URN_NBN_SI_DOC-ZTJRXISX
Jugoslovanske bibliotekarske re vije izhajajo večinoma, žal, z za mudo. Tokrat bomo prelistali štiri novejše letnike. Bibliotekar. Časopis Saveza bib- liotečnih radnika Srbije. Beograd XXVIII/1976. Br. 1-2. Prva številka je posvečena pred vsem ustanovni skupščini skupno sti univerznih knjižnic v Beogradu. V drugem delu te številke pa je zanimiv članek Ljubomira Durko- viča-Jakšiča o pridobivanju stro kovnih nazivov v bibliotekarski, arhivski in muzejski stroki. Ugo tavlja, da so v bibliotekarski stroki najmanj zahtevni pogoji za dosego višjega strokovnega naziva in pred laga, da bi jih zaostrili. Druga številka je vsebinsko zelo raznolika: od zgodovine posamez nih knjižnic, opisa domačih in tujih bibliotečnih ustanov, preko stro kovnih in organizacijskih vprašanj do kulturnozgodovinskih člankov in nekrologov. Bibliotekarstvo. Časopis društva bibliotekara Bosne i Hercegovine. Sarajevo XXIII/1977 br. 1-4; XXIV/ 1978 br. 1/2-3. Revija je zelo raznovrstna po prispevkih. Mnogi od njih so vzeti iz prakse, drugi so spet zgodovinski in teoretični. Področja te revije lepo kažejo rubrike 1. številke: Or ganizacije i rad biblioteka, Istori- ja biblioteka, Prikazi, Informacije. Nekatere številke so posvečene vsaj v prvem delu eni sami temi, npr. št. 2 univerznim knjižnicam, št. 3 zgodovini in vlogi knjižnic in knjiž ničarstva v BiH v času med dvema vojnama in v času NOB, št. 4 po kojnemu Branku Čuliču, višjemu bibliotekarju Nar. in univ. knjižni ce BiH. St. 1/2 pa prinaša prispev ke VI. skupščine Saveza društava bibliotekara Jugoslavije, razen te ga pa tudi Zakon o bibliotečni de javnosti Bosne in Hercegovine. Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb XXI/1975 (1978). Br. 1/4. Ta sicer kvalitetni časopis Hrvat- skega bibliotekarskega društva je v precejšnji časovni zamudi. Ze ne kajkrat je bilo omenjeno, da se Vj esnik ne drži strogo samo biblio tekarske stroke, ampak posega na širše kulturno področje. Tako ima mo tokrat članek T. Jakiča o bib liografu I. Kukuljeviču in članek Olge Maruševski s področja zgodo vine tiskarstva z naslovom Kako je zagrebački knjižar Franjo Zupan namjeravao osnovati tiskaru u Kar lovcu. Za nas je zlasti zanimiv čla nek Srne Vukovič-Mottla o domo znanskih zbirkah. Poudarja pomen take zbirke, ki je zaradi vsestra- nosti in težnje po kompletnosti ve likega pomena za znanstveno delo. Skoda pa je, da o tem predmetu ni dosti literature in zato posamezne knjižnice ne obravnavajo enotno takih zbirk. Prav zato si je ena od sekcij IFLA, »International Asso- ciacion of Metropolitan City Libra ries«, zastavila nalogo, razpravljati o domoznanski zbirki in ji postaviti znanstvene temelje. Avtorica poda nato nekaj ugotovitev: Po teritori ju, ki ga zajemajo, so domoznanske zbirke lahko lokalne ali regionalne. Po vsebini navadno obsegajo publi kacije, izdane na določenem pod ročju, publikacije avtorjev s tega področja, izdane kjerkoli, in vse, kar je publicirano o tem področju, izdano kjerkoli. Gradivo pa so knji ge, časniki in časopisi, rokopisi, zemljevidi, avdiovizualni material (gramofonske plošče, magnetofon ski trakovi, grafike, reprodukcije slik, risbe, fotografije, razglednice, film i...), drobni tisk (prospekti, plakati, vabila ...). Nato je govora še o nakupu in obdelavi gradiva, ki 176 Knjižnica 23(1979)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy