flf^ ■ - > • a* Traraika It »77. |. uJitr (aaa »kjrUliuli *a ratfaiilja^jo Hala). ! , . PrtjcMajo so aa. plačilo *i>akariaa »*aa'iila 4bJi v aeile*ci.sk«a* jasika. Plača aa aa vnaka naliiao »rnio & aaU .č« a« aaaaailo aaao eukral aa~ ifatfc,in Jvakrat, H aoU., Jb trikrat, 10 s.-v. a. — I'«vrli Jcffa ie vaak krat 50' a. u Itempelj. za domaČe, slovensko in občne, potrebe. V Gorici, v petek IS. maja f m. Naravi ae foiiljaja vr^rfaiiira faHaniaMuU Se prarf^jnja v :Oorf4l » kakvaraiai ffoliar-Jrvi aa Traaaln I114 po &ao|rfoY, ^ Slovenske dole v Gorici. NI davno, kar jo došlo od vi«. iniuistoratvu nekaj prav vužuega zastraii slovenskih šol v Gorioi. Lota in leta bO toži, da ao alovenaki razredi tukajšnjo o. k. uormalko aoaebuo IIL iu IV. prenapolnjeni, kajti v vai nuši grofiji ui na Slovenskem nikjor drug« glavne šolo, ir. ktere Ui otroci nnravnoat v sredn je šolo (gimnazi ali realko) prestopili. Vai utroei iz kmečkih šol prihajajo v viša 0. Kdor kolikaj razuiuč o šolstvu, mora hiti uvcrjnn, da j? skoraj nemogočo tako ogromno število različno pripravljenih učencev redno in vupošno podučevati, tudi ko hI vai dovolj zmožni' in ako/. in skoz- mirni Iu pazljivi biti. Potreba tedaj, kakor ai bodi tem iiepriličiioatim v o^om priti, ju nujnejša od dno do dno. lo je spoznala tudi vin. vlada. Došlo jo povelje, naj' bi ae poskrbelo, da ao napravi posebna drazrednu slovenska iola v Ooriei. Stroško za-njo uaj bi prevzelo inssto Gorica iu občina v okolici metlni. O tem vladi-nom nasvetu ima zdaj svojo muonjo riazuaiiiti meatno starešinstvo. — Mi Yemo žo naprej, kaj in k^ko na jo starešinstvo odgovori; pregloboko ao Ao v koreni njo -ni v Goriei stari'predsodki gledč Slovencev; pričako-vkti smemo, da boilo še lo prfhdduji rod milojšp in pravičnejše o naa mislil. Dan duiiašnji unšim čč- starešinam reči: Napravite v Goriei slovensko Šolo, pomeni toliko in zdi ac jim ravno tako abaurdno, kukor da bi kuga silili, »Sočo nazaj v .Solkan obračali. Naši aomeščani imajo navado reči: Kjoao Slovenci v Gorici? Kdo jih jc dal? Mi no vidimo nobenega. Vsak, kdor iuia z nami opraviti, zna in govori laški, toroj k čemu in za kuga bomo liapravljali slovensko razrede? napravite 80 jih, kjer hočete, v kteiein vaših trgov ali vasi. Se za svojo polrcbe nimamo denarju, ne pa, da bi Še za alovenake šolo plačevali! Tako mislijo ali govori, in to nekaj bona fide, nekaj pa ac le delajo, kakor da bi Clovooeev no videli. Da pa oekteri v srcu sploh drugaču mislijo, posnamemo iz dveh okolnosti : prvič, ker dobro vcd6, da jim v- mostno zbornico tudi naši slovenski glasi pripomagaVajo, in drugič, ker ni mogoče, da ne bi jim bilo znano, kako-in od kod so so-sebno niže in srednje meščanstvo po večem rckrutujc. Absurdno tedaj ni, ako so zahteva, da naj tudi za svoje (mestne in predmestno) Siovence kaj sior«. Sicer pa mi, ki> hočemo t njimi v miru živeti, smo milojši, ko vlada. Ko bi imela „ Dom. " slavnemu starešinstvu kaj'svetovati, svetovala bi mu takč, da uaj napravi h pomočjo okrajev goriškega (okolico), kaualskoga in ajdovakega fin morda Še komenskega) »amo dva paral-Ulna 'rain-eda v Gorleij to jo, III. in IV. zr/tven seda-itfik državnih. To. bi menda vendar ne prizadelo preveč stroikovv Spodnja dva razreda sedanje ccsarako nor- malke utegneta za'zdaj meutnjm in okolico potrebam So zadostovali. To pa je le minimum pravičnih slovenskih zahtevmij. Povrh te parallelk« v meStu pa jO uaulihodno potrebno, da mo napravite Ke dve gfavni loti, kot pripravljavnici za gimiiuzi in realko: ona v Tominu (tA hi bil tudi realni ghnimzi na pravem mostu) za okraje Totnin, Oirkuo iu Boveo, iti druga v Komnu (Jo bi komonska ne imela dovolj učencev, uaj bi h c Krašnvni tiprojoinali v viAa minula v Gorioi. V Ajdovščini ui treba inemia glavno šole, ker jo ipavaka preblizu. To ho „ Doinoviniiio" miuli o toj reči. (ilorlea. (f»af,«l. Jo li avntrijsko-liberalua tiLranka res ^vhtdina? " l'o vprašanju amo zustuvili uni jiot. Akominlimu, da jo v (»d in vaufc, kdor vodno no laja, zajeda in nagaja, kdor ko no k uja anli in godrnja, kdor vsegu, kur od vlade prido, no graja, in so VHomu no vatuvlja, kdor ho /.miruj nO repouči iu žolča uo kida, kdor no zabavlja in donponatrujo: moramo reči, du jo Htrauka. kturo una opposicijak* z p vladino" zmerja, roa vladiua; kajti doloma jo tiha in krotka, deloma ho ulišati izared njo coI6 kliei, ka koršuih mno poprejšnjih let še pri zapovedanih sveča -noHtih neradi pogrešali : iivioklioi. namreč Avstriji iu cesarju; brati ho po zidili v tem zmialu napisi. Čo ui pa mlalimo vladino stranko tako, da bi ji bilo vso [trav, kar prido od zgoroj, da bi k vsemu prikimala, h lopo vdala in, uklanjala so vHakemu uistemu in vsem njega koiisekvoncijani, vsaki vladi iu sluhurui iijeui nnredbi, vsakemu miniate/stvu,— Čo st. vladino stranko l)lki> mislimo, In nas potlo kdo vpraša: jo Ii vaša ar-atrijuko liberalna laška Htrauka v Gorici taka ? moramo eninalo pomisliti in nokaj preudariti, prodno .odgovori" mo.— Ako nušo Doak o in Porczel-no od nog do glave premerimo, najdemo, da uiso i/, takega jekla, da bi si iz njih vsaka vlada za vsako potrebo orodja kovala. Pa saj tudi vladi ni in no smo biti mar za to, da bi Biltranke' podjarmila ter slepo,' gluho in neme storila.~ Kaj je politika? „Sa „ puli tik u" „ ho vse lopo naredi," ns pulitikuje treba j i t' ž njim", pravi nuš kmet, in v toj priprosti prislo-vici tiči pomenljiva definicija besedo v politika." Politika jo po oni strani neka uglajenost in uljudnoat v v-Hom javnem, politiškoin, diplomatiakem občonji, po drugi bistroumua špekulacija: — preračunovauje razmer iu okolinosti, celO oaeb io značajev, potroii in zahtev, positvinc sedanjosti in mogočo ali včrljivo prihodnosti. Politika jo igra —tla bi le vaclcj bila poštena!— igra na karte jc, šah jc. Kdor zna karte nar bolje mešati,. podobo pu šahovnici nar umnejše pomikati; kdor zna iz danih razmer, iz djanjskih okolinosti nar več koristi, nar več dobička izvleči; — Če šo ccl6 protivue moči prisili, du mu šlužiio. nehotč njegove namene pospešujejo: ta jo nar boljši poli ti kar. Ako ktera stranka tak6 dela, umno dola, ali, čo vlada, držeč se teh pravil, s strankami tak6 igra, izpolnujo svojo dol-žnoBt. — Nikdo se no up^ tajiti, da ima v ustavnih deželah-kakor vsaka stranki, tako tudi vlada, ktera jo prav za prav tudi stranka, ») pravico, pri vsaki priliki vodo na svoj mlin napeljevati; ako v tem •) (Jitamo fiiin!atar*lrvzcmatni, narodnost po večem tudi udovoljena: to je irojo reči, v kterih se avstrijsko-liborului Ooričani z vlado naravno vjemajo in dotikajo, in od tod sedanja njih politiku, otl tod.njih priimek „vladni." (Dalje, prih.)" Državni zbor. Zbornica 'poilanoov. V poslednjem listu _ Dom." smo povedali, da jo bila obravnava zastran soli. Dasi-ruvno je šlo "Ramo za to, da so je pooblastilo finančno ministerstvo naših dežel, da smo se pogoditi z ogerskim miniatcrfltvom zastran uprave in sainoprodajc soli, segala je debata daleč čez te meje in globoko v domačo življenje vseh ljudstev avstrijskih. Tako zadevajo tudi sklepi dotični vaacega državljana, sosebno pa uboge. Kuhinjsko sol burno kupovali v prihodnje 2 gold. in 4os. boljši kup ko do sedaj. Te dobrote pu ne bodo veseli kmetijski gospodarji; kajti livinske soli ne Lodo we£ delali od »ih mol; za živino bo treba tudi belo sol kupovati.