JAVNA TRIBUNA PRILOGA VSEBINA • ZAKON O RAZPOLAGANJU Z NEZAZIDANIM STAVBNIM ZEMLJIŠCEM ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URBANISTIČNEM PLANIRAMJU • ZAKON O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN • ZAKON O REPUBLIŠKEM DAVKU NA PROMET KMETIJSKIH ZEMLJIŠC, KI SE PRIDOBIVAJO V NEKMETIJSKE NAMENE 9 JULIJA so stopili v veljavo mnogi pred-pisi, ki urejajo imovinsko-pravne zadeve občanov, problematiko zazidalnih zemljišč in davčne zadeve. % Republiška skupščina je sprejela za-kon o razlastitvi in prisilnem prenosu pra-vice uporabe, zakon o razpolaganju z neza-zidanim stavbnim zemljiščem, zakon o ur-banističnem planiranju ter zakona o davku na promet nepremičnin in o repubiiškem davku na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene. Vsi na-šteti zakoni močno posegajo v pravice in-obveznosti občanov, zato jih v tej prilogi ci-tiramo vsaj v najvažnejših določilih. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe 9 NEPREMICNINA, na kateri je lastnin-ska pravica, se lahko razlasti, kakšna druga pravica na takšnih nepremičninah pa se lahko omeji po določbah tega zakona. Pra-vica uporabe na zemljiščih v družbeni last-nini se lahko prisilno prenaša od enega uporabnika na drugega. Nepremičnine se smejo razlaščati oziroma pravica uporabe prisilno prenesti, če je to v splošnem inte-resu in potrebno za zgraditev gospodarskih, stanovanjskih, komunalnih, znanstvenih, prosvetnih, kulturnih, obrambenih ali dru-gih objektov. Nepremičnine pa se ne smejo razlaščati za kmetijsko obdelovanje, Last-ninska pravica ali kaka druga pravica se lahko omeji na zemljišču z ustanovitvijo služnosti, začasne uporabe ali kake druge pravice. O Nepremičnine se smejo razlastiti ozi-roma pravico uporabe prenesti na drugega šele tedaj, ko se ugotovi splošni interes. Ugotovitev splošnega intercsa za razlastitev lahko predlaga občina, republika, krajevna skupnost in delovne organizacije. Na zahte-vo gospodarskih organizacij se lahko zem-ljišče razlasti le, če je lastnik nepremičnine odklonil ponudbo za nakup nepremičnine dvakrat zapored v obdobju šestih mesecev. Če se pri razlastitvi nepremičnine ugotovi, da lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nima gospodarskega interesa za preostali del nepremičnine, se razlasti in prenese pra-vica uporabe tudi na preostalem delu ne-premičnine. • Lastniku oziroma uporabniku razla-ščene nepremičnine pripada za nepremični-no odškodnina. Odškodnino plača razlastit-veni upravičenec oziroma novi imetnik pra-vice uporabe. 9 Kdor namerava predlagati razlastitev, lahko zahteva, da se rau dovoli preiskava zemljišča in meritve. O tej zahtevi odloča občinska skupščina. Pritožba zoper odloč-bo, s katero je dovoljena raziskava zem-ljišč, ne zadrži izvršitve raziskave. • Lastnik zemljišča lahko vloži tožbo zoper odločbo občinc, v kateri se ugotavlja splošni interes, vendar ta tožba ne zadrži postopka za razlastitev. Odločbe o razla-stitvi, ki je izdana pred koncem upravnega spora o ugotovitvi splošnega interesa, ni mogoče izvršiti in neha veljati, če je vrhov-no sodišče v sporu odpravilo odločbo, s katero je ugotovljen splošni interes. Splošni interes je ugotovljen, če je taka odločitev v skladu s sprejetimi urbanističnimi doku-menti. V primeru, da se gradi stanovanjski ali komunalni objekt in je potrebno zaradi tega razlastiti stavbo, na kateri je lastnin-ska pravica, je splošni interes ugotovljen že s sprejetjem urbanističnih načrtov. • Razlastitev lahko predlaga razlastit-veni upravičene občinski skupščini najkas-neje v dveh letih po dnevu, ko je bil ugo-tovljen splošni interes. Na podlagi takega predloga se v zemljiško