Leto VIII. fitev. 47 Poštnina plačana v gotovini. V Krškem, v sredo 21. maja 1924. * Današnja Stev. 1*50 Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dOpise: »Naprej«, Krško ček. rač. začasno št. 13.321. kAiML-ii mfA. M - - *'■ • y mK f M?-«** if■ -i ■■■ Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno Izhajati') Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštn. proste ilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 21. »Naprejeva« številka ob sredah Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din. Za rdeči veletok. Rdečega veletoka pod vodstvom g. min. n. r. Antona Kristana in advokata in večkratnega uprav* nega svetnika dr, Milana Koruna, takega veletoka nikdar več ne bo. Pač pa bo rdeči veletok — in sicer res veletok — pod vodstvom programa in pravilnika SSJ. Kdor tega še vedno ne veruje, naj 8! ®0*e,k studence, iz katerih ta veletok izvira! Socialistične organizacije so to. ki jih socialistična stranka redno vsak mesec objavlja v svojem dnev-niku »Napreju , tedniku »Ljudskem glasu" in od časa do časa tudi v 14 dnevniku »Vonvartsu8. Te organizacije črpajo svojo moč iz prave socialistične energije, iz zavednega delavstva. Kristanov in Ko-runov veletok pa je le veletok denarja, torej veletok kapitala. Res je. da je ta kapital delavski, ker so ga delavci skupaj znosili, res je pa tudi, da so se tega kapitala s pomočjo zakonite tatvine polastili ljudje, ki niso delavci in nimajo z delavstvom nič drugega skupnega, nego to, da so se polastili delavskega kapitala. S tem kapitalom v svojih proti-delavskih tiskarnah lahko natisnejo na milijone izvodov demagoškega časopisja, organizacije pa le ne morejo pokazati nobene. Res je, da je delavstvo že sito medsebojnega boj8, ni pa še sito boja proti kapitalu, ker ga ne sme in ne more biti sito. dokler živi v tako žalostnih razmerah po vaši sokrivdi. Verujemo, da bi ko-ritarji radi imeli mir, da bi v miru uživali prigolju-ljufane in nakradene kapitale (nekatere zakonito, druge pa protizakonito nakradene, n, pr. iz Kons. dr, za Slov.) Pa ne bo nič iz tega. Ne bo vas več pekla samo lastna vest, ki se je nič ne bojite, ker je nimate, ampak vas bo pekla in bolela javna vest, vesi vse družbe, ki se je v naših studencih rdečega veletoka porodila in tako okrepila, da ne bo nikdar več odnehala od načela javnosti. Hlapec Jernej ne bo več zažigal hiš, ki jih je zgradil, pa mu jih je lažnjivi socialist s kapitalistično goljufijo vzel. O ne! Ampak se bo organiziral in bo iz svojih hiš pregnal tatove tja. kamor spadajo! Tam bo jok in stok in škripanje z zobmi, kajti tam boste morali delat, ne pa da bi še nadalje z demagogijo in ve-riženjem lepo živeli na račun ljudskih žuljev. Da bo to čimprej, da bo rdeči veletok proletariata čimprej premagal rumeni veletok kapitala, vstopite v studence proletariatovega rdečega veletoka, v organizacije SSJ, Zlasti vam velja to. ki mislite preveč na volitve, pa premalo na organizacije. Veletok, ki ga hočete pokazati pri volitvah, ne bo nikdar velik, če ne bo izviral iz organizacij. Če se bodo posamezniki med seboj kregali, kdo je boljši, bo zmeraj veliko preveč kandidatov in premalo vo* lilcev. Zato ne ime po socialističnih načelih postavljati kandidatov nihče drugi, edinole organizacije — po pršvilniku pač. Da bodo imele te organizacije kot pravi studenci rdečega veletoka več nade na uspeh nego pa Kristanov in Korunov denar — kdo še dvomi o^ tem ? Tudi tam bodo volili skupno z organizacijami, kjer še ne znajo obračunavati, kjer šele iščejo, kako bi se združili, kako bi zbrali prispevke, jih sešteli, preračunali in odposlali. In to ni samo v enem kraju tako! Proletariat se težko uči. kor ste ga vi zanalašč pustili nevednega, da brez voditelja ni znal ničesar sam napraviti. Zdaj se proletariat pridno uči, da bo sam znal voditi svoje organizacije brez demagoških voditeljev, ki se boje jaVnOsti, ker so njih računi umazani. Vedno manj bo nerodnih backov, ki ste jih dozdaj vodili za nos z izgovorom; »Ti tega ne razumeš, bomo ie brez tebe naredili 18 Zdaj hočejo delavci vse videti in vedeti, zato delajo javno in ustvarjajo svoj resnični rdeči veletok, Vsak zavedni sodrug naj 1% svojega zaslužka vselej vloži kot hranilno vlogo sebi za poznejšo potrebo, skupnosti pa za hitrejši napredek, Ne vprašuj kdaj bo milijon, začni pleti, pa bo njiva kmalu opleta, in predno se boš zavedel dalekosežnosti svojega dela, bo njiva ie bogato rodila. Za produkcijo 100 parov čevljev je treba kapitala 30.000 Din. Ali si kaj dal zraven? Ali bi mogel biti Anton Kristan zopet sprejet v SSJ? Čudno in pravzaprav neumno vprašanje! Socialisti premišljujejo o tem, če bi se mogli boriti proti kapitalizmu skupno z najizrazitejšim reprezentantom kapitalizma! Klerikalci so pri nas —■ v naši nazadnjaški Sloveniji namreč — še zelo daleč od kapitalizma! Oni so še fevdalci, prav tako kakor srbski radikalci. In tudi naši naprednjaki še niso kapitalisti in tudi še ne bodo tako kmalu! Liberalci so, ki zahtevajo zase svobode, da bi smeli drugim jemati grižljaje iz ust in si jih tudi medsebojno prav pridno jemljejo in tudi fevdalnemu delavstvu jih jemljejo prav na fevdalno židovski način oderuštva. Nekaj mladi-nov je pri Jutrovcib, ki bi v bolj urejenih razmerah morebiti poslali kapitalisti, ki ph so v naših sedanjih razmerah samo parveniji, neljubi vsiljivci med fevdalno petično gospodo. Kapitalisti v pravem pomenu besede so le Kristanovci, kajti le ti poznajo pomen združitve velikih mas in znajo tem masam tudi tako na dušo pihati, da jih pridobe za moderne denarne mahinacije, pri katerih masa samo prispeva, kapitalisti pa odnašajo. To je pravi moderni kapitalizem in izrazit predstavnik tega kapitalizma je g. Anton Kristan, < I S tem možem so se združili Korunovci in zahtevajo, da se mora združiti ž njim vse, kar hoče biti socialistično. Načelstvo Kons, društva za Slov. in predsedstvo Strokovne komisije sta mu že šla na pobratimijo in zdaj zahtevajo, da gredo v Kristanov »rdeči veletok8 tudi organizacije. »Delavec8 govori o tistih, ki so se »med tem časom zgubili iz kontakta s svojimi kadri, zabredli v močvirje in sedaj mečejo blato na vse8, eovori neodkrito, da ne veš koga misli, ali organizacije ali komuniste, Samo to veš, da ne misli niti Koruna, niti Kristana, niti Golouha, ki so res zabredli v močvirje in ki se hočejo z organizacijami združiti le pod pogojem, da gredo za njimi tudi v močvirje, v umazano močvirje korupcije, Ker organizacije tega ne marajo, jih pri nezavedni masi blatijo, »da ne marajo iti v veliko skupno stranko8. Na ta očitek so morale organizacije nekaj odgovoriti, in odgovorile so, da program in pravilnik SSJ prav nikomur ne brani vstopiti. Nekateri so pri tem vprašali: »Kaj pa če bi Kristan hotel zopet vstopiti? Ali bi ga sprejeli?11 In na to vprašanje odgovarjamo. Če podpiše Kristan pristopno izjavo in če od tistega momenta začne izvrševati vse dolžnosti, bi jih s podpisom pristopne izjave nase sprejme — nihče, prav nihče nima pravice mu odrekati članstvo v naši stranki, Pravilnik velja za vse enako, tudi za tiste, ki so se kakorkoli nad proletariatom pregrešili. Naš pravilnik ni zato tu, da koga kaznuje, ampak zato, da se združijo z njegovo pomočjo vsi, ki hočejo delati za odpravo kapitalističnih krivic po socialističnem programu. Ne kazen starih grehov, ampak začetek novega življenja v boljši družbi, to je naš namen. Nasprotni glasovi, ki so se oglasili, se niso oglasili zato, da bi Kristanu branili poboljšati se, ampak zato, ker ne morejo verjeti, da bi se Kristan sploh mogel poboljšati. Kristan bi moral začeti delati kaj za družbo koristnega, torej ne sme biti več bančni ravnatelj. Lahko bi delal podobno delo, toda ne tajno, ampak javno. Če bi se v to vpregel, bi bil prav dober ravnatelj socialističnih gospodarskih podjetij, Ta pogoj bi Kristan najbrž izpolnil, ker to že ve, da je javnost že zmagala. Težji bi bil drugi pogoj. §6. pravilnika. Poskusni član eno leto, novi član dve leti, potem šele pravi član. Pa Kristan bi to tudi prenesel, ker bi znal povsod izogniti se bojnemu glasovanju, brez potrebe pa se po pravilniku nikdar ne ugotavljajo omejitve. Da bi pa moral pri volitvah 3 leta vzdržati brez kandidature, to bi zaaj ne bil zadržek, ve namreč, da brez vstopa v stranko sploh ne bo nikdar več igral vodilne vloge. Boljše je torej čakati 3 leta nego do smrti. Tudi načelo progresivnega davka bi mu ne bil zadržek. Res da bi moral mnogo plačevati, pa to bi on prenesel Lažje je plačevati eno desetino in uživati mimo lepih devet desetin, kakor pa uživati vseh deset desetin tako nesigurno! Kristan proti progresivnemu davku še nikdar ni nastopil {samo plačevati ga ne mara, predno ne začno delavci. Na obč. zboru Kons. društva za Slov. je pri debati o progresiji deležev rekel le: »Izvedite!8 To se pravi jaz sem skop v velikem, vi ste pa še bolj skopi v malem, in ker delavci niso zmožni izvesti progresijo v malem, je meni ne bo treba v velikem. To pomeni veliko! Toda nekaj druzega jo pri progresiji kar je hujše nego progresija sama, To namreč, da mora vsak povedati svoje dohodke, To je za delavce težko, ker znajo slabo računati in ker niso navajeni vse natančno povedati Vsega tega se delavci šele učijo in zraven se učijo tu odkritosrčnosti Kojbodo vse to znali bo zmaga njihova, Pri Kristanu pa ne gre samo za znanje [on zna delati bilance!]. niti ne toliko za priznanje dokodkov is tekočega, ampak gre mu za priznanje dohodkov iz imovine. Tekoče dohodke priznati bo neprijetno, ker bo prišlo na dan, da ima ne le plačo ravnatelja, ampak tudi kopo postranskih dohodkov, tantiem, dnevnic, odškodnin itd. Neprijetno bo tembolj, ker je videl, kako so delavci njegovemu služabniku Vrhuncu zamerili, ko so zvedeli, koliko zasluži Toda kaj je ta neprijetnost proti priznanju dokodkov iz imovine. pri čemer pride na dan, kaj in kje Kristan ima. Dokler Kristanu ni treba povedati, kolibo ima, se lahko smeja vsem očitkom korupcije in milijonarstva. Kratko zavrne vsakega: »Kaj pa veš o mojih milijonih, ali si jih štel? Rad bi jih pa imel in ti tudi!8 Tako reče in konec. Če bi bil pa pri SSJ organiziran, bi moral povedati tudi tiste dohodke, ki jih ima od raznih delnic, od podjetij, od hiš. od zvišanja vrednosti itd. — pri tem bi se videlo kaj ima in delavci bi vprašali, odkod ima vse to. Tukaj je tisto, zaradi česar Kristan nikoli ne bo član SSJ, la marsikdo drugi tudi ne. Po kapitalistični morali'je zaslužno, če si postal bogat, čim hitrejše si obogatel tem bolj si zmožen, pravijo. Po socialistični morali ni nič hudega, če si si pridobil kakšno imetje, le da lahko javno poveš, kako si ga pridobiL Kdor ne more ali ne sme povedati, odkod ima svoje bogastvo, ta ne more postati socialist razen če spozna, da mu je krivično pridobljeno bogastvo samo v napoto in ga zato — zavrže. To velja tudi za male kapitaliste. Kdor ima še zdaj kakšne hranilne vloge v meščanskih hranilni- Pravo Jcliiclitouo- milo .».* Jelen* 4 samu je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. praVo san« z imenom „S(li!(bt“ i« znamk* csb, dasi ve,' da s tem pomaga plesti kapitalistični bič. o tem mislimo, da se jih boji pokazati, ali pa da socialističnemu načelu javnosti ne zaupa toliko, kakor kapitalističnemu biču. V tem slučaju ima prav, ker nevednim je bič najbolj siguren. Razno. Položnice, Nekateri naročniki se jeze. če dobijo položnico, dasi imajo naročnino že plačano. Eden je zaradi tega v jezi list kar odpovedal. Temu in vsem naročnikom sploh naznanjamo, da radi pomanjkanja prostora časa in delavnih moči v upravi ne moremo sortirati naročnike, zato prilagamo položnice vsem. tudi tfstim. ki imajo list plačan. Taki naročniki naj položnico spravijo za drugič, ali pa naj jo oddajo svojemu sosedu, prijatelju znancu, ki še ni naročnik .Napreja** ali vsaj .Ljudskega glasu". da si naroči list in pošlje obenem naročnino. Pri tem ga pa poučite, da naj na srednjem delu položnice zgoraj napiše: nov naročnik .N" ali »Lj. gL", ker drugače bi ga morali šele vprašati, za kaj je poslal. Za esperantsko slovnico je zanimanje veliko, delo pa majhno. Zelo počasi se priglašajo naročniki, drugače pa marsikdo vpraša, kdaj jo dobimo. Smo pač na klerikalnih tieh, tam, kjer ljudje vse od Boga zahtevajo, zato pa od hudiča vse dobijo. Nekdo se je naročil, par tednov pozneje je pa že vprašal, če že bo — v svoji okolici pa ni vprašal koliko se jih je naročilo in denar poslalo. Neka organizacija je sklenila naročiti 100 izvodov, pa smo le slučajno zvedeli o tem. obvestila še nimamo in denarja tudi ne. Za tak narod je kapitalizem potreben 1 Če bi ne imel profitarjev, ki mu prodajajo kulturo zato, da ga molzejo, bi še te kulture ne imel. No, esperantsko slovnico bomo po zaslugi „Slogč“ vseeno še letos imeli. Kdor ne mara zdaj dati 10 Din, jih bo dal pa potem 15 ... Kakor ostala dva korunovsks lista »Socialist" ia .Delavec" se je začela tudi »Volksstimma* znova zaletavati v nas. Korunovsko-kristanovski generalštab si je izmislil prav lep načrt, kako bo njegova papirnata armada vsa naenkrat zakričala v nas in mi se bomo ustrašili in zbežali. Pa kaj bi bežali, če pa je tisto kričanje kakor iz nadušljivega gramofona, na katerem se vrti večno ista počena ploščat Poglejte v »Volkstimmo" št. 40., 2. stran., notico .Die Zerstorer" (razdirači), tam boste našli na enem kupu vse, kar nam znajo ti gospodje očitati: same prazne, pavšalne trditve brez senčice kakega dogodka, dejstva, dejanja, sploh nič konkretnega. Ni nam treba še dalje odgovarjati, ker najboljši odgovor dajejo organizacije same. ki se mnoie. Preštudirajte današnjo tabelo! Vsakdo, ki si jo bo pogledal. bo razumel, da je to tisti dalekonosni top. s katerim pošiljamo zadnje strele v podirajočo se korunovsko-kristanovsko trdnjavo, Glavna bitka je končana, še par strelov in za slovenski proletariat bo tega boja enkrat za vselej konec, stranka se bo nato, neovirana po laži-proletarskib demagogih in pomirjena v svoji notranjosti z vsemi svojimi moč* mi vrgla na tisti boj, ki nam ga je treba izvojevati nasproti nepošminkani buržoazni reakciji. Nič je ne bo več oviralo pri izvršitvi tistega praktičnega programa, ki si ga je po dolgem premišljevanju in iskanju ter po mnogih, izkušnjah položila v svojo gospodarsko organizacijo .Slogo", v naš bodoči .Skupni dom". Samo nekaj nas utegne še zadržali. To so naši zamudniki, Če pogledate v tabelo, boste opazili, da manjkajo ta mesec nekatere organizacije, ki spadajo med naše najzvestejše, da druge obračunajo samo za del svojih članov namesto za vse in namesto da bi izkazale še kako napredovanje. O tem. da so po teh organizacijah člani naenkrat prenehali socialistično čutiti, o tem ni niti govora, samo nemarni so ali pa se jim zdi. da si že lahko privoščijo malo počitka, potem pa pricapljajo šele drugi mesec kot zamudniki. To pa nikakor ni prav, Če smo se borili proti separatistom, ker sploh niso marali reda, če smo si danes po dolgih bojih že skoro vsi na jasnem, da ni socialist, kdor ni organiziran, bomo morali iti še korak naprej in proglasiti za nesocialiste tudi tiste, ki nam delajo še zdaj v naših lastnih vrstah nered z zamudništvom. Že tabela je vsa pokvarjena z rubriko zamudnikov, če bi je ne bilo. bi se mnogo lepše videl napredek ali nazadovanje posameznih organizacij. Pa tudi prostora ja škoda in časa tudi. Ali ne bi bilo bolj paketno, če bi se zamudniki izpustili, zato pa pri-dejala rubrika naročnikov naših listov? Predlagamo, naj prva seja pokrajinskega odbora sklene odstraniti zamudnike popolnoma, Kdor hoče plačevati za nazaj, naj plačuje za tiskovni NAŽI IZDELKI: Dvojnosladna ržena Zlka v rdsdih zavitkih, Dvojnoaladna ječmenova 2lka v modrih aatfifkih, Slajana Ječmenova 2lka v satanih zavitkih so najboljši I Zahtevajta la Žikot sklad, ne pa članskih prispevkov! Ko je tabela objavljena. smo že videli, koliko nas je. ni treba da se oziramo nazaj po tistih, ki za nami tečejo' Naj nas doidejo, ne pa da bi mi nanje čakali. Prispevki se plačujejo za naprej. Kdor ga še koncem meseca ni plačal, naj odbora ne moti. Blagajnik mora račune zaključiti in spisati obračun, predsednik mora sklicati sejo ža prve dni v mesecu, tam se obračune podpiše in odpošlje. Čemu zaradi posameznikov zaostajati, da se potem še drugi navadijo malomarnosti? — Še boljše pa. nego če pokr. odbor to sklene, bi bilo. da organizacije same to iz-vrše, Odborniki imajo to v rokah. Nikar ne mislite, da vam bo za kongres v avgustu pomagalo samo število, merodajni so le redni člani brez zamudnikov. Kristanove! in Korunovci se na nas jeze, da smo v proletarsko gibanje uvedli načelo javnosti in začeli korupcijo gospodov nadsodrugov javno obravnavati, namesto starega načina, ko se je samo za hrhfom šepetalo. Zdaj nam pa ta gospoda očita, da se — mi bojimo svetlobe (Volksstimme 18. V.]