IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, II. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DFT O
JL/ Ij uv/
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Jutri ob 9. uri bo v dvorani «Kraljiča»
(Dom pristaniških delavcev)
PIIOSVETXA BOXFEREXCA
Slovenuh« hrvatwko prosvetne zvez«»
Vabljeni delegati vseh prosvetnih društev in drugi prosvetni delavci.
<ii.iiv.vi «limon niipz
Obnovljena izdaja leto II. štev. 103
TRST SOBOTA, 9. DECEMBRA 1950.
Cena 15 lir
z Koreje v Evropo
Ameriška vojna pustolovščina v Koreji se bliža svojemu neslavnemu, a neizbežnemu koncu. «Poslednja» ofenziva, ki naj bi omogočila povratek ameriških vojakov domov do božiča, se je zlomila pod udarci ko-tejske ljudske vojske in kitajskih Prostovoljcev. Oddelki napadalcev, kolikor se jih Je moglo rešiti uni-čenja, se s težkimi izgubami naglo Umikajo proti jugu.
Vse kaže, da si niti Američani sami ne delajo več utvar in da so se že sprijaznili z mislijo o popolani umiku svojih čet s Koreje, čeprav pomeni to najtežji udarec ameriškemu političnemu in vojaškemu Ugledu. Načelnik glavnega stana ZDA general Brandley je dal v po-tedeljek izjavo, ki ne dopušča več dvomov, da je vojaški položaj za napadalce brezupen ter da ostaja le Se možnost umika in popolne evakuacije iz Koreje. Na to, za ameriško ošabnost tako težko uro Je hotel pripraviti tudi Truman svoje državljane. «Ni važno, je dejal predsednik ZDA, kako se razvija tre-"uten položaj. Zavedati se moramo da je bitka v Koreji samo del velike borbe sedanje dobe med svobodo in komunizmom».
Ze same Trumanove besede zgovorno pričajo, da so ZDA daleč od tega, da bi preokrenile svojo zu-®anjo politiko na miroljuben tir. Nasprotno kažejo, da so ameriški vojni hujskači použili to grenko konjsko «zdravilo» edino le zato, da se temeljiteje pripravijo na nadalje vojne provokacije, za katere "ttajo neštetih možnosti povsod no svetu.
V Koreji ne preostaja ameriškim imperialistom druga pot kot umik uti neposredna pogajanja s Korejci tn Kitajci. Prav tem pogajanjem pa se hočejo ZDA izogniti, ker vedo, da bi morali pristati ne le na umik svojih čet iz Koreje, temveč tudi svojega brodovja okrog Formoze. S tem pa bi zapravili važno strateško oporišče za kasnejši napad na Kitajsko. Napad na Kitajsko bi ZDA *n njihove zaveznike v sedanjem tasu preveč zaposlil na Daljnjem vzhodu, zaradi česar bi se resno omajali njihovi, že itak malo trdni Položaji v Evropi. V Angliji, Franciji, Italiji in drugih zahodnoevropskih državah vedno bolj narašča nezadovoljstvo proti vojnim avanturam Washingtona, proti vedno večjim bremenom za vojne priprave.
Izid nemških volitev, interpelacije številnih laburističnih poslancev v angleškem parlamentu, baraščajoči odpor francoskega in Italijanskega ljudstva proti vojni Politiki svojih vlad so zgovorni dokazi, da Evropa ni pripravljena ponovno krvaveti za dobičke ameriških monopolistov. Ta nevar-n°st, ki jo Je Trumanu prikazal Ungleški prvi minister Attlee, je Učividno «spametovala» najbojevitejše vojne hujskače v ZDA, da so sprevideli, da bi dolgotrajna vojna s Kitajsko in deželami Daljnjega Z vhoda preveč oslabila sile ameriškega imperializma. Predlog 13 držav za premirje na 38. vzporedniku *n razni drugi poskusi, doseči začasno premirje, so samo taktične Poteze ZDA, da bi pridobile na času ta zboljšanje svojega sedanjega brezupnega položaja v Koreji.
Sestanek med Trumanom in ^ttleejem je po pisanju večine reakcionarnih časopisov ZDA, Anglije 'n ostalih zahodnih držav namenjen v prvi vrsti pregledu sedanjega po-ložaja, ki je nastal s porazom v Koreji. Vsi ti listi, a tudi uradni 'rogi Washingtona in Londona se ‘trinjajo v tem, da Je namen impe-tiaiistov temeljito preokreniti smer tosedanje politike ter postaviti bJeno težišče iz Azije v Evropo. ly£o Je načelnik ameriškega štaba ten. Collins izjavil, da ne bodo vrgli Atomske bombe v Koreji, kakor je *rozii prejšnji teden Truman; uradni ktasnik Bele hiše pa je preklical koi Neresnične vesti, da sta oba vodi-talja na sestanku sklenila ponovno tasesti Korejo.
Vedno več dejstev govori za to, bodo Američani prenehali s svojo Napadalno ekspedicijo v Koreji in [ta vzhodni azijski obali, da se lahko tataeljiteje pripravijo na nove podale na najvažnejšem odseku sve-[°vne pozornice — v Evropi. Attlee J® znan zagovornik «evropske» pomike angio - ameriškega imperialista in je zato izkoristil ameriške tadrege v Koreji, da je prepričal •fumana o nujni potrebi temeljite “•«orientacije dosedanje politike ^A. Trumanova izjava, ki smo Jo ta vedli zgoraj, dovolj jasno doka-;uJe, da so ZDA sprejele to novo Slber, katere posledice se že kižejo.
Predvsem je namen anglo-ame-[*ških imperialistov utrditi atlantski tajni blok z vključitvijo nemške tajske v atlantsko armado, čemur n Je doslej upirala francoska vla-, Pod novim vetrom ameriške po-*ike pa je popustila tudi ta. Z novo .°Mtično smerjo pa nameravajo še ,0|J ojačiti atlantski oboroževalni Ust, ki ima nalogo, da do zob obo-,~Zi zahodne države. Tudi pomoč . u8osiaviji spada v ta načrt, ki ima, Ukor izgleda, zelo konkretne in ^Posredne cilje. Velik del živela je tata reč namenjen vzdrževanju šte-Jne vojske in vojnim rezervam. ®**no nove Jugoslovanske provoka-•Je proti ljudskim demokracijam, .0va taktika Titove zunanje in no-4 ®nJe politike dajo slutiti, da si je taeriški imperializem po svoji prt-jtataerttvi k «evropski» politiki Iz-tal prav Jugoslavijo za svojo na-“tatnjo pustolovščino.
«jZDA so etlini napadalec v Aziji», je dejal tovariš Višinski
MIR BO REŠEN Z UMIKOM
ameriških čet iz Koreje in Formoze
V svojih razgovorih sta Attlee in Truman določila, da se bodo tudi v Evropi pričele vojne provokacije - Glavno besedo naj bi pri tem imela titofašistična vlada - Ali bodo ZDA odredile umik iz Koreje, da bi začele vojne operacije proti Kitajski ? - Glasovi o ostavki Achesona in Mac Arthurja
WASHINGTON — Attlee je včeraj imel poslednji razgovor s Trumanom. Včeraj in predvčerajšnjimje prišlo popolnoma do izraza bistvo teh razgovorov. Ameriški imperialisti niso niti za ped odstopili od svojega blaznega stališča, preučujejo možnost vojne proti Kitajski in
blokado kitajske obale, medtem koistočasno pripravljajo oborožene sile svojih satelitov na provokacije vEvropi.
Položaj je zelo resen. To je ugotovil. tov. Višinski na seji Političnega odbora OZN, na kateri je ameriški votivni stroj dal prednost resoluciji ZDA o «napadu Kitajske na sile OZN». Tov. Višinski je v svojem govoru dejal, da edina napadalka v Aziji je Amerika in da jo je zato prisiliti na mirno rešitev vprašanja, ki je nerazdružljivo povezano s Formozo. Kitajska pa ni napadla ZDA. Samo kitajsko ljudstvo je prožilo svojo pomoč korejskim bratom, ker iz izkušenj ve, da so vedno s Koreje prišli vsi napadi na Mandžurijo. Da se reši svetovni mir, je treba sprejeti kitajske predloge o
RESOLUCIJA KPI
Za razširitev
miroljubne fronte
RIM — Na svoji seji 6. t. m. je vodstvo KPI sprejelo resolucijo, v kateri pretresa notranji in mednarodni položaj in začrtuje smernice za nadaljnje delo. Resolucija poziva Italijansko ljudstvo, naj se strne okrog gesel miru, ljudskega blagostanja in ustavnih svoboščin, proti pogubonosni politiki De Gasperlja in Sforze, ki spravljata Italijo v nevarnost, v težko gospodarsko stanje in podpirata vojne pustolovščine ameriških imperialistov.
Italijanska vlada pa se vedno bolj uvršča v fronto vojnih hujskačev. Te dni preučuje možnost novega obdavčenja, ki bi ji omogočilo dodelitev drugih 200 milijard za oborožitev petih novih divizij, kar je najbolj groba kršitev mirovne pogodbe. Za sedaj pa je vlada sklenila dodeliti nadaljnjih 50 milijard «manjšim stroškom oborožitve». Da bi prikrila te svoje naklepe noče sprejeti debate o mednarodnem položaju, ki jo zahtevajo poslanci levice.
GENOVA — 140 mornarjev, ki sestavljajo posadko ladje «Argentina», je izjavilo, da ne bo zavzelo svojih mest, ker je ladja namenjena v In-dokino s tovorom orožja iti streliva za francoske imperialistične čete.
umiku tujih imperialističnih čet s Koreje in Formoze.
Washingtonski krogi skušajo najti knstruna, na katerega naj bi javno mnenje streslo svojo jezo in razburjenost. Zato zgleda, da bosta morala Acheson in Mac Arthur odstopiti.
Značilnost zadnjih dni preteklega in vsega tega tedna je vznemirjenost, ki je zajela ves svet zaradi blaznih ameriških naporov za razširitev korejskega konflikta na vso Azijo in na ves svet. Trumanove zločinske izjave o uporabi atomske bombe, dodelitev še nadaljnih 18 milijard za oborožitev ZDA, neodgovorno stališče Mac Arthurja glede vprašanje Koreje in njegova zahteva, naj se ZDA smatrajo v vojnem stahju s Kitajsko so dejstva, ki so mobilizirala ves miroljubni svet in preplašila celo ameriške satelite.
V vseh deželah kapitalističnega sveta se je ljudstvo dvignilo zoper Trumana in njegovo politiko. Ljudstvo je povsod Izpovedalo svojo miroljubno voljo in opozorilo vvashingtonske ne-odgovorneže, da bo preprečilo njih krvoločne naklepe. Globoka kriza se je pojavila tudi v vrhovih ameriškega bloka. Francoska vlada je Izjavila, da nasprotuje uporabi atomske bombe in se postavila na stališče laburistične vlade. Pleven in Schuman sta se v soboto srečala z Attleejem ln Bevi-nom. Iz razgovora je razvidno, da se obe vladi strinjata glede vseh temeljnih vprašanj in predvsem, kar se tiče «politične» rešitve korejskega konflikta, sprejema Kitajske v OZN in odločnega odpora proti uporabi atomske bombe.
Lahko rečemo torej, da je Attlee, ki je v ponedeljek prispel v Washington, glasnik zahodnoevropske vznemirjenosti zaradi politike Trumana In da je delegat miroljubnih želja zahodnoevropskih narodov. Toda takoj se je izkazalo, da ni kos tej svoji nalogi. V svojem govoru, ki ga je imel v sredo je moral priznati protislovja med ZDA in Anglijo, se je potegnil za sprejem Kitajske v OZN, toda je zelo megleno postavil vprašanje mirne rešitve korejskega spopada in zelo jasno pa dejal, da bodo imperialisti okrepili svoje priprave na novo vojno predvsem v Evropi.
Razgovori med Trumanom in Attleejem, ki so trajali od ponedeljka do četrtka, niso imeli nobenega namena, da bi rešili vse spore, marveč so postavili svet še pred večje nevarnosti. To nam dokazujejo tudi razne izjave ameriških uradnih krogov, torkov govor Trumana in časopisna gonj» Hearstovega tiska. Pričakovati je torej, da bodo ZDA skušale izsiliti od svojih satelitov enotno fronto za začetek še večjih provokacij v Evropi in tokrat predvsem na Balkanu s pomočjo Tita. Saj je to nedvomno izjavil sen. Connolly, ki je ponovno dejal, da je treba zelo paziti na kritičen položaj v Jugoslaviji in na grožnje «držav Kominforma» proti Titu.
Da bt se ZDA oddahnile, je trinajst držav pozvalo severnokorejsko vlado in Kitajsko, naj se vojaške operacije nehajo na 38. vzporedniku. Tov. Višinski je v svojem srednem govoru v
OZN dejal, da Kitajska zahteva mirno rešitev korejskega spora, toda imperialisti niso napravili niti enega koraka, da bi sprejeli kitajske predloge. O predlogu trinajstih držav je tov. Višinski dejal samo, da so med temi podpisnicami tudi države, ki si oktobra niso prav nič pomišljale, ko so izglasovale pooblastilo Mac Arthurju za prekoračenje istega vzporednika.
Vedno češčeje se pojavlja med imperialisti misel o izpraznitvi Koreje, čeprav grozijo, da bodo pozneje nadaljevali vojne operacije. Te vesti nam nazorno prikazujejo obupno stanje, v katerem so se znašli ameriški roparji na Koreji. V tej zvezi se tudi opaža, da so se indijski in britanski delegat na eni strani ter predstavnik Kitajske že večkrat srečali v tem tednu. To nam še nadalje dokazuje dobro voljo Kitajske za mirno rešitev spora.
Na vsak način pa je opaziti, da sku-
šajo zmernejši krogi priti do mirnega zaključka vseh sporov. Prav tako je jasno, da bo angleška vlada zahtevala tudi sklicanje konference štirih, ki naj bi obravnavali vsa pereča vprašanja in jih po možnosti rešili.
Jasno je torej, da miroljubne sile ne bodo dopustile krvavih pustolovščin in bodo ustavile zločinsko imperialistično roko.
V četrtek se je začela seja predstavnikov treh imperialističnih velesil za sestavo odgovora na noto SZ o vprašanju Nemčije in setsanku štirih velikiih. Ameriška vlada skuša zavlačevati sestavo odgovora, ker nima namena, da bi sprejela sovjetske predloge.
CATANIA — Bruhanje Etne se nadaljuje. Začela se je evakuacija Mila In Rinazza.
Bistvo jutrišnjih volitev v coni BSTO
Jutri bo torej v coni B ena izmed periodičnih votivnih burk, ki Jih t.i-toJaSisti uprizarjajo, da bi «prepričali» javnost o «stoodstotni zvestobi pre-bivastva cone B «Titu in njegovi rokovnjaški tolpi. Vsi vemo, kako se je končala aprilska votivna burka; s požiganjem hiš, nečloveškim pretepanjem, prisilnim izseljevanjema, odpusti, odvzemom nakazanic itd. In prav, ob tej priliki so ameriški gospodarji napisali svojemu ljubljenemu hlapčevskemu razbojniku propustnico za v svet, izjavljajoč, da so bile «volitve popolnoma v redu in legalne». Prav tako «v redu» torej kot so volitve v Španiji, v Turčiji, na Portugalskem, v Braziliji in kot so bile leta 1948. v Južni Koreji.
In titojašisti so se sedaj lotili novih volitev, ki naj bi dokončale delo a-prilskih volitev. Organizirali so za jutri volitve za odbore titojašistične fronte, da bi s stoodstotnimi številkami «prepričali» svet o pripadnosti cone B Titu. Jutrišnje volitve naj bi torej bile eden izmed najvažnejših ko-zakon k že začetemu izvajanju nasram-nega barantanja.
«Volivno vzdušje» se je V teh po-slednjih dneh poostrilo. Tito/ašisti gredo od hiše do hiše (na to jih že kar javno pozivajo njihova glasila), grozijo ljudem, jih pretepajo, jim vsiljujejo izkaznice svoje «fronte», jim odvzemajo živilske nakaznice, ako nočejo postati člani njihove fronte, itd. Promet med Koprom in Trstom je zelo
Ameriški imperialisti pripravljajo					vojne provokacije na Balkanu	
ALBi	AN	m,	A NAJ	POSI	FANÉ PRV	A ŽRTEV
napa	da	ju	goslov	anskil	i in grških	i fašistov
«Važni dogodki so pred vrati», piše E. Stevens - Veleposlanik ZDA v Atenah obiskal pokrajino ob albanski meji - Sestanek grških in ameriških vojaških osebnosti za priprave napada na Albanijo Ameriška in angleška živila namenjena predvsem titofašistični vojski in vojnim rezervam						
Vedno bolj postaja Jasno, da so sl ameriški vojni hujskači po spodleteli zasedbi Koreje izbrali novo torišče za svoje nadaljnje vojne provokacije. Izbira je odločila Balkanski polotok, ki je najprimernejši zaradi bližine Sovjetski zvezi; posebno pa še, ker imajo in že svoje mostišče ki ga predstavljata Jugoslavija in Grčija, katerih vladi sta vedno pripravljeni, nuditi ameriškim napadalcem svoje ozemlje in vojsko.