— Mikavno utegne hiti imAim hr«vonn> in H« živinsko soli, ki so jo, in sicer vsako leto več, ljudje za se prekahavali, se jo povžilo I. 1867 namesti kuhinjske 700 lisuč centov 1 — VHled znižanja ceno kuhinjske soli zgubi država 3'/a mil. gold. dohodkov.— Ker je, kakor tistim deželam, kjer so gorska sol kopijo, tako tudi nuji, kot primorski deželi, veliko mar za to, kako se b soljo ravno, oglasil se je v tej solni obravnavi tndi naš poslanec gosp. A. Černe. Govoril jo tako le : „Naj sklene hI. zbornica o živinski soli, kar ji jc drago, jaz o tej reči ne mislim kaj več govoriti, ker je bila od vseli strani že dovolj na lunko prterešetana. I^e eno pa rečem v imenu prebivalcev tiste krono vino, ktero zaetupum, to namreč, du živo obžalujem, ako se ži- reči opomniti, poslavljt - ■ - vinska sol neha ,delati. -in^nlkslito v tem oziru za živinorejo ne bo llrbtlOv • Zdaj pa žolim si. sboraieo ktcia ljudi § 2. zadeva. V • «t Jez rud «pozuav»m, da je * namenja napredka, iit sem lega vesel, da je si. denarno miniaterstvo v svojem predlogu nasvetovalu ccut soli poprekoma za 2 ' gold. •18 kr. ponižuti; jez sem vesel, daje tndi odbor mini-slerski sklep sprejel in ga državnem zbora sprejeti priporoča; jez tudi to moram hvaliti, da sta se viooko minislersfvo in tudi slavni odbojna posebnosti nekterih dežel ozirala, in sta za nek tere dežele in nektera obrti uištva sol po niži coni, kakor navadno, prodajati sklenila. Dasiruvuo se ju tak« zgodila, pa vendar ne morem dovolj ohžalovuti, da ae na okoliščine neke krono* vinc in njenih prebivalcev nihče tli ozrl, temuč da je bila čisto porabljena. Ta krouovlna je pokiicicna grofija Gorica iu Gra-diAče. Jot pravim in trdim, da se jo na Gorico moralo pozabiti, ko se je presojo valo, kterim deželam bi se sol pod uavadno ceno dajala. Druzoga vzroka se je* res nikakor ne morem misliti, iu tt> tolikanj manj, ker je že leta 1862. t« visoki zbor predlog i,n željo mojega ladkšnjcga tovarša, poslanca Gorjnpa, v 153. litiji dl>. julija potrdil in skleuil: „ Posebno »e Mora polaj-šok, ktorvgH prebivalci v Istri po uejvisocejšem sklepa od 8. prosenea 1862 po ponižanju soli ImiO0, ^ndi.na pokimze.no grofijo Gorioo raztegniti.M N«J opontuini, da "ta zuiUua eeua je bila poprej 5 gohl. 18 kr., sicer se ju sol po 7 gold*'78 kr. .pro* dajala, adaj pa je znižana cena *a Istro na 4 gold. 16kr., sicer jia ne ho po 5 gold. 24 kr. prodajala. Tudi še pristavim, da je solna cena za Dalmacijo licu a na 4 gld. 4 ar. in ca Tirole os 4 gld. -48 kr. Mcroki, klen so uno leto to si. zbornico primora-li, ik»prej Imenovani sklep storili, talibog! še niso nehali. Ilo leze u, ktera grozdje pokončuje, in sviloprejko mori, še ni nehala Istri iu Gorici silno nadlogo in revščino narejatl. To dve nadlogi gospodujete po Goriškem že leta iu leta siluo . hudo, in škoda, ktero Gorica pu slabi sviloreji trpi, je veča, kakor škoda v lalrjji, ker je bila sviloreju v tej deželi žc nekdaj bolj razžirjeda kakor v uni. Po statističuih