Ameriška Domovina lk*A I M U Ik ; [T& ^ - m— AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN KhMK FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING. MAY 22. 1951 T/RTO UT _ VOT. T.n AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 22, 1951 LETO Ul —VOL. LIL VESTI ■ VOLKOVI V ISTRI. — V oko- brez žarnic, ili Žejan v bližini postaje Matu-j ODKUP MESA in maščob še Ije - Opatija o volkovi poklali vedno šepa ... Do 22. marca 8 ovac in ranili 7. Volkovi so se so izpolnili mesečno oddajo okra-zlasti v severni Istri zelo .raz- ji Ljutomer samo 11. odst., Ma-množili. | ribor-okolica 32 odst., Murska SAMOMOR. — S terase ljub-^ Sobota 28 odst., Radgona 2 odst., Ijanskega nebotičnika se je 22. Novo mesto, Trebnje in Ptuj 5 marca vrgel v Gajevo ulico 36^ odst. Najboljša sta pa bila Lju-letni Nikolaj Zarnik, višji stati- tomer in Gorica, stik Litostroja iz Ljubljane, Zi-J Tale novica nam pa skoraj na-bertova ul. 9. Bil je poročen in tančno pojasni, zakaj je Tito brez otrok. ukinil prisilno oddajo rnesa —• ŠKODLJIVI ZADRUŽNIK iz ker pač ni bil več v stanju iztir-Črne vasi. Pred sodiščem se je jati niti četrtine tega, kar je na-moral zagovarjati zadružnik Ivan'nieraval in upa, da bodo kmetje Vidmar, ki je kazal do zadruge oziroma živinorejci sedaj pro-sovražen odnos, se stalno pr i to-Is t° volj no pripeljali na trg več, zeval in med zadružniki vzbujal:kot so mogli nabrati vsi njegovi nerazpoloženje. Govoril je da ne valpti z UDBO vred. bo delal več na zadružnem, ampak samo še na svojem. Ko sta oboleli dve zadružni svinji, je “pozabil” obvestiti veterinarja, ni pa pozabil posejati svojih njiv namesto zadružnih. Obsojen je bil na 8 mesecev poboljševalnega dela. NA OBČNEM ZBORU Ciril-Metodove družbe so bili izvoljeni za predsednika France Bevk, za podpredsednike dr. Franc Sušnik, Milotin Vižontin in dr. Julij Fellacher za tajnika dr. Ivo Ivančič. DNE 28. MARCA je bil v Ljubljani obsojen vnovič na dosmrtno ječo zaradi raznih vlomov Anton Hace: že 2. aprila 1941 je bil obsojen Hace na dosmrtno ječo, a 2. novembra 1946 je bil pogojno izpuščen. Začel je rokovnjačiti po stari navadi in je zakrknjeno tajil vse zločine. CENE nekaterim industrijskim izdelkom: enolitrski emajlirani lonec 550 din, tipizirano kuhinjsko pohištvo iz mehkega lesa (kredenca, miza, 4 stoli, zaboj za drva) 24,890 din pralno milo 350 din, 1 kv. m okenskega stekla 550 din, elektrožarnice 25 W 110 din, elekt. kuhalniki 600 W 950 din. JAVNA RAZSVETLJAVA v zagati. V glavnem tivolskem drevoredu je popolna tema, pokradene so vse žarnice od 22 obločnih jih je ostalo še 5, seveda ZAVEZNIKI ODBIJAJO VSE NAPADE Na vsej korejski fronti se vrše z nezmanjšano divjostjo krvavi boji. Smrt dveh dečkov v ledenici NEWARK, N. J. — Dva dečka, Hugh Lynn, star 5 let, in John1 Jugoslovanska armada je tesno povezana z ljudstvom, od katerega bo v borbi odvisna Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Velik upor jetnikov v novi jetniinid TOKIO. — Čete Zdr. narodov] v so včeraj zjutraj odbile divje (jffč|Y0 (Jfsfl napade komunistov v centralni Koreji, nakar so njihove oklepne patrulje udarile na komunistične položaje. Komunisti so1 koncentrirali še nadaljnje moštvo proti ameriški drugi divizi- nerabljeno ledenico te/se van j d1 ^so^a k°mancla bodri to povezanost, ker se zaveda, da bo- “d3kDefka Sta Se V ledeniCi ,p SPi0h If g0li 0b.St0j-, ,. .. v T JZaMrkaT Mrs. John Bratovich, (Poroča M. S. Handler, poročevalec lista New York Times) 1234 E. 169 St., naznanjata, da BEOGRAD. — Eden najzna- jo in pisec je videl prihajati si se niuna hčerka Mary 12. ma- čilnejših pojavov, ki jih je do- polja take mladce z lesenimi pu- )a zar°čila z Josephom Luzar- živel pisec na tisoč milj dolgem škami na ramenih, dočim je imel Jem’ ^^35 E. 69 St. Častitamo! potovanju po Jugoslaviji, je sko- njih vodja pravo puško. Pisec vedno na bolniški raj popolno izginotje mladih pa je videl tudi dvoje skupin postelji— mož iz jugoslovanskih vasi. Po- starejših ljudi, ki so jih vežbali Anton Gubane, 16735 Water-, Ija obdelujejo stari kmetje, živi- mladi častniki. T00 -^h., se še vedno nahaja na Jetniki, ki so zasegli sedem no in drobnico pa oskrbujejo in' Rekordu na ljubo je treba pri- bolniški postelji, vendar se mu pazjnikov kot talce, SO opu- pasejo ženske in otroci. | biti, da si vlada zelo prizadeva zdravje polagoma vrača. stošili jetnišnico. Mnogo mladih kmetov je ab- pripraviti ljudstvo za obrambo.1 Hčerka je— CUOUOY Vremenski prerok pravi: Danes deloma oblačno in toplo podnevi in ponoči. Tri na dan Vlada bo pomagala Čangkajšeku in ne bo priznala komunistov NEW YORK. — Dean Rusk, pomožni državni tajnik za daljnovzhodne zadeve, je v svojem govoru v New Yorku dejal, da bo Amerika nadaljevala s pošiljanjem pomoči Čangkajšekovim nacionalistom in je tudi pripravljena pomagati kitajskemu ljudstvu v njegovi revolti proti komunističnim tlačiteljem. Dalje je obljubil, da Zed. države ne bodo priznale komunističnega režima v Kitajski, ker ke za naše zavetje za slučaj, če je ta režim samo “kolonijalna ruska vlad a.” Zed. države priznavaj q nacionalistično vlado, ki/ bolj avtentično reprezentira kitajsko ljudstvo, je dejal pomož-deti kakega resnega gibanja za'ni državni tajnik, to. Menda nihče ne verjame, da (Kakor je razvidno iz njego-bi se dobil kdo, ki bi začel deže-]vih besed, bo vlada Zed. držav Vati na naša mesta in naše jav- storila vse to, kar je priporočal be naprave bombe. Morda se gen. MacArthur in radi česar je homo zbudili, ko bo že prepozno, bil — odpoklican!). I * } V Clevelandu, v državi Ohio, v deželnem kapitlju — povsod 'so oblasti na delu, da bi zbudile pri narodu strah pred vojnOi in njenimi direktnimi posledicami. * * * Ustanavljajo se organizacije za civilno obrambo. Z denarjem naj bi se dobilo pripomoč- bi nas sovražnik začel obmetavati z atomskimi bombami. * * * Pa je vse zastonj, nikjer ni vi- Tisočerim delavcem bodo kmalu zvišane njihove mezde Zvišanje bo v obliki mezd in bonusov na podlagi kon-traktov, ki so odvisni od naraščanja cen. WASHINGTON.