knjigo vpiše za-znamba razlastitve. Odtujitev nepremičnine glede katere je vpisana zaznamba razla-stitve nima pravnega učinka proti razla-stitvenemu upravičencu. Razlastitveni upra-vičenec pridobi pravico do izročitve razla-ščene nepremičnine z dnem, ko postane od-ločba pravnomočna. Ce je na razlaščeneiti zemljišču objekt ali nasadi, se pred izročit-vijo nepremičnine ugotovi njihova vrednost. Na zahtevo prejšnjega lastnika nepremični-ne se lahko pravnomočna odločba o razla-stitvi odpravi, če razlastitveni upravičenec y dveh letih od pravnomočnosti odločbe ne izvrši glede na naravo objekta obsežnejših del na nepremičnini, razen v primeru, kadar se razlaščajo celi zemljiški kompleksi. • Pravica uporabe zemljišča, ki je druž-bena lastnina se lahko prenese z odločbo pristojnega organa občinske skupščine od enega uporabnika na drugega. Splošni inte-res za prenos take pravice se ugotavlja na isti način kot v razlastitvenem postopku. Če je na zemljišču, katero se prenaša, kakš-na stavba ali drug objekt v družbeni last-nini, pridobi razlastitveni upravičenec s tem prenosom tudi pravico uporabe stavbe ozi-roma drugega objekta. Pravica uporabe in lastninska pravica se lahko orneji z ustano-vitvijo služnosti: prehoda, prevoza, zajema-nja vode, polaganja vodovodnih, plinskih, toplovodnih, naftovodnih, kanatizacijskih in telefonskih vodov, objektov za prenos elek-trične energije in podobnega. O potrebi in smotrnosti služnosti odloča občinska skup-ščina na sejah. • Za stanovanjsko graditev je možno razlastiti celoten zemljiški kompleks in na njem opraviti prenos pravice uporabe. Zem-ljiški kompleks je mogoče razlasliti le v ko-rist občine v primeru, da je za zemljišče sprejet zazidalni načrt. Če je na zemljišču, ki je bilo razlaščeno kot kompleks, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane, se takšna stavba ne razlasti. Na zemljišču, ka-tero je potrebno za uporabo stavbe, pa pri-dobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler hiša stoji. • Občinska skupščina lahko odloči, da se za razlaščena zemljišča, ki so potrebna za stanovanjsko graditev, plača odškodnina v roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let. Prejšnji lastnik nepremičnine, ki je v sesta-vu kompleksa, ki se ga razlašča, ima pred-nostno pravico uporabe tolikšne površine, kolikor jo potrebuje za zgraditev stanovanj-ske hiše ali poslovne stavbe, če sme po za-zidalnern načrtu na tisti parceli sezidati takšno stavbo. Za prejšnjega lastnika se šte-je tudi oseba, ki najmanj eno !eto pred ob-javo sklepa občinske skupščine o izdelavi zazidalnega načrta, predloži pogodbo o pri-dobitvi tega zemljišča pristojnemu občin-skemu organu zaradi odmere prometnega davka. Prejšnji lastnik lahko prednostno pravico uveljavlja samo na eni parceli, na-stali po veljavnem zazidalnem načrtu. To pravico uveljavlja le v okviru zakonitega lastninskega maksimuma na stavbah pod pogojem, da leži njegova parcela vsaj s po-vršino dveh tretjin na zemljišču, ki je raz-laščcno. Če je razlaščeno zemljišče v solast-nini, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe vsak solastnik. Solastniki, katerih solastninski deleži parcele ne dosegajo po-vršine novonastale parcele, lahko prednost-no pravico sporazumno uveljavljajo na to-liko parcelah, kolikor je po \7eljavnem za-zidalnem načrtu novo nastalih parcel iz zemljišč, ki so jim bila razlaščena. ® Prednostna pravica se uveljavlja pri premoženjsko-pravnem organu občinske skupščine v 60 dneh od sprejema obvestila tega organa, da se na razlaščenem zemlji-šču lahko uveljavlja prednostna pravica za gradnjo. Občinski organ odloči o zahtevi potem, ko dobi mnenje upravnih organov pristojnih za urbanizem. Pravnomočna od-ločba, s katero je bilo zemljišče dano v uporabo služi kot listina za zemljiškoknjiž-ni vpis. Prejšnji lastnik je dolžan v petih letih od vročitve odločbe, s katero mu je bilo zemljišče dano v uporabo, dovršiti na-meravano gradnjo do tretje faze, sicer pred- nostno pravico izgubi. Upravičenec in imet-nik prednostne pravice in pravice uporabe lahko prenese tako pravico s pravnim po-slom le na zakonca, potomca, posvojence, starše in posvojitelje. Ti pa te pravice ne morejo prenašati naprej. Petletni rok za dovršitev stavbe do tretje gradbene faze začne teči tudi glede teh oseb od dneva, ko je bila prejšnjemu lastniku vročena od-ločba, da mu je zemljišče dano v uporabo. Prednostna pravica se lahko podeduje. © Za razlaščena zemljišča se določajo odškodnine posebej za stavbno in posebej za kmetijsko zemljišče. Za stavbno zemlji-šče se šteje zemljišče, ki je komunalno o-premljeno po veljavnem urbanističnem na-črtu in je namenjeno za graditev, zemljišče, za katero je pristojni občinski organ izdal lokacijsko dovoljenje, zemljišče, na katerem je stavba in z^mljišče, ki je potrebno za redno uporabo take stavbe. Za komunalno opremljeno zemljišče se šteje vsako zera-ljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo. Vsa druga zemljišča pa se štejejo za kmetijska zem-ljišča. © Odškodnina za stavbno zemljišče se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal stanovanjsko hišo z uporabno tlo-risno površino 150 m- po povprečni grad-beni ceni, ki je zmanjšana za stroške ko-munalnega urejanja. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanisko hišo, preračunana na m'2 stavb-ne površine. Tako izračunan dohodek se preračuna na dejansko površino razlašče-nega zemljišča. Povprečno gradbeno ceno in stroške komunalnega urejanja se po tem zakonu ugotavlja vsako leto. A Odškodnina za kmetijsko zemljišče pa se določa po tržni ceni kmetijskega zem-ljišča. Za tržno ceno kmetijskega zemljišča velja cena, oblikovana na območju naselja, v katerem je kmetijsko zemljišče. Če je tržna cena odraz okoliščin, da je kmetijsko zeraljišče v naselju, na turističnem območ-ju, v bližini prometnih zvez, melioracijskih in drugih objektov, se odškodnina zmanjša sorazmerno na okoiiščine, ki vplivajo na zemljišče. V odškodnino za razlaščeno zem-ljišče se prizna tudi vrednost neamortizira-nih investicij za trajno ohranitev in izbolj-šavo kmetijskega zemljišča. 9 Odškodnina za stanovanjsko hišo se določa po zakonu ob pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Ce je zaradi razlastitve ogrožen življenjski obstoj prejšnjega lastnika, se pri določanju odškodnine upoštevajo tudi nje-gove socialne razmere. Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino se določa po okoliščinah ob času izdaje odločbe o od-škodnini. Odškodnina se določa v gotovini, razen če se stranke ne sporazumejo druga-če. Če so razlaščene nepremičnine različ-nih vrst se pri določanju odškodnine pose-bej izkazuje odškodnina za posamezne vrste takih nepremičnin. © Če je razlaščena stanovanjska hiša ali stanovanje, mora razlastitveni upravičenec, preden stavbo podre, zagotoviti prejšnjemu lastniku in drugim imetnikom stanovanjske pravice, drugo ustrezno stanovanje, razen če se prizadeti drugače ne sporazumejo. ® V primeru, da se razlasti hiša, ki je bila zgrajena brez predpisanega lokacijske-ga in gradbenega dovoljenja, prejšnji last-nik nima pravice do odškodnine. Prejšnii lastnik lahko podre stavbo in odpelje gradi-vo v roku, ki mu ga določi občinski organ. Ravno tako nima prejšnji lastnik pravice do odškodnine za naložbe, ki jih je vložil po