Nešteto je bilo že obmejnih provokacij s strani tttofašističnih in monar-hofašističnth obmejnih organov proti vsem sosednjim ljudskim demokracijam, največ pa proti Albaniji. Tudi Italija je zagrešila nešteto kršitev nedotakljivosti albanskega ozemlja. V sredo je vlada v Tirani poslala že tre-I tjo protestno noto v Rim proti nepre-
ENOTEN ODPOR PROTI ZLOČINSKIM TRUMANOVIM GROŽNJAM
Tržaški občinski svet
proti uporabi atomske bombe
Vojnohujskaške izjave predsednika ZDA Trumana so dobile — kakor povsod po svetu — tudi v Trstu odločen odgovor. Tržaški občinski svet je v torek na predlog svetovalca tov. tiskarja Ferlana, ostro obsodil vsako vojno, posebno še z uporabo atomskega orožja. To je nov dokaz, da so razen ameriških fabrikantov orožja in njihovih vojnohujskaških agentov proti vojni vsi ljudje ne glede na narodnosti in prepričanje.
Tovariš Ferlan je v imenu komunistične skupine stavil na župana sledeče vprašanje: «V interesu Trsta in vseh dežel sveta, ki danes žive v preteči nevarnosti grozovite atomske vojne, vprašam g. župana, ali ne smatra za potrebno in nujno, da se občinski svet kot tolmač čustev in volje občanov pridruži protestom narodov in akcijam državnikov s tem, da javno obsodi atomsko orožje, katero ne bi moglo rešiti nobenega vprašanja, ki danes skrajno zaostrujejo mednarodni položaj; pač pa bi njegova uporaba neizogibno vedla v tretjo svetovno vojno, v kateri bi se ponovile ln pomnožile grozote iz Hirošime in Nagasakija» Tov. Ferlan je v pojasnilo svojega vprašanja navedel, da se je človeštvo znašlo spričo zadnjih Trumanovih izjav pred neposredno nevarnostjo atomske vojne. Zato Je dolžnost predstavnikov tržaškega prebivalstva, da ne glede na politično pripadnost skupno z vsem ostalim svetom izjavijo, da obsojajo izjave ameriškega predsednika In da so proti uporabi atomske bombe, kakor tudi proti vojni kot sredstvu reševanja mednarodnih sporov.
Na ta poziv sé je v imenu občinskega sveta ln vsega tržaškega prebivalstva pridružil tudi župan ing. Bartoli, ki je poudaril, da nam že sama možnost nove vojne z vsemi svojimi grozotami narekuje, da opozorimo državnike na njihovo strahotno odgovornost v tem nevarnem trenutku, ko je ogrožen svetovni mir. Za demo-krščansko skupino se Je pozivu odzvala prof. Catolla, ki Je spregovorila tudi v Imenu žena ln mater. Državniki naj se odločijo, je dejala, ne le, da prepovedo atomska orožja, temveč da
za vselej preprečijo vojno. Z vidnim zadoščenjem so vsi navzoči, svetovalci in občinstvo, sprejeli tako enotno in odločno obsodbo vojnih hujskačev in njihovih nevarnih groženj.
Tov. dr. Žbogar je zahteval, naj se čimprej reši vprašanje povišanja plač občinskim uslužbencem, kakor tudi, da se jim dotlej da primeren predujem. Zupan je izjavil, da se bodo sestali s predstavniki VU ln conskega predsestva, da bodo skupno pregledali celotno vprašanje in odločili o predujmu. Tov. Žbogar Je vztrajal, naj se o tem razpravlja že na prihodnji seji, ter je spremenil svojo Interpelacijo v predlog.
Tov. Radlch se je povrnil na vprašanje 330 delavcev mestnih poljedelskih podjetij, ki jim grozi odpust s koncem tega meseca ter zahteval, naj občina poskrbi, da ne bodo ostali na cesti sredi zime. Prav tako pa naj se reši mezdno gibanje nameščencev
ACEGAT-a, ki je v teku že od avgusta. Glede prve zahteve je župan obljubil, da bo odbor ponovno pretresel vprašanje ter, če drugače ne bo mogoče urediti, skušal odložiti odpuste do pomladi. Drugo zadevo pa že obravnava razsojevalna komisija, ki bo v sporazumu med prizadetimi prinesla svoje predloge.
Po še nekaterih manj važnih interpelacijah je bil po daljši diskusiji sprejet sklep o povišanju pokojnin občinskim uslužbencem. Odobrena je bila zidava 48 cenenih stanovanj pri Sv. Ani; predložen pa je že načrt za nadaljnjih 48 stanovanj v vrednosti 20 milijonov lir. Tov. Casali je priporočala, naj jih takoj nakažejo najpotrebnejšim. V dnevnem redu je bilo sprejetih več sklepov, med drugimi o napeljavi razsvetljave iz Lonjerja na Katinaro, za katero je že pred časom interveniral komunistični svetovalec tov. Bidovec.
stantm provokacijam. V tej noti obtožuje italijansko vlado, da so italijanska letala trinajstkrat preletela albansko ozemlje v času od 23. novembra do 1. decembra, motorni čolni MAS italijanske vojne mornarice pa so dvakrat brez dovoljenja prišit v albanske obrežne vode.
Te dni je javila agencija «Telepress», da so anglo-ameriški imperialisti skupno z grškimi in jugoslovanskimi fašisti izdelali načrt za napad na LR Albanijo. Radio «Svobodna Grčija» pa poroča, da so imeli pred enim mesecem sestanek grški ministri vojaških reso-rou in več višjih častnikov z ameriškim veleposlanikom u Atenah in pfedstavnlkt ameriške misije v Grčiji. Na tem sestanku so podrobno razpravljali o načrtih za napad na Albanijo. Koncem novembra je Purefoy, ambasador ZDA v Grčiji, šel v pokrajino Upir, ki meji na Albanijo. Vedno pa Prihajajo v Grčijo velike pošiljke ameriškega orožja, tankov, topov, bombnikov, letal na reakcijski pogon in drugega orožja. Grška vlada se bo prihodnji mesec preselila v Solun, da bi tani proučila «probleme» severne Grčije. Po vsej verjetnosti se bodo tu sestali z jugoslovanskimi, ameriškimi, turškimi in italijanskimi predstavniki, da bi skupno določili načrt za «likvidacijo» Albanije, kakor tudi za skupno akcijo «Balkanskega bloka» proti Bolgariji.
Tudi tito/ašisti vedno naprej nadaljujejo s provokacijami, napadi in grožnjami proti sosednjim državam, najbolj seveda proti Albaniji in Bolgariji. Siloviti stroški za vzdrževanje ogromne vojske ter za druge vojne priprave so spravili Jugoslavijo v hude gospodarske težave. Kljub roparskim metodam odkupa pa niso zmogli več vseh teh bremen, katerim se je v zadnjem času pridružila še potreba živilskih rezerv za vojsko v primeru spopada, katerega pripravljajo do najmanjših podrobnosti. Ta razlog je bil verjetno najmočnejši, ki je prepričal ameriške in druge imperialistične «dobrotnike», da so dali Titu pomoč. Iz ZDA bo dobila beograjska vlada za 70 milijonov dolarjev, iz Anglije pa za tri milijone funtov šterlingov življenjskih potrebščin Orožje, ki ga tudi ne-
prestano dobiva Tito, pa ni všteto v tej vsoti.
Da bt odvrnili pozornost ljudi od vojnih pustolovščin, na katere se pripravljajo tito/ašisti, skrbe za vsemogoče atrakcije od «izjav bivših komln/or-mistov» pa do najbolj bedastih burk odborov «miru». Pri vsem tem pa neprestano nadaljujejo z ustvarjanjem vojnega vzdušja z lažnimi vestmi o napadalnih namenih Sovjetske zveze in ljudskih demokracij.
Najbolj značilno pa je pri vsem tem, da ameriški časopisi skušajo že pripraviti javno mnenje v ZDA na skoraj-šen izbruh vojne na Balkanu. Tako piše E. Stevens v nekem uglednem ameriškem časopisu: «Cim bolj se širi korejski spor, vedno bolj nudi jugoslovanska prestolnica vtis, da so važni
dogodki pred vrati. . . bedno bolj se razširja vtis, da preživlja ta dežela usodne ure: vsi so prepričani, da je na Stalinovi črni listi Titovo ime na prvem mestu».
Na drugi strani objavljamo vaten članek tov. V. Vldalija o titofašlzmu pod naslovom: Stavkokazi socializma.
VATIKAN — Zaradi množičnih protestov proti zločinskim izjavam Trumana glede uporabe atomske bombe je bil papež prisiljen objaviti encikliko, v kateri obsoja atomsko orožje
omejen, začenjajo prisilno izseljevanje «nezaželenih» elementov». In ZDA pošiljajo svojega poslanika o cono B demokristjani se na cono B spominjajo le s krokodilovimi solzami, Babič je jasno dejal na svoji konferenci, da «qui siamo e qui resteremo».
Jasno je torej, da so tudi te lažT-volitve le del konkretnega izvajanja barantanja, ki prepušča cono B Titu, cono A imperialistom in le njene «upravne» ostanke na brce vajenemu De Gasperlju. Jutrišnji «stoodstotni» rezultati «frontih» volitev, naj bi pred javnim mnenjem upravičili to, kar je bilo že med imperialističnimi hlapci sklenjeno za še večji blagor «ameriške očetnjave». Tako naj bi bile te volitve, po željah Tita, korak dalje n pripravah za razširitev korejskega konflikta.
In kako naj ne bo Tito gotov, da mu imperialisti prepuščajo cono B‘' Saj je gotov tudi, da bo Trst njemu služil kot vojna luka za prevažanje ameriške «pomoči»,. Zato pred volitvami ni treba obljubljati prebivalstvu cone B bajno življenje. Njegovi hie-rarhi so v tem duhu gotovosti izdali «zaradi suše» (koliko zločinov izvršujejo tito/ašisti v imenu in pod krinko suše U ukrepe, ki poslabšujejo stanje prebivalstva cone B. Priznavajo, da so se cene dvtgnile in temu pojavu pravijo, da je «naraven». Udrejujejo, naj se v kratkem podvzamejo ukrepi za znižanje plač nekaterim «privilegiranim» delavcem. Napovedali so torej delavcem cone B, da se bo še podvojilo izkoriščanje za «blagor» Beltra-movih, Ukmarjevih, Sortajevih, Stoko-vih blagajn. Prav tako so odredili, da se s 1. januarjem ukinja vsaka pomoč delavskim menzam,
Jutrišnje volitve v coni B bodo torej v znamenju barantanja, v znamenju koraka dalje k vojni, v znamenju znižanja plač in ukinitve delavskih menz, v znamenju terorja in pretepov.
Slovenci, Hrvati in Italijani cone B pa bodo odgovorili tlto/ašističnim obe-šenjakom kot so odgovorili 16. aprila: z odporom. V njihovi borbi pa žanjejo simpatije tržaškega ljudstva In vseh miroljubnih narodov sveta.
Proslava P. Tomažiča in španskih borcev
Prihodnjo nedeljo, 17. decembra bosta v Trstu dve važni proslavi. Zjutraj bo v Kinu ob morju proslava tržaškega junaka Pinka To-not» in počastitev španskih borcev. Manifestacija se bo začela ob 8,30. Govorili bodo poslanec Del Pozzo, španski invalid; Vittorio Vidali, komandant Carlos; Ado Slavec, predsednik ZP STO in Giorgio Iaksetich, brigadni komisar.
Popoldne pa bo na Opčinah proslava 7. obletnice brigade «Fonta-mažiča. Množica se bo zbrala ob 15. pred Ljudskim domom na Opčinah in od tam krenila na strelišče, da se oddolži spominu svojega nepozabnega sina.
Ameriškim četam grozi nevarnost nove obkolitve
Nekatere korejske edinice so se združile s partizanskimi četami, ki napadajo Seul - Uničevalni udarci proti obkoljenim četam pri Čosinu - Obsedno stanje v južni Koreji
HONG KONG — Ljudske divizije so že začele napad na v naglici sestavljeno obrambno črto gen. Wal-kerja. Ta črta gre od Cinam pa na zahodni obali do Koksana v notranjosti polotoka. Nekaj korejskih čet je že prodrlo pri Koksanu in drvi proti jugu. Druge čete pa so začele napadati sovražnika v bok. Prav tako se je začel napad na Cinampo. Zgleda, da imperialisti ne bodo mogli dolgo vzdržati pritiska, ker po poslednjih vesteh so nekatere korejske oklopne edinice že prekoračile 38. vzporednik in vzpostavile vezo s partizanskimi edinicami, ki napadajo Seul, od koder se je začel beg singmanrijevcev. Po vsej še ne-osvobojeni deželi je bilo vzpostavljeno odsedna stanje. Singmanrlje-vi razbojniki so začeli izvajati nad prebivalstvo krvav teror.
Imperialisti so mojstri v laganju in falzlflctranju. Tito/ašisti pa so postali med vsemi imperialističnimi hlapet mojstri vseh mojstrov v sprevračanju resnice. Njihovo politično razbojnt-stvo izhaja le iz dejstva, da jih Truman plačuje v dolarjih, da jim pošilja magazinove ostanke in pokvarjeno moko, orožje in tanke, topove in letala. Ne morejo tvegati, da bt jim washingtonski blazneži odrekli «pomoč» v boju proti Jugoslovanskemu ljudstvu in miroljubnim narodom Vzhoda. Zato pa so postali bolj Američani od vsakega Američana, bolj blazni od vsakega Trumanovega blazneža, bolj histerični protikomunisti, protisovjetistl in vojni hujskači od vsakega drugega sovražnika miru.
Za njih ne veljajo več dejstva. Za njih velja samo, da je Truman oznanjevalec atomskega ln dolarskega nadčloveka in da je Tito pometač njegovih hlevov.
Tttofašlstt ne skrivajo več svoje pripadnosti ln zato si danes na vse krlp-ije prizadevajo, da bt ljudem natolcevali, da sta ZSSR in Kitajska «krivi
mednarodne napetosti, dogodkov na
Falzifikatorji in lažnivci
Koreji, da sta imperialistični In da ogrožata že s samim svojim obstojem mir v svetu». Začeli so torej križarsko vojno proti socializmu, komunizmu, demokraciji in miru še bolj vneto kot Truman in Mac Arthur.
Tito/ašisti falzificirajo tudi dejstva, ki so že poznana vsemu svetu. «Primorski» namreč te dni piše: «General Wu Je enostavno odklonil razpravljanje o dogodkih na Koreji ln o načinu, da bi se korejsko vprašanje čim prej rešilo. . .» češ da se Je položaj poslabšal «zaradi odkrite Intervencije kitajske vlade na Koreji». Titofašisti skušajo zakriti, kolikokrat je Sovjetska zveza postavila predloge za mirno rešitev vprašanja, so «pozabili» povedati, da je kitajska ljudska vlada pripravljena na mirno rešitev vprašanja in da v prav zato zahteva takojšnji umik ameriških napadalnih čet Iz Formoze In s Koreje, So tudi «pozabili» povedati, da Je Koreja oddaljena
5000 milj od ZDA in zato so «pozabili» razlagati, zakaj so ameriške čete tako daleč od doma. «Pozabili» so povedati svojim maloštevilnim bralcem, da je vohun Bebler glasoval v VS za nadaljevanje okupacije na Formozl, za nadaljevanje ameriških operacij na Koreji, za nadaljevanje ameriških letalskih napadov na Mandžurijo in da ni niti z besedico zahteval umika ameriških čet, ki na Koreji nimajo nobenega opravka.
«Primorski» Je «pozabil» povedati, da se kitajski prostovoljci na Koreji borijo ne samo za neodvisnost Koreje, marveč tudi za preprečitev razširitve vojnih operacij na Mandžurijo, kar Je nameraval Mac Arthur s svojo «poslednjo» ofenzivo, ki se je sprevrgla v «poslednji» tek čez drn in strn.
Ne, «Primorski» noče povedati tega, marveč grozi Kitajski (kot muha slonu) in pravi, da «takšna politika Kitajske zasluži obsodbo». Že vemo,
katerih «obsodb»: takih pankrtov kot so titofašisti in vsi hlapci ameriških ljudožrcev, toda ne svobodnomtslečih in miroljubnih ljudi. Namesto da bi obsodili neizzvan ameriški napad na Korejo, titofašisti «obsojajo» kitajski ln korejski «napad», ki ne obstaja, in celo grozijo, da bo taka politika «Kitajske naletela na odpor miroljubnih držav». Kakšnih «miroljubnih» držav7 Morda Washingtona, Londona, Pariza, Beograda, Madrida ali Aten? Saj vemo, da titofašisti pripravljajo napad na Albanijo in Bolgarijo, ki ga bi želeli skriti pod krinko OZN, kot so ZDA skušale skriti svoj roparski pohod na Korejo. Zato skušajo izrabljati a-mertški precedent.
Toda to jim ne bo uspelo. Miroljubni narodi in ljudje so prav v tem poslednjem času videli, kam pes taco moli, Titofašistična druščina se Je popolnoma razkrinkala kot sovražnik miru, napredka in osvobodilnih gibanj kolonialnih narodov. Njeno jalzifictra-nje ne bo moglo spremeniti dejstev ln ne bo moglo preslepiti Jugoslovanskih narodov, ki že vedo, s kom imajo o-praviti.