—Vadni program za ustalitev mezd bo tekoči ali prihodnji teden znatno spremenjen in je gotovo, da bodo za tisoče in tisoče delavcev dovoljene oziroma določene višje mezde. Glavna odločitev bo glede vprašanja, ali naj se dvigne o-mejitev glede 10 - procentnega zvišanja mezd, ki so bile določene 15. januarja 1950, za nadaljna 2 ali 3 odstotke ali celo več, kot to zahtevajo delavske unije, da se odpomore delavcem v očigled zvišanim cenam, ki so bile zvišane po zamrznitvi 25. januarja- Nad pol milijona članov CIO avtne unije, 35,000 članov CIO International Union of Electrical Workers in 10,000 članov Rubber Workers unije imajo dobiti 2 in 3-centno zvišanje mezd na uro na podlagi kon-trakat z dne 15. aprila. Njihov kontrakt je namreč odvisen od stanja in dviganja življenjskih cen. Isti delavci pa imajo dobiti 29. maja 4-centno zvišanje mezd na uro kot bonus za izboljšanje proizvodnje v industriji. so jo hoteli obkoliti. Zavezniški viri naznanjajo, da , SALT LAKE CITY Utah ___________ sorbirala industrija ali pa so pri j ji, ki ima-že zaznamovati veliko V tukajšnji novi moderni ietni- gradnji n0Vih del v raznih Pre-| zmago nad 96,000 komunisti, ki gniti se je nad 400 jetnikov upr- dehh Jug°slavi3e- Jugoslovan-! lo . Punt je bil potlačen po pe- Ska armada se stalno množi ini tih urah, ko so jetniki izpustili in na vsak način je raz- se vrše še vedno trpki boji v go-! sedem paznikov, ki so jih držali njeno število večje ratih predelih Koreje in da so’ kot talce, ter obljubili, da se kot bil° dosle;> Poročano- Ve' m » komunistične izgube še vedno vrnejo v svoje celice, ko posna- hk del armade ie bil porazdelil# i| #| D C zelo težke, toda niso navedli nji-Žijo nered, katerega so ustvari- ;'en v male edinice> ki 50 name-j V fll l\ Ea J B hovega števila. jli. ’ iščene v goratih okrajih, ki soi V zraku so v nedeljo ameriška 7n A ^ 'zlasti Popravni za daljši odpor RIDGWAY ZA SPRAVO Iz druge svetovne vojne so se , Jugoslovani naučili, da zgoščene i čete proti močnejšemu sovraž- poraz, dočim so izgube pri malih edinicah, ki operirajo samostoj- jet letala udarila po 50 sovjet-1 ni^iecTrmd3 ŽOO^Hararjev^in"'še- Pr0tl agresorju' s i jet letalih. Ameriški letal- rifov, oboroženih z bombami, ki ci naznanjajo, da so absolutno povzročajo solzenje, ter s kara- sigurni, da so uničili troje ali binkami in drugim orožjem Ti •, .. v . morda celo četvero sovjetskih1 stražarji so preprečili, da ni ni-' U PomeniJ° samo nesreco m jet letal, pet pa so jih poškodo- hče pobegnil, vali in to brez lastnih izgub. mi -i ■ •• . Na krvavi centralni fronti je: Prav^°> da so deležni n0; omejene. Zato sovražnik, ki ameriška druga divizija vrgla' n^cneSa Pos °PaiBa od strani ci vdrl v Bosno in Hercegovino, nazaj naval napadov kitajskih' ^ Pa s ednP ° klania- ne bo zadel na masivno oboro- komunistov in zamašila vrzel na** v!)0™, ^v50 p0P° n°™a opu' ženo silo, ki bi sprejela odločil-svojem desnem boku. S‘T ^“T0; 0d^ ' s,° fse,no bitko. Na zapadni fronti so južnoko- ™dorje in "“ropi" shrambo' It’1 JuS°slOT!mski voiaki s° v P1" rejske čete napadle in ^ ** palno^Seomr' Ja^mamda in dr^RazbiJ^,, plagaj. ................................. , . u / vse slPe v oknih, izPu- lezniške proge in ceste, vrtati u 1 iz zidov električne spoje in tunele skozi gore, postavljati eie °ne ter razbili sistem zvoč- mostove in pomagajo kmetom _________________ na polju. OAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM _________DOLARJEM nikov. PREDRZNI TATOVI V CLEVELANDU SO UKRADLI 910 ZABOJEV ŽGANJA Odnošaji med kmeti in vojaki so zanimivi. Kmetje smatrajo vojake kot del sebe, vojaki pa se ^ r obnašajo, kot da so del kmečke- CLr,VELAND, O. — Včeraj žili in spravili v nekem poslop- ga prebivalstva, kar so v resnici, so zaprli tri može, ki so v zvezi ju, Prazen truk od žganja, v Te odnošaje skrbno pospešuje s tatvino žganja, vrednega —- katerem pa ga je moralo po vsej in bodri vojaška komanda, ki je $33,009, ki je bilo ukradeno ter priliki biti še nekaj, so nato pri- mnenja, da bo vojaška sila v odpeljano z dvorišča Interstate peljali na E. 61. cesto, to je tja, boju najboljša tedaj, če je edina Motor Freight Co., na Hough kjer jc bila pred leti eksplozija z ljudstvom. Ave. plina, in menda so še tam raz-j Dalje je jugoslovanska ko- To je bila ena najbolj predrz- kladah in nakladali v avtomo-'manda mnenia. da armada, ki mh tatvin, kolikor jih pomni , .... v v ,. . L . ... D, b>le, kar je bilo se zganja policija. Žganje, ki je bilo ” 910 zabojih in na tako zvanem na truku. Žganje je bilo last Jas. je prisiljena bojevati gerilsko1 