. Ta očitek je popolnoma enak onemu, ki ga najdemo v uvodniku zadnjega »Socialista" češ, da so naše metode žganjarske. Ker smo se borili proti alkoholizmu, so rekli, da uvajamo novotarije. Ker smo pijance podili od našega gibanja, ker smo tudi zmernim priporočali, naj se sploh odrečejo alkoholnemu strupu, zalo so se nam smejali, in ker imamo v svojih vrstah že precej abstinentov, zato nas spravljajo v zvezo z žganjarnami. — Korunovci pravijo, da so na naši kandidatni listi v celjski okoliški občini pijanci. [pa ne povedo, kdo bi to bil], sami pa imajo za nosilca liste g. župana Hrastnika, o katerem vedo vsi Celjani, da je bil že neštetokrat pijan in nam je na pr. g. Koren sam. ko je bil še v stranki, pravil, kakšen škandal je bil na pr. po Hrastnikovi izvolitvi za župana, ko zaradi pijanosti niti govoriti ne bi mogel brez Korenove pomoči. Koren je takrat omenjal kot posebno obtežilno okolnost, da se je g. Hrastnik napil od kapitalistov podarjenega vina. Danes pa tega človeka [dBsi se ni nič izpremenil, le vprašajte Čebularja, kako ga je videl na Glaziji pri pukovski slavi) proslavlja in predlaga ne prvem mestu, naši trezni sodrugi pa so pijanci, žganjarji in ljudje, ki se boje svetlobe ... m m KARO-čevlji Maribor, Koroška c. 19. ■»« zn Novice. Vladna kriza je po dveh mesecih napredovala tja, kjer je bila pred dvema mesecama: Davidovič je dobil po Trifkoviču mandat za sestavo poslovne vlade, ker pa je ni bil sposoben sestaviti iz samih opozicionalnih strank oz. kralju ni bila takšna vlada všeč in ker so se nato vse stranke odločno zoperstavile nevtralni vladi iz strokovnjakov, uradnikov in učenjakov — takšna vlada ne daje korumpiranemu strankarstvu nič dobička — je pa Pašič dobil zopet mandat za sestavo skupne vlade s Pribičevičem. Ker bi ta vlada najbrže ne mogla redno delovati — v kolikor je pri horupcionistih in nasilnikih red sploh mogoč — pa bodo odgodili parlamentarno delo do koncem oktobra. Značilno za razmere, v katerih živimo: Davidovič zato ni dobil od kralja dovoljenja za sestavo vlade po svojem gustu, ker je Pašičeva radikalija imela beograjsko garnizijo alarmirano za slučaj, da bi morali sedanji ministri končno enkrat zapustiti svoja mesta ... Opozicionalni voditelji so izdali poročilo, v katerem pravijo, da krize še ni konec. In to je grožnja. Ker bo denarja za militarizem še zmanjkalo, so začeli vladni možje zapirati bolnišnice oz. metati bolnike iz njih. Ljubljanske bolnišnice so že bile na vrsti, zdaj pridejo druge. Občinske volitve se bodo vršile v celjskem in vranskem okraju 16., v šmarskem 20. in v laškem 21. junija. Buržoazija dobro ve, čemu si je izbrala delavnike in različne dneve. Na postaji Prestranku pri Postojni je ekspresni vlak iz Beograda trčil v tovorni vlak, Lokomotivi sta skoro uničeni, 2 sta mrtva. 4 težko ranjeni, uradnik, ki je nesrečo zakrivil, se je ustreliL Vojni sporazumi in dobičkanosne diploma-tične trgovine med Francosko in državami Male antante so po nepričakovanem izidu francoskih volitev zaenkrat padle v vodo. Zato pa iščejo diplo-matje Jugoslavije. Češkoslovaške in — Italije skleniti med sabo prisrčno prijateljstvo. Praški zunanji minister dr, Beneš se je ravnokar pomenkoval z Mussolinijem v Rimu. Prej pa se je sestal še na Bledu z Ninčičem. Zdaj pa sta spet 2 belgijska ministra pri Mussoliniju. Rumunaki kraljevski par obiskuje evropske države, da si izprosi kreditov za nimunske militariste in batinaše. Na Francoskem. Angleškem, v Švici so mu napravili sicer svečan obisk, pri tem so pa držali figo v žepu in pod figo denar. Poruhrski rudarji in kovinarji stavkajo še vedno, čeprav je razsodišče rudarjem ugodilo. Ti se ne marajo s to sodbo vezati za eno celo leto. Nemški fašisti nimajo sedaj nobenega važnejšega dela. kakor da prirejajo monarhistične in na vojno hujskajoče parade. Ob priliki neke takšne prireditve v Halle so se stepli s komunisti. Bilo je nekaj mrtvih iii ranjenih, Glavno pa ni to, temveč ono, do je vlada slične prireditve takoj prepovedala, ko so jih napovedali republikanci v protest proti nacionalistično — monarhistični gonji Ko bo-do hoteli reakcionarci spet kaj prirediti, ta prepoved seveda ne bo več veljala. Takšen sistem vlada sedaj v Nemčiji, na vsako ugodno šanso [sedaj izidi francoskih volitev] se ta sistem kratkomalo pokida. Medeni muholovce ^MeclotS4 polovi vse muhe. Dobi se v vsaki trgovini. Zahtevajte izrecno „MEDOS“. Iz stranke. Brežice. Vsako 1. nedeljo v mesecu se vrši redni sestanek krajevne organizacije KDZ v Brežicah ob 10. v Grobuškovi gostilni. Zabukovca. Občni zbor krajevne politične organizacije SJS in KDZ v Zabukovci se bo vršil v nedeljo dne 25. maja ob pol 10. dopoldne v gostilni Ivan Cocej v Megojnicab. Dnevni red običajni. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži. Odbor, Sodrugi In sbdružfce v Črni so opustili dosedanji način organizacije, ločene po spolu, in u-stanovili skupno, mešano, kakršne so tudi podru-god in kakor odgovarja tudi pravilniku. Zdaj imajo organizacijo po § 10 in kar se uprave tiče so jo razdelili krajevno na Črna I. in Črna II. V današnjem pregledu to še ni razvidno, prihodnji mesec pa že bo. JPz-otl roparskim vitezom. Od 1.1. do 6. V. 1924 Ivan Prodner. Hrastnik Ivan Domšek, » Franc Rojnik, » Jože Tovornik. » Anton Werden, Josip Pastorek, (neizr. potn.J Martin Pondelak. Videm Josip Srebot. Zagorje Z. B. neizr. potnine 18, V. Hrastnik Franc Weisbacher. Litija Od 1.1. do 20. V. 1924 Din 495*- » 25'- * 5'- 5‘- » 3" 4- . 