1 FRANKREICH iBa toloiula- CsniKa °Barai» •ItoUadstid, s!,«®' itoZeKiia. Badajoz.. dšVAiuiiEN vTiu-tcujata rtita' Cadixp : -3^naJaJ latujer «"hCouia ALGERIEN 1PAN.HAR0KK0 oUagim priiaUtievn! Spričo tolikih pisem in tolikih laskavih priznanj, ki sem jih zlasti v poslednjem času prejel od premnogih naših bralcev in naročnikov, mi Je v resnici težko, zahvaliti se jim >ako toplo in prisrčno, kakor bi rad. Iz vseh teh pisem veje prisrčnost, 12 vseh teh pisem veje priznanje in izraz prijateljstva, do mene in do Uredništva »Družinskega tednika«. Ta ljubezen in to razumevanje potrjujta misel, ki se je rodila v našem uredništvu že pred dvema letoma, ko Bino pribili, da so zvečine vsi ljudje J bistvu dobri in dovzetni za vsako lyi>o in plemenito misel, in da je ve-H|a ljudi pripravljena zmerom podpirati dobro in pobijati slabo. _ Pred dvema letoma smo torej go-'orlU 0 takšnih ljudeh, in zdaj me resnično veseli, da so se vse naše posli o bralcih tudi uresničile. Uresni- čilo se je dejstvo, da so mnogokatero Pohro in pošteno besedo sprejeli z razumevanjem, da so jo znali ceniti, nam dokazujejo pisma, da smo ros posvetili naš trud pravičnosti, iskrenosti in drugim lepim in pleme-•ntiin mislim, taldm mislim, ki postajajo v borbi za obstanek od dne o dne redkejše. Človek, ki čita časnike — in časniki so resnična slika časa, v katerem živi 110 — tak človek torej vidi, oa so vsi narodi v preteklosti in v sedanjosti posvečali največjo skrb ■rojem in vojnam, da so podredili vse ®v°je misli iznajdbam in napredku tehnike, da so pa pri tem prezrli Cojenje plemenitih čustev, človekoljubnosti in poštenja. Mislim, da se bo vse to, kar se je godilo v preteklosti in kar 6e godi tj, sedanjosti, ponavljalo prav tako tu-J*' v bodočnosti. Bojim se, da nam bo tudi bodočnost prinesla vojne, prepri-can. geni, da nam bo bodočnost rodila vdike iznajditelje, da bodo železnice Vozile še hitreje, da bodo letala in avtomobili še popolnejši, prepričan sem, da bodo tehniki izpašli Čudovite projekcijske aparate za kinematogra-!e’ , da bodo radijski aparati postali Be bolj čudežni, da bodo ljudje s svo-]>m umom iznašli še to in ono — Joda prav tako sem prepričan, da ‘Udi v bodoče nihče ne bo vprašal v-oveka po značaju, da ga nihče ne presojal po vrlinah in plemenitosti njegovega srca. Bodimo pravični: saj ni čudno! 11 a n ost in tehnika gresta po začrtani P°ti, z vsakim dnem se bolj oivilizi-?ai’l°, žal pa postajamo hkratu tudi »kulturni«. Preprosteje bi rekli, a se naši možgani in naša pamet 'fnzvijajo, da so pa hkratu naši srčni °učutki obstali tam, kjer so bili, če ee niso celo izpridili. Današnji dan ukvarjamo z neštetimi igrami, ki J"niajo z dobrosrčnostjo in plemenitostjo prav nobene zveze, prav tako k;ikOI. nima teh vrlin občinstvo, ki 6e JJaslaja pri bikoborbah, prav tako ka-k°r ga ni imelo občinstvo, ki se je Pajalo s krvavimi prizori gladiator-"kjk iger y gtarein Rimu. Ljudje bodo tudi poslej, kakor so mtnes in kakor eo bili nekoč v davni Preteklosti, zadovoljni, ako se bodo t s\!e"a najedli, ako 6e bodo napili iskrečega se vina, ako bodo lahko uživali po mili volji, ne da hi jim ‘Staz.gled. po svetu. Pred novimi,dovršenimi dejstvi1? Po ntirnberškem kongresu. — Kaj se pripravlja v Berlinu. — Portugalci pomagajo upornikom bilo treba delati. Malo jih je bilo doslej in malo jih bo, ki bi jih kultura plemenih čustev zadovoljila. Spričo teh dejstev ni nič čudnega, da je medsebojno razmerje med ljudmi drugačno kakor bi moralo biti. Zgledi nam kažejo, da slabotnega človeka vsi vprek napadajo, da ga zapostavljajo in podcenjujejo, da se človeka, ki je doživel neuspeh ali ki se mu neuspeh obeta, vsi izogibajo. Nič manj pa ni živa resnica, da ee človeka, ki si obetajo od njega kakršne koli koristi, njegovi bližnji okle-, pajo in mu rožice sadijo. Dragi bralci, prav gotovo se spominjate mnogih mojih člankov, ki sem jih posvetil dobrim ljudem in poštenim dušam, prav gotovo se tudi spominjate mojih člankov, ki sem skušal z njimi marsikaterega iztirjenca in marsikaterega nesrečnika dvigniti, da sem mu hotel pomagati, da sem mu hotel dati ali vrniti izgubljeno... Zaupanje v samega sebe in zaupanje v boljšo bodočnost sem pridigoval vsem onim, ki so pobesili glave. Prav gotovo se spominjate tudi tistih mojih člankov, ki sem z njimi pribijal, da je usoda vsakega posameznika v nje- Ljubljana, 16. sept. Letošnje poletje in jesen se kronist res ne more pritoževati, da bi mu primanjkovalo snovi. Na španskem je vsak teden kaj novega, če ne v vladnih poročilih, pa v uporniških, in narobe. Da bo kronika zanimivejša, je te dni posegla vmes še druga država, tista, ki si s Španijo deli pirenejski polotok: Portugalska. Toda vse to se skrije v sivo nepomembnost spričo govorov, ki nam je letos postregel z n jimi nemški narodno-socialistični kongres v Nurnbergu. Hitlerjeva stranka ima že od nekdaj svoje letne kongrese v tem starodavnem in častitljivem mestu, znanem iz srednjega veka po znamenitem norim-berškem lijaku, ki so takrat z njim baje vlivali ljudem pamet v glavo. Ti kongresi so v vseh ozirih edinstveni: po milijonski udeležbi, po brezhibni režiji in po brezobzirni brutalnosti govoranc. Letošnji kongres je potekel v znamenju vojne napovedi boljševizmu. Vodja rajha in kancler Hitler je vrgel geslo v množico, propagandni minister Goebbels ga je pa razpredel in prignal v absurd. Kakor je bil Hitlerjev govor (vsaj v nemškem merilu) zmeren, tako je Goebbels v svojem; stem — državo, s katero živi v pogodbenem in celo prijateljskemu) razmerju. Da se je v letu Gospodovem 1936 moglo brez posledic kaj takega pripetiti, je dokaz, kako hitro živimo po vojni in kako naglo se časi spreminjajo: 100 proti 1 stavimo, da bi tako pravoverni carizem? Kajpada bi jo takrat sovražil in preziral ne zaradi boljševizma (ki ga ne bi bilo), temveč iz kakšnega drugega nagiba — denimo iz proslulih »rasističnih« vzrokov — sovražil in preziral vse dotlej, dokler ne bi bogata žitorodna Ukrajina utešila nemške lakote po zemlji. Drugo, kar kaže poudariti, je še nazornejše: medtem ko Nemci trde, da se tako strašno boje Rusov in njihovega boljševizma, pa ruske obrobne države (Finska, baltiške dežele) prav nič ne tožijo, da zaradi nevarne soseščine ne bi mogle mimo spati, ali da bi se bale okužbe. Dokaz, da gre Nemcem še za nekaj drugega in ne zgolj za boj proti boljševizmu. Vprašanje nastane tedaj: kaj Hitler Nove jugoslovanske znamke Rdečega križa, ki bodo v prometu od 20.—27. t. m. Na krajnjih dveh je upodobljen Nj. Vis. knez Pavle, na srednji pa ustanovitelj srbskega Rdečega križa dr. Gjorgjevič. Zemljevid španskega ozemlja, ki nam kaže sedanje stanje vladnih in uporniških čet. Pripomniti moramo, da je medtem San Sebastian že padel v roke upornikov. govih laMnih rokah, in da je vsak človek sam svoje sreče kovač. Marsikateremu sem hotel pomagati, marsikateremu sem hotel otreti solzo... Vsa pisma, kii sem jih doslej prejel, vsa ta pisma mi samo potrjujejo, da sem šel po pravi poti dn da moram vztrajati na tej poti. Vsa ta lepa in topla pisma, ki ste Fiivf u so ?Pust*U v morje drugo skupino podmornic, ki jih je sam tej, reir krstil s imenom »Saltzwedel«. Naša slika prikazuje nekaj Podmornic, ki so samo drobec ogromne in mrzlične oborožitve sodobne Nemčije. zmerjanju presegel vse, kar si je kdaj koli po svetovni vojni dovolil kateri koli minister. Saj je razumljivo, da Moskva in Berlin drug drugega živega ne moreta videti (morda tudi zato ne, ker drug z drugim tekmujeta, kdo bo brutalneje in brezobzirneje zmrvil svoje notranje nasprotnike). Toda zato vendar še ne gre, da bi aktiven (D minister tako očitno, javno in brez ovinkov napadal drugo državo in njen si- mi jih pisali, so me samo spodbodla. Prepričal sem se, da se je krog prijateljev, ki se je zbral okrog »Družinskega tednika« in okrog vašega »Hake«, mogočno razširil. Prepričan sem pa tudi o tem, da se bo ta krog še bolj razširil, da se bo prijateljsko razmerje še poglobilo, da bo postalo v pravem pomenu besede odkritosrčno in res prijateljsko. Ko vam danes pišem to pismo, vsem vam, kii ste mi pisali in ki ste mi morda hotela pisati, vas prosim, da se še približate, da se mi včasih javite s pismom ali z dopisnico, da mi potožite /svoje gorje in svoje težave, da mi opišeie svojo srečo in svoje lepe doživljaje. Prosim vas, da se zmerom zatečete k meni, kadar koli vam bo kaj na srcu, najsi bo to bol, najsi bo prešerna radost. Tako bomo postali še boljši prijatelji, kakor smo že bili; še globlje bomo čutili drug za drugega. Storimo torej vse, da bo naš krog postal širji, da bo postal pnisrčnejši. Naposled se vam, dragi prijatelji, vsem, pa prav vsem, kd ste mi pisali in ki ste mi samo hoteli pisati in ki ste naši zvesti naročniki, prav prijateljsko zahvaljujem in vas še poslednjič prosim, da se me kmalu 6pet spomnite. Bodite prepričani, da me bo vsako vaše pismo resnično razveselilo. Hvala vam — in pozdravljeni od vašega Hake. leta 1914. že samo pet stavkov Goeb-belsovega govora pomenilo še tisti dan pretrganje diplomatskega razmerja med Nemčijo in Rusijo,, če ne celo vojne. Da nismo česa podobnega doživeli letos, v 18. letu nove Evrope, pač ni zasluga ne Nemcev ne Rusov, temveč zgolj »napredka« povojnega človeka in povojnih državnih sistemov sistemov, ki se v primeri s predvojnimi odlikujejo z gostobesednostjo, trdokožnostjo in... plehkostjo. Toliko smo hoteli na splošno pripomniti k norimberškim govorancam. Zdaj bi pa kazalo ogledati si zadevo še od znotraj. Zakaj Hitler in njegovi ljudje tako nedržavniško besno napadajo Rusijo? Odgovor ni tako preprost, kakor bi utegnili misliti tisti, ki navdušeno ploskajo Hitlerju vselej, kadar udari po sovjetih. Prvo, kar bi veljalo podčrtati, je to, da Nemci v sovjetski Rusiji ne vidijo toliko boljševikov kakor Slovanov — tistih Slovanov, ki imajo (po Hitlerjevih lastnih besedah!) dosti preveč zemlje za svoje ljudi, medtem ko je Nemcem primanjkuje. (Naši bralci se gotovo še spomnijo članka, ki smo ga napisali na tem mestu o Hitlerjevem teku po ruski Ukrajini.) Precejšnja porcija zavisti je vsekako v nemškem besu na Rusijo; prav gotovo dosti več kakor ljubezni do bližnjega, t. j. do Evrope, ki jo hlini g. Goebbels v svojih govorih. Ali mar mislite, da tretji rajh ne bi sovražil in preziral Rusije, tudi če bi tam vladal še namerava s takšno politiko? Kaj se spet pripravlja v Berlinu? Ali se bo Evropa spet zagledala nekega dne pred novim dovršenim dejstvom, morda še usodnejšim, kakor so bili dosedanji? Hitler je govoril tudi o ruskih letalskih oporiščih na češkem, čeprav je češkoslovaška vlada te*fantastično-sti že prej odločno zavrnila. Govoril je o tem, da bi s teh letališč Rusi lahko v nekaj minutah prileteli z bombniki nad Dunaj, Budimpešto, Berlin. Kdor pozna Hitlerjeve »bombe«, ve, da teh besed ni ircekel tjavdan. In kdor pozna nove j® evropsko zgodovino, se bo nehote zgrozil: saj se bo spomnil, da je iz trte izviti francoski letalski napad — menda baš na Nilrnberg — dal Nemcem avgusta 1914 tolikanj želeno pretvezo, da so napovedali vojno: Francozom in tako razpihali svetovni' požar... Konferenca Male antante Te dni so se v Bratislavi na češkoslovaškem sestali na redno konferenco zunanji ministri Male antante. Konferenca je potekla v kar najlepšem soglasju in je obrodila tudi več daljnosežnih sklepov na političnem in gospodarskem področju. Pred konferenco je prezident dr. Beneš sprejel predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v avdienci ih ga' nato skupaj k njegovimi češkoslovaškimi in romunskimi tovariši pridržal na kosilu. Fiihrer je sprejel LIoyda Georgea v svoji hiši v Obersals-bergu. Zadaj, v sredini, nemški poslanik T London« v. Ribbentrop. DRUŽINSKI TEDNIK Uto Vlil. Ljubljana, 17. septembra 1936 Stev. 37. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/s dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti znamko. Portugalci se igrajo z ognjem Na pobudo predsednika francoske IVlade Leona Bluma bi se imele vse evropske velesile in tiste države, ki so prizadete pri državljanski vojni na Španskem, slavnostno obvezati, da se ne bodo vtikale v španske razmere. Z velikimi težavami so po dolgem cincanju res vse velesile vsaj na zunaj pristale na to — tedaj se je pa pokazalo, da Portugalci nočejo in ne pridejo na konferenco, sklicano v ta namen. Portugalska ima zmerno diktatorsko vladavino, zato ni čudo, da so njene simpatije na strani upornikov. Tega ji m bo nihče zameril. Manj spodobno je pa, da upornike kar odkrito podpira in jim pošilja nemško orožje — nespodobno s stališča mednarodnega takta, ki veleva, da naj si vsakdo uredi svoj dom tako, kakor je njemu prav, če le sosede pusti pri miru. Vsi vemo, da francoska vlada simpatizira z madridsko, a vendar je iz diplomatske poštenosti gledala s prekrižanimi rokami, kako Irunci omahujejo, čeprav bi se obmejno mestece s par vlaki njene municije morda lahko branilo še nekaj tednov ali celo mesecev. Portugalci so majhen narod s slavno, a tragično zgodovino. Njihova naj-novejša politika je zelo nevarna miru v Evropi, pa tudi njim samim. Zakaj, pozabiti ne smejo, da bi madridska vlada utegnila zmagati. Kaj bi pa potem Lizbona storila? Observer. * Stavke na Francoskem be ponovno širijo. Sprožile so se pretekli teden, ko je delavstvo zahtevalo, da Francija podpre špansko vlado; da "to dosežejo, so delavci vprizorili protestne stavke. Te stavke pa prehajajo Eda j spet v mezdno gibanje: delavci terjajo povišanje mezd in skrajšanje delovnega časa. Kronika preteklega tedna ■ Kraljeva rodbina se je vrnila ▼ Beograd. V nedeljo 13. t. m. so se trrniK * Bleda v Beograd Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Na beo-jgrajeki topcadereki postaji eo kraljevsko rodbino »prejeli kraljeva nameet-foika dr. Stankovič in dr. Perovič, zastopnik predsednika vlade in notranji (minister dr. Korošec, vojni minister larmijski general Marič in člani civil-Imega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. ■ Tekstilno delavstvo in tekstilne (tovarne. V ponedeljek dne 14. t. m. |bi ee bila imela začeti pogajanja za likolektivno pogodbo tekstilnega delav-ietva. Iz pogajanj pa ni bilo nič, ker delavstvo v Kranju in Škofji Loki še imi odšlo iz zasedenih tovarn. Pričakuje se, da ee bodo predstavniki tekstilne industrije in zastopniki delavstva sestali na dogovor o kolektivni »pogodbi v sredo 16. t. m. V nasprotjem primeru bi lahko prišlo do posebnih ukrepov oblastev glede na to, da je delavstvo v vseh krajih razen v Kranju in Škofji Loki že zapustilo tovarne. ■ Bolgarski iivinoziiravniki v Jugoslaviji. 14. t. m. je prispelo v Jugoslavijo 00 bolgarskih živinozdravnikov, iki si bodo pri nas ogledali razne živinorejske in veterinarske ustanove, med njimi tudi bakteriološke zavode v Beogradu, Ljubljani in Križevcih. V Beogradu so jih prisrčno sprejeli. Takoj po prihodu eo šJa na grob pokojnega kralja Aleksandra in se poklonili njegovemu spominu. ■ Pogorelci, ki niso pogoreli. Te dni so v vasi Pečinci pri Ruini zasačili 70 lažnih pogorelcev, ki so si s ponarejenimi listinami na lahek način služili denar. O nekem lažnem pogo-relcu so ugotovili, da si je v dveh tednih na tak način zaslužil nič manj ko 7.000 dan, o nekem drugem, ki jo !! leta hodil okrog, eo pa dognali, da si je po 3 letih z nabranim denarjem dokupil 20 oralov zemlje. ■ Uredba o ureditvi kmečkih dolgov. Kmetijski minister g. Stankovič j je preteklo nedeljo na shodu J. R. Z. !v Kikindi rekel, da bo še ta mesec lizšla uredba, ki bo končno uredila vprašanje kmečkih dolgov. Omenil je nadalje, da se bodo kmečke menice iz iraznih bank prenesle na neko državno banko, najbrže na Privilegirano agrar-iDo banko. Det kmečkih dolgov i>o prevzela država. Dolžniki bodo razdeljeni jna tri skupine, glede na to, ali dolgujejo denarnim zavodom, kmetijskim jzadiugam ali pa zasebnikom, trgovcem in obrtnikom. Za vsak primer bo odplačevanje posebej urejeno. Ločili se l)odo dolžniki tudi po višini dolga. ■ Pokojninsko zavarovanje se razširi na vso državo. V nedeljo 13. t. m. ee je v Zagrebu vršila važna anketa o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. Anketi so prisostvovali delegati vse Delavske zbornice. Pokojninskega zavoda v Ljubljani in ministrstva 7.a socialno politiko. Pri tej priliki so sprejeli resolucijo, da naj se pokojninsko zavarovanje izvede na <*nnvi pokojninskega zakona za Slo venijo in Dalmacijo, da naj se izvede takoj v vsej državi in za vse gospo Ločitve! Ločitve! Ločitve!... Tri poljube na dan. — Prenežnažena. — Lažnjivka, da ji ni para Čikago, septembra. — Zakonca Wannemaker sta se poročila iz ljubezni. Medene tedne sta preživela v sedmih nebesih, potlej je pa delavnik, ta nesrečni delavnik, opomnil moža spet na njegovo dolžnost. Vsak večer ga je žena hrepeneče pričakovala — in ko je prišel, ga je 3 nežnostmi kar obsula. Mož je bil pa od dela tako zelo utrujen, da bi bil najrajši pri priči legel in zaspal. Žena kakopak tega ni hotela razumeti, in glej, kmalu je bil mož njenih nežnosti sit do grla... Naposled si ubožec ni znal več pomagati, zato se je zatekel k sodnikom in vložil tožbo za ločitev zakona. V obtožnici je očital svoji ženi preveliko nežnost, ki ga je po njegovem napornem dnevnem delu preveč izmučila. Sodnik je zadevo salamonsko razsodil: goepe VVannemakerjevi je dovolil samo tri poljube na dan. beg z družico San Francisco, sept. — Več uspeha je žela tožba za ločitev zakona, ki jo je vložila neka žena. Njen vzrok je bil hudo tehten. Zgodilo se je namreč tako: S svojim ženinom je v najlepšem soglasju stopila pred oltar, dahnila odrešilni: da in odšla z možem, držeč ga za podpazduho iz cerkve. Komaj sta pa bila na ulici, je mož poljubil ženino družico, jo objel Čez pas itf stekel z njo k prvemu avtomobilu. Do današnjega dne zapuščena žena še zmerom ni našla svojega — moža. ODKOD ŠEST OTROK? Newyork, sept. — Ker smo že v Ameriki, v deželi neomejenih možnosti, naj vam povemo še tole dogodivščino; Louis d’Ale&sandro iz Pittsfielda je tožil svojo ženo, ker je nekaj dnd po svoji poroki — ko se je vrnil zvečer iz pisarne domov — našel za mizo šest otrok med tretjim in sedemnajstim letom. Dejal si je, da bi niti enega otroka doslej ne mogel imeti, zdaj jih pa kar šest vidi za svojo dru-žinsiko mizo. Povprašaj je ženo, kaj ta otroška drhal pomeni, pa mu je povedala, da so vsi ti otroci še iz njenega prvega zakona. Naj ji ne zameri, ga je prosila, ker mu tega ni prej povedala. Toda kakor vidimo, ji je ljubeznivi mož vendar zameril, sicer bi je prav gotovo ne bil tožil sodnikom. Tega menda še povedati ni treba, da je sodnik zakon brez ugovora ločil. VSAKA DRUGA BESEDA JE LAŽ... Pariz, sept. — »Ko sem se seznanila s svojim možem, sem mu že vnaprej povedala, da je vsaka moja druga beseda laž«, je dejala madame Juliette sodniku in precej spet sedla. Sodnik je možu dobrohotno prigovarjal, naj vendar ženi odpusti in živi še nadalje z njo. Mož se je pa skliceval na dokaze, na pismene dokaze, ld jih ima vezane v usnjene platnice. V tej čudni knjižici eo sama pismena priznanja njegove žene... Sodnik je povprašal gospoda soproga po vsebini teh priznanj, pa je na- mestu moža odgovorila kar madame Juliette: »Tako ljubosumen je bil, da ni bilo za nikamor. Trikrat na teden sem obiskala svojo prijateljico. Če sem ee le pol ure zakasnila, je bil mož nataknjen ko osa. Zmerom mi je dejal, da ga goljufam. Naposled mi je bilo že vsega dovolj, pa sem mu sle-hernikrat napisala na listek: .Potrjujem, da sem te danes goljufala z gospodom Gustavom R.‘. Nu, zdaj ee je pa okoristil s temi potrdili in zahteva ločitev. Rečem vam pa, gospod sodnik, da ločitve ne smete dovolili, zakaj vsaka druga moja beseda je laž...« Sodnik že dobro pozna vse sorte grešnikov, zato je precej razumel kam pes taco moli. Vprašal je madame Julietto: »Tak tako, torej so tudi vsa vaša priznanja — laž?« Žena je molče prikimala — in mož se je kar pred sodnikom z njo pobotal... ZAKON JI JE OBLJUBIL, PA ŠE LOCEN NI BIL... London, sept. — Zanimiva je tožba zaščitne sestre miss Fenderjeve, ki toži baroneta sira Anthonya Št. John-Mildmaya, češ da ji je obljubil zakon. Prva instanca ji je priznala odškodnino, bit Anthony pa ni bil s tem zadovoljen. Priznal je sicer, da ji je res obljubil zakon, vendar trdi, da njegova obljuba ni obvezna, ker še takrat sploh ločen ni bil, ko jd je zakon obljubil. Zdaj bo višje sodišče odločilo, ali je obljuba zakona obvezna, ako jo mož izreče še preden se je od prve žene ločil. Tovarnar in berač — po tridesetih letih $ta se brata našla Odense, sept. — Pred mnogimi leti je odpotoval Mari us Sorensen z ženo in s einovoma-dvojokoma v Ameriko in postal farmar v Nebraski. Otroka ela doraščala, ko so jama pa starši umrli, ee je prvi sin, Hans, oprijel vrtnarstva, medtem ko je d.rugi, Edvard, odpotoval v Kaliformijo in poslal trgovec. V življenju je zmerom tako, da si celo brata, če sta daleč narazen, le redkokdaj dopisujeta. Tako se je zgodilo tudi Hansu in Edvardu. Čez nekaj let sta drug za drugim izgubila sled. Minilo je celih petdeset let. Edvard Sorensen je postal bogat in se je naposled kot rentnik preselil V Oakland. 0 Hansu ni bilo že dobrih deset let ne duha ne sluha. Edvard je mislil, da je že zdavnaj pod rušo. Lepega dne je pa prišla služkinja h gospodu Edvardu in mu povedala, da prosi neki berač za etaro obleko. Nekdanji trgovec je koj ukazal služkinji, naj da revežu tople juhe, sam je pa pobrskal malo po omarah in zbral nekaj še prav čednih oblek, da bi jih podaril siromaku. Stopil je v vežo in ee začel pogovarjati s proeja-kom. Ugotovil je, da je revež doma z Danskega in ko ga je vprašal po imenu, mu je povedal, da se piše za Sorensena. Edvarda je začela stvar zanimati, saj je bil siromak njegov rojak — in še celo pieal se je tako kakor on sam. Temeljito je potlej beraču izprašal vest in naposled izvedel, da je roje« v istem kraju ko on, istega leta in istega dne — in da so mu tudi starši isti ko njemu. Brata je našel po dolgih petdesetih letih! Prisrčno sita se tedaj bogatin in berač objela in solze veselja in sproščen ja so jima lile po licih. Hans je pripovedoval bratu, da ga je usoda neprestano tepla. Večkrat je pisal bratu, da bi mu pomagal iz stiske in zadrege, toda pošta mu je vsa pisma vrnila s pripombo, da naslovnika ne pozna. Kakopak, eaj ga tudi ni mogla najti v njegovem prvotnem bivališču, ko se >e pa že po dvanajstih letih preselil drugam. Hans je seveda mislil, da mu je dragi brat umrl... Toliko večje in toliko odkrito-srčnejše je zdaj njuno veselje, ko ju je usoda po tolikih letih ločitve spet privedla skupaj. Edvard je brata takoj dostojno oblekel in ga vzel k sebi, kjer bo nekdanji berač delil z bratom-bogatinom veselje in radost. Tako ee je naportled tudi ubogemu klatežu na stara leta vendar še 6reča nasmehnila. V znamenju ,tehtnice* Kaj prerokujejo zvezde tistim, ki so rojeni v ozvezdju »Tehtnice« in v znamenju »Venere«, torej v dneh od 24. septembra do 23. oktobra Med 24. septembrom in 23. oktobrom etoji eolnce v ozvezdju »Tehtnice«. Vladajoči planet je »Venera«, ki velja za planet ljubezni in lepote. »Venerine« določne lastnosti so: ubranost, ljubeznivost, optimizem in smisel na umetnost, njene slabe lastnosti 1»: čutncet in nagnjenje k lenobi. »Tehtnica« obdari svoje rojenee z nežno in mehko nravjo; tak človek je zelo občutljiv in upogljiv, zato tudi močno vplivajo nanj kakršne koli okoliščine. Ljudje, rojeni v tem ozvezdju eo vljudni, pošteni, pravični v veeh življenjskih prilikah, odlikujejo jih do- brota, sočutje in globoka naklonjenost. Njihov zatačaj je odkrit in pošten; zvečine 60 veseli in polni upanja, nenadejano jih pa utegne obiti otožnost; skratka: njihov temperament je muhav. »Tehtničar« je zelo razburljiv, vendar prav hitro spravljiv. V življenjskem boju je nekam premalo odločen; preveč ee ozira po drugih in jih posnema. Njihova miselnost je prožna: iznajdljivi so, za le pol o imajo smisel, nič manj pa jih ne vleče mornarska veda. Močno voljo imajo, vendar ne stanovitno. Brž se učijo, za trgovino in umetnost eo kakor ustvarjeni. Zabave zelo ljubijo; njihove straeti eo ognjevite in odkritosrčne. Zmerom se s kakšno stvarjo ukvarjajo, vendar prav pogosto menjajo svoje nazore, zato