vojno, ne more biti uspešna, če ni deležna podpore kmetov, ki tovornem “trailerju,” so tatovi Barclay Co., v Peoriji, 111. in je morajo preživljati borce. odpeljali ponoči na E. 69. cesto bilo namenjeno za državne tr-in Wade Park ter ga tam razlo- govine. Dečki in mladeniči v starosti srednješolcev se vojaško vežba- Iz vsega poteka stvari je posneti, da bo korejska vojna najbrž res kmalu končana. ZDR. NARODI, N. Y. — General Ridgway je sporočil Zdr. narodom, da njegova komanda v Koreji neprestano poudarja vojakom željo za mirno poravnavo v Koreji. Tozadevno željo oddaja radio Združenih narodov in tudi nad sovražnikom je bilo raztrošenih milijone tozadevnih okrožnic. Med tem pa si prizadeva indijska delegacija pri Združenih narodih, da bi pridobila obe sovražni si strani za sporazum, da -ne bosta prekoračili 38. vzporednika. V podporo svojemu prizadevanju se indijska delegacija poslužuje izjave, ki jo je dal 12. marca general Ridgway, ko je rekel, da bi doseg vzporednika smatrali Zdr. narodi za veliko zmago. Tržaški socialisti in Tito Trst. Predstavništvo tukajšnje socialistične stranke “Julijske-Krajine”, ki omejuje svoj delokrog samo na angloameriškoi področje, je zavzelo na svojem zadnjem zasedanju načelno in taktično odklonilno stališče do titoističnega pojava v socialističnih vrstah. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Zaveznišške čete so prešle v napade ter so napredovale 26 milj onkraj Seoula. Zavezniki so s silnimi protiudarci ustavili šest dni trajajočo komunistično ofenzivo |Mr. in Mrs. Robert Gubane, —• | 20900 Pry Ave., je obiskala teta j štorklja ter jim pustila zalo j hčerko. Nancy Lee naj bo, so ] rekli. Vse zdravo, častitamo! I Društvo Najsvetejšega i Imena fare sv. Lovrenca— Nocoi ob sedmi uri je v cerkvi molitev rožnega venca za pokojnim bratom Johnom Janežičem. Jutri pa se udeležite pogreba. Rojaki v avtni nezgodi— V nedeljo popoldne je v Hunting Valley kolidiral avtomobil, v katerem so se nahajali Mr. in Mre. Joseph Rosman, njihov 30-letm. sin Matej in njegova žena Marija, vsi iz Novelty, O., z z nekim drugim avtomobilom, v katerem sta se vozila Paul Hoff in njegova žena Grace, ki je učiteljica v Cuyahoga Falls. Rosmanov avto se je ob koliziji prev- nil. Posledica kolizije je bila, da so bili vsi, ki so se nahaja1« v obeh avtomobilih, odpeljani v bolnico, kjer so jim obvezali manjše poškodbe, nato pa jih obdržali tam za opazovanje, da ugotovijo, če se niso pridružile kake komplikacije. Rosmanova družina se je nedavno priselila iz Evrope in so tako zvani “novi Amerikan-ci.” Koncert v nedeljo— Ne pozabite, da bo imel Mladinski zbor fare sv. Lovrenca prihodnjo nedeljo koncert v cerkveni dvorani v Newbur-ghu. Na sporedu bodo narodne in druge pesmi, solospevi, dvospevi in deklamacije. Koncert bo vodil zbrov pevski učitelj, pesnik Ivan Zorman. Sinka je v igri ubila— Mrs. Louise Lockwood, stara 29 let in stanujoča na 442 Dundee Drive, se je igrala s svojim štiri leta starinj sinkom “policaje in roparje”, pri čemer je sinka po nesreči ustrelila z revolverjem, o katerem pravi, da ni vedela, da je nabit. V histeričnem stanju so jo odpeljali na ter prizadeli komunistom 60,-0Q0 mož izgub. Na nekaterih PoUdisko Posta-io’ k3er 30 3° ob‘ so napredovali zavez- držali v zaporu. 4. obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Andrew Kotnik v spomin 4 obletnice njegove smrti. -----o----- Štrajk pri Greyhound busih v Pittsburghu PITTSBURGH.—Obrat Greyhound avtobusov v tem mestu je paraliziran zaradi stavke kakih 300 voznikov in 200 mehanikov. Večje število busov, ki so imeli odpeljati v Cleveland, St. Louis, New York, Chicago, Phi-ladelphijo, Washington in Detroit, je ostalo v Pittsburghu in potniki so bili odpremi j eni na ZOPET DOMA. — To je Robert A. Vogeler v krogu svoje družine v hotelu Roosevelt, New York, po svojem prihodu iz Evrope. Bil,je 17 mescev v madžarskih komunističnih ječah, dokler ga ni osvobodila Amerika s precejšnjimi črtvami. Obsojen je bil radi špionaže na 15 let ječe, in bi seveda nikdar ne videl več te zemlje, če bi ga država, za katero je delal, ne osvobodila. krajih niki do trideset milj. WASHINGTON. — Kongres je sprejel in poslal v Belo hišo predsedniku v podpis predlogo, ki prepoveduje vsako ekonomsko amerišško pomoč kateri koli deželi, ki trguje in pošilja vojne potrebšščine komunističnim državam. COLUMBUS, O. — Poslanska zbornica države Ohio je sno-či sprejela s 103 glasovi proti 23 predlogo, da se razdeli državo Ohio v 23 novih kongresnih distriktov. CLEVELAND, O. — Danes okoli poldne prispe v Cleveland vojvoda Windsorski, to je bivši angleški kralj Edward. MADRID. — Vojaštvu je bilo vlake, s katerimi so nadaljevali ukazano, da mora ostati v vojašnicah, da bo pripravljeno svojo vožnjo. Stavka je lokalna iin ne prizadeva teh busov dru-za danes, ko grozijo delavci v god. — Poznejša poročila na-Madridu, da bodo pričeli seznanjajo, da je bil dosežen spo-splošno stavko. j razum in da je stavka končana Ameriška Domovina - vi • i%i—Momi - msnzsr^ 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Editor: James Debevec General Manager and English Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. _______ VSAKEMU, KAR MU GRE Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. ,__________ No. 101 Tues., May 22, 1951 Mesa ne