zapiskih in naznanilih goriške kap-čijske zbornice znaša enoletna škoda ua pridelka vina 300.000 veder ali 900.000 gold. id cnoletaa škoda na svili 4114.000 gld., vsa enoletna tikoda tedaj 1,300.000 gld- pa še več. in k«r ta škoda Že celih 18 let Irpi, i-raa tedaj goriška krouOvina že več kakor 23,400.000 gold. škode Prvi in gotovi nasledek teh nadlog je bilo strašno zadolžene cele dežele.. Goriška dežela ima samo intabulirauega dolga, kakor nam uradna naznanila pričajo, nad 14,833.Q00. gold. In ve« ta dolg sloni samo na 51 % štirjaškib miljah iu na 200000 prebivalcih, ker le toliko meri dežela in toliko ima prebivalcev. Take Številke govorč glasnejše kakor vsaka človeška nota. ' V. . Naj še pristavim, da je dežela tudi na menjieab veliko dolžna in da ima neintabuliranega dolgi tudi silno veliko. Tuko je vsa dežela polna siromaštva. jp-revo, in le resnico izrečem, če pravim, bolj -reVni-Ijudje v resnici dostikrat toliko nimajo, du bi si mogli . ]iotrebne soli kupiti in du* morejo velikrat neslano.jesti." (Konec prikodkjig)'. Izmed druzib v posl. zbornici obravnanih ali Še le predloženih ji reči, naj omenimo te-le: 9. tmC se ja' končala debata zastran eoobodne advokature..Z začetkom I. 18G9 bo smel biti advokat vsakteri, kdor je po po-. atnvi yjt inMnkn*^a innjrjn^ f»y j; «S*keS!2 ««lg/»V»i»' na voljo ^uno, stanovati, k jer hoče. Do sihmal je bilo število advoluUov določeno in odločen jim tudi unj za stanovanje. 7- V 106. soji. 12. t. m. se je obravnaval^ načrt postave zastran porotne todnije v tiskarskih ta-devahPredložena sta bila v tisti seji: načrt zastran ustavljanja in zatiranja goveje kuge in načrt postave zastran vpelianja poravnave po mimikih, da se namreč v okom prido pravdam za vsako malenkost (Ta postava utegne našim pravdarskim ljudem prav veliko koristiti). To dve reči ste imelo priti med drugimi na dnevni red v seji 13. t. m. Tako tudi drugo branje postave zastran nadaljevanja Rudolf ovc ieleznice. • " • V-^te v:;'- -v;-, : Časniki jiiipovcdnjcJrv soldu - rekel bi - nabrauiuii doneski zidalo Odbor za to slavnost je povabil tudi dr. Jan. Bleivveis-a. in župana ljubljanskega dr. Eth. Oosta-o k prevozni tej svečunosti. Na Tteki je pogorela.od streho doli do I. uad-atropla velika mestna kosama h 4 nadstropji, v kteri je imelo prostor 2000 mož. Gorela je 3 dui. Sinoda se ceui na (>0 -80000 gold. ; vojaško blago jč vse zgorelo, samih pušk okoli 300. V Ljubljani ste prvi \>. volilni sku|»ščiiii, III. in I L, stareSino že volili. V lil. so slavno zmagali narodnjaki, v II. pa neniAko-vliidiiia stranka; 1. h k u [išči na jo volila včeraj; igid še neznan. Borba je tila vroča in hoda, dn menda Ae nikoli laka. Dopisi. ■ Devlns. 7 m. X Slavna družina knezov llobeiilohc-skih je prišla včeraj, t. j , <>. t. m. iz Ki ma domu v Dcviu. Znan jo pravi katoliški duli plc menite, vsestrahsko izobražene u love kiieginje Ter« zije, rojene grolinje Thuru lloffer- ValsuBsiua-sItC- Iz blagega namena, tla hi tuili mlade knežiče iu prineesinje v toni duhu korenito utrdila, napravila se jo ■ncsoea novembra HI I. z vso rodbino in zekterimi služabniki (vseh skup 14 oseb) v „ večno mesto." Bivali skoz 6 V« mesecev v Itimu, ogledovati pomenljive spominke krščanstva, 'žive priče plomonitib čutov nekdanjih vernikov, nasproti pa stare ostanke poganstva, žalostne priče oholosti io krvave slove ajdovskih tiranov itd.