začno zmerom kakšno novo stvar. Prav pogosto spreminjajo svoje nazore, zato radi smrti v družini ali pa zaradi sporov s trgovskim tovarišem; prav pogosto se tudi urežejo pri pogodbah. Prav pogosto imata mož in žena mnogo bratov in sestra. Prepiri in epori med sorodniki eo na dnevnem redu; oče je največkrat kriv skrbi in zgub. Zelo pogosto zgodaj umre, sicer nastanejo zaradi njega spori, zavlačevanja in ovire. »Tehtničarji« imajo sicer malo otrok, vendar jim ti prinašajo srečo in eo jim v veselje. Eden izmed zakoncev je po navadi bogat, žena pa navadno kaj podeduje. Večkrat mora tak človek na pot v tujino, ki pa ni zmerom brez nevarnosti. V srednji starosti jim preti ne-vamcet. Proti koncu življenja ei najdejo zvečine dobro službo in si priborijo ugled. Vendar je oboje minljivo. Dobro se obnesejo kot kmetovalci in hišni posestniki, zlasti v domovini. Za prijatelje imajo mnogokrat ljudi imenitnega pokolenja ali pa umetnike. Družinske razmere so jim mnotroktat vzrok sovraštva. Takim ljudem so otroci na starčki v pomoč in podnoro. »Tehlaičarjd« prav pogosto obole na jetrih, ledvicah in žilah, nič manj jih pa ne mučijo bolečine v nogah in črevesju. Zakon se večkrat sluha. Ločitev ali smrt zakonskega tovariša sta vsakdanji pojav. * Pel je bifini... London, septembra. Lastnik velike parfumerije v Londonu si je nedavno izmislil originalno reklamo za posebno sol, ki rabi za kopanje. V izložbo je postavil kopalno kad, v njo je pa posadil mlado, zalo deklico. Kad je bila tako postavljena, da si iz ulice videl samo dekličino glavo in rame. Pa saj je tudi to zadostovalo, da so se pred izložbo ustavljali radovedneži, zlasti moški, ki so z velikim zanimanjem občudovali lepa ramena mlade lepotice. Ondan se je pa pred izložbo ustavil neki prebrisani mladenič. Opazoval je nekaj časa deklico, snel klobuk in začel na vso moč prepevati angleško himno. Pred izložbo se je ustavil tudi neki stražnik (bržčas je bil tudi sam radoveden) in nahrulil mladeniča, zakaj pred »reklamnim predmetom« poje državno himno. Mladenič se je zagovarjal, da je hotel s himno prisiliti mlado lepotico, da bi vstala in se mu pokazala v Evini obleki. Radovednega mladeniča so zaradi »nemoralnega vedenja« obsodili na denarno globo. Poravnajte naročnino! dareke panoge in vse kategorije nameščencev, zavarovalci naj bodo pa samostojni Pokojninski zavodi. ■ Sanacija »Saveza srpskih zcmljo-radničkih zadruga« ee bo izvedla s posojilom 29 milijonov dinarjev, ki jih bo zvezi dala Privilegirana agrarna banka. To posojilo bo po sklepu seje finančno-gocipodarskega odbora ministrov jamčila država. Ki švicarski hotel v Splitu. Švicarski podjetniki so sklenili zgraditi v Splitu moderen hotel. Te dni je gradbeni odbor dobil načrt tega hotela, ki ga je izdelal švirarski arhitekt Solinger. Hotel bo dol;; 44 m, širok 18 m, gradbeni stroški so j)a preračunani na 25 milijonov dinarjev. Novi švicarski hotel bo baje eden izmed največjih in najudob-uejših hotelov v Dalmaciji. ■ Majice dalmatinskih mornarjev — velika moda. Naši čitatelji ee gotovo 6pomnijo, da sd je angleški kralj Edvard VIII. na Rabu kupil mornarsko majico. Angleški in ameriški listi so za te majice napravili veliko reklamo, tako da se je celo neka velika ameriška tvrdka za športne potrebščine obrnila do splitske trgovske zbornice e prošnjo, da ji pošlje vzorec take majice, ker je v veej Ameriki v veliki modi. ■ Bat’eva tovarna v Borovu v Jugoslaviji bo odslej oskrbovala e čevlji ne samo svoje, jugoslovanske podružnice, temveč tudi 40 romunskih podružnic. ■ Gospodinjske pomočnice za svoje pravice. Goepodinjske pomočnice so preteklo nedeljo imele v Beogradu veliko zborovanje, na katerem eo poudarjale, kako se zanje nihče ne briga in da jih povsod izkoriščajo. Poudarjale so tudi, da je od okrog 1130.000 uslužbenk v veej Jugoslaviji samo 58 tisoč zavarovanih pri uradih za zavarovanje delavcev. Zanimivosti z vsega sveta Blago za obleko so poklonili angl®" škemu kralju Edvardu VIII. študentje ameriške univerze v Texasu. Blago £° izdelali študentje sami. Posebna uni' verzitetna delegacija je odnesla blago na Angleško, da ga tam preda kraljUi ko se vrne z dopusta. S strojnimi puškami se bori zoper tigre kitajsko mesto KuanTung, kier so se te zveri pojavile v velikem številu. Prejšnji mesec so tigri raztrga11 60 ljudi. Oblasti so poslale vojašfce čete na pomoč, ki naj bi izgnale tigre. 200 srebrnikov iz dobe rimskega cesarstva so nedavno našli na neki nji« v bližini Torente v Italiji. Denar, 1“ ima veliko zgodovinsko in umetnišk0 vrednost, so izročili narodnemu nu*" zeju v Torenti. Znani angleški pilot Horman SPa' dher je v svojem rojstnem mestu v Bashfordu padel z okna in se na mestu ubil. Bil je eden najdrznejših le* talskih akrobatov in se mu ni še ni' koli pripetila nobena letalska nesreča. Ko je stal na oknu in popravljal anteno za svoj radijski sprejemnik, mu je nenadoma spodrsnilo; padel je na ulico in se ubil. V petnajstih letih bodo izčrpani P®' trolejski vrelci v Severni Amerik' Tako trdi znani ameriški geolog Sal' vidge. Bivši svetovni boksaški prvak DemP' sey je ves ogorčen, ker mu je žena že vdrugič rodila hčerko. Baje si je zna' meniti boksač že prvič želel sina. Tri sto »zakonov na poskušnjo« s° nedavno sklenili v ameriški držav1 Connecticut. Nadzorstvo nad temi za' konci so izročili profesorju Kellyju, & hoče po zgledih najti »idealno oblico ameriškega zakona«, čez leto dni s® bodo zakonci na željo lahko razšli. Regina čelikovič je pred nekaj dn®' vi povila zdravega fantka. Porodnic® se je počutila prav dobro, toda četrt1 dan po porodu so jo nenadejano SP6* popadli porodni krči. Zdravnik je ug°' tovil, da je še en otrok na poti. In res je Regina še tisti dan povila drugega sina. Pijanec je zgorel. Peter Sič, 501etm kmet iz Horgoša ni imel svojcev. OB' dan se je vrnil pijan iz gostilne in zaspal kar oblečen. Drugo jutro s° sosedje opazili, da se vali iz njegove koče dim. Vdrli so v hišo in našli na tleh zoglenelo Bičevo truplo. Komisija je ugotovila, da je Sič bržčas zaspa1 s tlečo cigareto. 20 deklet je postavilo nagrobni sp«' menik svojem« ljubljencu Albertu v neki vasi na Vzhodnem Pruskem-Dekleta so dala v spomenik vklesati pripombo, da so ga brezmejno ljubil6. Sablje in meče izdeluje Angležinj* gospa Lane Paul. Njeni izdelki so pr1' znano najboljši. Pol leta neprenehoma je spal angleški častnik Winighton. Ko je b11 letos februarja na lovu v Ugandi, je pičila neka strupena muha. Od takrat so spečega častnika hranili * vbrizgavanjem vitaminov. Pred neka! dnevi se je častnik prebudil iz gl°' bokega spanja. 7 let je trajala- šahovska partija, k1 sta jo igrala Angleža Harold Gween in Thomas Maurice. Igrati sta za' čela 14. avgusta leta 1929 v Londonu. Tedaj je pa moral Gween nenadoma odpotovati v Avstralijo. Prijatelja sta partijo nadaljevala pismeno. Med te*® časom je zbolel Maurice in ležal šeJ" mesecev v bolnišnici. Gween je mora* večkrat potovati v Avstralijo in tak° sta igrala igro v presledkih, šele on' dan sta prijatelja po sedmih letih vendar končala partijo. Zmagal Je Maurice. Največjo bolnišnico v Srednji E'" ropi bodo zgradili v Zlinu na CeškO' slovaškem. Imenovali jo bodo »Bat’cV zdravstveni dom«. V devetnadsti-*' nem poslopju bo prostora za 600 bo1' nikov, za ambulanto, za 12 zdravni' ških ordinacijskih sob in za tri ope' racijske dvorane. 1000 otrokom je bila botra 801etna starka Neža Pajdaš iz Gornje Peha' nice pri Brežicah. Ko je starka onda® umrla, jo je spremilo na zadnji po11 okrog tisoč njenih krščencev. 366 jabolk je v dveh urah pojed®* znani ameriški požeruh Toni de Lou' rentis. Po tem »kosilu« je bil nena' sitnež še vedno lačen in je pojedel S® L kil špagetov, dva kruha in zalil 40 s tremi litri vina. Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ <9e> Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dne«' nem kurzu. — Vrši vse bančn® posle najkulantneje. — Po'tn> uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemaj® plačila na naše čekovne računi Belgija: št. 3064-64. Bruselj Holandija: št. 1458-66. Ded. Dien?*-Francija št. 1117-94. Pari«; Luse^' burg: št. 5967, Lusemburg- Na zahtevo pošljemo brezplač«'0 naše čekovne nakaznice Lepa gangtirfea šla v smrt, ker se je zbala električnega stola Newyork, avgusta. — V neki jetni-celici v San Franciscu se je nedavno zastrupila mlada, lepa gangstr-«a Mary Dornstadter, ki je imela na Vesti mnogo hudodelstev. Kariera te mlade kraljice razbojni-w je dokaj čudna. Rodila se je v ^evelandu, v državi Ohio, 1912. leta. Hijen - kole; oce, mizar, je bil nemškega po- *ija, mati pa Kreolka. Ko je bilo ■ adi Mary IG let, so jo na neki za-avi izbrali za lepotno kraljico. Tedaj “ je seznanila z menažerjem Flaher-'eiT!’ ki ji je obljubljal, da jo bo na-J, avJ* za filmsko zvezdo v Hollywoo-• Aoper voljo svojih staršev je od-, a z nJ™ v Hollywood. Ker je pa bilo n m. nešteto lepotic, ni mogla Mary j..j. * statistka. Menažerja eo za- 1 ' «eparstva prijeli. Mary Ge je pa n e* sredstev vrnila v Los Angeles in saloni ‘nan**jer' z nJ° skrajno vlju-; , , j° je povabil na avtomobilski 6*. Mary se je še isti dan zaljubila da ePe^; orjaka. Seveda ni niti slutila, arnie--i . *er eden od najnevarnejših Sv “risWh razbojnikov. Dala je slovo jemu poklicu in se preselila v nje- 2 v° stanovanje. Nekaj mesecev -nato so pripeljali Jamesa hudo ranjenega domov. Šele tedaj je Mary izprevidela, da je živela z razbojnikom. To je pa ni nič preveč vznemirilo. Ostala je kar pri njem, ga nežno negovala, in ko je ozdravel, mu je postala »zvodnica«. Njena naloga je bila, da izvabi tujce, iti prihajajo v Los Angeles, v neki lokal, kjer jih je že čakal Keller in oropal. James je vlamljal tudi v razne banke in napadal meščane. Nekega dne so ga pripeljali spet hudo ranjenega domov. Topot je pa podlegel ranam. Pred smrtjo je še zaupal Mary, da ga je pogodil detektiv Higins. Prosil jo je, naj ga maščuje. Po pogrebu je Mary res našla detektiva in ga s samokresom smrtno ranila. Razen tega je zbrala okrog sebe celo krdelo delamržnežev in ustanovila razbojniško tolpo. Vsakega novega člana je sprejela samo na preizkušnjo. Oropala je več bank v Sant Franciscu in Los Angelesu, na vesli ima pa več ubojev, razbojništev in izsiljevanj. Minili mesec jo je pa policija presenetila še v postelji in jo aretirala. Sodišče jo je obsodilo na smrt. Mary pa ni hotela končati na električnem stolu, zato si je sama zavdala s strupom, ki ga je iinela v prstanu. PATRIOTIZEM v očeh rj Manchester, sept. Še do ne- nih bil° izdelovanje umet- s* 0C1 nekalc nemški monopol, in & nekaj let sem sta se Anglija stav^nci^a tudi na tem polju po-sat! jna lastne noge; danes ne z v:0, d?cela krijeta svoje potrebe mt, izdelki, nego konkuri- Tnrt Nemčiii celo na tujih tržiščih. hii-cT ?'ova tržišea osvojiti ni lana, stvar; naslednji dogodek to Vzorno dokazuje. n.„„red kratkim je bil neki haitski okr\ r nar<>čil v Parizu stekleno što 4°ez nekaJ tednov je pa pari-cen ‘;ovarna dobila po pošti drobil? Zavojček z eksotično znamko, rayen pa takole pismo: dpi ’ ki ste mi ga poslali, je iz-eiano v barvah španske zastave, dober patriot vam povem, da °a ne bom nosil. Sprejmem samo oko v barvah svoje domovine!« Tovarnarju kajpada ni kazalo ?rugače, kakor da integralnemu ganskemu nacionalistu pošlje ste-Sp n° oko zeleno-rdeče barve; kalit’ general z njim zadovo- jen. (Manchester Guardian«) KEKORD V POLJUBLJANJU . P u naj, sept. Moti se, kdor ?vsil> da je rekord v poljubljanju rp> sla Amerika. Kaj še! Svetovni ®kord v poljubljanju je dosegel eki Avstrijec, Dunajčan, ki je v “esetih urah dal lepi deklici 10.000 Poljubov. Mladenič je dosegel ta rekord aradi neke stave. Pridušil se je, ua b0 v desetih urah dal 10.000 Poljubov, če mu najdejo dovolj od-P°rno damo, ki bo njegovo poljub-lanje do konca prenesla. Kmalu se je oglasilo 20 dam in Mladenič se je izbral najlepšo. ■ poljubljanje se je vršilo kot pri “oksu — v rundah! V prvi rundi j® brez presledka padlo 2000 po-jubov. Deklica, ki je sprejemala poljube je morala pojesti tri velike ezme sladoleda, sicer bi omagala, jj poljubljanj e se je potlej nada- , V drugi rundi so našteli 760 po-JUbov. Ko je šla ura že proti polnoči — poljubljanje se je začelo dveh popoldne — je mladenič ~e zmerom vztrajno poljubljal že lan Po1 nezavestno deklico. Po u.OOO poljubu se je spet osvežila s adoledom in izjavila, da je zdaj ‘ajmanj za 10 let sita vseh moških Poljubov. **♦♦♦♦♦♦♦♦»>«........................... o ZVESTOBA Bruges, sept. Ondan so pri ]f, - Andreeu (Belgija) našli na že-j zniški progi strahovito razmesarjeno truplo 42 letne neporočene j^gležinje Constance Bardsleyeve. *ed 20 leti ji je bil padel zaroče-v c, v Flandriji, in od tistih dob je Titf-0 leto romala na njegov grob. ia Sr to pot je bila tam; odondod v a v smrt. » v Pismu, ki so ga našli pri njej, ži sporočila svojcem, da se ji zdi leta n^e po zaročenčevi smrti od iz rt d° leta neznosnejše. Skočila je drvečega ekspresa, „............ petnajstletni deček S 5000 VOJAKI leth^lkuta’ avSusta. Nedavno je 15-Aiirrii .®u!an Habi napovedal vojno kom Habi poveljuje 5000 voja-na meji Britanske Indije in sanistana. Sre* , emu borcl1 se J'e te dni po-U° premagati 4000 angleških vojakov, ki so hoteli priskočiti na pomoč plemenu Halinizaj, s katerim si je bil on v laseh. O mladem vojskovodji krožijo prav fantastične vesti. Skrivnostni poveljnik prebiva ali v svojem šotoru, ali v nosilnici na kameli skrit za belimi svilenimi zavesami. Njegovi vojaki so oblečeni v belo platneno obleko. Samo štirje najodličnejši vojaki smejo vstopiti v njegov šotor. Ko se približajo svojemu poveljniku, se mu klanjajo do tal In mrmrajo nerazumljive besede. Vso to ceremonijo opravljajo zelo svečano, ker imajo svojega mladega poveljnika za polboga. Vojaki so mu do smrti zvesti. Bližji dečkovi znanci trdijo, da ima Gu-lan Habi v svojih črnih , očeh izredno magnetično moč. POSREČENA ŠALA NA RAČUN ŠKOTOV Newyork, avgusta. Ves Newyork se smeje domisleku nekega Škota, ki se je* veren tradiciji svoje zemlje, hotel poslužiti fantastičnega trika, in oddati brezplačno brzojavko. Patrik Ashem je stopil na new-yorško glavno pošto in hotel brzojaviti svoji družini, da pride domov naslednji petek. Na pošti je izvedel, da ameriška poštna uprava podpisa ne šteje za besedo, zato je sestavil takole brzojavko: »Človek, ki ostane do petka.« Ko ga je poštni uradnik vprašal, kaj naj to pomeni, mu je Škot hladnokrvno odgovoril, da je bivši indijanski poglavar, in da je to njegovo indijansko ime, prevedeno na angleščino; ker je pa to potemtakem zgolj podpis, mora pošta sprejeti brzojavko brezplačno. KLUB NESREČNIH ZAKONSKIH MOŽ Toronto, septembra. V kanadskem mestu Halifaxu so nedavno osnovali društvo zakonskih mučenikov. Ker se je pa prijavilo ogromno število nesrečnih mož, je klub zvišal vpisnino in poostril sprejemne pogoje. Sprva je zadostovalo, da je mož, ki je hotel postati član novega kluba, samo opozoril na nevarnost, da je ženino početje zakonskemu stanu nevarno. Pozneje je pa moral vsakdo dokazati, da ga žena v resnici muči. žene v Halifaxu niso nič kaj zadovoljne s to novo ustanovo, ker se jim zdi klub nemoralen. Prisiliti hočejo oblasti, da ga uradno prepovedo. Oblasti se še niso odločile, ali bi naj podprle nesrečne može, ali bi pa naj pomagale njihovim tiranskim ženam. PTICA VREMENIK London, septembra. Največja letošnja senzacija v londonskem zoološkem vrtu je mala ptica z dolgim perjem, ki so jo dobili iz Južne Amerike. Pravijo ji »kampa-nero«. Londončanom je postala najzanesljivejši vremenik. Kadar se pripravlja k lepemu vremenu, začne ptica čivkati, čim lepše in stanovitnejše je vreme, tem živahnejše je njeno čivkanje. Kadar se pa dež obeta, utihne in se ne gane iz svojega gnezda. Londončani se vsak dan zbirajo pred kletko te čudne ptice, da bi izvedeli, kakšno bo vreme. OPICA PREŽIVLJA RODBINO NEZAPOSLENEGA URADNIKA Newyork, septembra. New-yorško sodišče je pred kratkim obsodilo nezaposlenega bančnega uradnika, Johna Mullerja, ker je njegova opica s krajo leto dni preživljala petčlansko družino. John Miiller je lani izgubil službo v banki, ker je podjetje likvidiralo. Od takrat je živel s svojo družino v velikem pomanjkanju. Ko ga je revščina najobupnejše trla, se je spomnil svoje ljubljene opice, ki bi mu utegnila pomagati iz zagate. Začel jo je učiti kako naj krade živež in obleko. Opica je bila odlična učenka in je res vse leto pomagala svojemu gospodarju. Bila je zelo spretna in prekanjena, zato ji dolgo niso mogli priti na sled. Ondan pa so nenavadno tatico zasačili prav v trenutku, ko je prinesla nakradeni plen domov. Njen lastnik se je moral zagovarjati pred sodiščem; obsodili so ga na leto dni zapora. POŠTENJE MU JE PRINE?T 9 PREMOŽENJE Newyork, septembra. Inženir Dick Horvvick je podedoval velika podjetja industrij-ca Malkholma iz San Francisca. Lani, ko je bil Dick še brez službe, je našel na ulici denarnico in v njej gotovine za milijon dinarjev. Poleg bankovcev je bila v denarnici tudi posetnica industrij-ca Molkholma. Poštenjak je takoj odnesel najdeni denar lastniku, ta ga je pa iz hvaležnosti in spoštovanja sprejel v službo. Pred kratkim je Malkholm umrl in zapustil vse premoženje inženirju Dicku. V oporoki je zapisal, da je zanj Dick edini pošteni človek, ki ga je srečal v življenju. kaj moški posebno gledajo. Samo fista zena, ki gleda nase* je vedno mikavna. Zares negovan videz Vam lahko da samo dobro milo. Kajti slabo milo pomeni stalno nevarnost za Vašo polf. Ali ni torej to zadosten vzrok, da vzamete vedno le milo, katerega ime jamči za kakovost? 'm/' 1 ■ m Med temi 4 vrstami boste našli za Vas pravo £lida 7 Coetič eiida ie deset let ljubljenec raz* vajenih i žen. Člida teti spanski bezeg luksuzno milo, ki si ga lahko vsakdo privošči, posebno močnega vonja. Člida ianolin etida bel, spansKi b,ago za milo sneinobele barve P . koi0t -omacnljivegavonia. obcui i EL1DA MILA Čudež narave. V Nemčiji raste drevo s tako čudno grbo. Mi se lahko tudi ponašamo s sličnimi kurioznostmi, saj smo tako grbasto drevo videli celo na ljubljanskem velesejmu. AMERIŠKI ČRNEC, KI SE JE 17 KRAT POROČIL Newyork, septembra. 631etni črnec Silvester Plumbi iz čikaga se je ondan že sedemnajstič poročil ln s tem brez dvoma dosegel če že ne svetovni, pa vsaj »črnski« rekord. Pred 14 dnevi se je ločil od svoje šestnajste žene, s katero je bil poročen samo nekaj tednov. Pred desetimi leti je na čikaški občini podpisal ženitno pogodbo s svojo peto ženo, dasiprav je komaj nekaj minut prej dobil dovoljenje za ločitev od četrte žene. Zakon s peto ženo je trajal samo štiri dni. V zakonu s trinajsto ženo je zdržal komaj eno predpoldne. Sam pravi, da je imel še najlepše čase s svojo tretjo ženo, s katero je živel leto dni. BIVŠI KONZUL SE JE POROČIL Z 12 LETNO HINDUSTANKO Pariz, septembra. Pariško sodišče je nedavno presojalo pravilnost zakona mladoletnega dekleta z bivšim konzulom Pierrom de Ri-beracom. Riberac je bil obtožen, češ da živi v intimnem razmerju z 121etno Hindustanko. Sodišču ga je prijavila njegova služkinja. Pri zaslišanju je konzul priznal vse. Povedal je da je v Holandski Gvajani spoznal uglednega hindustanskega trgovca. Ko je pred dvemi leti trgovec umrl, mu je izročil v varstvo svojo hčerko. Riberac se je moral obvezati, da se bo po hindustanskem običaju poročil s trgovčevo hčerjo. Konzul je obljubo tudi izpolnil. Poročil se je z mlado deklico in odpotoval z njo na Francosko, čuval jo je ko skrbni oče in celo učitelja ji je plačeval. Sodišče dolgo časa ni moglo presoditi, ali velja zakon, sklenjen v kolonijah, tudi na Francoskem, ali je pa takšen zakon nizkotno zapeljevanje mladoletnega dekleta. Po dolgem prerešetavanju so Ri-beraca začasno oprostili. Zakon bo pa dobil šele tedaj veljavo, ko ga bo potrdil predsednik republike, ki se je bivši konzul še istega dne k njemu zatekel s prošnjo. Med sodno razpravo je bila mlada Hindustanka v varstvu nekega ženskega internata. Mlada »žena« je neprestano jokala in prosila, naj jo vrnejo njenemu možu. Tudi njej so oblasti le začasno dovolile zakonsko skupnost, upajo pa, da bo predsednik republike ugodno rešil Riberacovo prošnjo. MORMONI ŠE VEDNO »UVAŽAJO« ŽENE Newyork, septembra. Ameriške oblasti so nedavno uvedle najstrožjo preiskavo, ker je v zadnjih časih iz raznih krajev v Združenih državah brez sledu izginilo mnogo mladih deklet. Po daljšem poizvedovanju so odkrili neko mormonsko naselbino na jugu Arizone, kjer je bilo »shranjenih« mnogo mladih deklet. V zadnjem mesecu je izginilo nad 300 deklet, največ iz držav Kolorado, Nevade in Kalifornije. Ugotovili so, da so dekleta nasedle nekemu oglasu v časnikih. (Leta 1890 so izgnali Mormone iz države Ute. Takrat je poglavar marmon-ske cerkve Wcodrov svečano izjavil, da so se Mormoni odrekli mnogoženstvu.) Nekateri verniki se pa vendar niso mogli sprijazniti s tem dejstvom, zato so se izselili na jug. Ti radikalni Mormoni so v samoti hoteli tudi nadalje živeti po prvotnih načelih mormonske cerkve, zato so si zbrali v svojem domu toliko žena, kolikor so jih mogli preživljati. Ker pa v tistih samotnih krajih ni bilo dovolj žensk, so jih morali »uvažati« iz drugih krajev. Njihove samotne trdnjave obkoljene z visokimi planinami, ameriške oblasti dolgo niso mogle stakniti. Pred kratkim pa so poligamistom vendarle prišli na sled. Policija je poslala mednje posebno komisijo, ki je zaslišala ženske. Rezultat je bil kaj čuden. Vse žene so namreč izjavile, da so prav zadovoljne s svojo usodo in da ne marajo zapustiti Mormonov. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦«♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ ZANIMIVI POSKUSI NA NEW-YORŠKI POLICIJSKI ŠOLI Newyork, septembra. V policijski šoli v Newyorku, so nedavno napravili zanimivo preskušnjo z učenci, ki se pripravljajo za detektivski poklic. Med predayanjem je stopila v učilnico mlada dama, nekaj časa opazovala učence, potlej je pa brez besede odšla iz dvorane. Predavalec je ukazal učencem, naj opišejo damo. Od 30 kandidatov jih je 17 trdilo, da je držala dama torbico v desni roki, 9 učencev je videlo torbico v njeni levici, trije se pa niso mogli natanko spomniti. V resnici pa dama torbice sploh ni imela... Filatelija. * Francija. Za svetovno razstavo, ki jo priredi drugo leto Pariz, bo francoska vlada izdala posebno serijo znamk. Sliko ene izmed njih — za 50 c — enio imeli že priložnost videti. Re5i moramo, da je zadnja leta izšlo malo neokusnejših znamk od nje: v ospredju predpotopna alegorija kliicarja, ki vabi na razstavo, v ozadju skupina paviljonov z zastavami, zgoraj napis »Poates« obdan s simbolnima frkama R in F (RepuWique Francise), na levi in deani pa od zgoraj navzdol besedilo PA-R1S-EX-PO-SI-TI-ON IN-TER-NA-TI-O-NA-LE. Spodaj je letnica 1937 in cena 50 c. Kakšne barve bo znamka, ne vemo; ni pa dvoma, da neokusnosti ideje in arhitekture te »umetnine« nobena barva ne popravi. — Za 100. prelet Južnega Atlantika z letali družbe Aeropostale sta izšli dve spominski znamki po 150 fr in 10 frankov. • Romunija. Za skavtski kongres v Braeovu so izšle tri dobrodelne znamke, po 1, 3 in 6 lejev, vse 8 100*/« pribitka v korist romunskega urada za vzgojo mladine. • Naše znamke s sliko kralja Karola. Na konferenci zunanjih ministrov Male antante v Bratislavi na Slovaškem so v simbolno potrditev skupnosti Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške sklenili izdati skupne znamke za vse tri države s slikami izmeničnih vladarjev in prestolnic. Tako bi v Jugoslaviji imeli posebne malo-antantne znamke s slikami kralja Karola in prezidenta dr. Beneša in panorame Prage in Bukarešte. (O izdaji teh znamk, edinih te vrste v zgodovini znamkarstva, smo pisali — prvi pri nas — že v prejšnji številki.) * Nove znamke Rdežega križa. Slike teh znamk priobčujemo na prvi strani. bi nemara V- > v: 'ifa tozd. Diplomat je so olnoštevilno počastili „ nemške narodno socialistične stranke, ki se je vršil ondan v Nurnbergu, kjer se je zbralo okoli pol milijona pristašev stranke iz cele Nemčije, je govoril tudi ideolog Alfred Rosenberg, ki ga vidimo na sliki. Tako tiho je bilo, da bi slišali iglo, če bi padla na tla. Zdravnik, zavedajoč se svoje veljave in važnosti, si je odkašljal, potlej se je pa obrnil bolj k poslušalcem ko k sodnikom in začel svoj govor, ki ei ga je bržčas že prej pripravil: »Doletela me je čast, da spregovorim kot član akademije... s tem hočem reči, da govorim kot poklicni zastopnik znanosti. Če hočem odgovoriti na vprašanje gospoda predsednika, moram poudariti, da je pojav dozdevne smrti mnogo redkejši, ko sicer po navadi mislimo. Zlasti pa še spričo tako dolgotrajne mrliške otrplosti, kakor v tem primeru. Zaradi tega moram prav pri gospe Fronvdllovi pribiti, da je kaj takšnega toliko ko nemogoče. Saj znanost sličnega primera doslej še ne pozna. Moral bi se zgoditi pravi pravcati čudež...