Tudi ta teden zaznamujemo na korejski fronti vrsto važnih dogod-kpv. Med najvažnejše nedvomno spada ponovna osvoboditev glavnega mesta Pyongyanga. Z druge strani pa je žal važna novica tudi dejstvo, da so ameriške čete pred svojim umikom popolnoma uničile mesta S unč on, Songčon, Sukčon ter Singisiu. Isto bi se bilo zgodilo tudi s Pyongyangom, ako bi v mestu pravočasno ne prišlo do vseljudske vstaje. Ameriški razbojniki so že pričeli s polno paro izvajati povelje gen. Walkerja, ki je ukazal mesto popolnoma uničiti pred umikom. Za časa svoje okupacije so Američani v mestu nakopičili ogromne količine najrazličnejšega vojaškega materiala, ki pa so ga sedaj ob umiku vsepovsod uničevali, da ne bi prišel v roke osvobodilnim četam. 24 ur je gorelo nešteto skladišč na raznih delih mesta.
Medtem pa se nadaljuje paničen beg ameriških in drugih imperialističnih čet proti jugu, kjer upajo, da si bodo ustvarile «boljše položaje». Tiskovni poročevalci poročajo o grozodejstvih, ki jih počenja poražena vojaščina. Med drugim so Američani streljali s tanka na množico beguncev, ki je ovirala beg čez neki most. Obcestni jarki so polni najrazličnejših vozil in drugega materiala, ki so ga odvrgli umikajoči se vojaki, ne da bi ga bili utegnili popolnoma uničiti.
Medtem ko to pišemo se bijejo srditi boji v okolici Simbyona in Sariwona, 50 km severno od Pyongyanga, kjer je zajet in popolnoma obkoljen 187. ameriški polk padalcev.
Isto se dogaja na vzhodnem bojišču, kjer je 1. divizija skupno z raznimi angleškimi enotami istotako obkoljena. Obroč okoli teh edinic se v^j»o bolj zožuje. Ameriška letala neprestano odvažajo s tega bojišča številne ranjence in bolnike. Sovražnik iroskuša z avsako ceno prodreti do Hagaruja in Kotorija
t. j. do obale, kjer naj bi se vkrcal na vojne ladje. Toda kot izleda, ga čaka tudi na tem področju zelo težka preizkušnja. Južnokorejska kvislinška divizija «Kapitol», ki se je bila svojčas povzpela daleč proti severovzhodu, je bila te dni popolnoma uničena. Isto usodo je doživela tudi 3. južnokorejska divizija.
Po zadnjih vesteh korakajo osvobodilne sile proti jugu korejskega polotoka in so že prekoračile 38. vzporednik. Naglo napredovanje teh sil je, povročilo v krogih takoime-novane južnokorejske vlade silovito razburjenje in zmedo. Vlada je med tem že ukazala družinam policijskih agentov in vojakov, naj zapustijo prestolnico Seul.
Severnokorejska konjenica vodi ob sodelovanju številnih partizanskih edinic borbe proti ameriškim četam, ki ščitijo umikajoče kolone na področju Sinyeja in Yula.
Medtem pa pripravljajo osvobodilne sile močan napad na področju Hamhunga, kjer nameravajo preprečiti morebitno vkrcanje več 30 tisočglave angio - ameriške vojske, ki je že dalj časa popolnoma obkoljena nta področju Cosina. Hungnam je še edino jpristanišče na tem področju, kjer bi se omenjene čete lahko vkrcale, kajti Won-san je že več dni osvobojen.
Plevenova vlada za oborožitev Nemčije
PARIZ — Francoska vlada Je sprejela ameriško tezo o oborožitvi Nemčije. Najbrže Je to plačilo, ki ga je Truman zahteval od zahodnoevropskih satelitov za pristanek na tezo o prednosti evropske «obrambe». Plevenova vlada je torej sprejela ameriški diktat o vključitvi zahodnonemšklh ■'et v atlantsko vojsko in je pristala sklep o takojšnjem začetku v poki več desettisočev Nemcev. Naloga stavljenja nemških edinic Je bila i verjena bonnskemu ministrstvu za del

t L A M E K TOVARIŠA VITT PRIJA VIPAL1JA
Stavkokazi socializma
Mesec november 1950. bo šel v zgodovino kot Titov mesec. Ni nam zmanjkalo argumentov — saj jih je na pretek — za še nadaljnje raz-krinkovanje njega in njegove klike. Maršal sam je bil prisiljen od svojih ameriških gospodarjev, da si je slekel še poslednja oblačila, na katera je polagal toliko važnosti, da se ne bi pokazal v vsej svoji pošaštni nagoti odpadnika in izdajalca. Bodisi po naključju, bodisi zaradi nujnosti so ga prisilili, da se je razgalil — to je pač višek ironije — prav v «njegovem» mesecu, v mesecu AVNOJ-a.
V svoji vlogi agenta anglo-ameri-škega imperializma je titovska klika žela same poraze. Propadla Je kot poslednja rezerva imperializma.
Ni se ji posrečilo zrušiti nobene vlade dežel ljudske demokracije. Njeni poverjeniki so bili razkrinkani in kaznovani. Ni ji uspelo za nesti niti sence razdora v medna rodna demokratična gibanja; ni imela sreče ne med sindikalisti, mladino, ženami, ne med partizani, bivšimi političnimi preganjanci ter intelektualci. V Varšavi se je njen edini delegat in plačan predstavnik, Američan Rogge lahko prepričal, da je gibanje partizanov miru trdno združeno proti netilcem vojne. Tito je mogel v nekaterih deželah zbra ti le kakšne poedince, ki so bili že davno izključeni iz komunističnega gibanja in ki so izolirani in zaničevani od množic.
Sedaj je jasno vsem, da vsebina resolucije Informacijskega urada iz junija 1948. o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije ni bila posledica pomote ali nesporazuma, kakor so to hoteli tedaj prikazati titovci. Niti ni bila, kakor so to skušali razlagati kasneje, posledica razlik v načelih (o odnosih med socalistični-mi državami, zaradi revizionizma marksizma-leninizma s strani «ko-minformistov» itd.). Bila je nasprotno prvi odločen korak k razkrinkanju beograjske klike kot skupine špijonov brez načel, ki se je polastila oblasti in ki si je nadela nalogo, da likvidira ljudsko oblast ter da ustvari policijsko, protikomunistično državo fašističnega kova.
Ta zgodovinska resolucija, ki je danes presenetljivo aktualna, je že tedaj pokazala da je pot, po kateri je krenil Tito, pot odkritega izdajstva nacionalnih koristi narodov Jugoslavije, popolnega usužnjenja države imperialistom in njihovi napadalni politiki: bila je pot pretvarjanja Jugoslavije v ameriško vojaško oporišče za napad proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam, proti slovanskim narodom. In res je postala klika v rokah imperializma orodje, s katerim so skušali odcepiti ljudske demokracije od Sovjetske zveze, s katerim so skušali napraviti iz jugoslovanskih narodov stavkokaze ne le socialistične fronte, temveč tudi slovanskih narodov.
Kaj pa graditev socializma brez ZSSR, proti ZSSR, z «nesebično» in «velikodušno» pomočjo kapitalistov iz Londona in Washingtona In kako je s petletnim načrtom, ki naj bi bil izpolnjen v štirih letih, da bi tako dokazali da se dela v Jugoslaviji bolje in hitreje kot v Sovjetski zvezi? Pa vloga Titove Jugoslavije, ki se je kot tretja neodvisna sila «odklopila»» od SZ da bi preprečila novo vojno? Same sleparije in prevare, s katerimi je ta klika vlekla naprej teh 30 mesecev.
Novembra meseca, kakor sem dejal, je bil Tito prisiljen, da je odvrgel še poslednja oblačila ter se razgalil tudi pred lastnimi narodi. In mi hočemo s tem člankom povzeti in obrazložiti novembrske dogodke s pomočjo dejanj iti izjav Tita samega, njegovih prijateljev in njegovih gospodarjev.
Na nedavni seji ameriške senatne komisije za zunanje zadeve, na kateri je državni tajnik Acheson poročal o žalostnem zaključku «poslednje» ameriške ofenzive (tako jo je nazval Mac Arthur), «se Je posebno poudarjal nevaren položaj, ki Jč v Jugoslaviji». Tudi pred ameriškim napadom na severno Korejo je Mac Arthur vztrajno poudarjal «nevarno stanje, ki obstaja v južni Koreji», da bi pripravil javno mnenje, da bi podprlo provokacije pro-tiljudskega iti fašističnega režima Singmma Rija.
In v resnici smo od vsega počet-k i napada na Korejo javno ožigosali provokacije beograjske klike na meiih ljudskih demokracij, posebno še proti Bolgariji in Albaniji, kot priprave za napad ameriškega tipa, s katerim naj bi sprožila vojno v Evropi.
Vlogo Jugoslavije pod vodstvom Titove klike je dobro označila zadnja poslanica, ki jo je Truman poslal kongresu ZDA in v kateri za-
hteva odobritev nove in nujne pomoči Jugoslaviji. «Ce ta pomoč ne bo poslana čimprej — je dejal Truman — bo prišla v nevarnost sposobnost maršala Tita da kontrolira prevratne elemente v državi; prav tako bo oslabljena odporna moč jugoslovanskih oboroženih sil pred napadom s strani ZSSR ali njenih zaveznic ali pa obojih. Truman dodaja, da «imajo ZDA na tem sektorju strateške in politične interese»
in da ima Tito za Sovjetsko zvezo najmočnejšo vojsko v Evropi, kar je važen činitelj v obrambi zahodne Evrope proti komunističnemu napadu».
Danes povesta Truman in Acheson te stvari odkrito. Do včeraj pa so se imperialisti pazili, da ne bi «kompromitirali» svojih agentov, da bi jim ohranili čim adlje mogoče sloves komunistov. Londonski «Times» je namreč pisal: «Titovstvo bo
pomenilo neko silo le dotlej, dokler bo mogel Tito trditi, da je komunist». Kljub navodilu, da «ne smejo kompromitirati» Tita pa so že pred časom kakemu novinaju ušle «kom-promitujoče» sodbe. Eden med njimi je bil n. pr. Alsop, kateri je napisal: «Za kroglo, ki jo prodamo Jugoslaviji, obstaja danes največja verjetnost, da bo poslana v glavo kakemu Rusu». Drugi (Harsh in Le-gyel) pa so pisali: «Tito velja za
Korejska ljudska vojska v protinapadu za dokončno osvoboditev svoje domovine.
ZAVEDAJO SE LJUDSKEGA ODPORA PROTI VOLITVAM V CONI B
IZSILJEVANJA, GROŽNJE
In sodi vina niv ne pomagajo
Jutri bodo titofašistltne oblasti v coni B uradno zaključile svojo komedijo za takozvane volitve njihove fantomske in le na papirju obstoječe SIAU. Jutrišnji dan naj bi predstavljal za titovske roparje, morilce in barantače z usodo prebivalstev obeh con — «dan ljudskega plebiscita». Ker je «plebiscit» pri aprilskih volitvah za tatinsko o-oiast docela propadel, sl obetajo tito-jasisti, da bodo tokrat teli večje uspehe. Toda izčrpano in varano prebivalstvo cone B, ki je te do grla sito rasističnega reiima beograjske klike, jim je te v teku votivnih priprav pokazalo svoje pravo mišljenje In voljo, aa st ne bo z lastno roko zapečatilo svoje usode. Prav v teku tltofašistič-mh votivnih priprav sta prišla Se posebno do izraza naraščajoča nejevolja In ogorčenje ljudstva,
Ljudstvo ne zahaja na njihove uo-livne sestanke, ne udeležuje se prisilnega dela in noče sprejeti izkaznic pro/ašlstlčne organizacije. Vse tltofa-šistične grožnje, izsiljevanja in raznoliki moralni pritiski ne žanjejo za o-olastnike cone B zateljenega uspeha To morajo, čeprav med vrstami, priznati celo titovski tisti, ki so zaradi tega prešli na odkrito grožnjo proti «nepokorntkom». Ena izmed prvih posledic, ki lahko doleti tistega, ki noče sprejeti izkaznice SIAU je namreč ta, da ga ttto/aštsti takoj odpustijo iz službe. Ze na podlagi tega si torej lahko predstavljamo, s kakšnim navdušenjem in politično zavestjo sprejema prebivalstvo cone B titovsko izkaznico, kt je postala — kot za časa du-cejevega režima — prava «izkaznica vsakdanjega koščka kruha».
Jasno je torej, da so Jugo/ašistlčni oblastniki cone B mobilizirali za to priliko ves svoj ogromni upravni, policijski in propagandni aparat, od zadnjega kurirja na Vojni upravi pa do vidnejših gaulajterskih požeruhov in poklicnih pretepačev, da o mrgolečem krdelu udbovcev sploh ne govorimo.
Se posebno pozornost so seveda posvetili obalnim mestecem, kjer se pač zavedajo, da je odpor ljudstva še večji.
Prebivalci Izole živijo te dni v pravem udbovskem vzdušju terorja in izsiljevanja. Tito fašistični aktivisti hodijo od hiše do niše in sicer v spremstvu RankovUevih koljačev. Vsem družinskim čolnom vsiljujejo «krušno izkaznico» in ne pozabljajo seveda prt tem tudi namigniti na neizbežne posledice, ki bi nastale v primeru, da bi kdo izkaznico zavrnil. Pri neki družini, kjer so Jim gladko odbili vpis v profaštstlčno organizacijo, so
se udbovci takoj informirali, kje so zaposleni sinovi ter zagrozili, da se bo družina za svoje dejanje še bridko kesala. Toda splošnega ljudskega odpora ne morejo več zajeziti
Ulično vzdušje preuladjuje tudi v Kopru in drugih mestecih in vaseh. Dejstvo je, da se titovski gaulajtcrjt docela zavedajo, da jih ljudstvo sovraži in prezira ter, da bodo jutrišnje volitve izpadle precej klavrno. Prav o Kopru so se nekateri gaulajterji izrazili tako le: «Ljudstvo ne prihaja na sestanke, vsi obiski od hiše do hiše so zaman. Vsi so nam in Jugoslovanski upravi sovražni. To lahko razberemo iz njihovih oči, kretenj in večkrat tudi iz njihovih besed».
Kjer jim pa vse grožnje In Izsiljevanja ne uspejo, se poslužujejo druge, bolj «otipljive» propagande. V vasici Pobegi se ljudstvo ni udeleževalo sestankov, zaradi tega so dale oblasti na razpolago 1 hi vina. Toda kljub temu je prišlo na zadnji votivni sestanek le nekaj oseb. Ta sestanek so hoteli jugofašisti spretno izrabiti ta nove in še bolj sovražne izpade proti Sovjetski zvezi. Toda tudi ti redki po-
slušalci so dali ttto/ašistični govornici primeru odgovor. Ko je končala namreč bruhati svoj fašistični strup proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije, jo je nekdo izmed prisotnih vprašal ali bi se Jugoslavija, v primeru vojne bojevala proti Sovjetski zvezi. Tttofašistka mu je odgovorila pritrdilno češ, da je to povelje beograjske vlade in njenega glavarja Tita. Ob teh nesramnih in voj-nohujskaških besedah pa je večina prisotnih javno Izjavila, da se ljudstvo ne bo nikdar borilo proti dežčll socializma.
Tudi v Materadi so se v zadnjih dneh pred volitvami še posebno stopnjevan hišni obisk: titovskih aktivistov. Prt veliki večini bolj odločnih družin so se titofašisti oglasili tudi petkrat, toda vedno so prejeli negativen odgovor. D očim so prvotno zahtevali prt Izstavitvi izkaznice takojšnje plačilo, jo sedaj ponujajo in vsiljujejo popolnoma brezplačno. Redki, ki se v strahu pred posledicami udajo fašističnemu izsiljevanju pa morajo istočasno podpisati izjavo, s katero se obvezujejo, da se bodo gotovo udeležili volitev.
vse nasprotnike skupaj. Oprema 9 francoskih divizij nas je stala 9 milijard dolarjev, dočim nudi Tito 20 Jugoslovanskih divizij v službo Zahoda». Mi pa dodajamo, da jih je stavil Zahodu na razpolago za malo stotin dolarjev, prav tako kot je to napravil Singman Ri. In hočemo še dodati svoje skromno mnenje, kar se tiče zanesljivosti jugoslovanske vojske: Prepričani smo, da se ta vojska ne bo nikdar borila proti Sovjetski zvezi in proti ljudskim demokracijam; da se ne bo n;kdar pustila porabiti kot orodje onih, ki sovražijo socializem in bi zaradi tega hoteli iz nje napraviti krvnika slovanskih narodov. Tega smo si svesti.
November je bil pa za Tita tudi Indija Koromandija. Posojila in pomoči so deževala z vseh strani: iz Amerike, Anglije, Franove, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Grčije, to vse to vedno z istim opravičilom: suša. «Suša», ki po čudnem naključju ni prizadela sosednjih dežel, temveč le Jugoslavijo; «suša», ki je ni povzročilo toliko pomanjkanje dežja, kakor predvsem dejstvo, da kmetje nočejo obdelovati polja, ker si titovci prisvajajo pridelke in puste kmete umirati od gladu; «suša», ki jo je povzročil izvoz vseh predmetov, ki jih potrebuje jugoslovansko ljudstvo, katero je povzročil kaos ki vlada v gospodarskem življenju Jugoslavije, tatvine, ropanje, veselice in banketi kaste, ki zatira ljudstvo.