dnevu, ko ie bil prismeno obveščen, da je vložen predlog za razlastitev. © Prejšnji lastnik razlaščenega zemlji-šča ima pravico pospraviti z zemljišča plo-dove. V primeru, da organ dovoli razlastit-venemu upravičencu, da prične z deli na zemljišču preden lahko lastnik pobere plo-dove, ima prejšnji lastnik pravico do od-škodnine za posevke in plodove. • Kadar se ustanovi služnost na zemlji-ščih je odškodnina enaka znesku, za kolikor se zaradi služnosti zmanjša vrednost zem-ljišča ali stavbe. Lastnik nima pravice do odškodnine, če zaradi služnosti zemljišče ali stavba nista zgubila na vrednosti. Od-škodnina za začasno uporabo zemljišča se določi v višini in na način, kot je to dolo-čeno, če se jemlje zemljišče v zakup. Od-škodnina za prisilni prenos pravice uporabe zemljišča lahko po tem zakonu znaša toliko, da si prejšnji imetnik pravice uporabe lah-ko zagotovi podobne možnosti za svojo de-javnost. Ce zavzame razlastitev nepremič-nin tolikšen obseg, da bi se zaradi tega moral izseliti večji del prebivalccv, lahko predpiše občinska skupščina posebne ob-like in pogoje za odškodnino. 9 Postopki za določitev odškodnine so hitri. Upravni organ občinske skupščine mora po pravnomočnosti odločbe o razla-stitvi brez odlašanja razpisati ustno obrav-navo za sporazumno določitev odškodnine. Upravni organ pokliče obe stranki, da dasta ponudbo za določitev odškodnine. Razen tega pa lahko poišče sam potrebne podat-ke za odmero odškodnin. V sporazumu o odškodnini sta določeni oblika in višina odškodnine ter rok, v katerem se izpolni odškodninska obveznost. Sporazum in za-pisnik o sporazumu ima moč izvršilnega naslova. Ce sporazum ni dosežen najpozne-je v treh mesecih od dneva, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna, pošlje občinski organ pravnomočno odločbo o razlastitvi in ostalc spise občinskemu so-dišču, da to odmeri odškodnino. O Razlastitveni upravičenec mora v 30 dneh od pravnomočne odločbe o razlastitvi plačati odškodnino v denarju prejšnjemu lastniku. Če je biia razlastitvenemu _ upra-vičencu izročena razlaščena nepremičnina pred pravnomočnostjo odločbe o razlastit-vi, mora plačati prejšnjemu lastniku na od-škodnino obresti, kot veljajo za hranilne vloge na vpogled. Če razlastitveni upravi-čenec ne plača prejšnjemu lastniku odškod-nine v zakonitem roku, mu mora na neiz-plačano odškodr.ino plačati 12% letnih obresti. Roki za izpolnitev nedenarnih ob-veznosti morajo biti določeni v odločbi o odškodnini. 9 V primeru, da je zaradi razlastilve ugasnila hipoteka, užitek ali kaka druga pravica, ki je pred razlastitvijo obstojala na nepremičnini, mora razlastitveni upra-vičenem položiti odškodr.inski znesek za ta-ko pravico pri banki na poseben račun. Z denarnimi kaznimi do 200.000 din se kaznu-je razlastitveni upravičenec, če plača last-niku hiše, zgrajene brez gradbenega dovo-ljenja, odškodnino. V vseh primerih, ko na dan uveljavitve tega zakona še ni bila dolo-čena odškodnina za razlaščeno nepremič-nino, bo postopek za določitev odškodnine potekal v skladu z določbami novega za-kona. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem A ZARADI smotrnega razvoja mest in na-selij, zaradi komunalne ureditve in zaradi varovanja kmetijskih zemljišč se po tem zakonu določajo načini in pogoji za prenos nezazidanega stavbnega zemljišča v druž-beni lastnini in za prednostni nakup neza-zidanega stavbnega zemljišča na občino. j^ Nezazidana stavbna zemljišča so vsa zemljišča, ki so v urbanističnem ali zazidal-nem načrtu namenjena graditvi, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali niso na teh zemljiščih opravljena dela, ki dosegajo trct-jo gradbeno