OKTOBER      ANGELČEK  1933/34-ŠT.2
Alojzij Košmerlj
Dragi Marijini otroci!
Sveti Fraučišek SaleŠki je zelo Ijubil otroke. Če je le mogel, jih je zbral okrog sebe, pa jim je kaj lepega pripovedoval. Nekoč so prišli otroci k njemu na vrt. Vse drevje na vrtu je bilo v najlepšein cvetju. Solnce je sijalo, ticki so žvrgoleli, bilo je lepo kakor v raju. Pa je sveti FranČišek pripovedoval otrokora, kako lepo je bilo tisti čas, ko sta Še Adaiu in Eva ži-vela v rajskem vrtu, Tam iii bilo ue lakote iie zeje ne mraza ne vrocine, nobena težava jima ni kalila srečne-ga življenja. Sprehajala sta se med dehteaimi rožarai, tički so peli vesele pesmi in jima sedali na rame. Bilo je rea rajsko lepo. Najvefeja sreča pa je bila v tem, da sta smela Adaiu in Eva govoriti z Ijubim Bogom. Kakor dober oče je prišel k njima v raj, vsak dan tako, pa so se pogovarjali med seboj kakor t dobni družini. Tako je pripovedoval sveti FranČišek, Otrota so poslušali z odprtimi usti. Vsi so bili zamiŠljeni v tiste zlate stare čase. Pa je majhen decek sredti tihote žalostno vzdihnil: »Kako je škoda, da zdaj n/i več tako!«
Res je škoda, da rajske srece več ni. Ko bi vgaj Adam in Eva ne bila grešila. Tako pa sta z grehom zapravila raj, ne le zase, tudi za nas. Vendar nam je od raja Še nekaj ostalo. Kaj neki? To, otroci, da se moremo še danes z ljubim Bogoiu pogovarjati. Lju-
17
beznivo prihaja k jiain in se skloni do nas in posluša naše besede. Pa nani ni treba romati v sveto deželo, da pridemo k Bogu. Na vsakem kraju ga lahko najde-mo; vsak trenuiek nas rad sprejme in posluša. Vi se čudite: Kako in kje? AU niste že uganili? Z Ijubim Bogom se pogovarjamo v molitvti. Saj molitev rea rti nič drugega kakoi pobožen pogovor z Bogoni. Pri mo-iitvi pridemo k Bogu. Naša duša se dvigne prav do boŽjega prestola. Pa gledamo v duhu dobri obraz ne-beškega Očeta in mu lahko povemo vse, prav vse, kar nain na srcu leži. Kdor zna lepo moliti, se mu včasih pri molitvi tako Iepo zdi, kot bii ga B<^ pritisnil na svoje srce. Ves je razveseljen, ves kakor spiemeujen.
Tako se je zgodilo Jezusu. Šel je nekoč na goro Tabor, S seboj je vzel tri učence: Petra, Janeza in Ja-koba. Ves utrujen je bil dobri Jezus od dela, ko je ačil muožice. Zdaj hi bil rad malo sam* da hi «e lahko v miru pogovori! z nebeškdm Očetom. Ko so prišli vrh gore, so ucenci posedli, tudi oni so bili trudni. Jezus pa se je zatopil v molitev. In glejte, ko je molil, se je naenkrat čadežno spremeail. Njegov obraz se je za-svetil ko solnce in njegova oblačila so postala bela ko sneg. V nebeški svetlobii sta se prikazala Mozes in Elija iu sta govorila z Jezusom, Sveti Peter in njegova (ovariša so biii nad tem vsi prevzeti. Tako lepo se je vse to svetemu Petru zdelo, da je Tes navdušen rekel Jezusu: »Gospod, dobro je, da smo tukajlc Najrajši bi bil kar za zmeraj tam ostal.
Jezus se je spremenil med molitvijo. Čudežno Iep je bil dn svetal. Božja slava je Žarela nad njim.
Tudi naša duša je vsa lepa iu svetla, kadar po-božuo moliuio. Ta dušna lepota se se na obrazu zrcali. Kadar je sveti Stanislav pobožno molil v cerk^-i, je bil kakor zamaknjen. Njegov obraz je bil večkrat raz-svetljen od nel>eške lučd. Ljudje so ga z začudenjem opazovali. Včasih gledam pridne otroke pri molitvii. Roke so lepo sklenili, oči so obrnjene k oltarju, asta govore svete besede, dusa se pogovarja z Bogoni — gledam jih, pa si misliiim: Glej, kakor angeli! Nekaj a.ngelskega je v obrazu otroka, ki je zatopljen v po-božno molitev.
18
Otroci! NiČ preveč ne rečem, če vam povem: M o -litev je naše najlepše oprarilo na zem-I j i, Nekdo je rekel: Poleg svetega obhajila je moli-(ev moja največja sreča, Pri svetem obhajilu pi-ejmejn Jezusa v srce, jiri molitvi pa se z ujim |K>govarjam.
Pa se clobijo ljudje, ki jih je sram moldti. Kako so iiespametui! Meuda vendar ni takega med nama? Marijuni otroci smo. Kako bi mt^Ii biii Marijini, Če hi se molitve sramovali?
Otroci.Marijinil Radi molite! Mo-liti se ne  sramujte  nikoli   in  nikjer.'