« Gospod Varnasse je obmolknil in posmehljivo ekrivenčil ustnice, kakor da bi hotel namigniti, da so čudeži zanj sploh nekaj nemogočega, da sam kot. zastopnik znanosti sploh ne veruje v čudeže, temveč da je poslednji stavek izrekel le poslušalcem v tolažbo. Zdajci se je oglasil gospod Leblanc, Fronvillov odvetnik, rekoč, da medicinska znanost vendar n;i tako nezmotljiva, kakor to. trdi njen sicer zelo spoštovani zastopnik, gospod Varnasse. »Res je«, je nadaljeval, »da vsakdo zagovarja svoj stan, vendar se mi zdi zdravnikova razlaga o dozdevni smrti' celo za laika prešibka. Kar se pa tiče čudežnih dogodkov ,torej dogodkov, ki so takorekoč ,nemogoči*, moram reči samo to, da lahko dokažem SPOVED pri generalnem ravnatelja Hitler pozdravlja tuje diplomate v salonskem namreč ▼ pričakovanju Hitlerjevega govora slavnostna zborovanja v Nurnbergu. saj je bil hkratu tudi pokopa-paznik. Povsod je moral gledati na red, zvečer, ko se je začelo mraziti, je pa moral sam zakleniti pokopališka vrata. Imel je še nekaj pomočnikov, ti so pa stanovali vsi v mestu.«. (Dalje prihodnjič) ^1 Jliu^fzcnsUa tMUf&di{a > tHacianz Clean6fde izmed svojih banan, da je padel Po tleh in prevrnil še voziček. Redar je bušil v smeh. Zaman si je Prizadeval, da bi se premagal — nje-|ova služba je zahtevala resnost — ni in ni šlo: obraz mu je postal za-rpel in smeh ga je lomil vse bolj in bolj. čez eno uro je umrl: zadela ga je možganska kap. i Leto za letom umre mnogo ljudi v Podobnih okoliščinah. Toda ni smeh 1 isto, kar jih spravi v prezgodnji grob, pemveč krčevito prizadevanje, da bi sa premagali. Tako je tudi londonski traznik umrl zato, ker si je na račun meha skušal ohraniti svoje dostojanstvo. 1 Smeh — neprisiljeni, zdravi, ne-iBhani smeh — je najboljše krepčilo pa človeški organizem. Smeh nas kre-J, 1 obran j a nam zdravje in včasih nas 0 obvaruje blaznosti. Eskimi sodijo zelo modro, da je ni ki bi bolj pospešila mirovna Pogajanja med sprtimi strankami ka-j*°r smeh. Kadar se srečata poglavar- j jko- YCh sovražnih plemen, prirede ta- I liani . ^h smešen prizor, če se vsi o a ten o Stne^ati’ prijateljstvo zapečati1* ne VOdi nas načelo, itu nam znanec predstavi kakega tem&? Najprei se nasmehnemo, po-ho sku*amo uganiti kakšno du-da se sobesednik zasmeje. Pik o/boboinicah, pravijo, je tisti bol-u ’ . se more smejati, večidel na brr poti k ozdravljenju. . . poveča napetost v žilah, ka- lar Je Plenizk;a, popravlja obtok krvi, Ini , Pritisk krvi v možganih in kre-m Pljuča. *** vsemi živimi bitji na zemlji je vek edini, ki se zna smejati. . ima za človeka pet pomenov: !P vič je občilo med ljudmi, drugič ne-,jr bieravan izraz prijetnih občutkov, k hč izraz zmagoslavja, četrtič me-_ aoizem obrambe in petič socialna 5ankcija in korektiv. Otrok se smehlja že s 4. dnem in se smeje od 45. dneva dalje: tako pokaže svoje zadovoljstvo. Toda pravi smeh pride šele proti 110. dnevu starosti: povzročiš ga, če otroka žgečkaš. Ta občutek sicer ni sam po sebi prijeten — tudi muha ga povzroči, a z nasprotnim učinkom — temveč je le nekakšno sporočilo prijateljskih in veselih občutkov. Prihodnja faza je smeh, ki se razleze na obrazu ob prijetni zaznavi, kakor na primer ob pogledu na znan obraz. 2ive barve, preprosta popevčica in podobno: spet zaznave, ki raztegnejo obraz pri otroku, pri divjakih, pri slaboumnih. Vzrok je na dlani: človeku je v ugodje, ko spozna znane pojave. Ta smeh je predhodnik zmagoslavnega smeha. Toda vse te vrste smeha niso v nikaki zvezi s humorjem. Zato imajo prav tisti, ki trde, da smehu dostikrat manjka humorja, humoristi sami so pa večidel tragični ljudje. Smejalci so po navadi simpatični ljudje. Kadar vidijo človeka v zadregi, se mu radi smejo. Toda če je sila, ne odlašajo in so med prvimi, ki mu prihite na pomoč. Smisel za humor pr. šele z zrelostjo, to je, v dobi, ko se človek začenja zavedati svoje maj. osti in jo skuša zabrisati s humorje: Iz tega se rodi nervozni smeh. Tako e smeje dekletce, ki ga kdo preseneti v trenutku, ko si ogleduje sliko svojega filmskega ljubljenca — pa t_di dolžnik, če se ne more ogniti upniku in spregovori z njim par ljubeznivih besed. Zatorej se smejmo! In ne menimo se za one žalostne postave, ki mislijo da smeh ni za spodobne ljudi. Smeh vas bo priljubil, da si bodo ljudje želeli vaše družbe; smeh bo odgnal od vas nadležne ljudi; s smehom boste delali boljše kupčije, kakor bi jih zgolj s suhimi številkami; smeh vam bo pridobival prijateljev in vas bo približal vašim otrokom. Poskusite ga, gojite ga; začudili se boste, kako dobro vam bo del in kako veseli ga boste. (»News Chronicle«, London) Da bo izbira na mizi Nekaj receptov izbranih jedi lasti a slika nam kaže saplenile španskim ®evtralna je Francija skladovnico orožja, ki so ga francoske ob-beguncem. Najzgovornejši dokaz, kako spričo španske državljanske vojne. Jedilni list za Skromnejše razmere Nedelja: Zdrobova juha, prekajeno ®s° z ohrovtom, slivov kompot. Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, govedina s krompirjevimi valjanci, B°oe v omaki. 'forek: Goveja juha z jetrnim ri-fcanci naravni zrezek*, zabeljeni re- „J5r,e(ia: Nadevana zelena*, češpljevi Lrnoki. ^'■trtek: Možganske pofeze s špi-aco, jabolčni zavitek. Petek: Lečna juha, zelenjavni zrezki Paradižnikovo omako. . »obota: Kurja obara z rižem*, pe-ena jabolka. ^edilni list za premožnejše Redelja: Korenčkova juha, sesek-Jatl telečji filet*, pečen krompir, rosnice, drobno pecivo, čiv Krompirjeva juha s so- li.,, JenL telečja pečenka z rižem in so-rozinov puding. Torek: Goveja juha z vraničnim k ritkom, govedina z ohrovtom in k govedina z onre empirjem, slivove pogače.’ Sreda: Goveja juha z rižem in gra-kV'n?> nadevana telečja jetra z zdro-r^imi cmoki, žemljev narastek z ja-bolk‘ in slivami. Četrtek: Sirova juha, pečena prekajena svinjina, turška špinača*, orehovi rogljiči s sladko smetano. Petek: Riževa juha, gobova jed* z zeljem, buhte in kompot. Sobota: Fižolova juha, segedinski golaž s kruhovimi cmoki, sveže sadje. RECEPTI ZA JEDI OZNAČENE V JEDILNIH LISTIH Z * Naravni zrezek Naravni zrezek pripravljen po tem receptu je laže prebavljiv. Kotlet zrežemo s kosti, rebro potegnemo ven, potlej pa z lesenim kladivcem ali z nožem kotlet potolčemo, ne da bi pri tem razmesarili meso. Precej nato solimo zrezek na obeh plateh, ga rahlo pomokamo in ga v vroči masti rumeno popečemo, potlej pa zalijemo z juho in dušimo do mehkega. Nadevana zelena Gomoljike od zelene očistimo in odrežemo na vrhnji strani zgornjo plast. Potlej kuhamo gomoljike v slani vodi, jih odcedimo, izdolbemo, napolnimo z nadevom, privežemo prej odrezano zgornjo plast in jih dušimo 1 uro v lastnem prevretku, ki smo mu dodali nekoliko slaninske juhe. Potlej denemo zelene na krožnik, v sok pa zakuhamo svetlo prežganje. 1 25. nadalievame Kcnlesc* Klara Roman Po francoskem izvirniku fire©rgfcsa Chncla priredil A. R. Ne da bi rekla samo še besedo, in ne da bi se ozrla po Reneju, je Klara z močno utripajočim srcem vendar s trdnim sklepom potegnila Atenaido za seboj v mali salon. Trenutek sta si stali obe tekmici na boj pripravljeni nasproti. V daljavi, nekje pod drevjem je svirala kmečka godba, in hrup razigrane množice je zdaj pa zdaj segel prav do grajskih soban. Vsi gostje so bili v parku; Atenaida in Klara sta se morali zanašati samo vsaka nase. »Sediva, hočeš?« je dejala gospa Derblayeva hladno. »Ali se bo tako zavleklo?« je vprašala grofica, na videz prikrivajoča žaljivo zdehanje. »Upam, da ne,« je odgovorila Klara. Atenaida se je naslonila na blazino, prekrižala noge in zapičila pogled na svoj čevelj, za Klaro se pa še zmenila ni. »Nekaj bi te rada prosila,« je dejala Klara. »Kdo ve ali bom tako srečna, da ti bom lahko ustregla?« je porogljivo vprašala Atenaida. »Zadnjič, med lovom, ko si povabila mojega moža s seboj, si me vprašala, ali mi je prav in ali nisem ljubosumna...« Grofica je nestrpno udarila s peto ob tla in dejala: »Saj to je bila samo šala!« »Slaba šala, zakaj resnico si uganila,« je priznala gospa Derbla-yeva. Atenaido je to priznanje zelo začudilo; vzravnala se je in postala na mah vsa pozorna. »Ti si ljubosumna?« je vzkliknila. »Da!« Naslednica holandskega prestola Juliana se je na Olimpijskih igrah seznanila in zaročila s nečakom poslednjega lippskega kneza, princem Bernhardom Leopoldom Lippe-Biersterleldom. »Name?« je nekam zviška vprašala grofica. »Nate!« je pritrdila Klara in dostavila s prisiljenim nasmeškom: »Vidiš, da sem odkritosrčna. Zdi se mi, da se ukvarja moj mož s teboj več ko je potrebno, zato sem se zatekla k tebi, da že kar ti preprečiš nadaljne galanterije; zate itak nimajo pomena, meni so pa ne-všečne!« »Draga moja,« je vzkliknila Atenaida in se s prisiljeno živahnim in nežnim sočutjem obrnila h Klari: »Kaj, ti si trpela in mi nisi ničesar rekla? Zdi se mi, da malce pretiravaš. Ne spominjam se ničesar, kar bi utegnilo zbuditi tvoj sum. Gospod Derblay je resda prijazen in vljuden, zdi se, da ga moja druščina zabava, toda takšna simpatija med sorodniki vendar ni nič čudnega in nič nedovoljenega.« »Naj ti bo dovolj, da trpim jaz zaradi tega!« je vztrajala Klara. Mala grofica se je vzravnala in z zbadljivim glasom rekla: »Draga moja prijateljica, tvojo bol bi moral utešiti tvoj mož; zateči se moraš k njemu, zakaj jaz ne bom v tej zadevi zmogla ničesar...« »Pač! Na prav preprost način lahko prekineš te zaupljivosti!« Atenaida se je utrujeno zleknila v naslonjač. Izprevidela je kam Klara meri — da terja razorožitev. Zdajci je omilila svoj glas in z vljudnostjo, ki je zvenela še mnogo žaljiveje ko njena prejšnja pi-krost, odgovorila: »Kako naj bi torej to dosegla? Morda bi morala biti s tvojim možem neprijazna? Priznati ti moram, da bi taka prisiljena odtujitev ne bila niti vjudna niti dosto-na... Sploh pa, ali res misliš, da bi to kaj zaleglo?« Pri teh besedah se je nasmehnila s tako bahavo trmo, kakor se more le ženska, ki se zaveda svoje moči in oblasti. Ne, tega nisem hotela!« je odgovorila z vedrim mirom Klara. »Kaj pa potlej?« Madame Derblayeva se je trenutek obotavljala, potlej je pa brž dejala: »želim, da se vsaj nekaj časa ogibaš naše hiše!« Atenaida je skočila pokoncu, in ne da bi se mogla dalje brzdati, je kriknila: »To zahtevaš ti od mene?« »Da,« je odgovorila Klara najmanj tako ponižno, kolikor strastno je kriknila njena tekmica. »S prosečim glasom zahtevam to od tebe. Misli si, da sem zblaznela, toda mojo željo izpolni, zakaj za mojo srečo gre!« »S kakšnim opravičilom se pa naj umaknem?« je zbadljivo vprašala Atenaida. »Kaj neki bodo rekli ljudje spričo take nenadne ločitve, ki hudo diši po prelomu?« »Potrudili se bomo, da bomo vsem z najprimernejšim izgovorom zavezali jezike.« Ta nasprotničina trmoglavost je spravila Atenaido v čezmerno zadrego. Izprevidela je, da je Klara močnejša, kakor si je bila mislila, in zavedala se je, da bi zgubila igro, če bi ji le najmanjše priznanje izdrsnilo. Zato se je odločila, da potiplje stvar pri koreniki. »To se nam ne bo posrečilo,« je dejala, »In če bi se že na videz, bi zame prav gotovo ne bilo laskavo... Bila si odkritosrčna, zato bom tudi jaz. Nova sem v tem svetu, ki me je grof Bligny vanj vpeljal; všeč mi je v tej okolici, zato se trudim, da si obdržim svoj prostor, če sem si ga že znala pri boriti. Imenitna družba je strog sodnik, zato je jasno, da mi bo izpodbijala moje mesto, ako mi bo družina mojega moža nasprot na. Da, zelo mi zavidajo... Ti imaš svojo ljubezen, jaz se pa častihlepnosti nočem odreči. Razumem, da hočeš čuvati svoje, meni pa dovoli, da utešim svojo častihlepnost!