fajo. Prav tako spadajo mcd ta zemljišča tudi vsa- tista, ki presegajo zemljišča, namenjena normalni uporabi ob-jekta. J^ Nezazidana zemljišča, katera uprav-Ijajo delovne organizacije in druge pravne osebe, se prenesejo na občino, če takega zemljišča organizacije ne uporabljajo za izvrševanje svoje dejavnosti, če niso izvr-šile na takih zemljiščih del do tretje faze v treh letih od dneva, s katerim jim je bilo zemljišče dano v uporabo. Ne glede na te določbe, ki so navedene, pa se pravica upo-rabe na zemljišču ne prenese, če je tako zemljišče določeno z urbanističnim načr-tom za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali drugih družbeno prav-nih oseb oziroma če je predvideno za vo-jaške ali obrambene namene. ^ Odškodnina za prenos pravice upo-rabe in nearaortizirane naložbe v zemljišče se plača v nominalni vrednosti, ki jo je imetnik pravice uporabe plačal v pogodbi ali drugem pravnem naslovu s tem, da se valorizira po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Valorizirana odškodnina ne more biti višja od odškodnine, kot jo določa za-kon o razlastitvi in prisilnem prenosu pra-vice uporabe. Če se prizadeti imetnik pra-vice uporabe in občina ne sporazumeta dru-gače, je slednja dolžna plačati odškodni-no za prenos pravice in povrnitev neamor-tiziranih naložb v enem letu po pravnomoč-nosti odločbe. Vsi imetniki pravice uporabe na zemljiščih, ki jih obravnava ta zakon, so dolžni v roku treh mesecev po uvelja-vitvi zakona priglasiti zemljišča upravnemu organu občinske skupščine, ki je pristojen za premoženjsko-pravne zadeve. Odločbo, s katero se ugotovi prenos pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, izda občinski upravni organ. Pred izdajo odloč-be pa mora biti zaslišana delovna organi-zacija. Če se na zemljišču nahajajo objekti, rnora upravni organ opraviti zavarovanje dokazov. A Občani, ki nameravajo prodati neza-zidano stavbno zemljišče, na katerem imajo lasthinsko pravico, so dolžni tako zemljišče ponuditi v nakup občini. Ponudba mora vsebovati ceno zemljišča in druge pogoje za prodajo zemljišča. Ponudbo je treba sporpčiti občini preko občinskega sodišča. A Ce občina v 60 dneh od dneva, ko ji je bila vročena ponudba, občanove ponudbe ne sprejme, lahko proda občan zemljišče drugemu, vendar le ob istih ali za prodajal-ca ugodnejših pogojih. Lastnik mora po-nudbo ponoviti, če zemljišča ne proda v enem letu od dneva, ko je občina ponudbo odklonila. ^. Občina lahko vloži tožbo na razvelja-vitev pogodbe o prodaji zemljišča, če ji zemljišče ni bilo ponudeno, ali ji je bilo ponudeno po višji ceni od cene, po kateri je bila prodaja zemljišča opravljena in v primerih, da gre za zamenjavo, darilo ali na kakšen drug način prikrito prodajo. ^ Brez dokaza o ponudbi zemljišča ob-čini v nakup ni mogoče uverjati podpisov na pogodbah o prenosu zemljišča. Izvod iz zemljiškoknjižnega sklepa, s katerim se pre-naša lastnina na zemljišču, mora sodišče izročiti občinskemu javnemu pravobranilcu. A Za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima občina pravico uporabe, uvaja občina evidenco stavbnega zemljišča. Evi-denco nezazidanega stavbnega zemljišča je dolžna občina vzposta^viti najkasneje v letu dni po uveljavitvi tega zakona. Gospodar-ske organizacije se kaznvijejo z denarno kaznijo do 100.000 din, če ne priglasijo zem-ljišč, ki padejo pod ta zakon, občinskemu organu. ^ Občani, kateri sklepajo pogodbo o prenosu zemljišča y nasprotju s tem zako-nom, pa se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000 din. ^ Pravice uporabe zemljišča, na kate-rem stoji stavba, ni mogoče prenašati brez stavbe. Ob prenosu lastninske pravice na stavbi