bodo racionirali - še! Komaj pet let je minilo odkar so naše gospodinje zmetale v smeti knjige za racioniranje, pa se nam isto zopet obeta. Živinorejci so v prepiru z vlado zaradi dovoljenih cen klavni živink Prav tako kot so bili leta 1949. Vendar se zagotavlja, da racioniranja mesa ne bo še! Nekaj mesecev še ne. Toda v mnogih krajih bo v prihodnjih šest ali osmih tednih mesa primanjkovalo. V freezerje si bodo nekateri natlačili mesa in dobro bo imeti mesarja za prijatelja. Tu in tam se bo pojavila črna borza. Toda na splošno ne bo poslovala, razen če bo pomanjkanje mesa na veliko. To se pa ne bo zgodilo še tako kmalu. Do meseca avgusta bodo cene mesu ostale kot so zdaj. Cene svinjini se bodo nekaj dvignile. Pozno v poletju bi moralo biti dovolj govedine in svinjine. To bo potem, ko bo vlada preskusila kontrolo. Ako se bo pa pojavilo pomanjkanje mesa zaradi vladne kontrole, bo nastalo v kongresu tako vpitje, da bo v nevarnosti ves Trumanov program o kontroli cen in mezd. Klavne živine je na farmah več kot dovolj. Vlada računa na to živino, da bo dovolj mesa za vsakega brez racioniranja. Kakor je vlada sprejela v kontrolo meso, se vrši to po naslednjem pravcu: Tekom maja, junija, julija in avgusta bo toliko živine na trgu kot lansko leto v tem času. Tako bo tudi s teletino. Gospodinja bo plačevala do 1. avgusta cene za meso kot so zdaj. Po tem dnevu se bodo pa cene mesu znižale za okroglo 4.5 centov pri funtu. Cene svinjini se bodo pa višale. Ako bodo grozile skočiti previsoko, bo vlada postavila mejo. V septembru in oktobru bo še vedno dovolj živine na trgu. Vsaj toliko kot prošlo leto. Na 1. oktobra se bodo cene zopet znižale na drobno za okroglo 4 cente in pol pn funtu. Vse to zgornje misli vlada, da se bo zgodilo. Zato je ukazala znižanje cen 1. avgusta in 1. oktobra, obakrat za 9 centov pri funtu na drobno. Kaj pa, če se ne bo tako zgodilo, kakor upa vlada in bo zmanjkalo mesa? Klavnice napovedujejo pomanjkanje mesa, ker da ga živinorejci ne bodo poslali na trg po znižani, ceni. Vsled tega mnoge gospodinje ne bodo mogle kupiti mesa, ali pa če ga bodo, bodo morale plačati več zanj “pod roko.” In če se bo to zgodilo, bo v kongresu revolucija in vlada bo vrgla kontrole med staro šaro. Živinorejci in klavničarji grozijo s stavko. Zadnji teden je bilo poslano na trg 25 odstokov manj živine in neka teri vidijo v tem že znamenje upora od strani živinorejcev. Kazvažalci mesa v večjih vzhodnih mestih trdijo, da se vidno čuti pomanjkanje mesa. Napovedujejo v nekaj ted nhi že pojav črne borze. Iz Bele hiše pa trdijo, da pomanjkanje mesa ne more trajati dolgo in sicer radi tega ne, pravijo, ker je na farmah toliko živine, da ne vedo kam ž njo in krme ni dovolj, da bi jo redili dolgo. Na 1. januarja letos je bilo v Zed. državah 5 odstotkov več goveje živine kot pa leta 1950 in že takrat so rekli, da je toliko še nikoli niso imeli. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo pobite manj živine kot pa v istem času lanskega leta. Vsled tega je zdaj še več živine za trgu kot prošlo leto. Tudi glede svinj vlado ne skrbi, ker je več te živali in je debeljša kot prošlo leto. Vendar je povsem drug faktor, ki bo odločal, če bo dovolj mesa ali ne in ta faktor je — krma. Vprašanje je torej najprej; koliko bomo letos pridelali koruze, koliko ovsa in druge krme. Ako bo letina slaba, živine pa veliko, jo bodo vozili na trg trumoma, ker je pač ne bodo mogli prerediti. Ako bo letina krme normalna, lahko pričakujejo racioniranje mesa okrog božiča. Ljudje bodo imeli dosti denarja, kupiti ne bodo imeli skoro kaj, pa bodo hoteli jesti boljše meso, pa naj stane kolikor hoče. Takrat bi vlada ukazala racioniranje, da ustavi navijanje cen (in če ji bo kongres dopustil racioniranje), ker eno je gotovo in to je, da bo racioniranje priklicalo črno borzo, kot smo že na tem mestu omenili pred nekaj časom. Tako je bilo tekom zadnje vojne in tako bo tudi zdaj. Ampak v kongresu je nastal velik boj zastran mesa. Ako bo vlada znižala cene, kakor je določila, bo živinorejec dobil za pitanega vola od $40 do $80 manj. Zato pritiskajo živinorejci na kongresnike, naj tega vendar ne pustijo vladi, da bi vzpričo dobrih časov in številnih odjemalcev, nižala cene goveji klavni živini. Mr. Truman je hotel že leta 1946 vpeljati kontrolo cen mesu, pa se mu ni posrečilo. Kongres ni pustil. Zdaj je vprašanje nekaj tednov, če mu bo uspelo zdaj, ali mu ne bo. Zaenkrat so gospodinje brez skrbi zastran mesa. Kako bo pa pozno v jeseni ali spomladi drugo leto, pa še nihče ne ve. Vse je v rokah kongresa in -— predsednika Trumana. Ako bo predsednik zmagal, dobimo racioniranje mesa, to je gotovo. Če zmaga kongres, pa racioniranja ne bo. Danes bom za spremembo začel s pohvalo. Povod mi je dala vprizoritev Vombergarjeve veseloigre “Voda” 13. t. m. v SND na St. Clairju. Igro sem hotel videti iz več vzrokov, med katerimi je bilo na prvem mestu tehtno dejstvo, do so avtorju Jožetu Vombergarju vtepali v glavo ABC in eno-in-dve-tri v isti šoli kakor meni in o kateri je nekoč neki napol zmešan možak napravil opombo, da je bila sreča, da je imela nad vrati napis “Ljudska šola”, sicer da bi utegnil kdo priti do napačnega zaključka, da je bila namenjena oslom. (Jaz si še danes nisem gotov, komu se je mož prav za prav skušal zameriti, nam ali