— kako moč morajo imeti take, rekel bi, govoreče podobe ua nedolžna srca mladih bistrih gledavcev! Sv. Oče Papež, ko zvedo brž ko nc po Njih emi-nenciji, gosp. kardinalu llohoulobe-u - prihod Žlahtne rodbinč, odprejo ji t radostnim srcem vrala v krasno svoje poslopje, se f. njo z vidu«, giuljiv« dopadljivostjo nenavadno dolgo pogovarjajo;« da, — kar si visoka grajšinska rodbina po pravici v nepozabljivo čast šteje, — ccl6 sami v Sikstiuski kn|>cH vsim sknpaj angeljski kruh delijo. - Pregnani neapolitnnski kralj Prane II. jih je tudi sam od sebe obiskal. Kakor je blagorodna, gospa kneginja tukaj v De vinu mila mati revnih siromakov, knkoritnih jo med nami preobilo. tako je celO v Rimu po neki ondušnji šegi bila izvoljena, včliki teden miloAinjo pobiruri za zapuščene ulmgc. V svoji globoki ponižnosti a srčnim veseljem ta posel prevzame, ter, sedanjim posvetujakom na sramoto, od hiše do hiše gredč, kakor svoje dni sv. Janez od Boga, na vrata trka ali timveč ne na vrata, na sočntua srca bogatih Rimljanov in Kimljank -- in sicer s prav zdatuiin vspehom. Če nekega spominka iz večn. mesta ne smemo prezreti, kteri kaže, da vč pl. gospa zaslužne inože dostojno Čislati. Iz osebnega prepričanja je hotela princ sti tukajšnjemu velečastnemu dekanu iu fajmoštrn g. Štefanu Doliak-u v znamonjc priznanja njegove neutrudne delavnosti v težkem pastirovanji in vsakoršnih zaslug časti ve n spominek. Po njenem nasvetu so priporočili Njih prevzvišenost, milostlj. knez - uadškot Goriški g. dekana -pri sv. Očetu z lastnoročnim listom, ul Papež Kuičceuiii našemu iianiirjn (»ouele časiuo ime ^Apostoljski ključar" z uaslovom „ Monsignore " („ Ca-merlere apostolico in abito paonazzo"). Kneginja Ho henlohe-vka komaj došla v grad, jo osebno izročila gospod dekand, prijazno smehljaje so, apostoljski pismi, „diplom in dekret". — Osupnjeui gospod na prvi hip sam sebi in drugim rte veruje, in, ker ga je gola po niždost in častilakomnosti nc pozna, si misli r „Non no-bis. Domine, non nobis, sed no mini tuo da gloriam!" — Iz srca čestitamo monsignore-u za to nenavadno poslavljenjet Iz Križ« Ipavakega 8. maja. — Česar smo lani zastonj pričakovali, zgodilo se je letos: izpol- . •••••;•• "i V . - rv. ' -v-v - nile 80 sa naše, želje, videti med nabil Tkainga navmtr nika,iz Tista Nj- ekse. gosp. barona J5ku&-,a Žoo S'/f popoldne, smo zaslišali pokanje možaarjev. a £relpga*r« Vrha od (Rihenberka); bliže iu blifto so glasi grosty slednjič razlega se žo spod grada križkega ter strinja, se z veselim pritrkovanjem. Ob pridrdrajo visoki gospod. Peljali so se z gosp. grofom Lantieri em, oprav-* jelnim v husarski uniformi; v drugi kočiji sta bila ai*. uaiiiestništveni avctovavec iu naš okrajni predstojnika)* Uovski. Moleli ao Nj. ekse. od razpotja oa cesarski cesti, kjer smo jih pričakovali z županom križkim in mnogi-, ■ni sturešiui, p«i gori v Križ iti, . pu smo jim tu odsvetovali, ker drži pot preveč navzgor. V vasj jih j« pričakovala velika množica ljudi. Prvu njih pot jo bila v šolo, kjer jih je šolska mladina žo čakula. Veleli so. tičeniku. naj bi otroei kaj čitali; prav gladko *o brali-. Po račun jen. ji na pamet je bilo k stekizo valuje iz kršan-sk. nauka. Tudi tfi ho se otroci urno in dobro odrezo-vn.li; Nj. ekse.. so svojo zadovoljuost na glas izrekali. Za slovo so zapeli učonoi oeuarnko pesem ; g. namestnik so pritrdili po slovenski „ dobro je to". Potom sa Ali ogledat cerkev, ktoro lopi kiuč jo govoreč spominek i ajneega fu.jinoitra I»vr. MiiŠnika. V