50- 4-5'- » 25'- . 5'- skupaj Din 6261- Gospodarstvo. Dne 13. maja 1924. »Sloga" r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom*]: 121 članov s polno vplačanimi deleži, med njimi 7 žen [578%], Hranilnih vlog 50.26865 Din. Ati je tvoj odstotek že zraven ? Ati čakaš, da bo prej skleda polna? Valute. Dolar je vreden 7950 —80*50, lira 3.58—361, francoski frank 440—4 50, čehoslo-vaška krona 2 38—2 41, 100 avstr, kron 11’37 — 1157; V Curihu velja 100 dinarjev 1433—1443 švic. frankov. 1 švic. frank Din 6 95. Ugovori proti pravilom .Skupnega doma", r. z. z o. p. [»Naprej* 1. V. 1924.) 3. vprašanje. V § 23. po besedi »o vsem" naj se vstavijo še sledeče besede: »razen določil §§ 4. in 6. o razdružitvi, likvidaciji ali razdelitvi zadružnega imetja". Pojasnilo. Vsebina tega ugovora je zelo važna in dokazuje, da se delavci zavedajo, kako je treba skupno last vsestransko zavarovati proti dobičkaželi-nosti posameznikov. Vendar smatramo, da je ta dostavek nepotreben, ker je v § 23. jasno povedano, da je kongres vezan po teh pravilih, s čimer je že rečeno, da ga §§ 4. in 6. tudi vežeta. Tudi v teh dveh paragrafih samih je jasno povedano, da kongres nima pravice sklepati ali izpreminjati ta pravila glede imenovanih točk, Zato se nam zdi. da bi bil tak dostavek samo balast. Vendar bi ga morali vstaviti če to pismeno zahteva nadpolovična večina članov pokrajinskega odbora. Le dobro bi morali še enkrat preštudirati vsa pravila.- da s takim dostavkom ne 'Zpremenimo kakšne druge točke. Kajti če naštejemo izjeme, se s tem odrečemo pravice pozneje izvzeti še kaj drugega, nakar nismo izrecno mislili, vendar je pa v pravilih po vsebini obseženo. Nam [tajništvu in uredništvu] se zdi najboljše, da pustimo kakor je: »Kongres je najvišja instanca in je vezan samo po teh pravilih." 4. vprašanje. Kako to. da hranilne vloge niso nič omenjene, prav v nobenem paragrafu? Pojasnilo, To je zato. ker v našem uradu ni reda. Paragraf o hranilnih vlogah je bil že davno napisan, pa se je zgubil na tajnikovi mizi ki izgleda kakor kup nereda. Na dan seje je tajnik pred odhodom na vlak izbiral iz tega kupa vse, česar je bilo za sejo treba, v vlaku je paragrafe ravnal v vrsto na seji smo se potem o njih kregali, kar je pa ostalo doma med neredom. je ostalo sploh pozabljeno. in če bi sodrugi ne sodelovali, bi ostalo pozabljeno tudi še zdaj. Ker se ženske drugače nič ne brigajo, moramo tudi povedati, da je to vprašanje prišlo iz ženske glave. Točke torej, ki jih smatramo še za potrebne, objavljamo m prosimo vse člane pokrajinskega od-bora, da nam nemudoma po preštudiranju sporoče, če se z njimi strinjajo. Občni zbor bo že te dni objavljen v Uradnem listu, mudi sel § 32. Člani postanejo lahko (udi razne organizacije, brez ozira na to ali so pravne osebe ali ne. Višino svojega deleža in mesečnega davka do* ločajo po lastnem preudarku v razmerju svojega Števila članov, vendar pa taki deleži ne dajejo ni-kakih odločilnih pravic, niti se ne smejo voditi skupno s pravimi deleži, ki tvorijo temelj poroštva. Ti deleži so le podporni in niso podvrženi poroštvu. § 33. Take organizacije smejo biti odjemalke zadružnega blaga in smejo vlagati hranilne vloge bodisi skupno, bodisi na imena posameznih svojih članov, Vendar nobena ne sme imeti vloženo za več nego 1% tl od 100] vseh zadružnih hranilnih vlog; posamezni člani takih organizacij in nečlani sploh pa ne smejo imeti vloženo več nego l%o [1 od 1000] vseh zadružnih hranilnih vlog. § 34. Članske knjižice za take člane so posebne in imajo svoje posebne številke. Hranilne vloge se tudi nečlanom vpisujejo v članske knjižice na teh se pa mora jasno označiti, da so to hranilne vloge nečlanov. § 35. Hranilne vloge se izplačujejo le lastniku ali njegovemu pooblaščencu. Za pooblastilo velja knjižica, razen če je opravičen sum, da je prišla knjižica v neprave roke. Za izgubljeno knjižico dobi lastnik duplikat, ne da bi bilo treba prvo knjižico proglasiti za neveljavno. Duplikati za nečlane se izdajajo za odškodnino, ki jo določi načelstvo. Lastniku samemu se njegove hranilne vloge izplačajo lahko tudi brez knjižice. Sv. Peter p. Gorami. Obračun prišel prepozno- Krško. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani je pisala dne 28. XI, da naj se udi krške podružnice pomirijo, da bo cena galici tako nizka, da bo lahko z voznino vzdržati vsako resno konkurenco. Zato ste zdaj vi. člani Kmet družbe upravičeni vprašati, zakaj ni ol. odbor ostal pri obljubi z dne 28. XL 23. in mn očitati, da ae pri določitvi cene galici ni zavedal svoje dolžnosti. Taka podpornica kmetov bi naj ne imela ime .Kmetijska družba". Zmiraj lepše! Ponikva ob j. L Na sestanku dne 11. L m. je bilo vendar navzočih več sodrugov kakor navadno. Sklenili smo prepustiti tiskovnemu skladu vseh 30% od članskih prispevkov za 1.1923, ki bi sicer pri-padali krajevni organizaciji. Torej, zamudniki obračunajte, da se to lahko čimprej izvrši, sicer pridete v javnost. — Odbor. Ix škofje vasi. Tukaj smo sestavili kandidatno listo za občinske volitve, ki se bodo vršile dne 16. junija. Na listo smo se združili z republikanci in smo g. Antona Mahna kot reprezentanta republikanske misli vzeli na listo. To pa skušajo zlorabljati različni pisani in črni nasprotniki delavstva in hujskajo nezavedno dčlavstvo proti njegovim voditeljem, češ da so podkupljeni od Antona Mahna. Zlasti širi take vesti neki Franc Cerer, ki se Bo moral zato zagovarjati pred sodnijo. Vsakega raz-širjevalca takih laži bomo sodnjiskim potom zasledovali. Če bi bil Lešnik res podkupljiv, bi se že dal davno raznim strankam podkupiti, ki so ga snubile radi njegove agilnosti. Ne bilo bi mu treba s trdim delom si kruha služiti, temveč bi lahko ko-modno živel. Ali Lešnik je zvest in tudi ostane zvest delavski misli in stranki, [saj ie ravno on zavoljo tega najbolj trpel in izgubil službo] in ima vedno le to pred očmi, kar bi koristilo celi stranki in ne samo njemu, in ravno zato se je po soglasnem mnenju nekaterih zavednih in politično organiziranih sodrugov združil z republikanci ni pa tega delal na svojo roko. (Poglej v obračunski pregled, samo 6 nas je organiziranih!] Če bi se delavsko ljudstvo zato vzdržalo volitev, bi s tem ravno sebi največ škodovalo, ker odločuje se usoda občine ne samo za tri leta. temveč morda za vedno, in morda delavstvo ne bo imelo nikdar več take prilike za zmago v občini, kakor jo ima sedaj. Torej v boj za občino, ki naj postane mati ubogih ljudi ne pa mačeha. Olede tega da je g. Anton Mahen tudi na naši listi, pa naj bo delavstvo brez skrbi, prepričani smo, da g. Anton Mahen za tako dolgo, za kakor dolgo bo izvoljen od naše stranke, ne bo razdiral strankine discipline, temveč da se bo vestno držal strankinih načel, kar je tudi svečano obljubil in je podpisal nastopne izjave: Izjava (prepis). Podpisani Anton Mahen prostovoljno pa nepreklicno izjavljam, da bom na sklep nadpolovične večine kluba občinskih odbornikov Socialistične stranke in Kmetsko delavske zveze odložil mandat občinskega odbornika in sem v ta namen že vnaprej podpisal prostovoljno pa nepreklicno izjavo, ki ima polno veljavo, tudi v slučaju če bi se jaz pozneje ne hotel pokoriti sklepu nadpolovične večine kluba občinskih odbornikov SSJ in KDZ — Mahen Anton. Druga njegova izjava je še bolj odločna in je zaradi pomanjkanja prostora lc ne moremo priobčiti. Dokler bo izvoljen od naše stranke, se je zavezal Anton Mahen solidarno z delavstvom sodelovati in prepričani smo, da bo tudi sodeloval. Če bi še kdaj sovražno nastopal proti naši stranki, bo s tem sebe najbolj osmešil, kajti nikdo bi ne dal na njegove besede ali obljube ničesar več, nikdo bi mu več ne verjel. Nam bi samo začasno, sebi pa za vedno moralno škodoval. Sgveda nam je g. Mahen v preteklosti mnogo škodoval, zlasti pri vo-litvi župana itd. Ali sedaj ne gledamo nazaj, temveč zaupno zremo v bodočnost in trdno upamo, da se to ne bo več ponovilo, če se bomo bolj zvesto držali organizacije. Savel je bil tudi Savel, pa je iz njega Pavel postal in za tiste ideje, katere je prej smrtno sovražil, pozneje kri prelil. Strašno propadel človek bi moral biti, ki bi sam sebi v lice pljuval, in to g. Mahen ni in ne bo, prepričani smo o tem. Saj je baš on večkrat pomagal našim odbornikom, kadar je šlo za kakega siromaka. Nismo op. timisti, vendar upamo, da je še vsaj nekaj človeškega v človeških srcih, in če bo nastala bridka skušnja, bo to samo za tri leta in izkušnja je šola modrosti. Če bi pa delavstvo vkljub temu javnemu pojasnilu ne šlo voliti ali bi volilo s svojimi nasprotniki, bo s tem sebi največ škodovalo, ali Lešnik se zato ne bo obesili Torej v boj za občino, proč z klerikalci in drugimi izkoriščevalci ubogih ljudi. — [Op. ur. Sicer pa teh sitnosti ne bi bilo treba, če bi se delavno ljudstvo tudi prej vsaj toliko zanimalo, kakor se zdaj; če bi bilo bolj vztrajno v organizaciji, bi bil Mahen tudi organiziran! Da pa 6 članov za volilni boj ni dovolj, to uvidi menda vsak.] Zabukovica. V nedeljo 18. 5. 24 nam je po* slala Strokovna komisija na sestanek odbornikov Unije slov. rudsrjev sodr. Jakobinca z resolucijo, s katero naj bi se zabranil nadaljni razkroj Strokovne komisije. Resolucija je bila napisana v silno izzival* nem in prepirljivem tonu, tako da smo odborniki takoj uvideli, da taka resolucija prepirov ne bi ublažila. temveč še bolj razpalila. Odborniki smo resolucijo popravili in podpisali; sodr. Jakobincu, v katerem smo spoznali vztrajnega in poštenega borca, smo pa naročili, naj pouči gospode in sodruge pri Strokovni komisiji da mi v .Delavcu" ne maramo več čitati takih člankov, kakor je bil članek o Čiri- Pregled organizacij SSJ in KPZ od novembra 1923 do aprila 1924-. [vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Krškem. .. .3&' Sfe S ^ 1924 # 1 Tvmafl IaK AIohau vailnti 1 Pokrajinsko tajništvo | la hmUIa • •p« = 1 ti t meseca kr %■ 1 pl* ■HVV ičali po Din ja ua« j" “ M j S" fprojrei iIt. duh 1 , § £ s i i IV. §■ skupaj porpr. od član a N n rtdn.članof 2 T _5 £ £ 10 12 15 20 25 30 50 i. Din L Din 7 26 60 44 38 i 3 1 1 3 78 ■ 40 1 78 • 25 17 2 i 1 3 1 3 90 : 30 3 66 37 146 30 147 130 9 2 5 1 11 231 1 57 6 8 40 51 51 1 71 40 1 40 5 5 7 1 40 7 9 80 34 25 3 3 1 1 1 1 81 20 2 38 38 77 — 26 14 6 2 4 2 51 80 1 99 15 15 ■ 21 1 40 14 12 1 1 24 50 1 44 13 10 1 1 1 44 10 3 39 1 2 80 52 35 8 4 2 3 105 — 2 03 ( 4 4 ■ 5 60 1 40 56 53 1 2 1 7 81 90 1 46 91 178 60 38 29 5 1 1 1 1 19 70 1 83 50 49 1 4 70 70 1 41 18 17 1 * : 3 29 40 1 63 124 99 25 4 191 10 1 54 3 8 40 50 45 4 1 6 81 20 1 64 13 4 3 1 1 3 1 43 40 3 34 20 16 3 1 42 70 2 12 5 1 3 1 10 50 2 10 25 35 — 26 26 • 2 36 40 1 40 19 10 2 3 1 3 1 49 7<| 2 61 76 103 60 28 26 1 1 20 41 30 1 47 54 81 90 6 5 1 - 10 50 1 75 345 673 4C 883 736 73 22 23 2 1011 1 1 2 1 1 86 1570 10 1 78 j Progresivni davek zamudnikov . . "673 4Č pri topnina • • • • • t • 1 87 — | Pokr. tajn. je torej prejelo v tem mesecu 2330 5C I d n N Organizacije 1 1 Bizeljsko 2 2 Brežice 3 3 Celje 4 4 Centrala 5 5 Čatež 6 6 Črna moška org. 7 7 Črna ženska org. 8 8 Dravograd 9 9 Globoko 10 10 Gorje 11 11 Hrastnik I. 12 12 Hrastnik II. 13 13 Jesenice 14 14 Ježica 15 15 Liboje 16 16 Litija 17 17 Ljubljana 18 18 Mežica 19 19 Mislinje 20 21 Sv. Peter pod Gor. 21 22 Škale 22 23 Škofja vas 23 24 Šoštanj 24 25 Štore 25 26 Tacen 26 27 Trbovlje 27 28 Velenje 28 29 Videm-Krško 29 30 Vrhnika 30 31 Zabukovca 31 32 Zagorje 32 33 Zg. Šiška 33 34 Gorica pri Mariboru 34 35 Cirkovce pri Marib. 