oslom) Njegova rojstna vas Pšenična Polica je dva ali tri žabje skoke od Cerkelj in mene je tista leta večkrat zaneslo tjakaj po opravkih. Vombergarjev oče je bil namreč čevljar in če se ne motim, mi je on naredil moje prve čevlje. Vrh tega mi je bila znana snov, iz katere je zajel svojo komedijo, kakor tudi pohlevni studenček, ki izvira v polju in ki so ga nekateri v navalu domišljije in optimizma imenovali potok. O igri sami je bilo že mnogo napisanega, zato se bom omejil na kratko ugotovitev, da je name vplivala kot nekaj novega in prav osvežujočega v naši dramski literaturi in da vseskozi imenitno zabava. Podana je bila naravnost sijajno. Ligini igralci in režiser Milko Pust so se potrudili in vprizoritev je potekala gladko in živahno, da se je zdelo, kakor bi bila vsaj polovica igralcev s poklicnega odra. Vsi so svoje vloge dobro podali, tudi manjše vloge, ki se pri nas često le preveč površno igrajo in hibe in nedostatki so bili tako neznatni, da jih ni vredno o-menjati. Glavne vloge ne bi mogle biti v boljših rokah. Janez Rigler kot župan Rebernik, Mary Marinko kot županja, Jožica Varšek ml. kot županova hči, Pavla Kristanc kot Katrica, Milko Pust v vlogi Amerikanca Koprive (prosim, nič si nisva v sorodu), Franček Kolarič kot domišljavi občinski tajnik Jakopič, Avgust Dragar kot gruntar Kne in Jožica Varšek kot vdova Hri-barica s sinom Tinčem (Janez Hauptman) so podali svoje vlo ge tako odlično, da bi jih bil prav gotovo sam avtor vesel, če bi jih videl. Igralcem in režiserju čestitam! Na priredbi sem srečal več znancev, med njimi ljubljanskega škofa dr. Rožmana, o katerem moram reči, da je zelo ljubezniv cerkveni knez, ki človeka s sv-jo prirojeno odkritosrčnostjo in možatostjo naglo osvoji. Tudi pater Ambrožič je prišel iz New Yorka, iz Washingtona pa dr. Miha Krek. ž njim je prišla tudi soproga voditelja stare Hrvaške kmečke stranke dr. Mačka, ki me je s svojo navzočnostjo spomnila, kako bi bil nekoč skoro postal mučenec za Radičevo stvar, dasi popolnoma proti svoji volji. Ampak to je zgodba zase in ne spada sem. Morda jo povem kdaj drugič. I * * * Neki rojak iz stare domovine se “čudi”, kje dobivamo “čenče o novi Jugoslaviji”, katere objavljamo v našem demokratičnem tisku. Sodeč po takih opazkah, slovenska vaška ljudska go- v moji rojstni vasi neki bivši konjski hlapec, ki je sicer znal kleti nad konjskimi mrhami, dai so se vžigale iskre in se je delal ogenj pa z gajžlo je znal pokati kot se spodobi za pravega “furmana”,‘bral in pisal pa je le malo bolje kot zajec na klavir igral. Tedaj sem dejal: “Bog se usmili Jugoslavije!” Takrat sem vedel, koliko je tam ura. * * * Mesečnik “Slovenska Država” prinaša v izdaji z dne 20. aprila nepodpisan “dopis iz Clevelanda”, ki je zanimiv predvsem zaradi tega, ker izpričuje — kako bi rekel? — neameriško miselnost nekaterih priseljenih slovenskih beguncev* Dopisnik se jezi nad “neakademsko” kvaliteto dopisnika Slovenije (priloga Ameriške Domovine), ki se podpisuje s “Kako”. Dopisnik posredno dolži avtorstva teh “gnusnih in nekrščanskih napadov” Zdravka Kalana, ki je upo-slen pri organizaciji “Free Europe” v New Yorku. Do tu se stvar tiče prizadetih, to je dopisnika S. D. in Zdravka Kalana in pa skupin, ki stojita za njima in ki sta si v laseh zaradi slovenske politike in jaz bi se ne vmešaval, če bi dopisnik ne zagrozil Kalanu, češ, “če pa je res da je on Kako) in mož ne preneha s sejanjem razdora v katoliških vrstah, bom prisiljen zahtevati na merodajnih mestih, da možakarja postavijo na hladno.” Obenem poziva tudi urednika S. D., da “napravi primerne korake v Washingtonu in New Yorku.” Z drugimi besedami, če je Mr. Kalan nesrečni Kako in ne bo pustil krožka Slovenske Države pri miru, ga bo dopisnik, ki se je zaman trudil napraviti vtis, da je “star Amerikanec”, ovadil in ga spravil ob službo in kruh! A to pa ni ne krščansko ne demokratično in ne ameriško! Dopisnik menda ni še dovolj dolgo v Ameriki in nemara še ne ve, da imamo tu svobodo tiska, ki dovoljuje svobodno in neomejeno kritiko vsega in vseh, od zvezne vlade do zadnje hribovske občinske uprave in od predsednika Združenih držav do najne-znatnejšega konjederca. Zakon pozna samo dve izjemi, namreč pozivanje na upor proti obstoječi oblasti in pa kriminalno obrekovanje. Drugače pa je tiskovna svoboda pri nas popolna in zbirka dovoljenega orožja v časopisnih polemikah vključuje kol, bet in gnojne vile, posebno pri naprednejših ameriških Slovencih. Kdor nima trdne kože in živcev, ta naj se ne podaja v javnost pri nas! Dopisnik Slovenske Države se bo moral oči-vidno še veliko učiti, če je pa prenežnih živcev za takšne strašne nekrvave boje, nad kakršnimi se pritožuje, potem bo pa najbolje, da se umakne na varno na zapeček. Na tiste obetane “primerne korake v Washingtonu” itd., pa naj lepo pozabi, čel noče, da se mu bodo vrane smejale ali da kdo ne načne preiskovati njegove mentalitete. Prijatelji, tu smo v Ameriki! 