preide tudi pravica uporabe na no-vega lastnika stavbe. Prejšnji lastnik neza-zidanega stavbnega zemljišča, ki je prišlo v družbeno lastnino po zakonu o nacionaliza-ciji iz leta 1958, ima še vnaprej pravico upo-rabljati to zemljišče do dneva, ko ga mo-ra po odločbi pristojnega občinskega or-gana izročiti novemu uporabniku. Prejšnji lastnik lahko izroči tako zemljišče občini že pred dnem, ko izda občinska skupščina odločbo s tem, da je občina dolžna prevzeti zemljišče in plačati odškodnino po zakonu o razlastitvi. A Prejšnji lastnik nezazidanega stavb-nega zemljišča lahko svojo pravico prenese s pravnim poslom na zakonca, potomce, posvojence, starše in posvojitelje, ti pa ne morejo prenesti pravice na drugega. Pra-vico uporabe zemljišča lahko podedujejo zakoniti dediči prejšnjega lastnika in dediči zakonca potomcev, posvojencev in staršev, na katere je prejšnji lastnik prenesel to pravico. A Do uveljavitve predpisov o prometu kmetijskih zemljišč je promet s kmetijski-mi zemljišči začasno prepovedan. A Prepoved prometa ne velja za tista kmetijska zemljišča, ki jih odkupujejo ob-činske skupščine, kakor tudi za kmetijska zemljišča potrebna za graditev komunalnih naprav, vojaških objektov in za zemljišča, ki se pridobivajo z dedovanjem. Določbe o prepovedi prometa s kmetijskimi zemlji-šči ne veljajo, če pridobiva zemljišče kmet, ki se izključno ukvarja s kmetijstvom, ali kmetijska delovna organizacija, če se ta zemljišča še naprej uporabljajo za kmetij-sko obdelavo in so tudi v bodoče namenje-na kmetijstvu. A Izvršni svet lahko izjemoma odobri tudi promet s kmetijskimi zemljišči za po-samezne organizacije združenega dela, ka-dar jim je tako zemljišče potrebno za nji-hove razvojne programe. A Za kmetijska zemljišča po tem zako-nu štejejo vsa obdelovalna, neobdelovalna, neplodna in gozdna zemljišča. Niso pa kme-. tijska zemljišča tista zemljišča, ki so v me-jah urbanističnih načrtov, razen če niso po urbanističnem načrtu izrecno namenjena kmetijski oziroma gozdni dejavnosti. A Pogodbe o prenosu zemljišč je treba najpozneje v 30 dneh po sklenitvi predlo-žiti pristojnemu občinskemu javnemu pra-vobranilstvu. ki jih ima pravico izpodbijati v treh mesecih od prejema pogodbe. Brez potrdila javnega pravobranilstva po preje-mu pogodbe ne sme zemljiškoknjižno so-dišče izvesti prenosa. A Imetnikom pravice uporabe na ne-zazidanem stavbnem zemljišču, na katerem niso izvršili gradbenih del do tretje grad-bene faze v treh letih od dneva vročitve odločbe, s katero jim je bilo zemljišče dano v uporabo oziroma sklenitve ustrezne po-godbe, se podaljša rok zgraditve zaključne tretje faze še za nadaljnji dve leti. A Za pogodbe, ki so bile predložene davčnim upravam zaradi odmere prometne-ga davka do uveljavitve zakona o začasni prepovedi prometa z zemljišči iz leta 1971, ne velja določba, da mora občan dokazati ponudbo zemljišča občini, in je po takih pogodbah možno overiti podpise in opra-viti zemljiškoknjižni prenos. To velja tudi za pridobitev zemljišča po graditelju, kateri je zgradil objekt na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja brez sklenjene po-godbe o pridobitvi zemljišča. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju ¦ V NAVEDENI zakon so vnešene spre-merabe, po katerih lahko občinska skup-ščina razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč in uvedbo razlastitve zemljišč za zemljisča, na katerih se predvideva izdelava zazidalnih načrtov ali stanovanjska in komunalna gradnja. Splošna prepoved prometa velja za ves čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dlje kot tri leta. Gradbeni objekti in naprave na ta-kih zemljiščih se ne smejo prezidavati in obnavljati, razen če se za to pridobi dovo-ljenje pristojnega občinskega upravnega or-gana. ¦ Investitorju, ki gradi brez lokacijske-ga dovoljenja ali brez potrdila, odredi ob-(činski organ urbanistične inšpekcije, da gradnjo ustavi za čas, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila. Če se na zemljišču, za katero je določena prepoved graditve parcelacije ali spremembe kultur oziroma prepoved pro-meta z zemljišči, gradi, ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja. Ce občinski organ ugotovi, da ni nobenih pogojev za lokacij-sko dovoljenje, odloči, da se objekt odstra-ni in se vzpostavi prejšnje stanje na stro-ške investitorja. ¦ Gradnja brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na zemljiščih, ki so raz-glašena za zavarovana zemljišča ali narav-na znamenitost, se odstrani. Če se gradbena dela izvajajo nasprotno s pogoji v lokacij-skem dovoljenju ali potrdilu, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene pomanjkijivo-sti. Te določbe se uporabljajo tudi za ob-jekte, ki so zgrajeni brez lokacijskega do- voljenja in potrdila. Pritožba zoper odloč-bo o ukrepih, ki jih navaja ta zakon, ne zadrži izvršitve odločbe. Izvršbo odločbe opravlja občinski organ urbanistične inšpek-cije, upravne izvršbe, izdane od drugih or-ganov, pa opravlja pristojen občinski u-pravni organ za urbanizem. ¦ Objekte, katerih gradnja se je pričela brez lokacijskega dovoljenja ali potrdila je prepovedano priključevati na javne komu-nalne naprave. Za take objekte tudi ni mož-no izdati uporabnega dovoljenja. Če se iz-vršba o odstranitvi objekta ne opravi, pred-laga za urbanizem pristojni občinski uprav-ni organ, da se vpiše v zemljiško knjigo za-znamba, da je objekt določen za odstrani-tev. ES Objekt, ki je določen za odstranitev, se označi s posebno hišno numeracijo na na-čin, ki ga predpiše občinska skupščina. Inve-stitor, ki je zgradil objekt brez lokacijske-ga dovoljenja in mu je bilo to dovoljenje izdano naknadno, je dolžan izpolniti vse po-goje iz lokacijskega ¦dovoljenja in plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Pogodbe o prodaji nedograjenih objektov, kateri niso legalizirani, nimajo nobenega pravnega učinka. V zakonu je tudi zagrožena kazen za dejanja črne grad-nje do višine 10.000 din za posameznika in zapor do 30 dni. Zakon o davku na promet nepremičnin A PROMETNI davek od prodaje nepremič-nin vpelje občinska skupščina z odlokom. Pod ta promet je mišljen vsak odplačani prenos lastninske pravice in pravice upo-rabe zemljišča v družbeni lastnini. Za pro-met se šteje tudi zamenjava ene nepremič-nine za drugo nepremičnino. A Prometni davek se ne plačuje pri pre-nosu pravice uporabe na zemljišču v druž-beni lastnini med družbeno-pravnimi oseba-mi, kadar je ena izmed strank občina; če proda družbena organizacija, občan ali za-sebna pravna oseba kmetijsko zemljišče or-ganizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo; če ob-čina odkupi nepremičnino, potrebno za ures-ničevanje urbanističnih načrtov, če se last-ninska pravica na dolžnikovi lastnini pre-nese v družbeno lastnino, da se s tem po-ravnajo obveznosti do skupnosti. A Prav tako se prometni davek ne pla-čuje ob prvi prodaji nenaseljene nove sta-novanjske hiše ali stanovanja, kadar gradi hišo za prodajo organizacija združenega de-la. Prometni davek se ne plačuje, če gre za prenos lastništva iz naslova razlastitve ali na podlagi kupne pogodbe, ki je skle-njena namesto razlastitve, oziroma če gre za prenos stanovanjske hiše ali stanovanja zaradi spremembe kraja zaposlitve ali ob upokojitvi, če se lastnik oziroma njegov za-konec preseli v drug