« Klara je vztrepetala in se je samo z naj večjim naporom premagovala. »Torej mi odrečeš prošnjo?« je čez nekaj časa vprašala s pridušenim glasom. »Pošteno proti svoji volji! Toda če ti odkrito priznam... zamisli se samo v moj položaj!...« Zasmeh teh Atenaidinih besed je bil tako oster, da se sama ni mo gla vzdržati zmagoslavnega nasmeška. Klara je stopila korak naprej, in ne da bi se hotela še hip brzdati, je vzkliknila: »Jaz bi se naj zamislila v tvoj položaj? Ti, ti si se zamislila v mojega, in hočeš to danes še posebej poudariti. Odkar te poznam, me zasleduješ s svojo zavistjo in s svojim sovraštvom. Kot dekle si mi ugrabila zaročenca, kot žena mi hočeš zapeljati moža. Prvega si nisem znala obdržati, pač ti bom pa iztrgala drugega!« »O, tako daleč smo že!« je vzkliknila tresoča se od besa Atenaida. Prav, naj bo! Snemiva krinki! Dovolj mi je slepomišenja, v nadlego mi je že! Da, že izza otroških let ti s sovraštvom plačujem zaničevanje, ki sem ga bila od tebe deležna, že deset let me tiščiš k tlom s svojim imenom, z bogastvom in duhovitostjo. Da, tako je! In zdaj: zdaj imam jaz milijone, grofica sem, in ti moraš proseče dvigniti roke k meni!« »Pazi se,« je dejala Klara, »v mojih žilah se pretaka takšna kri, V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ki ne prenese žalitve brez kazni!« »Jaz pa,« je odgovorila grofica, »se ponašam s takšnim imenom, ki je vzvišeno nad tvojim srdom.« »Prav, pa naj drugi presodijo tvoje vedenje...« »Kdo?« je podsmehljivo vprašala Atenaida. »Družba, svet...« »Katera družba? Tvoja, ki sem se jaz do nje vzpela, ali moja, ki si se ti vanjo ponižala?« »Katera koli! Samo da so v njej poštenja vredni ljudje, ki jim je dolžnost, da druge spoštujejo in ki priznajo človeku pravico, da si sam pribori spoštovanje. Pred vsemi takimi, ali slišiš, bom glasno ponovila, kar sem ti pravkar rekla; SOKOLSKI DOM SISKA telefon 83-87 Od 19. do 21. t. m. »NA KONČNI P08TAJI« vlogi: Paul Horbiger in Maria Ailergast Od 22. do 24. t. ra. ČU - ČIN - ČOU« (»Alibaba in 40 razbojnikov«) V gl, KINO MOSTE Predstave: ob delavnikih ob 16.80 In 20.30, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. In 21. uri Cene: Din 3*50 do 6*50 18., 19., 20. in 21. t. ra. slavni tenorist Luis Graveur in Camila Horn, za smeh In razvedrilo pa skrbe 3 komiki Heinz Riih-mann, Adela Sandrock, Theo Lingen v razkošni velezabavni opereti »VALČEK ZA TEBE« Kot dopolnilo: Noo »Papaj« in Žur-nal. 22. t. in. dalje nov senzacijonalni spored KINO ŠOŠTANJ predvaja v soboto 19. t. ra. ob 20. uri in v nedeljo 20. t. m. ob 18. in 20. uri velefilm »VIHAR NAD AFRIKO« Dodatek nov zvočni tednik ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. It. 620 predvaja 18. t. m. ob 20. uri, 19. t. m. 20. uri in 20. t. m. ob 15. uri in 20. uri velefilm »BOSAMBO« V gl. vlogi: Pavel Robeson i Kina Mac Pri vsakem sporedu najnovejši Para* mount in Univerzum zvočni tednik s posnetki x Olimpijade KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 19. t. m ob 20.30 uri in T nedeljo 20 t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri »ČRNE ROŽE« V gl. vlogi: Idlian lUrve, in Will7 fritsch javno te bom ožigosala, pokazala bom vsem pravo sliko tvoje notranjosti, in rada bi videla, ali ti bo tvoje ime, ki se z njim šopiriš, pomagalo, da utajiš svojo zahrbtnost in nizkotnost svojega mišljenja.« Grofica je hotela odgovoriti, vendar je v svojem razbesnelem srcu zaman iskala besed, ki bi bile primerne. V znak nemoči je samo siknila skozi zobe. Ker ni mogla spregovoriti, je skušala vsaj z žaljivim gibom pokazati svoj bes. Tedaj je pa uzrla pred seboj Klaro, tako pogumnih oči in tako preteče drže, da jo je strah obšel. Stopila je korak nazaj in vzkliknila z obrzdanim glasom: »Ali se ti mar hoče škandala?« »Pred sodnike te bom postavila... Vendar te še prej poslednjič vprašam, ali hočeš ustreči moji želji?« »Ne in stokrat ne!« je siknila Atenaide škripaje z zobmi. »Prav! Posledice pripiši sebi!« Iz ploščadi so se zaslišali bližajoči se koraki; veselo govorjenje je prihajalo skozi okna v salon. Na pragu se je prikazal Rene z baronico, držeč jo za podpazduho; grof šaleč se z la Bredom jima je sledil, naposled sta pa vstopila grof in vanj prijateljsko obešen Moulinet. Ko so vstopili, so pri priči opazili Atenaido in Klaro, kako sta si stali bledi in drgetajoči naproti. S povzdignjeno glavo, mirne vesti in z gotovostjo, podprto z bolestjo je tedaj stopila Klara na sredino salona in zaničljivo kazaje na Atenaido, vzkliknila: »Grof, odpeljite svojo ženo, ako ne želite, da jo vpričo vse družbe naženem odtod!« Bligny je ostal miren, samo truden nasmeh mu je zaigral okrog ustnic. Toda Moulinet, ki ni mogel verjeti svojim ušesom, je skočil k svoji hčeri in z zmedenim pogledom, s privzdignjenimi rokami in z razburjenim glasom vzkliknil: »Mojo hčerko hočete nagnati! Grofico, mojo hčerko!« je ponovil s poudarkom, kakor da bi bila Klara v nji užalila vse francosko plemstvo. Atenaida se je obrnila k svojemu možu in oglušujoče kriknila: »Gospod, ali boste mar dovolili, da me ta dama tako žali, ne da bi me skušali braniti?« Bligny je stopil k Reneju in dejal z nenavadnim mirom: »Gospod, ali pritrdite besedam, ki jih je pravkar madame naslovila na mojo ženo. Recite, ali ste pripravljeni opravičiti njeno pre nagljenost, Edi pa nameravate prevzeti odgovornost?« Te bedese so bile vljudne, stro ge in ostre ko meč. Klara se je s preplašenim pogledom ozrla k možu. Ali bo Rene njeno dejanje grajal ali se bo pa hrabro postavil zanjo? Moreč dvom jo je v tistem trenutku bolj bolel, ko vse, kar je doslej pretrpela. Na grofov poziv je stopil tovarnar bliže; vzravnal se je v vsej svoji moškosti, in odgovoril z resnobo in energijo, da so se vsi prisotni zdrznili: »Gospod grof, kar koli utegne madame Derblayeva storiti, kakršen koli vzrok utegne imeti za to, skratka: vse kar stori, odobravam.« Grof je pozdravil z neposnemljivo eleganco, pomignil je la Bre-du in dejal: »V redu!« Koj nato je ponudil zbegani Atenaidi roko in stopil v spremstvu preplašenega Moulineta in zvestega oprode la Breda proti izhodu. La Brede je mrmral predse: »Vražja reč! Dva bratranca! Bli-gny je bil užaljen, torej bo izbral pištole... Tovarnar je toliko kol mrtev!...« Ko je Klara videla kako odhaja njena tekmica ponižana in premagana, se ni zavedala strašnih) posledic, ki jih utegne imeti njeno drzno dejanje. Zmagoslavno in s strastno hvaležnostjo je ogovorila svojega moža: »O, Rene, bodi zahvaljen!« Ih’ hotela mu je dati roko. Toda precej ji je upadel pogum, ko je zagledala svojega moža vsega mirnega in hladnega pred seboj. »Niste mi dolžni hvale,« je odgovoril; »če vas branim, branim1 svojo čast.« In ker je Klara molče in mračno stala pred njim, je nadaljeval; »Ne pozabite, prosim, da imate; goste, in da ne sme nihče slutiti' kaj se je tukaj zgodilo.« Ponudil je roko baronici, ki so' jo živci tako pustili na cedilu, da ni vedela ali se naj joče ali smeje. Klara si je obrisala solzo, ki ji je spolzela po licu; potlej je z žalostnim nasmeškom dejala baronu,, ki je stal tik nje: »Pojdiva, drugače ne gre. Zaplešiva!« Dvoboj Grozne noči ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ko je Klara odšla v svojo sobo, se je komaj zavedla resnosti položaja. Resda je storila vse s popolno zavestjo pravice, ko je razgorčena nagnala svojo brezsrčno sovražnico, ki jo je V njeni lastni hiši žalila, sramotila in ji pretila. Toda njun spor ni ostal skrit. Rene je bil prisiljen, da se postavi zanjo, zato je bil torej od usodnega trenutka dalje grofov sovražnik. Spomnila se je skrivnostnega grofovega nasmeška, ko je dejal: »V redu!« Ob spominu na ta nasmeh se je zdrznila; zakaj ve.dela je kako nevaren nasprotnik je Bligny. Če se bo iz tega izcimil dvoboj, ali ni mar Rene potlej v smrtni nevarnosti? Opazila je, da sta se Oktavij in baron proti koncu slavnosti vneto pogovarjala z Moulinetom in la Bredom; in ko je brata in barona vprašala za kaj gre, sta ji ogib-Ijivo in zmedeno odgovorila, da so se samo dogovorili zastran neke prireditve. Klara se je izpraševala kakšna prireditev bi bila mogoča med dvema človekoma, ki se drug drugega na smrt sovražita. Grof je vendar dovolj razločno vprašal Reneja ali se namerava opravičiti ali pa namerava prevzeti odgovornost za njeno dejanje. Odgovornost pa pomeni prav toliko ko zadoščenje. Da bi se utegnil njen mož opravičiti, v to še hip ni verjela. Torej je edini izhod: dvoboj!... Klara je bila iz hrabre družine; žene iz njenega rodu niso nikoli trepetale spričo nevarnosti boja. Njena babica, ponosna Blignyjka, je hrabro korakala s Stoffletovimi četami po vendeeških soteskah, in je prav gotovo sprožila marsikateri strel v »modre«; njen oče, markiz Beaulieu, je bil že s šestnajstimi leti zasut v la Penissieru, kjer so ga čez tri dni s prestreljeno roko potegnili izpod razvalin. Klari torej ni manjkalo zglednih prednikov. Toda če se že sama ni bala) smrti, je vendar trepetala za Reneja; tudi praznoverje jo je plašilo. S tovarnarjem se je po svo-j jem prepričanju poročila pod nesrečno zvezdo; slutila je, da boi njen mož postal žrtev dvoboja...: Pošastne prikazni so jo morile..j Ha^esem- angleS&o, češko Za damske plafte JBjublfcuia 17. IX. 193«. DRUŽINSKI TEDNIK 7 Marcel Altaln In Plerre Souvestre: Detektivsko - kriminalni roman 29. nadaljevanje Jerome Fandor je sedel v kot, odkoder je lahko oba opazoval, ne da bi onadva le slutila... , »Kdo neki je ta človek?« je premišljeval časnikar. >Ali je morda imela z njim domenjen sestanek, ali ga je pa Loupart poslal'?... Zdelo se je, da ga ni poznala!...« »Brž!... Brž!...« Jerome Fandor je vstal, plačal in odšel. Časnikarjeva naglica je imela svoj vzrok. Ko je namreč natakarica prinesla Jozefini in njenemu spremljevalcu kavo, je dekle vstala, kakor da bi 1<) osa pičila, skomizgnila z rameni in odšla iz slaščičarne proti postaji... Ko je Fandor odhajal, je ravno še Ali šal, kako je natakar obžaloval mladega moža, ker se je njegovo poznanstvo tako žalostno končalo... »Imenitno! Zdaj vsaj vem kako in kaj!« je mislil Fandor. »Jaz osel sem !Pa imel mladeniča za Loupartovega ?’a; Jozefina bržčas tudi, saj koj ko Je spoznala njegove namene, mu je obrnila hrbet...« . Jerome Fandor je stopil za Jozeti.no, je bil kakopak prepričan, da bo kmalu priča kakšnemu zanimivemu srečanju... Jozefini se očitno ni prav nič mudilo. Ko je pogledala na razsvetljeno postajno uro, je pridržala korak. Potlej ?e je po malem sprehajala po hodniku m z vidno naslado prisluškovala prepiru dveh šoferjev, naposled je pa za-V|fe v postajno čakalnico. Tam si je nekaj časa ogledovala ilustracije pri stojnici, potlej si je kupila peronski listek in jo mahnila v restavracijo prvega razreda. Fandor je •topil po listek in odšel za njo. Le s ^žavo je našel ugoden prostor, odkoder je lahko prikrito opazoval Jo-*efino. Ni minilo pet minut, ko je *dajci pristopil k njej neki siromašno oblečen moški in se začel vneto z njo Pogovarjati. »Da«, si je mislil Fandor, »to je tisti človek, ki ga je pričakovala; videti je ko berač, ki potnike mori z kdo ?e kakšnimi prošnjami... Prav gotovo je pa kakšen Loupartov prijatelj! Toda, če je samo tega capina pričakovala, zakaj se je potlej tako elegantno oblekla?...« vMož, ki ga Fandor ni izpustil iz 0°i, je zdajci potegnil iz žepa zamajano listnico, izvlekel iz nje barvast svezek in ga izročil Jozefini. Dekle je ®rž in nekam na skrivaj potisnila zvezek v svojo ročno torbico. Fandor je bil presenečen; ■ »Kaj naj spet to pomeni? Ta capin |i je izročil snopič voznih listkov prvega razreda... Da, ne motim se! Mhm, bržčas je moral Jozefini kupiti te list-^e... Kam le potuje?...« Mož je zdajci pokazat z roko na vlak ki so vanj že vstopali potniki... »Marseilleki brzi vlak! Vraga! Lou-Part bo torej pobegnil iz Pariza?... Le Čakaj me, šuft, ne boš mi ušel...« Fandor je brž poklical nosača; »Kupite mi, pa brž, listek prvega razreda do Marseilla. Nate denar... čakal vas bom na peronu. Ali ste mo razumeli? Čakajte! Ali je v bližini brzojavni urad?...