35 36 Lesce 36 37 Pragersko 37 38 Pišece Tv ■ Slsg 's- Rednih članov je bilo 1923 1924 XI. XII. 6 10 2 1 17 2 2 2 1 21 3 9 5 14 14 22 6 172 59 10 30 40 52 28 71 9 6 45 12 U 41 7 120 27 U 19 6 3 14 13 20 6 179 59 9 30 39 17 54 6 12 16 70 9 8 45 12 U 43 U 121 27 U 19 6 U 15 6 44 19 30 14 14 54 8 3 46 46 10 128 17 13 15 13 3 II. 15 9 47 21 128 56 30 5 37 30 15 14 15 56 7 6 46 9 47 16 130 33 13 19 19 5 21 IIL 11 51 21 131 56 5 36 20 17 14 13 52 6 3 49 9 47 16 120 46 13 20 16 5 10 21 24 18 Vseh rednih članov 101 835 878 504 849 850 Zamudnikov 171 171 461 102 345 Vseh članov skupaj 101 1006 1049 965 951 1195 lu Bohmu ali pa članek o pritepencih, ker »mo ae vai, kar nas je organiziranih v Zabnkovici bodisi strokovno ali politično, sočasno z Bernotom ali pa pozneje pritepli, ter smo prepričani, da je naš po-kret in razmere ravno zaradi tega slab, ker je takih pritepencev vse premalo. Da je teh tako malo, so pa krivi zaslužni in stari socialisti najmanj toliko kakor Bernot. Mi uvidevamo. da hoče naš sodr. Bernot zaostalost slovenskega delavstva takoj prekoračiti, med tem ko bi stari sodrugi radi, da ostanemo pri tej zaostalosti še par sto let, torej sodr. in gospodje, če hočete, da ostane Strokovna komisija in organizacije enotne, ne spravljajte blata v »Delavca*, temveč očedite in obrišite si to blato s svojim »Socialistom*. Ta članek sem zato napisal, ker se bojim, da bi sodr. Jakobinc pozabil povedati vam, kar smo mu naročili. Predvsem pa nikar ne mislite, da je amsterdamska Internacionala za to, da bi podpirala nered in razbijanje. Abo teh protestov ne boste upoštevali, se vam zna zgoditi, da vam celo mehki sedeži v načelstvu Kons. društva ne bodo dolgo držali. — Ernest Bratec. Proslava 1. maja v Litiji. Letošnja proslava 1. maja je pokazala, da živi v tukajšnjem proletariatu, ki se ga dozdaj najrazličnejši demagogi zavajali ia tlačili, močna volja do skupnega dela. Ves naš shod in naše manifestacije so stale v tem znamenju, kakor je tudi po drugi strani resnično, da imamo tukaj še mnogo, premnogo nezavedoih delavcev. bodisi politično ali strokovno nezavednih ene ali druge struje in zlasti še mnogo sploh neorganiziranih, ki čakajo še zmerom odrešenika Korošca, Pašiča, Pribičeviča in razne slične bogove, da jih odrešijo. Treba je, da nam ostaneta vsem v spominu naš shod in naša manifestacija 1. maja 1924, čeprav oz. ravno zato, ker nam je buržoazija prepovedala manifestirati z našo skupno rdečo zastavo. Delavci in kmetje, združimo se, kjer je zavedna združitev, tam je rešitev izpod kapitalističnega jarma. ki nas tlači vsak daa bolj. Vstopite v enotne organizacije! Pragersko in okolica. Mi smo se vendarle začeli zbujati! Dne 11. t. m. smo imeli skupno sejo vseh socialističnih organizacij v bližini Pragerskega. Zastopane so bile Cirkovce, Šikole, Gorica, Sp. Poljskava in Pragersko. Na seji smo razpravljali o pomenu .Skupnega doma" in o njegovih pravilih, ki smo jih soglasno odobrili. Sklenili smo, da se Skliče v najkrajšem času večji shod vseh članov in somišljenikov zgoraj navedenih organizacij. Takrat bomo ponovno razpravljali o .Skupnem domu* in o problemu agrarne reforme, ki je za poljedelskega delavca tako važno. Pripomniti je treba, da se nahajajo v kraju poljedelski delavci, kateri zaslužijo pri kmetih komaj 3—10 kron na dan! Ni čuda potem, da je beda tako velika in da je začelo delav- 18 AahAIiimiIaamiaiiA portianocement za Ljubljano in okolico raapošilja trtama cementa Zidan! most na vagon« in tudi manjie količin« po o«ni od: 79 Cin aa 100 kg Iranko »odi, 82 „ „ 100 „ broa ambalaž«, 66 , , 100 , Iranko papirno vred«, in eieor Iranko poafaja Zidani most. Za kakovost Porflandcomenfaprevaama ravnateljstvo vsako odgovornost. C«m«nt j« bil v m«e«ou januarju 1024 od strani komiaij« Gradbena direkcije ia skiadiiia v avrho preizkušnje na Unlverzitetu Beograd, Zavod za ispitivanje gradj. ma-terljala vposlan in lakaauje 306 kg na om’ pritiska. Osebna ali plamena naročila — tudi lspod 1 vagona — sprejema RataaUljstVt toVarne cementa Zidani most. stvo razmišljati o samoosvojitvi na temelju pravil Skupnega doma. Izreklo se je mnenje, da se naj od članov zraven Članarine pobira še poseben fond za začetni obratni kapital, če bo Članstvo na svojih sestankih, kateri so se določili pred shodom, s tem soglašalo. Upamo, da se bo članstvo po svojih temeljitih razgovorih, katerih se udeležijo tudi pragerski sodrugi kot predavatelji, zavedalo težke ali vendar koristne naloge in da se bo na shodu, ki se bo vršil 15. junija v OpravSevi gostilni na Pragerskem, soglasno izreklo za gradbo bodočnosti. Da, kmetski proletariat se vzbuja! Le večina železničarjev še spi spanje pravičnega in čaka odrešenika od zgoraj ali pa tava oziroma caplja za zlatimi teleti. Če mu ponudiš v prodajo Naprej', ga odkloni z izgovorom, da nima časa citati, na skrivnem si ga pa vendar izposodi iz radovednosti, kdaj pride rešitev. Revček čaka mane, kakor