4« * * Zarjavela devica E. ima novega urednika, ki svoje uvodnike včasih podpiše z začetnicama L. Č. To bo menda tisti Loj z Čampa, ka-li, ki je lani enkrat v Ameriški Domovini učil naše časnikarje, kako je treba pisati in urejevati slovenske časopise. — ci Enakopravnosti nikogar, ki bi ^ razumel to dvoumno razlago. — zlodja za glavo, pa se ti izmuzne rep iz rok! To ti je pa res u-čenjak! Tone Garden in Milan Medvešek in Žane Bostjancich naj gredo zdaj spat! ičiampa bo sam samcat tako zmešal te ljube naprednjake, da bodo bez-Ijali okrog kakor cucek, ki svoj lastni repek lovi!” Titovariši na lawndalskih ozarah, pozor! Konkurenca je resna! Na šentklerskih ozarah je vstal nov prerok! Če ne boste pazili, vas bo spravil pod mernik! Peter Kopriva. J K sodobnim svetovnim problemom } Sedanja vlada v Perziji nima glije, vendar še vedno samo od dosti prilike, da bi se obdržala. Komunistični fanatiki ji strežejo po življenju. Anglija pritiska, Zed. države so na strani An- Slovenska Korolka V tej zvezi bodi omenjeno, da pomenja tujski promet iz Jugoslavije za Koroško že kar ugodno postavko. Jugoslavija pride; za Italijo, Nemčijo, Anglijo in strani motrijo položaj. V Londonu so vsi iz sebe, ker jim polzi perzijsko olje iz rok. Washington misli in upa, da se bo vse rešilo mirnim potom. V Moskvi pa upajo, da bo tekla kri in da bodo komunisti zmagali,: ne da bi bilo treba Stalinu poslati svojih čet v Perzijo. Perzijci hočejo stisniti Angleže v kot, da bi dali več za olje. Francijo na peto mesto, šele nato slede Švica, ZDA itd. Najvaž- Anglija se izvija in se ozira na Volitve avstrijskega državnega predsednika v nedeljo 6. t. m. so pokazale zlasti, da Avstrijci kobska gospodinjska šola zaklju- nejše tujsko prometno središče je Beljak. Zaključni prireditvi na slovenskih gospodinjskih šolah v St. Jakobu v Rožu in v St. Rupertu pri Velikovcu. 29. apr. je šentja- spoda ne bere “Slovenskega po- Mož je.zelo učen. To dokazuje s takšnimi stavki, kakršen je sledeči biser v uvodniku dne 16. maja: “Marksizem ima še rešiti osnovno vprašanje socijalizma, prvi in glavni cilj in program svetovnega komunizma pod vodstvom Sovjetske zveze, ki trenutno uganja svoj imperializem ročevalca” in “Ljudske pravice” ali pa ji peša spomin, drugače bi vedeli, da zajemamo velik del novic — pardon, “čenč” o “novi Jugoslaviji” naravnost iz neko-'rumpiranih virov čiste komunistične resnice. * * • Kar se mene tiče, sem vedel, s kakšno “osvoboditvijo” je Titova partija osrečila slovenski narod, ko sem zvedel, da je glavni partijski uradnik in oblastnik niso gledali na osebnost, ki je kandidirala, marveč na stranke. Pri kulturno močnem narodu bi pričakovali, da bo prvo odločilno; v mednarodno političnem pogledu bi bilo za Avstrijo to tudi koristneje. Toda vsak narod si v prvi vrsti sam kroji usodo. Morda je pa tudi mednarodno politični položaj Avstrije nekaj k temu pripomogel. — Nadaljna značilnost zadnjih volitev je tudi ta, da je bila volilna udeležba, dasi je ta po zakonu obvezna manjša, kakor pa je bila 1949 pri državnozbor. volitvah, in sicer za okoli 2%. — V tej zvezi velja omeniti še to, 'da je število neveljavnih glasov v primeri letom 1949. poraslo od 56,000 na 72,000, k čemur so doprinesli zlasti tudi slovenski volilci, ki kot Slovenci niso imeli prav nobenega interesa, da se odločijo za katerokoli stranko, ker nobena nima interesa za koristi slovenskih ljudi v državi. — In zadnje, kar velja omeniti še, je pa porast glasov, ki jih je dobil V e r e i n der Unabhaengigen (VdU), t. j. stranka avstrijskih hitler j evcev. Ti so postavili za svojega kandidata Burgharta Breitnerja, vseučiliškega profesorja. Bili so trdno prepričani, da bo prišel v ožjo volitev, kar se pa kljub povečanem številu njihovih glasov ni zgodilo. Pri volitvah 1949 so avstrij. hitler j ev-ci dobili 489,273 glasov, pri letošnjih pa 662,559. Pri ožjih volitvah, ki bodo v nedeljo 27. t. m bodo hitlerjevci odločili, ali bo novi državni predsednik pristaš avstrijske socialistične stranke ali pa pristaš avstrij. ljudske stranke. Katerakoli izmed teh dveh strank se bo za ožje volitve zvezala s hitlerjevci, jim bo morala dovoliti velike koncesije, ki se bodo v veliki meri tikale pomilostitve že obsojenih hitler-jevcev in pa vprašanja odškod' nine za razlaščeno hitlerjevsko imovino. Nad vse značilna je podoba, ki jo kaže razvidnica volitev državnega predsednika po slovenskih občinah. Toda o tem morda kdaj drugič. Za danes samo splošen pregled volitev na Koroškem: kandidat VdU Breitner je dobil 62,542 glasov, komunist Fiala 10,667 glasov, dr. Gleissner (Ljudska stranka) 76,179 glasov in socialist Koerner 109,089 glasov. “Naš tednik” je prinesel 9. t. m. grafikon, iz katerega je razvidno, da prihaja v nič manj kakor dvajset držav sveta. V tem pogledu se more kosati z njim samo AD. Morda bi tudi AD ob priliki kaj povedala o tem svojim radovednim bravcem. Prireditve. — Uradna Koroška poskuša z velikimi prireditvami pritegniti zanimanje tujcev za lepote koroške dežele. Tako bo sredi prih. meseca mednarodno smuško tekmovanje na Velikem Kleku (Grossglockner), od 9. do 17. junija bodo športne prireditve na Vrbskem jezeru, od 28. jul. do 5. avg. bo na avstrijski tromeji v Beljaku velika razstava, do-čim bo v Celovcu koroška dežel- čila z razstavo kuharske umetnosti in ženskih ročnih del ter kulturno prireditvijo letošnje1 šol. leto. Razstava je pokazala, da so dobila dekleta vso potrebno izobrazbo, ki jo bodo rabile v domačem kmečkem gospodinjstvu. Popoldansko kulturno prireditev so morala dekleta zaradi izrednega obiska zvečer ponoviti. Prireditev se je začela z lepim nagovorom gojenke; nadaljevale so jo dekleta z lepim rajanjem