« »Da, gospod! Nasproti knjigarne...« »Prav! Podvizajte se: ko se boste vrnili, mi boste oddali še brzojavko!...*: Mož, ki je kramljal z Jozefino, je odšel, medtem ko je ona kupila še nekaj ilustracij in zavila na peron pred inarseillski brzi vlak... »Še deset minut imam časa«, si je dejal Fandor, medtem ko je natanko opazoval, kam je deklica vstopila... Izvlekel je beležnico, jo naslonil na železniški voz in v naglici napisal tole brzojavko: »Juve, policijsko ravnateljstvo, oddelek javne varnosti. Jozefina potuje v prvem razredu mareeiHskega brzega vlaka. Cilj neznan. Peliem se z istim vlakom. Novice brzojavim. Fandor.« XXXVII Železniški roparji »Vozne listke, prosim!« Sprevodnik si je ogledal Fandorjev Ketek. »Oprostite, gospod,« je dejal, »niste otopili v pravi voz!« »Saj vozi vlak vendar v Marseille?« je začudeno vprašal časnikar. »Vlak že, toda ta poslednji voz bodo v Dijonu odklopili, odondod pa krene v Pontarlier.« Fandor se v hipu ni domislil nobenega pametnega odgovora, zakaj cilj vožnje mu je bil le postranskega po-•nena. Zanj je bilo samo to važno kam potuje Jozefina, ki je sedela v sosednjem oddelku. Sprevodnik, ki mu potnikov molk ni šel v glavo, je znova in p-av ljubeznivo povzel: »Priporočal bi vam. da še brž pre- stopite, preden vlak potegne, vas vsaj pozneje nihče ne bo motil in skrbi ne boste imeli...« Fandor, ki sprevodniku kakopak ni mogel priznati, zakaj ga ne vleče iz tega voza, je skušal svojo živčnost prikriti z ravnodušnim gibom. »Ah, kaj bi tisto!« je odgovoril. »Med vožnjo bom presedel.« Sprevodnik mu pa še zmerom ni dal mir: »To ne bo šlo, gospod. Vozovi, ki gredo do Marseilla, so med seboj zvezani, poslednji voz pa nima zveze z njimi.« »Nu, prav,« je zagodel nejevoljno Fandor; »bom pač ponoči prestopil; do Dijona bo moj listek menda veljal?« »Da, do Dijona že!« je odgovoril sprevodnik in naposled odšel. Zdajci se je Fandor zamislil: »Ali je morda tudi Jezefina stopila v napačni voz? Ali bo tudi ona morala v Dijonu prestopiti, ali je pa nalašč stopila v ta voz, ki jo bo popeljal do švicarske meje.« Prav tedaj je sprevodnik ščipal karte v Jozefininem oddelku. Fandor je ujel še nekaj pomenka s sprevodnikom. »V redu, gospoda! Ni vam treba prestopiti!...« je dejal sprevodnik. To pojasnilo ni &lo Fandorju v račun. »Dve možnosti sta; ali bo v Dijonu izstopila, potlej je kakopak vseeno, če se vozi v tem ali v kakšnem drugem vozu; ali se pa pelje v smeri proti Pontarlieru... Meni je prav!« si je del in razmišljeval dalje: »Nu, potlej bom pač pri sprevodniku kupil doplačilna listek, hujšega se mi ni bati!« Fandor, ki si ob vstopu ni upal Jozefine in njenega spremljevalca natanko ogledati, se je začel zdaj navidez nebrižno sprehajati po hodniku, hoteč uganiti, kdo je neznanec, ki spremlja elegantno našopirjeno kokoto. Možakar je bil precej zavaljen, a se je zdel kljub vsem zunanjim znakom premožnosti vendar preprost; kakšnih štirideset do petdeset let mu je moralo biti, po vedenju bi mu pa človek prisodil štacunarsko obrt; kazilo ga je eno oko, ki je slepo zrlo v svet. Po njegovi imenitni in moderni, vendar neokusni obleki, ga je Fandor sodil za dobičkarja, ki so mu dobre kupčije pomagale do bogastva. Sicer bi ga človek lahko imel za zaljubljenega malomeščana, ki se je načičkal in je bil srečen, da si lahko z dekletom privošči naskrivaj nedeljski izlet, a mu strah pred ženo greni veselje. Jozefina se je zdela dobre volje, bila je ljubezniva in nežna, vendar pa ni mogla prikrita nekakšnega nemira in nekakšne raztresenosti; medtem ko je odgovarjala svojemu spremljevalcu, se je večkrat zamišljeno in zaskrbljeno ozirala okoli sebe. Fandor, ki je skraja mislil, da gre za navaden nedeljski izlet, je zdajci zasumil, da utegneta pod krinko ravnodušnosti oba skrivati svoje prave namene. Edino, kar jima je dalo videz zaljubljencev, je bila potreba, da se po vsaki ceni skrijeta pogledom sopotnikov; zdaj sta tiščala glavi za ilustracijami, zdaj sta gledala skozi okno. Fandor je že mislil, da bi ne bilo napak, če bi sedel v njun oddelek, vendar si je dejal, da bo vzbujal manj pozornosti, če ju bo opazoval iz hodnika. Celo hrbet je obrnil oddelku in zasledoval vse gibe obeh potnikov v zrcalnem oknu. Vlak je dirjal v temo. Dokler je vozil po pariškem svetu, ni mogel povečati brzine, zakaj preveč križišč in malih postaj je v predmestjih. Ko je privozil na odprto progo, je zvišal brzino in po kakšnih petdesetih kilometrih vožnje sopihal na vse pretege. V oddelkih je postajalo čedalje tiše; samo zamolklo ropotanje stroja in kolesja je motilo siceršnjo tišino. Pozno je že bilo in potniki so si po možnosti uredili udobna ležišča, da bi vsaj malo zadremali. Ko si je Fandor vse to ogledoval, se je komaj zavedel, da ga čaka še dolga vožnja, in da je bržčas edini potnik, ki se vozi samo s klobukom in palico in brez prtljage. Kdaj bo neki te vožnje konec? Kje bo Jozefina izstopila? Ali ni mar mogoče, da se zgodi kar koli — nekaj, kar mu lahko prekriža račune, da še do cilja ne bo prišel in ne bo mogel Juva obvestiti o svojem skrivnostnem potu? Takrat se je šele zavedel velike odgovornosti, ki si jo je nakopal na ramena. Naposled se je odločil, da je najpametneje, če se vrne na svoj prositor. Oba sosednja vogalna sedeža v oddelku sta bila že zasedena; na levi je sedel neki gospod kakšnih štirideset let star s privihanimi brki; zdel se je ko kakšen častnik v civilu. Njemu nasproti je sedel mlad študent bledega obraza. Časnikar je ugotovil, da so ostali trije oddelki zaklenjeni in zastrti, tako da potnikov ni mogoče videti. Sprva se mu je to zdelo nekam sumljivo. potlej si je pa dejal, da je med spanjem to najpreprostejša obramba potnikov zoper vsiljivce in radovedneže. Fandor je odšel v svoj oddelek in sedel. Častnik v civilu, očitno zatopljen v branje, je dihal težko in glasno. »Če ta 6pi,« si je mislil Fandor, »smrči prav gotovo ko žaga...« Če bi ne bila za Fandorja ta pot tolikanj važna, bi v takšnih okoliščinah prav gotovo ne ostal v tem oddelku; kot Juvov prijatelj je pa zagrizel v kislo jabolko. Sicer pa itak ni nameraval spati, čeprav ga je utrujenost že hudo morila. Veke so mu bile težke ko svinec, hrbtenica ko polomljen jambor, eaj od mioč- nje strašne noči še sekunde ni spal. DVOJNI UŽITEK Krčevito si je zmerom znova ponavljal.: »Ne smem zadremati... ne smem zadremati...« Toda časnikar je precenjeval svoje moči. Komaj je sedel deset minut na svojem prostoru, ga je že zmanjkalo. Sicer res ni bil to spanec, temveč skorajda odrevenelost, vendar v tem s4anju ni mogel presojati resničnosti in domišljije. Fandor je večkrat skušal zatreti utrujenost, zdaj pa zdaj je z naporom razprl oči in se skušal zbrati, toda zmerom znova ga je premagala dremotica. V polsnu so se mu prikazale skrivnostne pošasti, ki so se smukale po hodniku gor in dol; zdelo se mu je, da sliši hrup in glasno govorjenje, zdelo se mu je, da vidi samokrese in sablje. Potlej se je spet zbudil, energično se je vzravnal, izdavil vzdihljaj, kakor da bi se hotel ubraniti peščenega dežja, ki ga je minulo noč skoraj zasul. Zdajci je skočil Fandor pokonci. Zdelo se mu je, ko da je pravkar nekdo stal tik njega, kakor da bi bil nekdo na pol odprl vrata. »Kdo je tu?« je zamrmral Fandor v polsnu. Nihče mu ni odgovoril. Časnikar je stopil na hodnik. Tam je bilo vse mirno, le na koncu voza je stal neki mož z dolgo črno brado in kadil cigareto. Z nosom se je dotikal okna, zroč skozenj v nočno pokrajino. Ko je stopil Fandor mimo oddelka, >kri je v njem sedela Jozefina s svojim kavalirjem, se mu je zdelo, da sliši nekakšen šum... Skomdzgaje z rameni se je spet vrnil na svoj sedež in preklinjal živčnost. To je vendar blaznost, da se toliko razburja, saj niti ne ve za kaj prav za prav gre? Neka lahkomiselna deklina se vozi s svojim oboževalcem, s tipičnim lualomeščanom iz province, za nekaj dni na kmete. Ali na mar do kraja smešno, da zastran takšne nedolžne vožnje zasleduje Jozefino in ima vse sopotnike za lopove in Lou-paTtove tovariše? Toda nekaj minul po tem pametnem razmišljanju se je Fandor spet .znova zdrznil; pravkar je opazil na hodniku dva sumljiva človeka, ki sta se vedla prostaško in robato. Eden izmed mož je s tako mračnim in e tako grozečim pogledom ošinil Fandorja, da mu je srce kar zastalo. Fandor je iz zadrege začel opazovati svoja sopotnika. Častnik v civilu in študent sta očitno trdno spala. Ko ju je pa nekaj minut natančneje opazoval, je dognal, da 6amo častnik trdno spi, medtem ko mladi fant samo dremlje in se zdaj pa zdaj previdno ozira naokrog, če ga kdo ne opazuje... Vlak je zdajci zmanjšal brzino in zavil v postajo Laroche Tukaj je dalie časa stal, ker so izmenjali stroj. Čeprav je bilo šele ob enajstih, je bilo na postaji vse mrtvo. Razen sopihanja stroja, ukazov načelnika postaje in tekanja železničarjev ni bilo slišati ničesar. Častnik se je zdajci prebudil in jadrno izstopil. Fandor e« je zdel samemu sebi od tistega trenutka dalje osamljen ko še l BON B O N t PROIZVOD: U M O N MfiBEB Po vrnitvi z letovišča »Zdaj mi pa po pravici povejte, Mina, ali je bilo mojemu možu zelo hudo, ko me ni bilo doma?« »O, da, gospa! Posebno zadnje dni sem ga pogosto slišala, kako je vzdihoval.« Tako nor pa spet ni! iJežeš, kako sem zaljubljen,« stoka Mirko. »Na pol nor sem že od ljubezni.« »Pa se oženi!« mu svetuje prijatelj. »Ne,« odkima Mirko. »Tako nor pa še nisem.« V hotelu »Koliko stane pri vas prenočišče?« »Od dvajset din dalje.« »Do?« • »Do jutri zjutraj.« Skrivnostni gostač Gospa Neža in gospa Špela se pomenkujeta pri skodelici kave o najnovejših dogodkih. »Zakaj ste svojemu najemniku odpovedali?« vpraša gospa Neža. »Veste, gospa,« odgovori gospa Špela, »zmerom sem bila odkritosrčna in poštena ženska, nikoli nisem ljudi obirala, nikogar nisem sumničila — toda če takle gostač dan za dnem klobuk obeša na kljuko, da zakrije ključavnično luknjo, potem prav gotovo nekaj pri njem ni v redu.« Gobe Pavle nabira gobe. Pavlina mu pomaga. Pavlina odkrije jurčka. »Ali je ta goba užitna, Pavle?« Pavle zamomlja:' »Zdaj še — ko jo boš skuhala, pa ne več.« Hu mor Prijateljici Dve dami se srečata na cesti. »Oh, res, ne zamerite,« reče prva. »Pozabila sem priti na vašo domačo zabavo.« »Res? še opazila nisem, da vas ni bilo,« odgovori s sladkim nasmehom druga. Nacetov okus »Na tvojem Nacetu pa res ničesar posebnega ne odkrijem,« je rekla prijateljica. »Ne zanima se za šport, v gledališče ne hodi, ne mara ne knjig ne godbe. Kaj pa ima prav za prav rad?« Vanda je blaženo vzdihnila: »Mene!« Neizprosni vajenec Schulze & Co. sta dala v liste oglas, da sprejmeta strojepisko. Drugo jutro jih je stala cela vrsta pred trgovino, čakaje, da pridejo na vrsto. Schulze je nekaj časa kandidatke sprejemal in preizkušal, potlej si pa n: znal več drugače pomagati, kakor da je strogo naročil vajencu, da ne sme nikogar pustiti k njemu. Prav nikogar! Proti poldnevu je prišla neka starejša dama odločne zunanjosti in je po vsaki ceni hotela h gospodu Schul-zeju, češ da mora osebno z njim govoriti. Toda vajenec je imel že ure in ure na jeziku samo en odgovor: »Danes ne, gospodična...« »če vam povem, da moram z njim govoriti!« je ogorčeno protestirala dama. »Njegova žena sem!« »Danes ne, gospodična!...« je dobila neizprosen odgovor. M »Dobro vem, da mi kvari vso pisarno, toda moja žena je tako ukazala, ko je prvič uzrla mojo tajnico.