Sam Tito je moral v enem zadnjih svojih govorov priznati, da «je druga težava (prva naj bi bila suša — op. pisca) v tem da pri naših kmetih, ki so glavni proizvajalci vseh živil, potrebnih za oskrbovan le naših državljanov, v velikem delu ni bilo dovolj razumevanja. Namesto te«a so se upirali in največ odpora Je bilo minulo leto.
Tito še torej boji kmetov, onih kmetov, ki jih je on nazval kot «najtrdnejšo zaslombo» svojega režima; toda ne boji se kulakov, ki so v Titu našli zaščitnika, temveč strah ga je pred kmečkimi delavci, pred malimi in srednjimi kmeti.
Ameriški senator Owen Brewster je po povratku s potovanja po Jugoslaviji izjavil, da se v tej deželi kmetje upirajo ukazom osrednje vlade, naj izroče svoje zaloge, in da je zato treba dati Titu pomoč v živežu; kajti «sicer bo upor kmetov postal splošen in bo nastal prevrat, ki se bo obrnil na stran Sov etske zveze in ne na stran zahodnih sil».
Pomoč Titu je nujna, piše Cob-lentz v «Nem York Herald Tribune»,
«da bi mogel Tito vzdržati in se izogniti nevarnim nemirom med prebivalstvom».
«Moramo dobaviti beograjski vladi — podčrtuje francoski dnevnik «Le Monde» — živila in Američani prav dobro vedo, da bi v primeru, da nastanejo v Jugoslaviji nemiri
ČLANEK TOVARIŠA F. G A 'S P E R I N I J A
Budnosi je v v.i.ih komunističnih partijah važna naloga, ki je vedno na dnevnem redu, to pa, ker se sovražniki ne borijo proti delavskemu razredu in demokratičnemu pokre-tu samo s takozvano čelno ter odkrito borbo, marveč tudi e tem, ita skušajo rušiti partijo od znotraj. In to z vtihotapi j,-miom razbi jaških elementov ki skušajo podkupovati zdrave sile v partijske vrste. Zaradi tega mora biti ta/budnost prav v naših vrstah tem pazljivejša in predvidnejša in to zaradi posebnih pogojev v katerih se nahaja Trst, ki je zaseden po četah anglo-ameri-ških imperialistov in kjer megel' titovskih agentov. Vsi napori slednjih so namreč osredotočeni da bi zastrupili politično življenje ter zadeli našo Partijo, to je edino silo. ki se bori za mir in proti imperialističnim načrtom.
Za razumevanje te nujne potrebe budnosti nikakor ni potrebno še nadalje razpravljati o svetovno znanih primerih ter o izkušnjah, ki jih je imel mednarodni delavski poltre! v tem oziru. Trockizem, titovstvo, procesi proti Rajku in Rostovu. vse to je danes znano vsakemu demokratu in vsakemu komunistu. Pogledati pa moramo, kako se ti poskusi izvajajo v Trstu ter iz tega povleči potrebne zaključke.
Navedli bomo nekaj primerov: v teku našega II. kongresa se je eni
zaradi povecanj'a prehranjevalnih težkoč, samo najbolje organizirani in najbolj neposredno podpreti elementi znali kovati dobiček in znali obrniti prevrat množic v svoj prilog. Ti najbolje organizirani elementi so brez dvoma kominformistični elementi».
VITTORIO V1DAL1
(Se nadaljuje)
izmed naših tovarišic približal nekdo, ki ji je obljubil primerno vsoto, če bi mu preskrbela zapisnike kongresne diskusije.
Kakemu našemu tovarišu žurna-listu, čigar težak finančni položaj je dobro poznan so ponujali denar, samo da bi dajal informacije o Pai-tiji, njenih voditeljih, itd.
V zadnjem času si se približali predsedniku tovarniškega odbora neke velike tovarne in tudi tokrat z istimi ponudbami in predlogi. Tokrat pa je šlo za informacije j sindikalnih voditeljih.
Nekemu tovarišu se je približal element, ki se je predstavil kot pripadnik policije ter mu predlagal, naj bi z njim sodeloval. Za vsako prejeto informacijo mu je obljubil vsoto denarja ki bi presegala njegovo mesečno plačo. Prva naloga bi bila, da mu preskrbi seznam voditeljev Partije ter mu zaznamuje tiste, ki naj bi bili po njegovem mnenju, šibkejši in kot taki lažje podkupljivi.
Druge tovariše pa so klicale različne policije ali pa so se jim približevali posamezni agenti, ki so povpraševal informacije in stavili slične predloge.
Nekaterim tovarišem pa so, se približali takozvani «simpatizerji», ki so ponujali informacije o raznih ustanovah in organizacijah, ki naj bi bile, vsaj po njihovih trditvah, kot «pomoč» Partiji.
Da bodo tudi letos naši malčki veseli in zadovoljni, se morajo predvsem mladinci krepko oprijeti dela.
Do kakšnih zaključkov torej lahko pridemo na podlagi vseh teh dejstev? Razredni sovražnik plete in razpleta okrog Partije svojo mrežo provokacij ter poskuša na vse načine da bi z orožjem korupcije in denarja prodrl v njene vrste.
Na vse te provokacije je treba torej odločno reagirati. Tovariši, ki so izpostavljeni tem skušnjavam, morajo odločno in brez vsakega oklevanja zavrniti take provokatorje. V primerih, kjer zahtevajo ti špijoni informacije o Partiji in njenih voditeljih je očividno, da so to poskusi prodiranja v Partijo, razbijanja njenih vrst in korupcije tovarišev.
V primerih pa, ko gotovi «simpatizerji» ponujajo različne novice, so to pač le nizkotne provokacije, naperjene proti Partiji. S takimi elementi je treba torej postopati kot si pač zaslužijo.
Istočasno pa je treba obvestiti partijske voditelje, da lahko povzamejo potrebne ukrepe.
To je pač temeljna dolžnost vsakega komunista, da brani in varuje Partijo, bolj kot zenici svojih oči-
Naša Partija nikakor ne potrebuje navedenih metod v svoji borbi. Take metode se nahajajo le v arzenalu provokatorjev. Naše metode se razvijajo vedno v jasnem delUi ki ga vršimo odkrito in javno °h belem dnevu in to z vztrajno i° podrobno razlago naših programov, borbo na političnem polju, mobili" ziraftjem množic okrog problemov, za katere se slednje zavedajo, da sp za njihov obstoj docela odločilni, ker bodo izboljšali njihove življenjske pogoje in zagotovili vsem kruha to miru. V tej bitki mora stati naša Partija vedno na čelu.
Imperialisti skušajo prikazati našo Partijo kot neko mračno in temno stranko ki poteguje neke nevidne in zakulisne niti, to je kol stranko raznih dozdevnih načrtov «K», «KM», ali pod kakim drugi111 znakom kot n. pr. «od 12. do 24. ure». Ne, mi nimamo sličnih načrtov marveč prav, nasprotno, h načrti so pač le del prtljage ljudi Poster Dullesovega kova in drugih, njemu podobnih. Naši načrti so vsaki dan predloženi v naših listih, bodisi v .objavah ali govorih naših voditeljev ter so kot ta; ki javno dostopni sodbi in borb1 množic. Drugih nimamo in tudi nočemo imeti.
FRANCESCO GAŠPERINI
RAZGOVOR S TOV. HREVATINOM, KI SE JE VRNIL Z DUNAJA
SFOM SE USPEŠNO PRIPRAVLJA NA lil. SVETOVNI FESTIVAL MLADINE
Te dni se je vrnil iz Dunaja sekretar naše mladine, tov. Lino Cre-vatin. Kot delegat mladine iz Trsta je bil na zborovanju SFDM na Dunaju od 25. do 30. novembra. Napotila sem se na sedež mladine, da zvem od tov. Lina podrobnosti o poteku zborovanja. Dobila sem ga v pogovoru z mladinci iz raznih okrajev o pripravah za otroške božičnico. — Kmalu sva zašla v pogovor.
«Kakšen vtis sta ti napravila spre-
«# e •
Z1V1
— 1
r
■»I'
Zvestemu služabniku gre dobro plačilo.

Naj kongres federacije KPI !
Te dni se vrši II. kongres pokrajinske federacije KPI v Gradiški. Vrši se medtem, ko Je resno ogrožen svetovni mir in ko se življenjsko stanje najširših ljudskih množic vedno bolj slabša ter vedno bolj ogražajo demokratične svoboščine.
Goriški in posoški komunisti preučujejo te dni vprašanja, ki zanimajo vse prebivalstvo, predvsem pa široke plasti delovnega ljudstva. Med ta vprašanja spada v prvo vrsto vprašanje miru in njegove obrambe, vprašanje nacionalne neodvisnosti ter varnost pred titovskimi provokacijami v Trstu, coni B In v Istri.
Tudi vprašanje zaposlitve je velike važnosti. Zato se na kongresu razpravlja o borbi za uvedbo politike nacionalne solidarnosti, ki predvideva normalno obratovanje Združenih ladjedelnic v Tržiču, tovarne SOLVA J ter drugih tovarn, delo za izboljšanje in izsuševanje Krmlnsko-gradiščanskega polja ter za splošno obnovo, demokratizacijo uprave proste cone v Gorici, zboljšanje življenjske ravni vsega delavstva ter zagotovitev boljše bodočnosti mlajšim pokolenjem.
Spoštovanje ustavnih svoboščin Je za goriško pokrajino izredno velikega pomena. Tudi o njem razpravljajo te dni komunisti na svojem kongresu ter zahtevajo od vlade, da spoštuje ustavo ter nudi slovenski manjšini na Goriškem vse pravice ,ki ji po ustavi pripadajo, kar je osnovnega pomena za mirno sožitje med tu živečim prebivalstvom.
PROGLAS POKRAJINSKE DELAVSKE ZBORNICE
Delo - kruh - zaščito
ma siromašne delovne ljiidf!
Pod tem naslovom je izdala pokrajinska delavska zbornica proglas na vse delavce, brezposelne, upokojence ter na vse prebivalstvo ob priliki kampanje za ljudsko soli darnost, ki jo je oklicala CGIL.
V tem preglasu Delavska zbornica obsoja obstoječe razmere, ki so krive, da okrog 12.000 delavcev go-riške pokrajine že toliko časa brezuspešno čaka na zaposlitev in pošteno zasluženje koščka kruha za svoje družine in svoje otroke. Nadalje zahteva, takojšnji pričetek del za boniliciranje Krminsko-gradi-ščanskega polja, dokončanje boni ficiranja polja na Prevalu, pričetek gradnje stanovanjskih hiš v vseh občinah (katere bi po svoječasnem načrtu imele skupno 7.900 prostorov), gradnje 12 šol teh drugih na-
prav ki bi služile javnosti; ponovno uvedbo normalnega delovnega urnika v Združenih ladjedelnicah v Tržiču, ponovno obratovanje oljarne Luzzatti izboljšanje poslovanja u-prave proste cone ter pravičnejše razdeljevanje raznih živil po zniža ni ceni in takojšnjo dodelitev goto ve vsote upokojencem na račun bo dočega povišanja pokojnin in pod por.
Z uresničenjem teh zahtev Delavske zbornice bi se stanje delovnega ljudstva na Goriškem znatno izboljšalo in bi prešlo vsaj iz začasno izredno težkega in kritičnega položaja Število brezposelnih bi se znatno zmanjšalo. Dela za bonifici-ranje bi zaposlila približno 2000 delavcev skozi vse leto. To se pravi, da bi ti delavci, ki sedaj životarijo
ZAHTEVAJMO SLOVENSKI otroški vrtec v Revmi
V zadnji številki «Dela» smo napovedali, da bomo podrobneje obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na slovenske otroške vrtce po slovenskih vaseh na Goriškem. Vzemimo torej v pre tres najprej vprašanje vrtca v Pevmt.
Daši je Pevma razmeroma velika slovenska vas, vendar nima otroškega vrtca. Ta obstaja v Uslavju, ki pa le žal preoddaljeno od Pevme, zato ga otroci ne morejo obiskovati. Udveč bi bilo na tem mestu govoriti še o raznih, predvsem pa o vremenskih nepn-likah. Tudi slovenski vrtci v Gorici so preoddaljeni za malčke iz Pevme.
Nedaleč od Pevme, v ulici Torianl obstaja italijanski vrtec, ki ga oskrbuje Lega Nazionale, V zgradbi, kjer se nahaja ta vrtec, pa je mnogo prostora in je več sob popolnoma praznih.
Ker v ulici Torlahl ni slovenskega vrtca, je več slovenskih roditeljev iz
Pevme vpisalo svoje malčke enostavno v Italijanski vrtec. To vsekakor ni pravilno. Slovenski otroci spadajo v slovenske vrtce in šole. Ce teh v kraju ni,, je pa dolžnost oblasti, da jih ustanovijo.
Z malimi stroški bi se dalo ustanoviti poleg Italijanskega vrtca v ulici Torianl, tudi slovenski otroški vrtec. Prvi bi drugemu povsem lahko odstopil vsaj par sob.
Na ta način bi slovenski otročički iz Pevme lahko zahajali v vrtec, kjer ni se učili v svojem materinskem učnem jeziku.
Zato pa je potrebno, da se za zadevo zavzamejo ne le pevmske matere, komuntsttčni svetovalci gortške obetne ter naš list, temveč se morajo zanjo zavzeti vst demokrati ter podprett naše skupne predloge. Le skupna borba je porok gotove zmage!
In se le s težavo preživljajo na račun podpore in drugih zaposlenih delavcev, zaslužili skupno okrog 980 milijonov lir. Istočasno pa bi dosedanja nerodovitna ali malo rodovitna polja nudila pokrajini mnogo večji pridelek. Na gradbenem sektorju bi delavci zaslužili nad 4 milijarde lir, a na industrijskem polju bi zaslužili več kot 7 milijard lir, Ako seštejemo vse te vsote lahko ugotovimo, da bi si z iskupičkom vsa dežela znatno opomogla.
Proglas poziva na koncu vse delavce zaposlene in brezposelne, upokojence ter vse ostalo prebivalstvo, naj se strnejo okrog Delavske zbornice ter podpro njene zahteve. Naj se borijo proti brezposelnosti In bedi, za obnovo gospodarstva dežele, ter proti vojni Borijo naj se tudi proti sklepom demokrščanske vlade, ki je v zelo malem času z lahkoto našla način, po katerem bo povišala oborožitvene stroške za 1.650 milijard lir na leto, medtem, ko noče jemati v poštev zahtev, ki jih postavlja delavska organizacija, zahtev, ki bi nudile če bi bile”ure~s-ničene, vsej državi lepe in razveseljive sadove, t. j. miroljuben, gospodarski in kul'imi blagor vsega ljudstva.
GORICA — Pokrajinska zveza po-lovinarjev in kolonov poziva vse kolone in polovinarje goriške pokrajine, naj ne podpišejo kolonske knjižice, ako ni na njej razvidno da so anulirane takse «Contributi Unificati», katere so po zakonu dolžni v celoti plačevati lastniki zemljišč Obenem jim zatrjuje ,naj se nikar ne bojijo morebitnih nevšečnosti s strani lastnikov zemljišč, kajti v tem oziru so po zakonu zaščiteni pred kakšnim koli izkoriščanjem.
jem avstrijske mladine in tamkajšnja mladinska organizacija sploh?»
«Ze takoj s početka me je presentila prav posebna toplota, s Katero nas je sprejela tamkajšnja mladina. Mladina in delegatje sploh so pokazali veliko zanimanje za našo borbo in življenje v Trstu Imel sem priliko opaziti tudi vso popolnost mladinske organizacije na Dunaju, ki se je izkazala tako v skrbi za delegate kakor tudi v organiziranju zasedanja samega.
«Koliko delegatov je bilo prisotnih»? — «Bilo je 150 deelgatov, ki so zastopali 50 dežel ali skupno 70 milijonov mladincev. Tu je bila mia-dina iz vseh delov sveta in demokratičnih dežel, iz Sovjetske zveze pod vodstvom tovariša Kočemasova, iz Kitajske pod vodstvom tov.. Liao C um Cina, iz Nemčije, Vjetnama, Indije in drugod».
«Ali mi lahko poveš kakšna so bila glavna vprašanja s katerimi se je bavilo zborovanje?» — «Dnevni red je obsegal v glavnem dve točki:	pregled sklepov svetovnega
kongresa miru in naloge SFDM v borbi za mir ter sklicanje tretjega svetovnega mladinskega festivala».
«Kdo je podal politično poročilo?» — «Predsednik SFDM Guy de Boys son, ki je predvsem opozoril na poraslo nevarnost vojne. Vendar, je dejal, so se tudi naše sile miru ojačile, Mladina je ona, ki za časa voj ne največ trpi. Prepričan pa je, da se mir lahko reši. Potrebno je le tesno sodelovanje vse mladine. Posebej je še opozoril na sedanji Ti tov režim v Jugoslaviji, ki ogroža mir balkanskih držav.