po narodni pesmi “Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije.” Sledile so narodne pesmi, ki so jih pele gojenke ubrano in doživeto. Nato smo videli lep prizor angelskega češče-nja, za njim pa drug rajalni prizor “Predice.” Nato je imel dr. Vinko Zwitter govor, v katerem je poudaril velik pomen, ki ga ima mati v družini in narodu. Poudaril je, da so gospodinjske šole šol. sester one, ki bodo ohranile v naših družinah temelj slovenske in katoliške vzgoje. Z ljubkim rajalnim prizorom po pesmi “Sonček čez hribček gre,” je bil končan prvi del prireditve. Drugi del je vseboval igro “Njen zadnji Ave.” Dekleta so pokazale globoko doživet boj med dobrim in slabim ter zmago dobrega. ■— Obeh prireditev se je udeležilo nad 400 ljudi. Nič manj ni uspela prireditev v Št. Rupertu pri Velikovcu. Tudi tukaj so imeli razstavo ročnih del in kuharskih stvari. Popol danske kulturne prireditve pa se je udeležilo nad 800 ljudi, zla sti mladine. Spored je bil zelo pisan. Za smeh so poskrbele “kuharice,” Dekliški zbor pod vodstvom prof. Miheliča je nudil lepo domačo pesem, nato je sledil rajalni prizor gojenk. Dr. Valentin Inzko je nato v govoru poudaril pomen šole in izrekel vzgojiteljicam zahvalo za delo, ki ga opravljajo za koroške Slovence že nad 40 let. Nato je sledila predstava Vombergerjeve igre “Vrnitev” Nad vse so presenetili obiskovalce tamburaši iz Encelne vesi ih Drabunaž. pod krinko komunizma.” Sosedi na razstava v času od 5. do 19. Miha je pripravljen staviti Štefan Kalifornijca, da ni med brav-“Saj ne veš, kje je rep in kje glava ali trup! Misliš, da držiš avgusta. Teh prireditev -se bo' udeležila tudi uradna Jugoslavija; v prvi vrsti po svojih uradnih zastopstvih iz Slovenije. — Mladinski pevski zbor v Collinwoodn vabi Cleveland, O. — Ko smo na naših sejah premišljali, kaj bi mogli storiti za napredek našega zbora in kje bi mogli še nastopiti, se je predsednik John Trlep spomnil na Barberton, O., kjer so pred leti imeli svoj lastni mladinski pevski zbor. Uspelo mu je, da je uredil vse potrebno, tako da bo mogel naš zbor v nedeljo 27. maja popoldne tam nastopiti. Mislimo, da je najiepše, da se te prireditve udeležijo tudi starši otrok. Pripravili bomo avtobuse in se skupno odpeljali v Barberton. To naj bi bil za naše1 otroke tudi prijeten izlet. Kdor bi se nam hotel pridružiti,' naj pokliče tajnico Mrs. Vidrich na KE 1-2723. Vsi prijatelji naše mladine in lepega slovenskega petja ste vabljeni, da se nam pridružite. Zbirališče v nedeljo ob 1 uri popoldne pred Delavskim domom na Waterloo Rd. Na svidenje! J. P. Ameriko za pomoč. Amerikan-ci pa ne vidijo nič napačnega vi tem, če zahtevajo Perzijci več za olje. Upajo, da se bo vse izteklo brez anarhije in da Zahodi ne bo izgubil oljnih vrelcev v Osrednjem vzhodu. ❖ * * Amerika je poslala 200 vojakov na Islandijo. Moskva je to5 gotovo opazila in postala zelo pozorna na to strategijo. Zedinjene države imajo zdaj verigo baz preko Atlantika in sicer od Kanade, Greenlandije, do Islandije in Anglije. To naj bi bilo v obrambo proti zračnim napadom iz Rusije. Na Islandiji smo’ dobili dvoje velikih letališč, pripomočke za mornarico ter važne postaje za vremenska poročila. Amerika je dobila zdaj baze na Islandiji, ki jih prej ni mogla dobiti, ampak Islandija je članica Atlantske pogodbe. * * * Iz Španije poročajo, da se generalna stavka vedno bolj prijemlje. Stavko podpirajo trgovci, obrtniki in katoliške cerkvene skupine. To ta dve resni težkoči za generala Franca, odkar je na vladi. Pravijo, da je ljudstvo nezadovoljno z življenjskim standardom in z vladno politiko. * * * Anglija, Francija in drugi za-padni zavezniki v Evropi se pritožujejo, da jim je težavno kupiti surovine za industrijo, ker je Amerika na trgu, ki je pognala cene kvišku. Ampak Amerika je nehala nakupovati volno, kositer in svinec. Tudi kavčuka, bakra inl cinka bo kupovala manj z namenom, da bi njeni zavezniki lahko kupili več. To, ker je Amerika začela nakupovati na svetovnem trgu potrebščine v manjši meri, je potisnilo cene nizdol. To je tudi ugodno za zaveznike. Ampak Evropejci mislijo, da je to samo začasno in da bo začela Amerika v kratkem nakupovati z dvojno* silo. Amerika bo namreč dvignila mero produkcije za civilno obrambo in to, naravno, bo posledica večjega nakupovanja surovega materiala. Ampak Amerika ima namen, da bo imela obzir do svojih zaveznikov, ki jim bo dala priliko nakupiti strategične potrebščine. Ameriški industrij ci bodo morali včasih nekoliko potrpeti, da si bodo angleški in francoski preskrbeli material. Naj večji problem, tukaj in v Evropi bo ta, kako zadostiti zahtevam za civilno in vojno produkcijo. To bodo morali šele preračunati. Težkoča bo tudi v tem, da se ustreže deželam, ki prodajajo potrebščine. Avstralija, na primer, hoče prodajati volno, kjer ji boljše kaže in ne: na ukaz zaveznikov. Indonezija hoče prodajati kositer tam, kjer1 dobi več zanj. Zavezniki se pa boje, da ne more nihče nuditi več za material kot Amerika, ki ima dolarje. Najbolj glasna je Anglija, dal ji primanjkuje materiala, zlasti kovin in žvepla. Vendar ni tako hudo, ker Anglija še vedno; producira normalno. Toda če nima Anglija v zalogi 'toliko materiala kot bi ga lahko imela, je sama kriva. Lansko leto bi si ga lahko nakupila, kakor1 si ga je Amerika, ampak Anglija je krčevito skoparila z denarjem. Zdaj, ko je pa nakupovanje nekoliko težje, vpije Anglija v Ameriko za pomoč. a. V/ano s-{Iu,išUCQ. Ameriška Domovina E R IC/% Ul—HO JVIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONI.Y SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R dnevi, zvečer pa smo le začeli' Spraševati, kje bomo spali. Prostor, kjer smo ponavadi ležali, ije bil ves preplavljen z umaza-j no vodo, povsod drugod je bilo pa blata, da smo noge komaj'i vlekli iz njega./ (Dalje prihodnjič) Moiki dobijo delo MALI OGLASI Slovenci in Slovenke v Kanadi! Prispela je pošiljka “Koledarja Svobodne Slovenije”.