farni cerkvi imamo med drugim drngoccu krit z mnogimi svetinja-mi v njem. Na zadnjo ho |»očastili Nj- ekse. tudi tukajšnji samostan 00. Kapuuiuov. Odpočivši ao tniu so 0<1> nun prijazno slovo vneli. -- Priljudni so bili jako, t> marsičem ao popraševali; zadovoljuost z viiim so jim jo brala z obraza Veljal jim Ju veseli in prisrčni naš apr4fem kot uaincatnikii Nj. apostoljakega Veličanstva, p res v- cesarja, kterega uazoČnust utegne težko kdaj ta njim iu domovini zvesti iihA kraj osrečiti. A. Č. V Vj^lfab 8. maja. Due 1J. t. m. nam jo nemila siurt pobrala vrlega moža, občinskega odbornika .Ameza Fortunata. Bil Je komaj f)0 let star. Svojo službo jo več lot zvesto opravljal. Bil je mož pobožen, pri-deu gospodar, stanovitnega značaja, vnet aa slovensko roč, za pravico in resnico, trden ko skala pri vseh ro*, čeh ; z eno besedo: bil je inož. da so tak ne najde v vsakem kotu. Zato je imel voliko spoŠtovalcov. Priča temu obilno število ljudi pri pogrebu njegovem. V so tu gu v pobožeu spomin pri(K>ročaino. .K —n. % llovikcca 11. maja. —r— Odgnali smo Hucg, prišla jo vesela pomlad ter nam dpbroletino obetu. Znano jo povsod, da smo v mrzlem''kraji, pa vendar smo že začeli, kar je nekaj let, pečati so s svilo- . di; poprej ni nihčo o tej reči nič vedel. Žalibog, dajo/ Hkornj vsako loto naš trud zastonj, ker so no moramo . bolezni svllotircjško iznebiti—Lansko Icto smo črtali listu kmeti jsko družbe goriško ,Atti o meniorie" (dne 25. jnnija štev. |2, tečaj VI. stran 184/ dopis gosp. Mat je Ktmkin-a iz Avča ^pri Kanalu), kleri močno nekaj trdi o nekakšni novi iznajdbi, kako se da bolezen uvilodov pregnati. Dalje je v dopisn rečeno, da on jo imel vso svilode zdrave in izvrstvo lepo; po vsej kanalski dolini da jo bilo prizadevanjo svilorejccv zastonj— saino njegovi da so bili vsi zdravi; ustmeuo pa . se je zvedelo, da ni bilo vso nič res, da tudi on ni bil nič srečnejši,* ko vsi druži, ampak da bo bili bolni tudi njegovi svil odi. Prosimo torej gosp. Matijo Konkin-a, naj bi nam blagovoljno resnico naznanil, in vso to reč razjasnil, da nam ne bo treba časa tratiti in svilodov, po njegovem nauku rejenih in gleštanih, ua zadnjo zavreči. — Prosimo tudi „ Doimivino", da bi num dovolila, o g. Koukiu-ovi iznajdbi kaj pisati Od Hoče. Želja, ktero smo vsi pošteni goriški, primorski rodoljubi žo toliko let gojili, se nam jo vendar enkrat spolnila, vresničila. Vkljnb vsem ovirani in zaprekam od nam sovražno stranko in po trudapolneui pripravljanju naših rodoljubov bo jo v Kanalu čitalnica osnovala in so je tudi Že 3. maja slovesno in slavno odprla. Slavno rečem, ker tako slavno se je malo kjo ali nikjer, vsaj na Primorskem ne, odprla, kakor tukaj. Že vreme jo bilo jako ugodno, kakor da bi se tudi onr» veselilo te narodne svečanosti. Gostov jo iz vseh štirih vetrov došlo. Posebno veliko jih je prišlo od goriške strani, kteri m so šli tudi Kanalci nasproti z zastavo in *) l.o piicle '. Itaiiodbo pa [ire|Miitimo avodenr.rm in kroHiJtki druibi Kr. lllilllj y hlirku " Mize Njih i »ihivč, J. K.. godb«, in lako so milo jim gos lo, mod kterimi so, bili xnani goriški gimnazijski pevci-in solkanski čitalnlčorji v. dvema zastuvnma, med „ Nap rejo m " v trg vpeljali. Možuar jo naznanil, da se' beseda začno. Vse je mrgo* luh» v sobano, ktero sta Jako okusno;"'harmonično vo-y,ujo n ti Jo emu duloi v narodnih s barvali brezplačno o-kiučala gg. TerčlČ in IvUrnflr. (Jlovok so mora čuditi tnki nbraiiosli in umetnosti. — Beseda so začne. Go-Mjjod Felik« Vitlori pozdravi v kratkem pa tehtnem govoru došlo gosto, želi, da bi bila čitalnica prava odgo-jiteljda, oiuikovalniea domačega naroda, ter sklene ■/. „živio'' 1'Vsno Jožefu, „živio" mladoj čitalnici. Njegov govor jo bil pravi uzor govorov.