in kiparstvu. Tudi njegova kasnejSa verska umetnost je izgubila svojo nekdanjo ekspresionistično duhovnost, postala je preprostejša in domača. V letih, ko se je Kralj približal novi stvarnosti, nastopi skoraj popolna enobarvnost, ki stopnjuje vtis plastičnosti do kiparske prepričljivosti. Uveljavil se je tudi v okrasni keramiki in ilustraciji. Hoteč ustvariti nov umetnostni izraz, je združeval verske, narodne in socialne motive. Izražal jih je s spremenjenimi oblikami tragike in hrepenenja človeka, segel je celo po likovni megleno, nejasno izraženi misli in izražanju pojmov, idej s simboli. Ustanovil je tudi društvo
Slovenski lik. Freske v Akademskem domu iz leta 1924 so, žal, propadle. Leta 1933 je izšla tudi njegova avtobiografij a "Moja pot".
Pomembna dela; Družinski portret (1926)
Vaška slika (1927)
Deseti brat (1928)
Kopajoče se kmetice (1933 - 1934)
Brata KRALJ
V kratkotrajnem glasilu Trije labodje je France skušal povezati likovne umetnike s podobno usmerjenimi umetniki drugih vej. Na tej prvi stopnji je izrazito novo predvsem slikarstvo bratov Kralj, Franceta in Toneta. Pomembna verska vsebina v njunem delu je prva terjala nov likovni jezik, saj v tem času ni bilo težko presoditi, da je njena zveza z realizmom in impresionizmom problematična. Vedno je bilo preseganje resničnosti in ekspresionistični odklon od neposredno zaznavnega je omogočil obenem z vrsto drugih dejavnikov ponovno oživitev religiozne umetnosti, katere najmočnejša predstavnika sta bila v Evropi Nolde in Renault. Slikarstvo bratov Kralj je bilo spočetka resnično ekspresivno, figuralna sestava nenavadna, figure močno spremenjene, obdane z ostrim obrisom, dopolnjene s simboli in barvno prestavljene v skoraj divjo izraznost. Tu je navzoča tudi dunajska secesija, odcepitev od stare smeri v tehniki.
F(Zf\NJO &TlP/.Ol/Š^ OLJ S" :



F&ANvJO STlPLOVöfclC
LiSSOZ.EZ	IZ. ClLLUfcA STAK./ HA Hie>oH'
H
FRANJO stipl^\/&čic
• LJU6L0ANS<i Cß.AÖ
m
m
m