kraj na območju Ju-goslavije. A Zavezanec za prometni davek je pro-dajalec. Če se ena nepremičnina zamenja za drugo, je zavezanec za prometni davek vsak udeleženec v zamenjavi. Davčna osno-va za prometni davek je prometna vrednost nepremičnine takrat, ko nastane obveza plačila davka. S prometno vrednostjo je mišljena cena, ki se doseže za nepremični-no v prostem prometu. Če se vzame v davč-no osnovo dogovorjena prodajna cena, se tej ceni prišteje tudi vrednost vseh obvez-nosti davkov, dolgov in storitev, ki jih pre-vzame kupec. A Ce davčni organ ugotovi, da je do-govorjena prodajna cena nižja od prometne vrednosti, ugotovi prometno vrednost ne-premičnine s cenitvijo. Lastnik je dolžan dovoliti dostop na zemljišče in v objekte tistim, ki so poklicani ugotavljati prometno vrednost. Davčna osnova za odmero pro-metnega davka pri prenosu kmetijskih zem-Ijišč ne more biti nižja od zneska odškod-nine, ki jo lastnik dobi po obstoječih pred-pisih. Davčna osnova za odmero prometne-ga davka ne more biti nižja od vrednosti, ugotovljene po predpisih in pogojih za pro-dajo stanovanjskih hiš. Osnova za odmero prometnega davka pri pridobitvi pravice uporabe na stavbnem zemljišču je celotno povračilo za pravico prodaje stavbnega zemljišča vključno s stroški komunalnega opremljanja zemljišča, zmanjšano za iz-klicne stroške komunalnega urejanja, ki so bili določeni v javnem nafečaju. Jtk Stopnje prometnega davka se dolo-čajo glede na prometno vrednost zemlji-šča oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje prometnega davka so pro-gresivne in se določijo različno za kmetij-ska, stavbna zemljišča in gradbcne objekte. Za posamezne okoliše v občini so lahko stopnje davka različne. Stopnje davka do-loča občinska skupščina. Če davčni zave-zanec ne napove pravočasno davčne obvez-nosti, se mu odmeri davek, kot da bi davčna obveznost nastala na dan napovedi oziroma na dan odkritja davčne obveznosti. Davčni zavezanec mora napovedati nastanek davčne obveznosti v 15 dneh, ko je obveznost na-stala, napoved vloži na posebnem obrazcu. A Brez dokaza, da je plačan prometni davek, ni mogoče overiti podpisov na po-godbi o prenosu lastninske pravice oziroma o prenosu pravice uporabe. Če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre po volji strank ali jo sodišče izreče za neveljavno, ima zavezanec pravico zahtevati, da mu občina plačani prometni davek vrne. Če se pogodba o prenosu nepremičnine ne more izpolniti, ali se izpolni samo deloma, lahko zavezanec zahteva, da se mu plačani pro-metni davek vrne v celoti oziroma ustrezni del. Za promet nepremičnin in pravic, za katerega je davčna obveznost nastala pred 1. julijem, se uporabljajo predpisi o pro-metnem davku, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti. Zakon o republiškem davku na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene © DAVEK se plačuje od vsakega prenosa kmetijskega zemljišča, če je pridobitelj lastninske pravice ali pravice uporabe pre-vzel zemljišče, ki se preneha uporabljati v kmetijske namene. S prometom zemljišč po tem zakonu je mišljen vsak prenos lastnin-ske pravice na kmetijskem zemljišču, razen na podlagi dedovanja. Za kmetijsko zem-ljišče se šteje tudi gozdno zemljišče. © Zavezanec za plačilo davka je kupec kmetijskega zemljišča. Davek od kmetijske-ga zemljišča znaša 2 din na m2 pridoblje-nega kmetijskega zemljišča. Ta davek je dohodek republike, ki ga bo republika upo-rabljala za pospeševanje kmetijskih dejav-nosti, za urejanje kmetijskih zemljišč in povečanje rodovitnosti teh zemljišč. Dav-ke bo odmerjala pristojna občinska skup-ščina, hkrati z odmero davka na promet nepremičnin.