«Ali so delegati aktivno posegli v diskusijo?» — «V diskusijo je poseglo 54 delegatov iz katerih besed je bila jasno razvidna aktivnost te mladine za mir. V diskusijah se je posebno opazila velika razlika med življenjem mladine v Sovjetski zvezi in demokratičnih državah na eni strani in kapitalističnih in kolonialnih deželah na drugi. Ta razlika je zelo vidna med vzhodno in zahodno Nemčijo. V Nemški demokratični republiki se nudi vsa pomoč svobodnemu razvoju mladine. V delu, kjer vlada Bonn pa je 1.500.000 brezposelnih mladincev in povsod je vidna vojnohujskaška politika».
«Ali sl tudi ti spregovoril o naši mladini?» — «Da, poudaril sem, da je na našem ozemlju, zasedenem P° ■tujih vojaških četah, borba mladine proti vojni še posebno tež*8; Tudi v coni B vlada za mladino iSt* ali se težji položaj. Govoril sem Ua zborovanju in nato tudi na shodu za mir skupino z nekim kitajskim tovarišem.
«Ali ste kaj točnega določili v zvezi s III. svetovnim mladinskim festivalom?» — «Zborovanje je določil0’ da bo III. svetovni festival demokratične mladine in študentov V Berlinu, kajti nemška mladina je pokazala veliko zrelost v borbi za mir in na združenje Nemčije ter posebno še svojo organizacijsko m°5 v veličastni binkoštni manifestaci)1 za mir. Ker smo obogateni z mr10' g imi izkušnjami preteklih festivalov v Pragi in Budimpešti, bo gotovo ta še uspešnejši. Določilo se je tud1’ da bo festival potekal s znamenj0 borbe za mir.
«Ali bo tudi naša mladina""im®*8 možnost prisostvovati festivalu’*
—■ «Da, in upam, da nam bo možn° poslati celo precej številno delegacijo. Poslani bodo predvsem najde' lovnejši mladinci, ki se bore za mib*
«Ali imaš omeniti kake posebnost* zborovanja?» — «Omeniti mora»1 dejstvo, da se je SFDM okrepila 5 24 novimi organizacijami iz 19 de' žel, ki so bile vse soglasno spre jote. (Med temi japonske mladinsK® organizacije, ki štejejo nad 5 milijonov mladincev, dalje organizac1' je iz Mehike, Nove Zelandije, Bra' zilije, Indonezije, Paname in druge). Kitajska mladina je dobi13 prav posebno priznanje za svojo junaško borbo.
«Ali je bilo to zborovanje vel’*1® važnosti tudi za uspešno delo nas organizacije?» — «Da, vsa pom1*’ ki nam jo izkazuje SFDM in san™ sklepi zborovanja so nami v veli* ^ pomoč v naši borbi proti vojni. Na še nove izkušnje in naloge bottl _ diskutirali z mladino na vrsti k°°j ferenc v mestu in na podeželju, jih imamo v načrtu. Prepričan sem’ da bo naša organizacija, kb bom izvedli naloge in nasvete ztx>r°v n j a, postala širša in močnejša»
SONJA
Pogled na dvorano med zborovanjem SFDM na Dunaju.
9. decembra X950-
DELO
Stran 3
VSI NARODI SVETA
podpirajo našo odločno borbo
■M
>»>A UL	a; ^	CV^.
3 vuXi Ta, Jjr •va/naSAa»	tv XwAyyv iiò n«>^4AÀ«vv WcammO
V tv*-v*l v V) -£>X -V'*'*, ^VVV'A.	VWX V*», .»r^TvVM T. txv^«vQ -^V -Wv-r.-v
G • JKW
.^'Ttvil’.Uxto traini. Kv li|-
Wo> Hmw ’W'ft. Wr* VV*^4 •
Y/rWk_______
(_\Ji&T. NAMJ
^tAAXxjUerVt. a/a / TsTtfiA* ^txV +LébC0^
kžiIA,	'txc-^6"' J"***** Y&U. /*•*£/<*•*
C*>*<AX\
1,
^	UJ £ ~i<AAAJI uv/ y-<H-C«
tž JaVa»

<-Aout ^u-i'	7	u^. f~*~yLt
U>- H-lvu-	.(J <	/,
/

•-
Sf], fi ^

>fXP^
Delegacija
VV»
lV"
n
fi vJ Oim<-H JCOcS frfi u &* zi*?* yc^U
CzTCL sf" tbjii'^iCéL*
h*fnuì\
SU*1'
.xo
Tki
* A n, ’	<v~> 2	*~ rXie<,'‘
A
f’oL^ ^ (V;
tržaških partizanov miru na II. svetovnem kongresu v Varšavi je bila deležna vsesplošnega zanimanja. Zato je vsaka delegacija hotela poslati svoj pozdrav tržaškemu ljudstvu, ki se v sklopu miroljubne fronte bori za svoj obstoj, za mir, za normalizacijo svojega življenja proti imperialistom in njihovim titofašističnim ter nacionalističnim hlapcem.
Objavljamo nekatere pozdrave, ki so jih naši delegati prinesli iz Varšave in ki so nam v veliko veselje, ker nam dokazujejo, da vsi narodi sveta poznajo in podpirajo našo borbo.
Cien San Siang, vodja kitajske delegacije na kongresu je spisal prvi pozdrav na levo, ki pravi: •Združimo vse svoje sile skupno z vsemi narodi sveta da branimo mir proti prekletim vojnim hujskačem».
Duhovnik Gaggero iz Genove pravi: «Želim tržaškemu ljudstvu, da bi moglo služiti miru: mislim, da bi bilo to mogoče, ako bi se vse okupacijske čete pomaknile ozemlja, tako da ne bi postalo mostišče za novo vojno».
Tretji pozdrav na levo pošilja vietnamski kapetan, ki se je podal v Varšavo iz bojišča, kjer brani svobodo in nedovisnost svojega ljudstva. Četrti pozdrav pa je v kitajščini. Oba pozdrava sta nam nerazumljiva in zato ju ne moremo prevesti.
Tudi Charles Howard, ameriški delegat, ki je z vso silo razkrinkal bistvo titovskega agenta Rogala nam je napisal: «Ljudstvo STO naj prejme moje najtoplejše pozdrave».
V velikem številu pozdravov, ki smo jih prejeli preko svojih delegatov, ni mogel izostati pozdrav ttaših jugoslovanskih bratov, ki se v emigraciji borijo proti titofašistični kliki. Zelo znani protititovski
borec gen. Pero Popivoda piše: «Toplo pozdravljam tovariše in prijatelje in želim jim veliko uspehov v borbi za našo skupno stvar. Borba tržaških prijateljev je borba za mir: tržaški tovariši se tega zavedajo in so do danes zato nudili veliko pomoč jugoslovanskim narodom. Zahvaljujemo se vam za to».
Prvi pozdrav na desno je napisal svetovno znani brazilski pisatelj Jorge Amado, ki pravi: «Naj živijo partizani miru Trsta».
Tržaška mladina je tudi prejela od predsednika Svetovne federacije demokratične mladine Guy
de Boissona prisrčne pozdrave: «Moje srčne pozdrave tržaški mladini, ki se v težkih razmerah bori za svojo svobodo proti vojaški okupaciji, za mir, proti vsem, ki hočejo napraviti iz Trsta smodnišnico za novo vojno».	1 i	—5
Predstavnica junaškega korejskega ljudstva Padi ben Ai je tudi hotela povedati nekaj besed našimi ljudem. Ta pozdrav nam je toliko bolj pri srcu, ker vprav v teh poslednjih mesecih ves miroljubni svet gleda z zaupanjem junaško zadržanje tega malega naroda, ki kljubuje oboroženi intervenciji ameriških roparjev. Pad Den Ai pravi: «Tržaško miroljubno ljudstvo naj prejme bratski Pozdrav korejskega ljudstva».
In končno nam je tudi napredni indijski senator Devaraž poslal preko naših delegatov pozdrav, ki se glasi: «Delegacija Ceylona pošilja svoje bratske pozdrave partizanom miru Trsta».
KAJ JE BILA «SVETA INKVIZICIJA:
til p da si nii en kiiiiinL
Tudi ljudi, ki so bili le osumljeni coprnij so inkvizitorji sežigali na grmadah - Kaznovanje ljudi, ki niso opravili velikonočne spovedi - Prekupčevanje s potrdili velikonočne spovedi
Delegacije poljskih kmetov pozdravljajo vietnamskega delegata na kongresu v Varšavi.
V poznem srednjem veku so ljudje verjeli v vraže. Verjeli so tudi, da obstojajo coprnice in da povzročajo veliko škodo. Po tem prazno-verstvu naj bi coprnice delale celo točo. Coprnica je nadalje lahko za-coprala dojenčka, ali mleko, s katerim se je ta hranil. «Sveta inkvizicija» je silno kruto ravnala z ljudmi, ki so bili osumljeni, da imajo opravka z vražami ali coprnijami. Inkvizitorji se niso prepričali, temveč so na podlagi navadne tajne ovadbe, osumljeno osebo strašno mučili in jo naposled sežgali na grmadi.
Torej kot vidimo je inkvizicija u-ganjala prave burke, ki pa so bile žal združene z velikimi žrtvami
^»pommwhai proslava »h ISlMetnivi rojstva Franrrta Prešerna
DA, KODER SONCE HODI
prepir iz sveta bo pregnan
0 pevskem koncertu v Boljuncu
nedeljo, 26. novembra t. 1. je - Pevski koncert v Boljuncu. Natili

so zbori iz Sv. Ivana-Pod-‘lerja, Skednja ter domači pevski 'r. ki nosi ime velikega Prešerna.
tej priliki smo ugotovili, da | Pevski zbor iz Sv. Ivana-Pod-/tierja v zadnjem času zelo naprezal. Do posebne veljave je pri-* Pri njem dobra intonacija ter harmonična ubranost glasov. ^ žveseljivo je zlasti dejstvo, da se . •dina z vnemo vadi ter da ima J tem vso dobro voljo za ohratii-lepe pevske tradicije. Tudi pe-lJ°dja tov. Danilo Pertot, ima pri J1 Znaten del zaslug, saj že dalj !u , vlaga ves svoj trud v usposablja novih pevskih kadrov v trža-1 okolici.
t|5.a nastopu v Boljuncu je ta zbor -•lepše odpel pesmi: «Se davno ^ži», ter «Delavski pozdrav».
I bor iz Skednja je tokrat nnsto-t z obširnim in bogatim spore-tjj| ■ Posebno lepo je zapel pesem ii|riVQn na d;.m>. K sijajnemu uspehi t® pesmi prispevajo zlasti moli “asi, s katerimi ta zbor v obil-^meri razpolaga. Toda nič manj fečena ni bila pesem «Nocoj se iri|le sanjalo». S tema dvema pestra je zbor potrdil naše prejšnje ^ anje, namreč, da ga lahko prište-p° med najmočnejše in najboljše |re na Tržaškem. Seveda bo mo-L odpraviti še marsikatero nega-jojO ali površno stran, kar pa bo Ir, °Vo lahko dosegel; če bo vztraj-t^adaljeval z vajami. Omeniti iij amo, da bo moral pri pesmih zvezda» in «Mornar» še mar-I 1 izboljšati, predvsem pa mo-I 'tPolnoma odpraviti nesigurnost j^tonaciji.
^ domačem boljunškem zboru \ Sotovo že večkrat pisali. Pozna-!l ga že več let. Ta zbor poznajo \dCi tudi izven meja STO. Ze tj leti je večkrat nastopal na ra-ii)s.v Trstu, preteklo poletje pa je 'jjjval v Celovcu, kjer je doživel J611 uspeh. Ta zbor vodi že od ■J'fia nastanka požrtvovalni in Vlivi pevovodja tov. Drago
Sel.
itisi n6deljskem koncertu so «bo-ijki slavčki» kar navdušili šte-,[0° občinstvo.Popolna in gotova i^bacija, harmonična zmogljivost, l5no Podajanje so nam gotov lil ^ da bo ta zbor v kratkem po-!t,v res ljubljenec vseh ljubiteljev čske pesmi. Povsem je zelo so-
lila, da bi se ta niti za malo časa zakasnil.
Ob tej priliki se nam zdi primerno, da opozorimo ravnateljstvo radia Trst II., da obstajajo na Tržaškem dobri pevski zbori, ki imajo vse pogoje za nastope tudi na radiu. Potrebno je, da bi ponovno u-vedli v vrsto večernih, zlasti pa nedeljskih popoldanskih radijskih programov tudi koncerte naših zborov bodisi iz mesta, kakor tudi z dežele. Naše ljudstvo si želi omenjenih koncertov, želi, da bi tudi po radiu poslušalo poleg tujih, tudi domače glasove.
G. F.


Velik udarec imperialističnim vojnim hujskačem
«Žive naj vsi narodi» je blestel napis poleg Prešernove slike v Domu pristaniških delavcev, kjer so demokratični tržaški Slovenci v nedeljo na dostojen način proslavil 150-letnico njegovega rojstva. Štirje verzi, posvečeni bratstvu med narodi in trajnemu miru, so postali klic vsega miroljubnega človeštva proti zločinskim namenom netilcev nove vojne.
Njegovo življenje, polno borb proti krivicam in hinavščini tedanje dobe, nam je v živih besedah prikazal tova riš Dušan Bujon, eden izmed slovenskih Izobražencev, ki ni hotel prodati svojega prepričanja in vtikih izročil osvobodilne borbe za srebrnike kot so to storili, žal, mnogi drugi v Trstu. Vpisal nam je delo duševnega ueiiku-na, ki ni nikdar klonil, še manj pa se odpovedal svojim vzvišenim tdejarn čeprav se je usa tedanja pokvarjena jevdalno-meščanska družba zarotila proti njemu in velikim mislim o mirnem sožitju vseh narodov in o pravici, ki mora končno zmagati. Kakšna ironija, je nadaljeval govornik, da hočejo danes proslavljati Prešerna, borca za svobodo slovenskega naroda In za vseslovansko bratstvo prav oni, ki so na najpodlejši način izdali njegove dalekovidne prerokbe. Oni, ki so svoj narod oropali svobode in ga vtaknili v nove okove ,ki so bratstvo nadomestili s suženjstvom. Izdajalci Prešernovih idej, ki so nas vodile v narodnoosvobodilni vojni, nimajo pravice, da o njem odprejo usta. Naše ljudstvo ne bo pozabilo vseh njihovih ziočipov in jim bo ob uri obračuna dodelito zasluženo plačilo.
V imenu demokratičnih Italijanov in še posebno v imenu italijanskih kulturnih krožkov in naprednih kulturnih delavcev Je prinesel pozdrave tovariš Oscar Ferlan. Ne smejo manjkati pri tem vašem velikem dnevu, je rekel, pozdravi demokratičnega Italijanskega prebivalstva Trsta, katerega družijo z vami naprednimi Slovenci velike človečanske ideje miru in bratstva med narodi, ki so osnove Prešernovega pesniškega snovanja. Prešernovi verzi ne samo lepo zvene, njegove pesmi so ustvarjale novo dobo svojemu narodu. Nadaljujte z razširjanjem njegovih vzvišenih idej med svojim narodom, posebno danes, ko visi usoda človeštva na nitki. S tem boste največ koristili vsemu človeštvu.
Lep in bogat kulturen program je
dopolnil to dostojno spominsko prosla-je ta zbor dosegel že visoko umetniško
vo, ki jo je organizirala Slovensko hrvatska prosvetna zveza. Tovariš Justo Košuta je mojstrsko recitiral nje govo Zdravljico ter nam prikazal vsd njeno idejno globino.
Nastopil je moški zbor P. D. «Prešerna» iz Boljuncu, ki je pod veščim vodstvom tov. Draga Žerjala zapel Prešernovo Zdravljico ter pesem. V boj Pod isto taktirko je nato mešani zbor iz Boljunca zapel pesem Triglav in Prešernovo Strunam. V obeh sestavah
stopnjo, ki jo svežost in ubranost glasov dvigata na zavidno višino, s katero se more predstaviti tudi pred najbolj izbrano publiko.
Sledile so tri recitacije Prešernovih pesmi. Tov. Aleksej Gerlanc Je z globokim dojmom podal sonet Vrbi, tovarišica Zora Jugova Je s sebi lastno nazornostjo in čustvom recitirala Hčere svet, dočim je tov. Justo Košuta oživil pred občinstvom Orglarčka. Orkester z Opčin je navdušil prisotne s
ODPRTO PISMO
= titovskim pisateljem ob Prešernovi proslavi =
V nedeljski številki je «Primorski dnevnik» objavil, da bodo za «centralno» tržaško Prešernovo proslavo, ki naj bi jo priredili na titofašističnem stadionu slovenski pisatelji France Bevk, Miško Kranjec, Matej Bor in drugi, imeli dostop samo tisti, ki bodo prejeli «posebna vabila».
Mislim, gospodje pisatelji, ki ste poslani iz Ljubljane v Trst za Prešernovo proslavo, da Vam ob tem lahko postane jasno Vaše poslanstvo! Komu naj bi bila namenjena Prešernova proslava, ako ne ljudstvu? In vendar to ljudstvo naj bi ne imelo tja dostopa, prišla bo le gospoda s «posebnimi vabili»!