« (Humorist) nikoli... prepuščen samim sumljivim ljudem na milost in nemilost... Že je hotel poklicati odhajajočega častnika, že je hotel prebuditi potnike in jih legitimirati... zamislil se je v vlogo policijskega komisarja, kd ima odgovorno službo... potlej je pa »komi zgnil z rameni in se ošteval za svojo neumnost, za svoje blazne domisleke... Ko so izmenjali stroj, je vlak spet potegnil; sprva po malem, potlej čedalje hitreje, dokler ni naposled dosegel brzine šestdesetih kilometrov. Zaradi častnika, ki je izstopil, se je v oddelku marsikaj spremenilo. Vrata, ki so držala v Jozefinin oddelek, so se odprla in anladii študent je sedel prav debelemu gospodu nasproti. Fandor je bil torej sam v svojem oddelku, vendar je bil preveč nemiren, da bi zaspal. Da bi ga pa si*anec vendar ne premagal, je od-®el na hodnik in sedel na priklopni sedež prav Jozefdninemu oddelku nasproti. Vrata v njen oddelek so bila odprta. Kljub trdemu in neugodnemu sedežu je Fandor čez četrt ure trdno zaspal. Zdajci je začutil hud sunek, kd ga je vrgel naravnost v Jozefinin oddelek, in tam se je ravno še ujel za sedež, ki je na njem sedela pariška kokota! Komaj 6e je pobral in skušal dognati vzrok nenadejaiu!ga sunka, je že prestrašeno vzkliknil. Pred čelom se mu je zabliskala cev samokresa, medtem ko je človek, ki mu je orožje nastavil, stal na pragu. Čez oči in nos je imel obešeno krinko: »Roke kvišku!« Fandor in ostali potniki so skočili pokoncu in se začudeno spogledali. Zdajci je neznanec ponovil svoj ukaz, tokrat obširneje: »Roke kvišku! Nihče se ne eme premakniti!... Kdor samo pisne, mu poženem kroglo v glavo!« Fandor je podzavestno dvignil roke in čakal dogodkov... Zdajci je spet pritajeno kriknil: Na pragu se je prikazal pritlikavec, s črno krinko na obrazu. Na hodniku je bilo še več pomagačev, zakaj Fandor je kljub ropotu vlaka natanko razločil mrmranje... »Kdor se samo premakne, je bil živ!« je spet zarjovel orjaški lopov i« preteče dvignil samokres. Fandorju ni šla ta pretnja več -to živega. Njegova kriminalistična izkustva so mu dejala, da je to tipični primer železniškega ropa po vzorcu ameriških gangstrov, ki brez potrebe nikogar ne ubijajo. Samo za hip je pomislil na svojih par stotakov .vendar je bil besen, da bo moral še te žrtvovati tem našemljenim nepridipravom. Sicer je bil pa preveč zaposlen z opazovanjem in z ugibanjem bodočih dogodkov, da bi se bil preveč, ukvarjal s svojimi piškavimi stotaki. Orjaški kipov je zdajci pokazal s :>rstom na Jozefino in jo nahrulil: »Babura, k vragu pojdi!« Od tistega trenutka da^ie je Fandorja zanimalo 6amo še nekaj: Ali je mar ta nap,id v zvezi z Jo-•'.cfino in ali ima Lonpartova tolp« prste vmes? Sicer bi bil tak rop nekaj prav nenavadnega, nekaj skoraj smešnega... Jozefina, Loupartova ljubica, bi naj postala žrtev ielezriških tatovi Ironija, da si večje misliti ne moreš! Jozefina je smutrla iz oddelka in ni niti z najmanj?;n1 trzljajem v obrazu izdala, da bi bila zaveznica iuipadalcev. Fandor bi bil prav ra3 stekel za njo, toda lopovov samokres is bil le iiieblizu njegovega četa... Zanj, za Fandorja, se niso lopovi prav nič zmenili. Pritlikavec se je obesil debelemu Jozefininemu spremljevalcu za suknjič in čakal povelja. »Naprej!« je zdajci ukazal orjak dozdevni poveljnik tolpe; »zagrabi! Strela z jasnega!« Pritlikavec je z bliskovito naglico pretipal debelemu gospodu vse žepe: štacunar je bil ves bled in hladen po mu je oblil čelo. Niti malo se ni branil. Po vsem telesu je drgetal, še ctlo sam je obrnil hlačne žepe, da se iz njih padli srebrni novci. Kakor bi trenil mu je pritlikavec izmaknil uro in denarnico, ki je bila skorajda prazna. Potnik je bil zdaj kakopak prepri- 6«n, da se bodo lopovi zadovoljili s lem plenom, loda nenadejano je orjak spet preteče dvignil samokres in ukazal: »Srajco dol!« »Tak, gospoda?, je jecljal debeluh, »saj sem vendar že vse dal...« »Brž, brž!... Nikar se ne onegavite!« Lopov mu je molil samokres prav pod nos. Komaj si je obupanec potegnil srajco čez glavo, so lopovi v en glas zmagoslavno zavpili. Na golem telesu so zdajci zagledali širok usnjen pas. »Odpni!« je ukazal pritlikavec, prepričan, da bo za tem pasom našel denar. »Sam mu ga odpni, osel!« je zarohnel dolgin, ko je opazil, da se debe-luhar obotavlja. Pritlikavec je svoji žrtvi brž snel pas in ga pomolil poveljniku. »Boš videl, Beaumone, da moja ideja drži! Zdaj bo, kar bo!« je vzkliknil dolgin, medtem ko je z veščo roko pretipal pas. In res je odkril v njem več predalčkov, ki je v njih kar žvenketalo zlata in kar šuštelo modrih bankovcev! Fandor je bil prepričan, da je bil napad pripravljen! Zanj in za študenta se še zmerom ni nihče zmenil. Ko se je hotel debeluh spet obleči, se je zaradi prestanega strahu nezavesten sesedel. Fandor se je sklonil, da bi mu priskočil na pomoč, toda zakrinkani lopov mu je koj položil desnico na ramo. »Ne premakni se! Stvari, ki se tebe ne tičejo, naj ti ne bodo mar, sicer boš še obžaloval...« Spoved pri generalnem ravnatelju (Nadaljevanje s 4. strani) »Leto dni!« Generalni ravnatelj se je udobno naslonil. Njegov obraz je sijal od razumevanja. »Ali ste jo že poljubili?« je smeje se vprašal. »O, že premnogokrat,« se je namuznil Dollinger. »In tudi ono...?« »Tudi,« je zamrmral Dollinger. »Mislim namreč« — ves obupan je pogledal skozi okno — »božal sem jo, no — in saj veste...« »Torej se resnično ljubita?« se je nasmehnil generalni ravnatelj in vstal. »Da, resnično!« se je v odgovor nasmehnil Dollinger. »Resnično,« je ponovil šef počasi. Potlej je zagrabil zdajci Dollinger-ja za rame in ga ves zaripel v obraz nahrulil: »Lopov, klatež! Izgubite se, pri priči se izgubite. Jaz vam bom že dal, da se vlačite z mojo ženo! Zakonolom, da veste! Pri priči izginite! Lopov!« »Oprostite, da sem vas motil, gospod generalni ravnatelj,« je zamrmral Dollinger in se ves zmeden opotekel po stopnicah. Neznano železo Ne mine skoraj dan, da ne bi kemiki odkrili novih kovinskih spojin. Njih število je že tolikšno, da ga ni več kemika, ki bi se lahko ponašal, da vse pozna. Pred kratkim je inženjersko društvo v Newyorku poverilo 150 svojim članom nalogo, da sestavijo popoln seznam vseh do zdaj znanih kovinskih spojin. To orjaško delo bo nedvomno trajalo več mesecev. Naj se zdi še tako čudno, je vendar res, da je najmanj znana kovina — Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusev, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta štev. 14 Mm MM-dttkr us/id Najlažji, najtrpežnejši in najudobnejši telovadni čevlji, pripravni za vse vrste športa. Vel. 30 — 34 Din 29.— Vel. 35 — 42 « 35.— 7 Trpežni in čvrsti čevlji iz močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečke. Vel. 30 — 34 Din 39.— Vel. 35 — 38 « 45.— Najbolj priljubljen m največ zantevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa z čvrstim usnjenim podplatom. Vel. 30 — 3> »in 69.— Vel. 35 — m u Visoki čevlji_ iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumastim podplatom. Ne-obhodni ža šolsko deco za dež, blato in sneg. Tel. 30 — 34 Din 45.— Vel. 35 — 38 « 59.— Najprikladnejšl dekliški Seriji za Solo in ulico, iz finega okrašenega boksa « zaponko če* rist in močnim usnjenim podplatom. železo, čisto železo spada namreč v pravljico. Spojina, ki jo v navadnem življenju označujemo z imenom .železo', se hudo razlikuje od njega. Cisto železo sme biti po cele mesece na kisiku in celo v vodi, pa ne bo zarjavelo. K! POZOR GOSPODINJE! Najoeneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjemi Remington 16 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev Prodajamo todi oa dolgoročno odplačilo po oepovišanih cenah Hlinilo« model „Junior“ je mali v kovčegu, lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena dovoli vsakomur, da si ta pisalni Btroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od: Gen. zast. Remington tvornice tt. M A. T A. D O H, Zagreb, llica 5 Zastopnik za Ljubljano In okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/IL Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20 Tel. 34-19 MULI OGLASI Male oglas« socialnega inaiaja računamo po 25 par ta besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici In trKovsko-obrt* niikl oglati, ki nlma|o prodajnega značaja, stanejo po 1 Oln za besedo. — Za vsak mali oglas |e treba le posebej plačati davek v znesku 1*50 Oln. Kdor iell odgovor, dostavo po poiti ali oi>isovqii/e Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. 33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivši podoficir, lep, zdrav, abstinent, s srčno izobrazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligentno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve; ozir. prevzetja (nakup) lepe domačije. Znanje nemščine zaže-ljeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu je re* Šitev.« UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobr* ženka in mamica. Dopisovati želi le s plemenitim inteli-gentom od 28 do 35 let, v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le, če bo možna tem potom sreča!« DEKLE STARO 30 LET gre kot gospodinja h kakšnemu starejšemu gospodu, najraje upokojencu ali samcu. Ponudbe pod »Pridna in poštena«.________________________________________________________________________ DISKRETNI GOSPOD, star 25 let, bi se rad seznanil s simpatično gospo ali gospodično njegove starosti, ki bi ga iz prijazno sti učila nemškega jezika. Dopise s polnim imenom prosim na upravo »Družinskega tednika« pod »Nemščina«.________________________ SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Samostojna«. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka tena tud) v najtežjih slučajih £e v kratkem Času« če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau da Lahore«. 1 steklenica z natančnim oavodilotn stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume-rila Nobillor. Zagreb. Iliča B4. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si lih s Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v Crnl, rjavi, temnorjavl. svetlo-rjavi ln plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek selo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura i navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfume-rija Nobilior. Zagreb. Iliča 84. MLAD SIMPATIČEN GOSPOD sl želi znanja z ravno tako simpatično' gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tedrik« pod šifro »Sim patično dekle< ZNANJA 2ELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bo dočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj ka pitala v svrho kasnejSe ženitve. Cenjene dopise na unrP'o lista pod Šifro »Hrepenenje« Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed SOBO ALI SOBICO iSčem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti s centralno kurjavo in strogo separiranim vhodom. Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba cene«. 2ELIM JUNAKA UNIFORME, reSitelja plahe golobičice, željne skupnega gnezda Dopis na upravo pod »Rešitelj«. STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega ted nika«. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro aP dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda i* kopriv Lasje po*ta nejo spet bujni, vrne se Jim lesk ln posta nejo popolnoma zdravi, če lo redno dvakrat na teden uporabljate ] steklenica * navodl lom stane Din 30‘— — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84 ESENCA IZ KOPRIV Je £e davno preizkušeno najboljše ln najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi iu eanemar* jeni lasje dobe v najkrajšem čašo mladostno bujnost ln lesk. Steklenica 1 navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumerlJI* Zagreb. Ilira 84 ‘Prodam Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov S Din. Najmanf 10 besed. POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, or«. hova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 870 Din naprej pri Lancoš D. Wolfova 12. Tako zadovoljni kakor so drugi, boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko a sliko prečudežne Marije 1 Brezij. Izdelava V naravnih barvah le tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeoi hiši 6e posebna privlačnost Je Marija, ki gleda iz?a Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno izdelane. bo trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107’—, Din 08’— iu Din 87’—. Naročite po dopisnici e uavedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant. urar. Jesenice-Fužine. tčucia očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nosr 10 Oin! I Ljubljana S e le n b ur g o v a 1 Izdaja u konzorcij »Družinskega tednikac K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani: ta tiskarno odgovarja O. Mihalek vsi v Ljubljani.