— Dobite ali naročite ga pri gospodični Anici Dolenc. Stane Ž3. — Ker je število izvodov jmenjeno, pohitite z naročilom, če hočete Koledar za gotovo dobitil Pri gdč. A. Dolenc dobite lahko tudi msgr. M. škerbca “Rdečo zver pijano krvi” za ceno 40c. Naj ne bo med novonase-Ijenci nikogar, ki ne bi imel teh dveh resnično zanimivih knjig! Dopisi in drugo V Torontu bo zapel igra V nedeljo dne 27. maja ob pol-osmih zvečer (7.30) priredi Slovensko društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega s sodelovanjem Dekliške Marijine kongregacije igro "Pri Kapelici" Igra se bo predvajala v župnijski dvorani sv. Helene (St. Helen’s parish Hall) na 1680 Dun-das Street W. Režira g. Hinko Erčulj. ičisti dobiček je namenjen za slovensko cerkev v Torontu. Vabimo vse Slovence v Torontu ter v njegovi bližnji in daljni okolici (Batawa, Beamswille.. Hamilton. Guelph, London in Windsor), da pridejo gledati in poslušat naše igralce. V juniju priredi isto društva Najsvetejšega Imena Jezusovega spominsko slovesnost v počastitev padlih žrtev v boju proti komunizmu. Pri slovesnosti sodeluje cerkveni pevski zbor.. Cas bomo objavili pozneje. Telovadni nastop v Torontu Toronto, Ont. — Dne 29. aprila se je vršil v češki dvorani v Torontu telovadni nastop ob sodelovanju cerkvenega pevskega zbora in orkestra. O pripravah ni bilo dosti slišati, zato je prireditev izzvala precejšnje presenečenje. Nekateri so ob tej priliki prvič videli tako prireditev. Zanimanje za prireditev se je pokazalo v veliki udeležbi. Prišlo je skoro 400 ljudi, kar je za Toronto nekaj nenavadnega. — Med gledalci je bila tudi majhna skupina Hrvatov, Srbov, Čehov in Slovakov. S pripravami za nastop smo imeli precej težav, ker ni bilo Vedno na razpolago prostorov. Pomanjkljivost vaj se je pokazala pri simbolični vaji “Naprej” in pri prosti vaji. Ti dve točki sporeda so izvajali fantje iz Toronta:- Vadili so komaj 14 dni. Za take razmere je bil torej nastop zadovoljiv, prepričani smo pa, da bo prihodnji daleko bolj- ši, saj kažejo fantje za telovad- se kaj ne pregrešili, ker smo se bo veliko veselje. Odlično so bi-1 bali, da bi tudi nas ne odvedli le izvedene točke na orodju. —Iv temne kleti. Ničesar nismo Zgleda, da se slovenska telovad-(imeli, ne hrane ne postelje ne na vrsta lahko kosa z raznimi svobode, pa smo vendarle z vso kanadskimi. j dušo zahvaljevali Boga, da nas ^Tanez Varšek, ki je prišel sem pusti živeti na svežem zraku, iz Clevelanda, je še vedno v iz-1 kjer lahko vsak čas opazujemo vrstni telovadni formi. Daši j d sinjo modrino neba nad seboj, na drugem orodju precej težko Naslednji dan se nam je vsem nastopati, je pokazal nekaj lepiK zasidral globoko v srce. Vse, gibov in obratov. | kateri smo se rešili, še danes Važno je, da imamo precej- pretresa groza, ob spominu na šnje število mlajših, ki se vadijo dogodek tistega večera. Okoli na orodju. S tem bo vsaj neko- pete ure popoldne so zapeljali liko zamašena vrzel, ki jo je na-j velik vojaški kamijon pred ši telovadbi prizadela vojna in glavni vhod in sicer tako do revolucija. j vrst, da nismo mogli videti, kaj Videti je bilo, da veletoči do- so naložili. Skozi stranska vra-bro gredo, bilo je precej obra- j.a je odšlo dvanajst partizanov, tov, križnih, iz pod v nad, nekaj, z bajoneti na puškah, z lopata-izvinkov, točev pod bradljo, pre-| mi in krempi na rokah. Izginili mahov, vzmikov in salt. Za pri- So v smeri proti Dravljam. Par hodnji nastop nameravajo vzeti minut za njimi je odpeljal tudi na spored talno akrobatiko na-| kamiion To nam je bilo nekaj mesto konja, da s tem pospešijo^ tako navadnega, da se za vse vsestranski razvoj. Lepo sode-j skupaj še zmeRili nismo. - Ma-lovanje je pokazal g. Križman lo pred osmo je isti kamijon Nace, kot tudi vsa skupina cer-’ pridrdl.al ,na dVi0rišče. Zad_ v\ enega pevs ega zbora in or-| nja s+ranica je bila vsa oškrop-es ra, kr je dala prireditvi vso ijena s svežo krvjo. Nepremično večjo pestrost, značilno lastnost. smo zrli vanjj kot bi biU izkle_ slovenskih nastopov. | sani iz kamna Niti drug dru_ Manjkalo je samo deklet, da! gemu &e .nismo upali pogledati v bi izvajala nekdaj tako pnljub- ^ da s svojim prestrašenim Ijene narodne plese. j pogledom svojemu sotrpinu ne Uvodni pozdrav ne imel F. Gr-Sv , T . . . I bi trpljenja se stopnjevali. Kma- mek. Jerajev govor je imel pred , • , . , . , ..i. , T i lu se je vrnila tudi dvanajston-vsem namen navdušiti fante za ' . T_ J delo v okviru telovadne organi- “. Ko so stopali 2 ^cije mimo nas, in opazili, da smo od ' Namen naše telovadne orga- Strahu čist°1 iz sebe’ 30 zaPeli nizacije je povezati vse naše' ^^lonalo, se nam režali, fante in može neglede na to iz'oben