Kar ozrite se ob tej priliki, gospodje pisatelji, po dvorani in preglejte obraze, ki jih boste tam videli. To ni naše primorsko ljudstvo, dragi moji. Temu ljudstvu bodo dostop na Prešernovo proslavo zabranili Trumanovi gospodje Čerini, ki morajo ob takih in podobnih primerih ščititi tudi kapitalistovske Titove priganjače.
Naše ljudstvo je željno lepe slovenske besede ter bi sprejemalo svoje pisatelje z drugačnimi občutki, kot pa Vas sprejemajo špekulanti katerim danes služite za propagandno sredstvo. Sprejelo bi Vas prisrčno in odkritosrčno, kot to zmore primorski človek, ki mu je hinavstvo nadvse tuje.
Gospodje slovenski pisatelji, bo-
di Vam to v prijazen opomin, da Vas ne želimo na naši zemlji videti kot zakrinkane priganjače evropskega Singmana Rija, temveč Vas bomo z veseljem sprejeli medse, ko boste prišli kot svobodni ljudje z odkritimi nameni. Ne prodajajte se za «krožnik leče», ne zatajite slovenskega in slovanskega bratstva v skupnosti z vsemi narodi sveta, za kar so naši veliki predniki, med njimi Prešeren, vse žrtvovali!
Bodite prepričani, da bi Vam Prešeren ob Vašem prihodu v Trst s takimi nameni ne stisnil roke, temveč bi se z grenkobo v srcu obrnil od Vas.
Spomnite se obenem našega velikega Ivana Cankarja in njegovih predavanj v Trstu. On ni šel predavat gospodi, temveč je šel med slovensko delavstvo v Delavski dom in zato se ga bo naše ljudstvo večno s ponosom spominjalo. Njemu ni bilo treba ne «posebnih vabil» in ne zaščite bajonetov kakor je Vam treba Trumanovih da Vas ščitijo pred tržaškim ljudstvom- Gospodje slovenski pisatelj zamislite se ob tem!
Nič «posebnih vabil», gospodje, nič privilegirancev! Biser našega naroda je naše delovno ljudstvo in njemu naj služi tudi Vaša u-metnost!
Trst, 4. decembra 1950.
Zora Košuta - Jugova
Šopkom partizanskih napevov.
Prav lepo je to pot podajal Prešernovi pesmi «Luna sije» in «Zapuščena» mešani zbor Velesila iz Skednja, ki je dodal še dve drugi in sicer «Nocoj se mi je sanjalo» ter «Slovan na dan» Videli smo, da bo ta zbor, ki ga vodi marljivi tov. Danilo Pertot, s skrbno izbiro programa, iz katerega mora izločiti glasbeno In idejno zastarele pesmi (med te spada tudi zadnja), vedno bolj dvigal svojo priljubljenost med Tržačani in doprinašal svoj del k naši pevski kulturi.
Nad vse prijetno pa so nas presenetili pionirji P. D. Ivana Cankarja z zborno recitacijo pesmi «Tja bomo našli pot», ki jo je veliki pesnik Oton Zupančič posvetil Francetu Prešernu in njegovim, žal še neuresničenim prerokbam, da bomo tja našli pot, kjei sinovi Slave st prosti volijo vero in postave. Šentjakobska mladina je s to svojo, zelo lepo izvajano recitacijo pokazala vsem ostalim slovenskim pionirjem, da se da z malim trudom in dobro voljo napraviti velike reči.
Kot plaz se Je usula nato mogočna pesem Križanov, ki s svojim zborom P. D. Vesna delajo čast tržaškim Slovencem. Pod spretnim vodstvom tov. Frančka Žerjala je zadonela najpret Prešernova «Kamp». Silni in čisti glasovi so za tem ubrano zapeli koroško narodno «Dobar večer, tubo dakle»; žal le ,da jo niso podali v koroškem narečju in interpretaciji, s čemer bi pesem le še pridobila. Narodne pesmi pojmo tako kot jih poje ljudstvo! Sledila je čustvena «Ob večerni uri». Poslednjo pesem «Slava delu», ki v grlih Križanov dobi še prav poseben borbeni poudarek, so morali na splošno zahtevo ponoviti. Izvrstni in silno obsežni glasovi dajejo temu zboru možnosti, da izvedejo kakršno koli in tudi najtežjo nalogo. Prizadevnost in sposobnost pevovodje nam je porok, da bo ta zb or še nadalje bodril vse ostale k vedno novemu ustvarjanju iz neizčrpnih virov naše narodne, borbene la umetne pesmi.
Nad vse lepo prireditev je zaključil marljivi orkester z Opčin z Venčkom narodnih pesmi ter poudaril prireditvi primerno ubranost. Njegov požrtvovalni dirigent zasluži priznanje vseh nas in nam je lahko za vzgled, kako Je treba gojiti lepo domačo pesem.
S. B.
ter z nepopravljivo škodo. Mesto, da bi bili inkvizitorji verne ljudi poučili ter jih prepričali o dejstvu, da vraže in coprnice ne obstajajo, so jih pobijali in zažigali na grmadah. In ta tragedija se je ohranila po nekod do nedavnega. Tudi naša ožja domovina je bila deležna sadov njenih grdobij. O teh bomo pisali pozneje.
Nadalje so inkvizitorji nastopali tudi proti vernikom ki niso šli vsaj enkrat na leto k spovedi in obhajilu, ali pa so jedli meso v postnem času in ob petkih. (Seveda slednja zapoved glede posta ni veljala za duhovnike in druge visoke posvetne poglavarje. Veljala je le za brezpravno rajo, za delavce in kmete, t. j. za vernike).
Muslimani, Židje ter ljudje, ki so pripadali kateri koli drugi veroizpovedi (razen katoliški) so bili podvrženi inkviziciji Kaznovani so bili samo zato, ker niso pripadali rimski veri torej ker niso bili katoličani. Kazen je bila tem večja in krutejša, če so inkvizitorji izvedeli, da je dotični človek imel priliko sprejeti katoliško vero, a ni tega storil ker se ni hotel izneveriti svoji prvotni veri. Tako so torej v poznem srednjem veku inkvizitorji širili vero s terorjem.
Toda to še ni višek nesramnosti inkvizitorjev. Ti so zahtevali celo, od otrok naj naznanijo svoje starše zaradi morebitnih verskih prestopkov, ali od staršev, da naznanijo svoje otroke, in podobno. Ce so pa inkvizitorji izvedeli za kake «skrivnost», ne da bi jo bili družinski člani sami prijavili, tedaj so strmoglavili ne le osumljenca, temveč celo družino. To so storili za kazen, ker niso izdajali drug drugega. Take so bile torej metode in-
Izvršilni komite KF STO javlja tovarišem komunistom, da današnja številka «Dela» objavlja dva članka, ki služita za predkongresno diskusijo:	članka tov. VidaPija
«Stavkokazi socializma» in tov. Gosperinlja «Utrdimo revolucionarno budnosti».
%
z že znanim -zborom iz Križa.
'tl mogel zbor iz Boljunca od-HuVseh pesmi, ki so bile na s polk1 Hetitu je bila kriva precejšnja
i^shitev koncerta in to zaradi ne-C« avtobusa, ki oskrbuje pro-»ij0 zvezo z mestom in ki je pri-v* škedenjske pevce v Boljunec. ' i •• je policija strogo pazila na eni umik koncerta in ni dovo-
VIII.
Vaš norec Stehan je umrl; včeraj sino imeli osmi dan za njim. Hop mu daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je; smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima tacega ! »
Krpan odgovori; «Minister Gregor, veste kaj ? Enkrat sem bil vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Km alo bi bil pozabil, kar imam uže dolgo na jeziku. Cesarost, nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kaj ne?»
Cesar: «Bilo je tako, bilo!»
Krpan: «Kaj pa sem nesel v tovoru?»
Cesar: «Bruse pa kresivno gobo.»
Krpan: «To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem.»
Cesar: «Bosa je ta! K morju sem šel; za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.»
Krpan: «Jaz pa za bruse in kresivno gobo ravno toliko. Takrat, veste, vam nisem bil resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne vas, ne vašega kočijaža. Pa taka je: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.»
Na to pravi minister Gregor: «Ne veš, da je prepovedano ? To je nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!»
Krpan: «Kdo me bo? Morda vi dolgopetec, ki ste suhi kakor ražen; ki je vas in vašega magistrovanja z vami komaj za polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez Sv. Štefana streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!»
Cesar pravi: «Le ti meni povedi, če bi morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, ti ga pa le pusti! Uže jaz vem, kako je!»
Krpan odgovori: «Poslušajte me tedaj ! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se zna ? Morda bodo poslavači še celo skladali pripovedo-vavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil. Ampak vendar je vsaki delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Če mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor me je pod klobukom, ako vam bom kdaj opotikal, dokler bom tovoril!»
Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa
nikakor ni pritegnil. Ali cesar ga ni poslušal, ampak je le djal je: «Gregor, vzemi pero, pa zapisi, kakor je Martin rekel!»
Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni. kar so mu veleli; zakaj cesarja se vendar vsaki boji. Kadar je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: «Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še družili reči? Najlaže bo tako, lej! S cesarico bom uže jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov ti dam; ti boš pa blago pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?»
Krpan odgovori: «Lepa hvala vam bodi najpopred za pisemce, da ga bom v zobe yrgel vsacemu, kdor me bo vstavljal na cesti; pa tudi zavoljo mošnjička se ne bom krčil. Kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanji? Morda mi utegne še na hvalo priti. Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi ga!»
Cesar mu je na to obljubil svojega služabnika za spremstvo, potlej mu je roko podal; Gregoriju pa je velel, da naj mu jo poda. Minister se ni branil ; ali vender je bil zavoljo pisma ves zelen od jeze.
Krpan zadene kij in mesarico, in‘to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: «Ko bi se spet oglasil kak Brdavs ali kdo drugi, saj veste, kje se pravi na Vrhu pri Sveti Trojici. Pozdravil bom pa uže Vrliov-ščeke in mater županjo. Zdravi ostanite!»
«Srečno hodi!» pravi cesar, minister Gregor pa nič.
KONEC
kvizitorjev. Po njih «logiki» je m«; ral biti vsak član človeške družb in vsak kristjan zagrizen špijon ii zahrbten sovražnik svojega bliž njega.
Inkvizitorji so sicer priznaval dejstvo da je po njihovem načini delovanja možno zgrešiti in kazno vati s «krvoverci» obenem tud «pravoverce». Zato so pa zatrjeval da je bolje pobiti sto «pravičnih skupno s «krivičnimi», kakor pa pu stiti nekaznovanega enega samegi «krivičneža» zaradi «pravičnih« «Bog, ki je pravičen ndntk. bi ital pravično kaznoval ene, druge p, nagradil tèr jih poveličal s krom mučeništva». Zato pa je bilo vsen vernikom prepovedano da bi s< pritoževali zaradi krivic ki so Si jim dogajale. Po tej logiki se je mo raj prizadeti vernik veseliti, če j. bil kaznovan po krivici in to za to «ker je trpel za pravico. . .» ,
Prej smo omenili, da so inkvizi torji nastopali tudi proti vernikom ki niso opravili «svojih verski! dolžnosti ob pravem času», t. j. ite se niso spovedali svojih grehov i veliki noči. Oglejmo si malo to vi sto terorja, ki so ga počenjali in kvizitorji in njim vdinjani duhovni ki tudi v naših krajih.
Nekaj dni pred veliko nočjo j župnik navadno obiskal vse druži ne svoje župnije ter napravil sez nam vseh doraslih župljanov. Te den za veliko nočjo pa je z istin seznamom njegov pomočnik ali na mestnik ponovno obiskal iste druži ne ter od vsakega doraslega verni ka zahteval listek k‘i je bil obenen nekako potrdilo da je dotični v res niči bil tisto leto pri spovedi. Ce stokrat se je dogajalo in to zlast po mestih, da so pocestne in ni vredne ženske bile prijavljene -več župnijah hkrati in so seved; šle večkrat k spovedi ter nato list ke prodajale za drag denar lju dem ki niso bili pri spovedi. Naj večkrat so bili to njih ljubimci. Ta ko so torej inkvizitorji sami pov zročili, da se je v cerkvi razpast strašno prekupčevanje celo s sa kramenti ki so bili pravim verni kom zares svet simbol svoje ver«
(se nadaljuje)
«Železna devica» s katero so inkvizitorji mučili svoje žrtve, je imela v notranjosti nože, ki so žrtev oslepili ter prizadejali rane po vsem telesu in jo končno usmrtili.

ZA NAS NE PREVEC ČUDNI DOGODKI — Titofašisttčno časopisje nas obveSfa, da je prišlo do sporazuma glede obnovitve diplomatskih odnosov med Grčijo in Titom in da Je bila v Buenos Airesu «svečana akademija v čast dneva ljudske revolucije narodov Jugoslavije...». Smešno se nam zdi, da so tito/ašistični uredniki tako brihtni, da so oba dogodka spravili enega tik drugega. Jasno je torej: fašisti se bratijo s fašisti. Monarhofašistt obnavljajo diplomatske odnose s Titom zato, ker je Tito fašist v službi ameriških imperialistov, kot so oni. Peron pa dopušča «množične akademije» titofa-šisttčnemu poslaništvu v Buenos Airesu, medtem ko strelja na manifestacije miru, ukazuje aretacije in grozovito mučenje komunistov in demokratov, prepoveduje komunistično in demokratično gibanje, za pie n Ju J e demokratične in komunistične liste itd. Uba dogodka sta torej zelo poučljiva. Poučljiva tudi zato, ker nam obnovitev diplomatskih odnosov med Titom in Ventzelosom potrjuje, zakaj le Tito streljal s topovi in strojnicami v hrbet grškim partizanom.
KORPORACIJSKI KONGRES — Ze več mesecev so se titofašisti lotili sklicevanja svojega «kongresa razrednih sindikatov». Bortolo Petronio, politični špijon in lutka Babiča, maha sem pa tja s svojimi dolgimi rokami, da bi prtstlll kakega tlto/a-Sisttčnega uradnika ali nastavljenca, naj se vpiše v njegove «sindikate». Kljub •emu «agitacija» ... še vedno traja. Vsekakor bo že enkrat le moralo priti do tega «toliko pričakovanega kongresa». Mačke pa se že zbirajo po mestu, da bi zasedle prostore v dvorani stadiona «Prvi maj» (ne smemo nikoli pozabiti, da je samo gradnja tega stadiona stala 340 milijonov lir — vprašali bi jih, kje, so te soudke vzeli in kako Je mgoče, da tak «resnično revolacionarnt podret» Ima toliko denarja na razpolago), ker delavcev ne bo. Bodo pa lahko lepo jedle in pile, ker so tito-faštsti v tem oziru zelo širokogrudni in lepo pogostijo svoje «delegate».
«KNJIŽEVNIKI SLOVENSKEGA NARODA»? — O Bevku, Klopčiču, Kranjcu, Kosmaču, Levcu in Boru «Primorski» pravi, da so «last vsega slovenskega naroda. Ne bi rekli, da to odgovarja resnici. Slovenski narod noče imeti nič skupnega z ljudmi, ki so se prodali tltovcem, najhujštm sovražnikom slovenskega In jugoslovanskih narodov, agentom ameriškega imperializma, ki odobravajo Trumanovo atomsko politiko In prejemajo za svoje izdajstvo mastna plačila v dolarjih. Oni predstavljajo le «titovsko kulturo», ki je tuja jugoslovanski kulturi, nima vezi z ljudstvom in predstavlja najbolj grob poskus odtujitve slovenskega in jugoslovanskih narodov od slovanske skupnosti in od mednarodnega miroljubnega pokreta. Bevku, Klopčiču, Kosmaču, Levcu in ostalim tlto/aši-sttčnlm petoltznikom veljajo Cankarjeve besede: «Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, za hlapce vstvarjeni. . .»
«SRČNA BOLEZEN» — Neizmerna ljubezen se je porodila v Titovem «srcu» za gospodarja Trumana, ki mu tako «širokogrudno» ponuja in pošilja na desetine milijonov dolarjev. Te ljubezni ne more zamolčati in si kot cirkuški pajac prizadeva izkoristiti vsako priliko, da bi iznesel svoje klaverne hlapčevske «misli». Glede Trumanovih zločinskih izjav o uporabi atomske bombe Tito ni našel niti besedice g rajna ja ali kritike. Njemu leži pri srcu le dejstvo, da bi mogla «Amerika zaradi takih Izjav mnogo zgubiti, bodisi s političnega kakor z moralnega vidika». To je njemu poglavitno. Njega ne briga da so Trumanove besede zločin ,da predstavljajo najboljši «patent» Trumanovih «miroljubnih želja» In da je zato treba nekaj ukreniti, da se reši mir In da se obsodijo te blodnje za norišnico pripravnega človeka. Tita briga le politična In moralna «zguba» Amerike, ker ve, da bi v tem primeru tudi on zgubil «s političnega in moralnega vidika». Kak bedni revež In norček, ki se mu vsi smejejo. . . Ali še ni opazil, da Je Amerika vprav, ker podpira take obešenjake, kot so Tito, Singman Ri, Franco, Venizelos, Quirino, Cang Kaj Sek zelo mnogo zgubila s političnega in moralnega vidika? Ali ni opazil, da je vprav v tem dejstvu dokaz političnega in moralnega razkroja, v katerega Je padla kapitalistična in imperialistična druščina, ki ji stojijo na čelu washingtonski ljudotret?
