Slovenščina pred sodnijo. I.
Vzajemno-zavarovalna banka „Slavija" v Pragi je pri c. kr. mest. del. okrajni sodniji ljubljanski vložila slovensko prošnjo za vknjižbo eksekutivne zastavne pravice na posestvo dolžnika, ki stanuje v oki-aji loškem.
Sodnija v Ljubljani je s slovenskim odlokom od 11. maja 1880, št. 10322, prošnji vstregla, ter poprosila c. kr. okrajno sodnijo v Loki, da bi dovoljeno vknjižbo v svojej zemljiščnej knjigi izvršila. Ali loška okrajna sodnija tega storiti ni hotela, ter se izgovarjala, da je zemljiška knjiga v Loki samo nemška.
C. kr. mest. del. okrajna sodnija je potem slovenski svoj odlok uničila, ter izdala novega in sicer v nemškem jeziku. Proti temu odloku se je banka „Slavija" pritožila na c. kr. nadsodnijo v Gradci. Leta pa je z odločbo od 6. oktobra 1880, št. 11095 rekurz odbila. Nadsodnijski intimat se glasi:
Po rekurzu vzajemno-zavarovalne banke „Slavije" proti tukajšnjemu odloku od 16. julija 1880, št. 15709, s katerim odlokom se je v eksekucijskej zadevi pritožnice proti Matiju Jerebu v slovenskem jeziku sestavljena prošnja za eksekutivno zastavno pravico rešila v nemškem jeziku, je visoka c. kr. nadsodnija v Gradci, glede na to, da justičnega ministra naredba od 15. marca 1862, št. 865, s katero se je raba slovenskega jezika tistim sodnijam te nadsodnije, v katerih okrožji prebivajo Slovenci, naložila, razločuje slučaje, v katerih je raba slovenskega jezika predpisana, od tistih, v katerih je raba tega jezika samo dovoljena; glede na to, da se iz navedenega načina, v katerem so slučaji našteti kakor tudi iz besed justičnega ministra naredbe od 5. septembra 1867, št. 8636 in 9396, katera je sodnijam v kronovini kranjskej ukazala,
— 88 —
da naj se ravnajo po zgoraj omenjeni prvi naredbi, sklepati mora, da so slučaji, v katerih se sodnije slovenskega jezika poslužiti morejo, taksativno našteti, in da torej sodnijam ni na voljo dano, tudi pri druzih, kakor pri naštetih opravilih poslužiti se slovenskega jezika; glede na to, da so se te naredbe pod mnenjem izdale, da se je do tedaj samo v nemškem jeziku uradovalo, tako, da se morajo sodnije pri vseh v naredbah ne omenjenih slučajih še vedno nemškega jezika posluževati; glede na to, da se pisanje jfimljiščnih knjig ne nahaja niti mej tistimi slučaji v katerih je raba slovenskega jezika ukazana, niti mej tistimi, v katerih je samo dovoljena; glede na to, da spada pisanje zemljiščnih knjig k notranjemu uradovanju, pri katerem pa se je do sedaj vedno samo nemški jezik rabil, tako, da bi se v tem oziru stvar jedino le po poti kake specijelne norme predrugačiti smela; glede na to, da bi izdaja slovenskega odloka tudi z ozirom na §. 98. in 102. zakona za zemljiščne knjige, in na §. 9. izvršilne instrukcije ne bila na mestu, — rekurz zavrgla, ter odlok c. kr. mest. deleg. okrajne sodnije v Ljubljani od 16. julija 1880, št. 15709, potrdila.
Glede na to, da je razsodba od 13. novembra 1879, št. 26597, na katere podlagi se je eksekutivna vknjižba dovolila, izrekla se v bagatelnem postopanji, in da za to postopanje po §. 87. zakona od 27. aprila 1873, št. 66 drž. zak., veljajo v eksekuciji določbe sumaričnega postopanja, in glede na to, da so po tem ravno omenjenem postopanji rekurzi proti jednako se glasečim odlokom prvega in druzega sodnika nepostavni, je navišji sodnijski dvor na Dunaji izvanredni revizijski rekurz banke „Slavije" odbil, ter prvega sodnika odlok potrdil. (Določba od 22. decembra 1880, št. 14148.)