- - Da o pot ji uiolčlm, ki ho je, kiumlskojHicI vodstvom J. Siroa-e, goriških dijakov pil pod vodstvo«. '/namigu J. K ocjančič a prav izvrstno obtičalo, i n ktoruinu jo gotovo krono postavil sam g. KAojanCič Kiharjuviiu samospevom „ godce"; in, da ra j t; kaj o naših doklomatorkiih in doklamalorjih glivo rim, mudim, da mi uo htrlogn nihče družili zamoril, po Hobno, kor slo že vsi Hkoro imeli priložnost našo pevce poHluAali. „ Slovenko" je dok lamo vala gospodična Mar. Se-galova lako ikvihIiio in i/.liorno, dn ploskanja ni bilo nc konca no kraja, dokler «o ni An v drugo proljnhljc-na gospodična prikazala, iu (<■ hI jo še ton- voft zuhIii • Žila, kor |o La dan v prvo javno na oder utopila. NU: livalt) no gre tudi /». T<»r<"/.inl Itrrlotovi. A ko bi bolel /io o deklnmalorjlh »cilindra' iliMilo-„ prokletih 'grabelj " kaj gi/voriti, bilo bi toliko, kakor da Iu v timiviiki gozd drva nosil, imoiia, Mer« žo po etdeni goriškem Slovenskem mu potok lega. Kdo ne pozna K. Klavžurju, ojaiir.ir.a m .SI1 K ritnica kol izvrstno goV»l*nwK> V Ali glava, venec vsega je bila vendar gletliAčna igra: »pravi Slovenec." Glavno nalogo jo imela' Itav-terjevu „ Neža ", mali „ Jenee ktero jo predstavljala pa' Iv Geriiilli-jeva. Malo trčeni, ako pravim, du se smete obe, posebnb nNev!a", no le y. vtmkti Oillolilntiiijo tim več h pravo igravku merili. Drugo glavno m}ldgo Je imel car Pandor", kteroga jo F. Vlitori predHlaVljnl. Manjšo nalogo sta Imela gg. 'K. Kocjftnčič iu J. Sega l»t. Vso ho je tako lopo i gludko zvršilo, du jim Jo za-Hliižeini polivala od vseh strani doucla; ztigrinjdlo jo bilo že padlo, ali ploskanja ni blld ktincc, ddklcr sc v-«i' iicho zopet na odru pri kazali. 1 '. v '-" '-' ' 1 Pesem „llcj Slovani" pel kannlbki in dijaški V.bOr, kaže da jo besede konec. l'o besedi so bili unkraj mosta umetni ognji, na inontji pa godba, ki jo jako izvrstno slovenske Kosce godbi. Godci ho bili briški iz Kviškega doma. ' Večerja ho jo kmalu končala in hajdi, zdaj bo jo mladi hvcI še sukati moral. Iu tako smo rajali in peli.do belega dno. Ko ju že solnoo visoko na oboku stalo, smo ko no rado ud preljubljenega Kanala lo&ili, zeleni, ho še mnogo tacih veselic vdoležili. Tedaj postavljena si na nogo kaualskd čitalnica I le glej, da boš vredna tvojega imena, da boš pravi jez proti poitaljančcvanju in hram domaČo vednosti in otnikc. In če zdaj v sebo le gospodo kanalsko, kakor hc jc pri besedi pokazalo, strinjaš, glej, da spraviš precej tudi ubogega kmetu pod tvojo varstvo in v tvoje naročje. Lo ako imamo kmečko iutclligcucijo za sabo, Jc takrat jc nam bodočnost i sicer slavua bodočnost zagotovljena. živili Kanalci! *) Kovač. Domači novinar. (7iaestava » Gorici) se jo odprla včeraj dopoldne po že priohocncm programu. Prišel je le svečanosti tudi Nj. cksc. namestnik bar. Bach. »*) (Za vikarju t: Kraulj) jo imenovali g. Aul. Grio-ni iz Kude. X Wt. /kiMlv«'>.» pri Gorici'jc bila preteklo nedeljo 10. t. m. uevHnkdanja svečauoBi. Kot ta nedelja pu sv. Florjanu, drugem cerkvenem patronu, odlikovala so jo že nama ua Bobi. Poveličevalo jo je pa blago- *) It Oriuegn d (i jnn* jtotiiftinemo to prihodnji lisi ni-ksj rrtie mo.o vsak drugi ponašali, tudi vsaka ccrkov in Šeco-lo vsako mesto ne: od nedeljo naprej jo - „ altare p.fi-vilcgiatum " t. j. altar s takim privilegijem (predprrt-viert), da ktori koli maštiik na-njerp rpašujo, dušam za ktero iiiašujc popolnoma odpustek pridobi. To dn-hovno dobroto sta naklonila rojstni Avoji vasi proč. kanonik—dekan prvoHtolno oorkve iu viši šolski nadzornik gosp. Ivan Hudal Iti katohei na č.' k. normulk| iu prof. kaloboliku in pedagogiko v coutr. bogosl- semenišči- gosp. ./«£. A/arriAiV; poslednji jo larti o sv. Petru v lii mu osolino dotično prošnjo vložil; mcseca avgusta Jo bila žo^rešonu in volja privilcgi za dr.iet let, torej do I. IH77; potic ho treba prositi za ponilvljenjo.— Potom, kar hciii povedal, lahko vsak vgune, komu so jn tikalo n^vi altar blagoslavljati. Prč.'g. kanonik so 'St. An-drež osobno počaatili in vesolje imeli, svojo dolo s pomenljivim sv. opravilom vončuli. Prod mašo no narpn-pvcdvjako pri meni i iu, zanimiv! niidigi ntzlollll pomen in namen svečanosti,' polh) blagOHJoviluc obrede opravili. Slrcglu sta Jiiua tinli dva rojaka št. uudrcžka, dva Marušič u: /o omnnjoiii g. Jo^ofj namreč, in vrpduik ,,1)01110 v i ui n ". Skoz vso odmino so oppuvlja zduf prod novim allarjom vsak večer šmarna pobožhost: ' Ho|»tt besedi niivadiilit po soMkl dolini. , . .(Nabral A. C.r—fiAt ftUda) Ai T^rt.) ' : 1 ' ' Migati a-a žuriti, luščiti1; bčžgina rc: Iuščina. Blazina -iu dobnlu .greda, na klori sloni pod. 'Bolela širok, debol okov, h litcrinrsc okujetedvo covl tnm, kjer s« Hljčoto, da no puščate, //b-tfa ^ brivec (Miklošič oblikofllovjo 44. (keliaiV^-kopa narejena'(iz-* s u uga;. čebuli; če ha tj so; kepa (čepa) je kroglttT/. drd-' go mehke tvuriac.' ca učesnena ali nklačcnai listnata veja. (Jutidti tza mošatl kaj^dai.'so 1 lllsdlj ^u-' Initi so hladiti ho, kednr so'visdjgujo fto puh i» hladeče so.,.Htvttri/ Ct\kla zrr. rob. čer 'skala1: v! grdfem' ki^ji. I)iiv<&i\ imdlje —. vudljatl so, -stiii/ilk Odtiti'(t- gatttl) vtikati,-vtokniti. •Golazen j^ Živina1;, kodar to-nit-1 lujjuš.. G.rubi&i^z.gfahljIvkn. Grič ^ groblja.ikopl! Qru-Wa',(gerni|c). Griva nizek pa širok">hiilm. lepa visoka pa, no provejata 'bukovj Kadfti (ftadptlfm: b\lavi>i<;a c_ zagozda (železna).1 Keznmek (kaznariik)^ poJovnik, mehi za suho pHdolke. Kombdtposod/fka^o^1 do, bolj ozka nego škaf, ki i«na ro$t'povzaz^^ Komarnibi^ < suho zidana liišiou sč^slamnkto otrešicb v sonoždi, da pastirji v itijikuhujo. južiria o' koiarnčm,j kop«<-uti =. južinati; puštir je prignal ovce "V1 kopgkdi±a ' pastir jo- prignal ovco o tozarnčm domu) da '^>odbj6 jagnjetu. Kozami, 4ga = čns od daei Lttp, laza = prostor v gozdu, kjep' drovjb'iie' rnbtoi' • lazi ::sdo i3všežnjov' dolg ČoVljd dehil,!,ravdd," Okro-gol les, kteroga davijo-SfreDal* -pO čez ijj(|-«trth^'k«dar; jo. dela ali pijpl-avljn, dn 'bodi' polnjeni. Leific^sStenica (wanze). LaSčiti v« — lesketnti, bo. MeUrrtja'--^', ograjen prostor .za živino pred hlevom ali na paši; (tto za kedar je no-gonijo dom A Čez tioČ). M&l,' ^ 'kraj, kjer se je zemlja utrgula j podmol; grotte. nav- pična luknja v zemlji, -ki" ima dno; bre*dnfl>jtaAifc'bfez dna. Otjrajenicu ograda, ograjena senOŽet. (Mgarikti^ ož^sinu skorja- nstula v " "O'"člvut!. PčtaJcfi?/ lalcarica požeruh, grabeŽ'. 'fiotfvaj'Os počivalo (lU&jj • kjor se počivaj. Potočna (btočmi) 'majhen vodol6k'B;tt<0'-, [ ti vedoč na travnik. .i>ofoo=s