T E
S I
IKALNI PREGL
Industrijskim delavcem hočejo
iztrgati težko priborjeno doklado 48 lir
Provokacija Zveze industrijcev, ki krši sporazum z dne 20. februarja t. 1. - Industrijci hočejo uveljaviti točke sporazuma, ki še ni bil zaključen - V Italijanski republiki so pogajanja še v teku Skupen nastop ZES in DZ - 400 delavcem občinskega posestva grozi brezposelnost - Ponovni odpusti v malih ladjedelnicah - Uspešna intervencija Enotnih sindikatov pri podjetju Beltrame
Dne 2. L m. je poslala Zveza industrijcev vsem včlanjenim podjetjem in tovarnam okrožnico, v kateri jih poziva, naj takoj ukinejo izplačilo izredne dnevne doklade 48 lir, ki so si jo industrijski delavci priborili februarja meseca, po težki in vztrajni 20-dnevni borbi. Kot nadomestek pa naj bi industrijska podjetja uvedla izplačevanje vsote, ki je bila določena v teku pogajanj med Confindustrio in sindikalnimi organizacijami v Italijanski republiki.
Razumljivo je, da je ta samovoljni in docela provokatorski ukrep zelo ogorčil vse prizadete delavce industrijske stroke. Ta nesramni in izzivalni postopek industrijcev je tembolj neopravičljiv, ker so se slednji, s podpisom sporazuma od 20. februarja t. 1. obvezali, da bodo izplačevali delavcem izredno dnevno doklado 48 lir, dokler ne bo prišlo v Italijanski republiki do končnega
Jutri, 10. t. m. s pričetkom ob 9. uri bo v dvorani krožka «Tomažiči»
ORGANIZACIJSKA
KONFERENCA
Zveze demokratičnih žena STO
Prisostvovala bo kot povabljenka poslanica v italijanskem parlamentu
tov. ROSETTA LONGO.
Zvečer, od 19. ure dalje pa bo v isti dvorani
KULTURNI VEČER s pestrim sporedom.
Zgodba brez besed

sporazuma o revalorizaciji plač in mezd. Prav za ta sporazum pa so prav v teh dneh v Italiji še vedno v teku pogajanja. Tukajšnja Zveza industrijcev hoče torej uveljaviti določbe sporazuma, ki ni bil še dejansko zaključen in ne podpisan. Confindustria in italijanske sindikalne organizacije so se do sedaj sporazumele šele o prvi točki, ki se nanaša na revalorizacijo plač in mezd, d očim so pogajanja glede druge točke o draginjski dokladi še vedno v teku. Jasno je torej da predstavlja stališče tržaških industrijcev obenem grobo kršitev februarskega sporazuma.
Enotni sindikati in tokrat tudi Delavska zbornica so intervenirali na Uradu za delo in zahtevali takojšnje sklicanje zainteresiranih strank. Slednji pa je sporočil, da ne more pristati na njihovo zahtevo, ker še ni v posesti končnega besedila sporazuma o revalorizaciji. To je tudi razumljivo, ker se pogajanja v Italijanski republiki še niso zaključila. Oo zaključka bo prišlo verjetno šele v teku prihodnjega tedna. Zaradi tega sta obe sindikalni organizaciji poslali v četrtek 7. t. m. Zvezi industrijcev pismo, v katerem zahtevata, naj slednja takoj povzame korake za ukinitev prvotnega krivičnega in samovoljnega sklepa, ki je bil podvzet — to je treba še posebej poudariti — brez predhodnega posvetovanja in brez vsakršnega obvestila sindikalnih organizacij. V nasprotnem primeru pa bosta oba sindikata povzela primerne korake za zaščito interesov industrijskih delavcev.
Zveza industrijcev je izvedla torej to najnovejšo in tipično fašistično provokacijo prav v razdobju naraščajoče krize, bede in brezposelnosti. Prav v času ko je delavcu vsaka lira dragocena, skušajo industrijski krogi iztrgati iz rok delovnega ljudstva težko priborjeno izredno doklado. Očividno je, da jim februarski poraz še vedno tiči v požrešnih goltancih in ga skušajo prebaviti z novo in še težjo provokacijo.
Toda industrijski delavci ne bodo dopustili, da bi jih delodajalci oropali skromnih 48 lir. Ce je prišla enotnost akcije obeh sindikatov do svojega izraza že v prvi fazi, bo prišla delavska enotnost na bazi tudi tokrat do še večjega izraza. Prav ta enotnost je porok, da bodo industrijski delavci tudi tokrat preprečili vsako nakano delodajalcev.
Nameščencem občinskega posestva zopet grozi brezposelnost. VU je namreč ukinila izredni proračun in bo zaradi tega z 31. decembrom odpuščeno vse osebje posestva na Monte Castiglione ter prilično 135 delavcev podjetja pri Orehu. Večje število pa bodo odpustili tudi v marcu in aprilu Zveza enotnih sindikatov je te dni intervenirala na Uradu za delo in zahtevala, naj se skliče sestanek, ki naj se ga udeležijo sindikalni zastopniki in predstavniki finančnega oddelka VU.
Dolžnost slednje je, da prepreči izvedbo tega ukrepa, ki bi imel za prilično 400 delavcev in nameščencev izredno težke posledice in to še posebno v času bližajoče se zime.
Usodne posledice zloglasnega Marshallovega načrta so na žalost skoro na dnevnem redu. v vseh večjih ali manjših podjetjih. Prav te dni zaznamujemo nove odpuste delavcev in sicer v Cantiere Navale Giuliano, Montaggio Metallici in Cantiere S. Giusto.
Na intervencijo ES je ravnateljstvo trgovine Beltrame znatno znižalo število odpuščenih delavk, upoštevajoč pri tem tudi družinske razmere posameznih.
IZ REPENTABRA:
Premalo brige
REPENTABOR — Prometno zvezo naše občine z mestom vzdržuje avtobusno podjetje «La Carsica», ki pa se
v resnici ne briga dosti za to, da bi nudilo potnikom kolikor toliko udobnosti na poti. Čestokrat to podjetje uporablja za prevoz zelo slabe avtobuse. Ob gotovih prilikah podjetje z enim samim avtobusom vzdržuje kar dve avtobusni progi. Tako n. pr. avtobus, ki je namenjen na Repentabor in Veliki Repen pelje najprej v Mali Repen, odkoder nato nadaljuje pot proti Opčinam in Repentabru. Zaradi tega ovinka ima veliko zamude in človek ne more upati na točen prihod. Toda čakanje v sedanjem in zlasti v deževnem vremenu na prostem ni nič kaj prijetno. Tega bi se moral zavedati tudi upravnik avtobusne linije.
Preteklo nedeljo se je predrla zračnica enega kolesa v bližini openske postaje. Šofer je sicer poskušal takoj zamenjati kolo, toda ni Imel potrebnega orodja. Zato ga je moral Iti iskat na Opčine. Zaradi tega je imel avtobus nad poldrugo uro zamude.
Opozarjamo upravnika, naj uvede male več reda na svoji progi.
GAULEITER BABIC doživlja presenečenja
V Dolini so pevci obrnili hrbet titofašistom - Na Opčinah jih je zapustil vidnejši pristaš in član «prosvete•»
'Zadnji razvoj mednarodnega položaja in končni predoh Tita v imperialistični tabor, ki ga je beograjski trinog javno potrdil v svojih govorih in izjavah zapadnemu tisku, je imel tudi v tržaškem titovskem taboru svoje neizbežne posledice. V vrstah Babičeve sekte je precej završalo in zašumelo kot v panju. Zadnji dogodki so v resnici odprli oči marsikateremu pristašu, ki Je v dobri veri sledil njihovi izdajalski in vojnohujskaški politiki.
Najbolj zgovoren primer postopnega razkroja tito/ašističnih vrst nam danes nudi titovski pevski zbor iz Doline, ki je bil svojčas dika in ponos raznih Venturinijev, Pahorjev in drugih titovskih «kulturnikov». Saj sta «Primorski» in «Ljudski tednik» porabila za ta zbor marsikateri stolpec svinca. Pohval, poročil in ocen ni hotelo biti ne konca ne kraja. Sedaj pa je vse utihnilo. Dejstvo je namreč, da se je zbor razšel in ne obstaja več niti na papirju. Titofašlstični pevovodja Je že precej časa spletkaril z dolinskim župnikom in skušal doseči zbližanje z belčki na kulturnem polju. Toda pevci so ob praven času razumeli, kam pes taco moli, in so Vis, razen petih obrnili hrbet titofašistom. Tako je šel dolinski titovski zbor. . . rakom žvižgat.
To pa še ni edina «nesreča», ki je doletela titofašiste na njihovemu kul-
POTEK OBČINSKIH	SEJ V REPENTABRU IN MILJAH
OBČINSKI SVE1	V MILJAH JE SOGLASNO
obsodil nakle	pe netilcev nove vojne
V nedeljo je bila v Repentabru prva seja jesenskega zasedanja - Consko predsedstvo zavrnilo občinski sklep - Odobreni predlogi - V Miljah so počastili spomin preminulega komunističnega svetovalca tovariša Ivo na Kolariča - Proračun za leto 1951 odobren v celoti - Titofašist Hrevatin se ne strinja z gospodarskim načrtom	
V nedeljo zjutraj je bila v Re-pecitabru prva redna seja jesenskega zasedanja tamkajšnjega občinskega sveta. Po običajnih otvoritvenih formalnostih so svetovalci prešli k. diskusiji glede prodaje občinskega zemljišča Antonu Ravbarju in Antonu Škabarju. Ker je consko predsedstvo namreč smatralo, da je bila kupna cena, ki jo je določil občinski svet prenizka, je ta sklep docela samovoljno odbilo. Zaradi tega je prišlo to vprašanje ponovno v razpravo. Občinski svet je tokrat določil, da bosta plačala kupca vsak po 24.000 lir.
Za izvedbo gospodarskega načrta je bilo nakazanih repentaborski občini 20 milijonov lir. Občinski
RESNICA O TITOVSKIH PRIREDITVAH V BORŠTU IN NABREŽINI
Tržaški Slovenci ne marajo
v svoji sredi titovskih pisateljev
Na vse proslave so imeli prost vstop le titovski aktivisti - Čerini so nadebudno ščitili titovske glavarje - Joco seje nadejal, da bo v Nabrežini «biks> in je tudi primerno «poskrbel*
Titovski fašistični priganjači so za «proslavo» 150 obletnice rojstva pesnika Prešerna pripeljali u Trst skupino svojih pisateljev. Ob tej priliki so priredili tri takoimenovane «proslave» in sicer v Borštu, v Nabrežini ter na stadionu I. maj. Seveda so se vseh treh «proslav» udeležili po večini eni in isti ljudje, t. j. titovski aktivisti, njih svojci in pa agenti Udbe.
Prva taka komedija je bila v Borštu. Ker so Borštani že od nekoč znani kot poštenjaki ne marajo videti v svoji sredi prodancev nobene vrste. Zato so jim v opomin napisali razna svarilna gesla na pročelje male dvoranice. Titovski agenti pa so se silno bali, da bi končno omenjena gesla le videli tisti, katerim so bila namenjena. Zato so jih pred njihovim prihodom pomazali. Seveda so naposled rekli, da so to napravili «komlnformisti».
Na «proslavi» v Borštu je prvi govoril France Bevk. Toda ni govoril kot pisatelj, pač pa kot podpredsednik titovske skupščine za Slovenijo in kot tak je seveda svoj govor prepletal z besedami, ki so žalile prisotne demokrate. Zato so govornika prekinili; nakar je v dvorani nastal nemir. Jocovl udbovci so seveda poskrbeli za pretep. Poleg tega pa so klicati policijo.
Ko je prišla policija so pričeli selekcionirati udeležence v dvorani. Agenta Sturman in Joco sta poskrbela, da so Čerini odstranili z dvorane vse, ki ne pripadajo titovski tolpi. Ce bi ne bilo številnih aktivistov in drugih kapo nonov iz Trsta bi bila ostala dvorana skoraj popolnoma prazna. Tako se je nadaljevala takolmenovana proslava ob zaprtih vratih močno zastražene dvorane. Napol prazna ter zastražena dvorana je bila popolnoma jesen dokaz, kako naše ljudstvo «ceni» titovsko kulturo in njih prodane «kulturonosce».
Policija se je tudi ob tej priliki izkazala zelo naklonjena titovskim pajdašem. S silo je odstranila številne gledalce, ki so stali na cesti. Toda ob zaključku so skupine demokratov prodrle policijski kordon z namenom, da izpovedo od Čerinov močno zastraženim titovskim «kulturonoscem» svoje ogorčenje in svoje zgražanje predno se v spremstvu policije odpeljejo v Trst.
Naslednjega dne je bila slična burka tudi v Nabrežini. Ze pred pričetkom prireditve so titovski agenti odstranili z dvorane napis «Krivci lakote v FLRJ».
Ko se Je pripeljal Bevk v Nabrežino Je bila dvorana še popolnoma prazna,
zato jo je mahnil v gostilno, kjer se je najedel klobas in napil terana. . .
Dvorano samo je poleg policajev za-stražtlo tudi okrog 20 titovskih pajdašev, katere povsem mirno lahko prištejemo Udbi. Ob določeni uri so privozili številni avtomobili iz Trsta, v njih pa so se pripeljali ravno isti ljudje, ki so bili prejšnji večer v Borštu, t. J. aktivisti in kaporioni. Na vratih dvorane je stal Joco ter vršil službo selekdonerja. Ker pa Joco ni iz Nabrežine in ne pozna Nabrežincev, Je dovolj jasno razvidno, da teh na prireditvi ni bilo.
Videti je, da je imel o Nabrežtnt glavno besedo Joco. Kot Je izgledalo je tudi «poveljeval» skupini dvajsetih mtadenlčev-tujcev, ki so ves čas prireditve stali pred dvorano. V gotovem trenutku je eden izmed teh stopil v dvorano, a ga je Joco takoj zapodil iz nje rekoč: «Ali tl nisem rekel, da bodi
zunaj, ker nocoj bo biks! Ali ne poznaš Nabrežincev?!» Te besede so vsekakor popolnoma vredne onega, ki jih je izgovoril ter druščine, ki je s karavano aktivistov» in pajdašev skrunila svetlo ime Velikega pesnika!
OPOZORILO lastnikom zemljišč v industrijski coni
Lastniki razlaščenih zemljišč v industrijski coni v Zavljah, naj se za vse potrebne informacije in ureditev formalnosti obrnejo na Kmetijsko strokovno zvezo ES v ul. Mont-fort. 3.
Obenem opozarjamo vse zainteresirane lastnike, da zapade rok za eventualne pritožbe nepreklicno 18. decembra t. I.
svet je določil, da se bo uporabilo približno 15 milijonov lir za gradnjo ceste iz Cola do Velikega Repna. S preostalimi 5 milijoni pa bodo sezidali v Velikem Repnu javno kopališče.
Nato so prešli svetovalci na volitve revizorjev občinskih računov za tekoče leto. Izvoljeni so bili: Pu-rič Josip, Guštin Angel in Tavčat Marij.
V	nadaljnjem so svetovalci odobrili razne predloge in sicer za postavitev vodne pipe pri vhodu pokopališča, uvedbo trošarine na razne pijače, izredno podporo župnijskemu uradu in sicer v znesku 50.000 lir, popravila nagrobnega spomeniku pok. učitelju Fakinu in postavitev novega spomenika pok. župniku Westerju.
V	sredo zvečer je imel občinski svet v Miljah svojo redno sejo,
Ob otvoritvi seje je predsedujoči župan tov. Pacco posvetil kratek nagovor spominu preminulega ko munističnega svetovalca tov. Ivana Kolariča iz Zavelj. Izrazom sožalja so se pridružili vsi občinski svetovalci.
Nato je tov. Pacco prešel na eno izmed najbolj perečih vprašanj, pri katerem je še posebno v sedanjem trenutku zainteresirano vse človeštvo. V kratkih in jedrnatih besedah je podčrtal grozečo nevarnost tretje svetovne vojne ter se obrnil do občinskega sveta s toplim priporočilom in željo, da bi izšel tudi iz tega mesta enoten glas, ki naj zavrne bližajočo se nevarnost tretje svetovne vojne. Besedam in predlogu župana so se pridružili vsi svetovalci, ki so enoglasno obsodili zločinske naklepe netilcev nove vojne
Odobren je bi v nato predlog za razpis natečaja za 10 službenih mest v občinski upravi. S tem bo dana možnost stalne namestitve sedanjemu osebju, ki je nameščeno le začasno.
Občinski odbornik tov. Prodan je nadaljeval z razlago o posameznih točkah proračuna, ki so bile odobrene. S tem je bil obenem odobren proračun za 1951 v celoti. Občinski svet je obenem odobril proračune občinskega vodovoda, avtobusnega in paroplovnega podjetja.
V zaključku je župan tov. Pacco podrobno obrazložil sedmi občinski gospodarski načrt, ki so ga vsi svetovalci, razen titofašista Kreva-tina, odobrili.
turnem polju. Na Opčinah Jih je namreč zapustil eden izmed vidnejših pristašev in član njihovega «prosvetnega odbora». Izjavil je, da je že večkrat opozarjal titovske voditelje na postopno približevanje Tita imperialističnemu taboru. V zadnjem času pa se je popolnoma prepričal, da je to zbltža-nje preseglo že vsako mero in prav zaradi tega noče imeti več s titofašisti nikakega opravka.
Značilne so tudi besede bivšega partizana in titovskega pristaša iz Repen-tabra ki se je izrazil, da ne bi nikdar pričakoval, da bo Tito zašel v svojem izdajstvu tako daleč.
Ze iz teh primerov si lahko ustvarimo približno sliko o razpoloženju, kt vlada v titofašističnem taboru. Seveda so to le prvi vidnejši znaki razkroja. Trhlo in do jedra gnilo ogrodje Je že začelo pokati. Tržaški gaulajter Babič si lahko v kratkem pričakuje še marsikatero precej neprijetno presenečenje.
Kaj pa «Primorski»? Radovedni smo kako bo «demantiral» navedena dejstva. Po vsej verjetnosti z običajnim ■ ■ ■ grobnim molkom.
TEDENSHI KOLEDARČEK
Tov. Stanko Kralj in njegova družina iz Trebč, št. 6 se tem potom zahvaljuje vsem ,ki so na kateri kolt način pomagali za časa bolezni in ob smrti nepozabne mame. Posebno se zahvaljujejo vaščanom, ki so prispevali za kritje stroškov pogreba, vsem onim, ki so darovali vence in cvetje, domačemu pevskemu zboru, ZDZ, domačemu in openskemu športnemu društvu Ob tej priliki' darujejo 5000 lir, ki so jih nabrale žene, za kritje stroškov za otroško božičnico».
«Primorski» je dosegel rekord v lažeh
Ce je v Trstu ali sploh v svetu kak časopis, ki je dosegel rekord v pisanju laži, je to brez dvoma titofaši-stični «Primorski dnevnik», pod «modrim» vodstvom zagrizenega titofašista in kulaka Stanislava Renka. Oa 1. do 6. decembra, to je v borih šestih dneh je namreč objavil kar tri preklice. To pomeni, da je «Primorski» lagal, kar na debelo.
Prvo «pojasnilo» je objavil 1. dec. in sicer glede lažnivega in obrekoval-nega članka proti učitelju Guldu Zia-aiju, o katerem se Je razpisal na dolgo in široko na najbolj nesramen način. Končno pa je moral titofašist Stanislav Renko «pojasniti, da dejanja, ki se pripisujejo v omenjenem članku učitelju Ztaniju Guidu niso v njegovi osebni vednosti». Drugič se je «Primorskemu» spotaknilo pri poročilu o procesu proti titofašistu Lavren-tiju, kjer je pripisal fašistu Almert-gogni nekatere besede, ki jih slednji sploh ni izjavil. Tako je prišlo do drugega «pojasnila», ki ga je titovsko trobilo objavilo 3. t.m. V tretje se mu je pa spotaknilo ko je na goriški strani pisal o nekem incidentu v Ažli. Tudi tokrat se je povlekel iz motvlr rja laži s «popravkom» z dne 6. dec,,
Navedeni trije preklici v šestih dneh, so pač najboljše spričevalo resnosti in objektivnosti «Primorskega», kt se kaj rad ponaša kot edino «resnicoljubno» glasilo. Trije preklici pa predstavljajo obenem «zavidljiv» časnikarski rekord v pisanju laži, ki si ga je titofašistično glasilo v resnici prav pošteno zaslužilo.
Sobota 9 - Valerija (Mlaj ob 0.32).
Nedelja 10 - Judita.
Ponedeljek 11 - Damaz.
Torek 12 - Aleksander.
Sreda 13 - Lucija.
Četrtek 14 - Dušan.
Petek 15 - Konrad.
(Povprečna dolžina dneva ur 8.40) 11. 1918. je umrl v Ljubljani Ivan Cankar.
15. 1941. so bili ustreljeni na Openskem strelišču antifašistični borci Pinko Tomažič, Vilk0 Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal.
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci - 19. Programski periskop 21. Sobotni večer - 22. Glasba za za ključek tedna.
NEDELJA. 9. Kmetijska oddaja ' 11.30 Aktualnosti - 12. Od ene melodij® do druge - 13. Glasba po željah - i8é _ Oddaja za najmlajše - «Storžek», na daljevanje - 19.30 Dvorakovi slovans plesi - 21. Z domače knjižne police-
PONEDELJEK: 19. Iz filmskega sveta - 20.30 Mussorgskij: Boris Goda nov, opera v 4 dejanjih - 23.35 P° nočna glasba.
TOREK: 13. Glasba po željah - 13' Mamica pripoveduje - 20. EvroP5 variete - 21. Vzori mladini nato Bee " hoven: Koncert za violino in orkeste - 23. Nočne plošče.
SREDA: 18.30 Dva spomina Bacha in Čajkovskega - 19. Zdravniški ye' dež - 20.30 Naša šola - 21. Vokal"1 kvartet Veseli bratci izvaja slovenske narodne - 21.45 Beethoven: Simfonij3
ČETRTEK: 13.10 Pevski duet izvaJ3 slovenske ■ narodne, na harmonik® spremlja Mario Sancin - 19. Slovenščina za Slovence - 20.30 Cajkovsk ; Simfonija št. 2. v C-molu - 21. RadiJsKI oder - nato Pestra glasba.
PETEK: 13. Glasba po željah - 19; Pogovor z ženo - 20.30 Tržaški Kult*® ni razgledi - 21. Mojstri besede - 22,3 Lahka glasba.
Trud žena in mladine za »Otroško božičnico1950"
Bjudlaka pi
Delovna
konferenca SHPZ
Jutri, 10. t. m. ob 9. uri bo v dvorani Kraljič v Domu pristaniških delavcev delovna konferenca Slovensko hrvatske prosvetne zveze, ki se je bodo udeležili poleg prosvetnih referentov še po 2-5 zastopnikov vsakega našega prosvetnega društva. Poudarjene bodo smernice k še večji intenzivnosti našega prosvetnega dela v smislu slovenske napredne ljudske kulture.
GLASBENI KONCERT NA OPČINAH
V nedeljo 10. t. m. ob 17. uri bo orkester prosv. društva «Opčine» pod vodstvom Werner Weltsche-Ja ponovil koncert, ki je že ob prvem nastopu dosegel nadvse lep uspeh. Na sporedu so poleg orkestralnih, še pevske in klavirske točke.
KONCERT PEVSKE SOLE V KINU OB MORJU. Jutri, 10. t. m. ob 10. url
bo v Kinu ob morju pevski koncert pod vodstvom prof. Botteghelli-Petri z nastopi gojencev pevske šole CCP.
Otroška prireditev v Padričah. —
V torek 12. t. m. ob 20. uri bodo pionirji iz Padrič in Gropade uprizorili v Prosv. domu v Padričah Marša-kovo socialno rusko pravljico «Mučiti dom» v treh dejanjih. Cisti dobiček gre za otroško božičnico.
V nedeljo 17. t. m. bo na Opčinah v Prosvetnem domu lepa kulturna prireditev, katere čisti dobiček je namenjen otrški božičnici. Nastopila bo dramska skupina s Konkonela z veseloigra «Zupanova Micka» in sveto-ivanska skupina z «Venčkom narodnih pesmi». Po sporedu prosta zabava s plesom.
Prvi nastop novega pionirskega pevskega zbora v Križu.
17. t. m. bo v Križu pri Trstu lepa pionirska kulturna prireditev. Poleg novega pevskega zbora, ki ga vodi naš marljivi dirigent Frančka Žerjal, bo nastopila tudi pionirska dramska skupina z igro «Pionirji Iz Tihega dola» in pionirski ruski balet.
LJUDSKI ODER je ponovil v petek 1. t. m. skupno s svetoivansko dramsko skupino, Zore Košutove «Vse za mir» in Quagliottijevo «Ena izmed mnogih družin». Ze prva uprizoritev je privabila polno dvorano občinstva in tudi ponovitev je bila prav dobro obiskana, kar Je za Sv. Ivan vsekakor razveseljivo dejstvo.
Miklavževanje na Konkonelu. —
Prosv. društvo «Višava» na Konkonelu je uprizorilo v torek 5. t. m. ob obilni udeležbi mladih in starih prav posrečeno Miklavževanje. Prisrčno smo se nasmejali panto-mimični igri «Spomenik» in Miklavževemu nastopu. Otroci so zaplesali balet in recitirali nekaj pesmi ter bili nato obdarovani.
RICMANJE — V torek večer je bilo tradicionalno miklavževanje u dvorani našega prosvetnega društva. Ob tej priliki je bila ludi prisrčna kulturna prireditev. Domači pevski zbor je zapel nekaj pesmi, katerim je sledil prizor «Miklavž prihaja». Po uprizoritvi igrice je Miklavž razdelil 125 daril.
Tudi ob tej priliki je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
Cim bolj se bližajo božični prazniki, tem več se stopnjuje požrtvovalno delo naših žena in mladine, ki stremijo za tem da bi Imela tudi letošnja otroška božičnica čim večji uspeh.
Delovno ljudstvo se v polni meri zaveda, da je edino od njegovega napora in čuta požrtvovalnosti tudi letos odvisno obdarovanje otrok. Kakor znano Je namreč večina tržaškega občinskega sveta gladko odbila tehtni in preudarni predlog naše svetovalke tov. Karlete za enotno obdarovanje vseh otrok, ki bi imelo vsekakor večji uspeh. Toda ljudje, ki imajo vedno polna usta besed o krščanski ljubezni, so tudi tokrat pokazali svoje licemersko lice. Že po njihovih načelih bi moral biti Božič predvsem za otroke, praznik veselja in radosti. Tudi letos pa so dokazali, da hočejo izrabiti celo božično obdarovanje otrok za svoje določene zakulisne namene.
Koordinacijski odbor za «Otroško požičnico 1950» bo, kljub vsem oviram, težkočam in zaprekam poskrbel, da bodo naši malčki prejeli tudi letos svoje darilce. Temu je porok požrtvovalno delovanje naših žena, mladine in delavcev iz tovarn. V vseh krožkih In sedežih demokratičnih organizacij so namreč priprave v polnem teku. Povsod se dela s polno paro. Marljive žene pletejo in šivajo topla volnena oblačila in zbirajo denarne prispevke, mladina izdeluje raznovrstne in pestre igrače. Pri tem delu pa najdemo v nekaterih krožkih tudi naše zavedne delavce iz tovarn, ki si rade volje odtrgajo marsikatero uro zasluženega počitka, le da bi s svojim doprinosom razveselili naše malčke.
To nam dokazuje, da je geslo koordinacijskega odbora — Vsi in vse za otroško božičnico 1950 — našlo pri delovnem ljudstvu največje razumevanje.
IZ NABREŽINE
Kaj hoče policija ?
Zadnje dni septembra je bilo ustanovljeno v Nabrežini-kamnolom novo prosvetno društvo. Kot običajno je na podlagi obstoječih- zakonskih predpisov, tudi to društvo predložilo policiji seznam izvoljenih odbornikov.
Zadnje dni novembra pa so se
agenti civilne policije zglasili pri vseh odbornikih in zahtevali zelo podrobne informacije, od družinskega stanja, politične preteklosti pa do mesečne plače, kraja zaposlitve In kar je najbolj značilno, sedanje politične pripadnosti in mišljenja posameznih odbornikov.
Pripetilo se je celo, da so se, mesto pri tov. Brumatu Marinu, ki je član odbora, zglasili pri tov. Brumai Mariji, ki nima z odborom nikakega opravka ter zahtevali tudi od nje slične informacije. Sele pozneje so šli na pravi naslov.
Vprašujemo se ali gre v danem primeru le za navadno pomoto? Cernu zanima policijo političtna pripadnost osebe, ki nima nikakega o-pravka z novim odborom? Ali ni to morda neke vrste moralni pritisk, s katerim se hoče vplivati na posamezne demokrate?
Vsekakor pa smatramo, da so tudi običajne informacije, ki jih zahteva " policija na splošno od vseh odbornikov naših ustanov, v bistvu docela neumestne in to tembolj, ker se policijski organi prepogosto spuščajo v podrobnosti, ki nimajo z delovanjem naših društev nič skupnega.
Zaradi tega ponovno poudarjamo, da Di bil že skrajni čas, da se take inkvizitorske metode končno ne hajo, čeprav živimo v vzdušju in sistemu «zahodne demokracije». Pač tiste «demokracije», v katero so posebno belčki do srca zaljubljeni in v katero skušajo titofašisti vpreči jugoslovanske narode.
S p © vl
KOŠARKA
Prvenstvo STO: moška skupin*
Skoljet - GRDA, na igrišču na SK°' ljetu ob 9.45; Rinaldi - Arzenal, »a igrišču v Skednju ob 14; Magdalena ' Skedenj, istotam ob 11; Sv. Aloj2 Prlstanlščnlki, na igrišču na SkolJeta ob 12; Frausin - inter A, istotam 0
16.30.
Prvenstvo cone: moška skupin»
Skoljet B - Sv, Marko, na igrišču n Skoljetu ob 9.30; Inter B - visokoSo1® ’ na igrišču v Skednju ob 8.45.
Zenska skupina:
Rinaldi - Vesna, na igrišču v SK«0 nju ob 15.15; Inter - Skorklja, na šču na «.Skoljetu ob 11; Pristanišč® _ Frausin, Istotam ob 14.30) Skedenj ' Aquila, na igrišču v Skednju ob 10, Skoljet - FLENT, na igrišču na S*0-ljetu ob 15.30
NOGOMET:	„9
I.	SKUPINA: Rojan - Sv. Marko, igrišču v Trebčah ob 10.30; Pristan ščniki - Rozandra, na igrišču v Nabr®' žini ob 10.30; Costalunga - Primorje ° ’ na igrišču v Boljuncu ob 14.30.
II.	SKUPINA: Arzenal - Frausin, Igrišču v Boljuncu ob 10.30; Dreh®r ' Tovarna strojev, na igrišču v BoUu cu ob 12.30; inter - Nabrežina, na M, šču v Trebčah ob 14.30; Sv. Jako6 ' Skedenj, na igrišču v Nabrežini 0
8.30.
Prvenstvo STO - II. kategoriji
Partizan - Opčine, na Igrišču V 9 ljuncu ob 8.30; Kolon j a - Trebče. igrišču v Trebčah ob 8.30; Cassano ' Proletarec, na igrišču v Zavljah ^ 9.30| Skoljet - Corale, Istotam °h 1 Union - Vesna, na igrišču v Trebč3 ob 12.30.
Protestno zborovanje v Vidmu
Jutri bo v Vidmu protestno zborovanje, ki ga sklicuje pokrajinska federacija ANPI v znak protesta proti pristranski in provokatorski aretaciji znanih furlanskih garibal-dincev. Na to protestno zborovanje so vabljeni tudi tržaški in goriški partizani ter demokrati.
Odhod iz Trsta z avtobusne postaje ob 7,30; z železniške postaje pa ob 6,50.
Po konkurznih
cenah...
Zgleda, da so titofašisti začeli akter ko» kampanjo za svoj tisk. Najbtie ‘ razprodaja «Primorskega» še n«*" precej padla v tem poslednjem laS’ ker so celo njihovi ljudje opazil’ ni več nobene razlike med tem in italijansko - ameriškimt časoP «Primorski» se pač odlikuje Kot ostali «ERP-tisk» zaradi svojega b®sj* ga, nesramnega in strupenega W**.. nja na vojno proti Sovjetski zV® / Protikomunistična in fašistična his 0. ja, klečeplazenje pred ameriškimi ^ spodarjl in lizanje. Trumanovih P® je. postala preočitna, da Jih ne bi *e U Pec videl. Zato so titofašisti obupa
ker ne morejo več prodati med

škimt Slovenci niti onih 800 izv° 6j ki so jih do sedaj razpečavati•
odP0'
pro-
temu za njih obupnemu stanja mogli, so si izmislili, da bi lahko F'. dajali hvojo krpo umazanega in ^r. strupljenega papirja po 10 (deset' ... Tako se torej dogaja, da hodijo "l hovl aktivisti po hišah In P°nU1i.. «primorski» po ... znižani cent, *® roba ne gre. Oni pač lahko tako o®‘ „ saj stiskajo iz jugoslovanskih na ^ zadnje kaplje krvi za vzdrževanje lega trumanskega in fašističnega in Jim Washington krepko P°ma^tetnK račun ameriškega naroda. KUub ra» Jim ne bo tako «širjenje tiska» ' <(j nič pomagalo. Bankroterje taka ' vrati sodni izvševalec. To vlogo P ^a prav kmalu zaigralo JugosloV fla ljudstvo. Potem ne bodo oeč banketih po svojih misijah tn ništvth.	^
KOD«iC
Odgov. urednik DUŠAN
Zalolniltvo «DELA» ,4, THka Tip. Adriatica - Riunendo Dovoljenje A. I. S.
- Trgovina s čevlji TREVISANI mrnssnr..
ČEVLJI IN COPATE
ULICA VASARI ŠT. 10. TEL. 96661
iudl na