Opomba. V tem slučaji je visoka c. kr. nadsodnija v Gradci pripoznala, da se sodnije v Vojvodini Kranjski pri nekaterih uradnih opravilih slovenskega jezika posluževati morajo.
n.
Naši čitatelji že vedo, da je c. kr. nadsodnija v Gradci v nekem slučaji c. kr. okrajnej sodniji v Kamniku ukazala, v slovenskem jeziku izdano razsodbo strankama odvzeti, ter izdati novo, v nemškem jeziku pisano razsodbo.
Obe stranki sta se pritožih na Dunaj, ali od najvišjega sod-nijskega dvora se je izdal ta-le intimat:
— 89 —
V rešitvi porodila od 9. februvarja 1881, št. 1883, o rekurzih obeh strank v in possessorio summarissimo obravnavanej zadevi Petra Kebra po dr. Pirnatu, tožnika, proti Jožefu Mazovi6u in Andreju Jančigaju, zavoljo motenja v posesti, v katerej zadevi je okrajna sodnija v Kamniku razsodni odlok od 1. oktobra 1880, št. 6854, strankama izročila v slovenskem jeziku, višja sodnija pa ta odlok z odločbo od 22. decembra 1880, št. 13364, pokončala in okrajnej sodniji ukazala, slovenska parija strankama odvzeti, razsodni odlok v nemškem jeziku sestaviti, strankama izročiti, v drugem pa postavno se obnašati, je c. kr. najvišji sodnijski dvor glede na to, da bi bil redni in nezadržljivi tok pravnega postopanja v najvišjej meri postavljen v nevarnost, če bi strankam, zastopnikom ali sodnijam prepuščeno bilo, pri sodnijskih vlogah in rešitvah posluževati se po samolastnej svojej volji tega ali druzega jezika; glede na to, da so nadsodnije vsled §. 90. uradne instruk-cije uradno paziti zavezane, da se zavoljo uradnega jezika obstoječe zapovedi pri sodnijah točno izpolnujejo; glede na to, da se pri rešitvi vprašanja, v katerem jeziku da se sodnijske vloge in rešitve sostaviti smejo, sodnije morajo ravnati le po zapovedih občnega sodnijskega reda ali poznejših z močjo zakona previdenih naredb; glede na to, da morajo vsled §. 13. o. s. r. stranke, kakor tudi zastopniki v svojih „govorih" rabiti deželni jezik, v katerem se morajo, kar je razumno samo ob sebi, izdati tudi sodnijske rešitve, glede na to, da je v Vojvodini kranjskej od časa vpeljanja občnega sodnijskega reda pred sodnijami brez izjeme samo nemški jezik veljal kot deželni jezik, v katerem so morale vsled ravno nave-nega §. 13. vse sodnijske vloge pisane biti, in v katerem so se izdale tudi vse sodnijske rešitve; — glede na to, da ta v zakonu in v dejanskih razmerah opravičena raba nemškega jezika kot jedinega deželnega sodnijskega jezika na Kranjskem niti po kakem zakonu, niti po naredbi, z močjo zakona izdani, odpravljena ali omejena ni bila; glede na to, da justičnega ministra naredbe od 15. marca 1862, št. 865, in od 5. septembra 1867, št. 8636 in 9396, po §. 13 in po tem §. vstvarjenih postavnih razmer spremeniti niso hotele in tudi spremeniti niso mogle; ter so temveč samo nameravale, v notranjem uradnem občevanji strankam, jedino le slovenskega jezika zmožnim, stanje olajšati, glede na to, da je po tem takem v slovenskem jeziku pisani razsodni odlok okrajne
— 90 —
sodnije v Kamniku od 1. oktobra 1880, št. 6854, v formalnem oziru bolehal na nuliteti, katera se je morala uradno opaziti, in da je vsled tega nadsodnija ta odlok po pravici pokončala, ter okrajnej sodniji v Kamniku naložila, izdati ga v nemškem deželnem sodnijskem jeziku; — revizijska rekurza Petra Kebra in Andreja Jančigaja, katera naj rekurzov stroške vsak svoje trpita, odbil, ter nadsodnijsko odločbo od 22. decembra 1880, št. 13364, potrdil.
Opomba. Vsled te določbe se sodnije v Vojvodini kranjskej nikdar in nikoli slovenskega jezika posluževati ne smejo.