jo je Bog poslal Izraelcem. Ni ga sram reči, da bo že pristopil, ko bo nekaj videl, to se pravi, ko bo polna skleda, da bo prvi zajel. Za sedaj se še boji. Strahopetci ste radi vaše nevednosti, ki nimate časa za čitanje, Sicer se jih je že lepo število organiziralo, vendar če si ne vzamejo časa za čitanje, bodo spet zbežali. Zapomnite si, da je vaša nevednost kriva, da ste strahopetni in radi tega strahu vas muči tudi glad! Mušenik pri črni. Letošnji Prvi maj smo praznovali ločeno, na eni strani so bili zavedni delavci, ki vedo in se upajo tudi vselej povedati, kaj so, na drugi strani so pa manjkale letos vse tiste ovce, ki se pustijo farškim in narodnjaškim pastirjem striči in poleg tega prinašajo še verski in nacionalni novčič na oltar verskih in nacionalističnih priganjačev. To se je letos opazilo celo na hišah in najbolj seveda na veliki hiši proletarcev v Mušeniku. Letos so okrasili okna in vrata samo zavedni delavci, backi, ki so jih prejšnja leta tudi ozaljšali, tako kakor gredo vsako leto ob Veliki noči k obhajilu, so letos izostali. Prav je tako! Kdor se hoče med gospode in maziljence štuliti, naj nikar ne krasi stanovanja na Prvega maja, ker bi bila to skrunitev, katere mi ne pripustimo kar takol Čudno se sicer zdi človeku, da hoče biti delavec tak kakor gospod, namreč tisti, ki živi od tega, kar mu delavec pridela. Pa je že tako, da hoče biti osel zmiraj konj, dolga ušesa pa ga izdajajo in tisto riganje: .Gospod so dejali, oni so rekli, naj le oni uredijo »lon“p kakor vejo. da je prav* itd. Le čuda. da še ne rečejo: »Bog lonaj !* vsakih štirinajst dni, ko jim gospodar izplača borne krajcarje! Prvega maja bo polagoma še krt rdeč, ne de takoj, nekoč pa Tisti črni krt, ki mu pravijo pri nas tudi Silvester, je pa že tako črn, da bodo še žena in trije otroci črni ne samo p^d kožo, temveč tudi drugod, ti namreč delajo, on pa po cesti .špancira" in rudarke nadleguje. Seve- POZOR! Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po najnižjih cenah in solidno. Prevzameva tudi dela na deželi. Za mnogobrojna naročila se pripoji ročata slavn. občinstvu Petek in I. Langof Moste pri Ljubljani — Društvena ulica 43. Tvornica perila A. RAŽEM CO LJUBLJANA, Žabjak št. 3 se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd. da, krti so vsi enaki, ko so pa navajeni teme ped zemljo in zmiraj v temi riti. revčki! Ko se je prikobacal krt iz zemlje in je videl mušeniško hišo rdeče ozaljšano, se je tako napihnil, da je bil ves rdeč in iz jeze ni šel v Mežico, kjer bi ga gospodje takoj spoznali in bi se čudili: »Servus, kolega, ti . , ti . . si (udi rdeč!* Dobro je napravil, da je ostal doma. Crna krtova stranka ima pri nas smolo. Sedaj potrebujejo zopet nove zvonove, iz starih so napravili topove, da so delavce streljali, črni krti so pa vsi doma sedeli in žegen delili. Zvonovi so pa dragi in fara je uboga, klerikalni mogotci namreč nočejo dati toliko denarja, zato so napravili igro »Dve materi*. Da bi ti dve materi bolj vlekli denar iz žepov ubogih zaslepljenih ovc in od puntarskih .boljše-vikov" so rabili pri igri na skednju tudi mater božjo iz cerkve torej pravo posvečeno Mater božjo ki pomaga vsak dan spravljati duše v nebesa pred božji tron. No, ne vem. kako so ž njo ravnali ampak takoj so začele babnice govoriti, da potrebuje Marija sedaj nov „gvant* in da bo treba šteti zopet novce, da bodo Marijo zopet pošteno oblekli, Križ je, križ, ko je pa obleka tako preklicano draga in Marijin kip nima nabavnega prispevka vsake tri mesece po 300 K! Ženski svet se bo gotovo pri tej zbirki za Marijino obleko dobro odrezal boljše kakor pa Prvega maja. V Mušeniku se moramo posebno zahvaliti dvema ženskama, ki sta pozabili okrasiti okna in sta moža zato morala vzeti, ko sta prišla zjutraj trudna z dela domov, gorjačo v roko, Sodruga. prav sta napravila-čeprav jih nista v resnici namazala z leskovim mazilom, da sta ženskama vsej povedala. kar jima je šlo. da si zapomnita, kaj je dolžnost proletarske žene. Hudi tercialki pa se je Prvega maja nekaj zareklo in gospod župnik jo bodo morali proglasiti za prerokinjo, pa ne za prerokovanje, kdaj dobi Marija novo obleko, temveč za prerokovanje, ir rečeno Prvega maja. Ta polsvetnica je namreč sledeče pogruntala: .Steržejeva pa res misli, da bo prišel sedaj fant od vojakov, ker je tako okrasila za Prvi maji” Glej jo spako, sedaj je odlok o oprostitvi njenega sina od vojaške službe tukaj in tercialka je bila prerokinja. Pa še nekaj se je izpolnilo, česar sicer ona ni prerokovala; uboga delavka je dobila tudi delo v rudniku, neka gospodična pa ne, Je že tako. Marija ima strgan gvant in zato se je obrnila na rdečo stran. Amen, Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanj-ščina? Vse to si lahko ohranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, telesa, vaših las in zob! Radi izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-prepa-rati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada [2 lončka s pahovanjem in poštnino 25 dinarjev], Elza-pomada za rast las [2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev], Elza lilijno milo lepote [4 kosi s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev] in 10% nadoplatka in drugi Etza-preparati kakor Elza cvet za lase. Etsa-voda za usta, Eiza-ko-lonjska voda itd. ; adresa: Lekarnar Evgea V. Feller Stubica donja. Eizatrg št. 252 Hrvatako. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 21. V. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. 3joi Majer išče službe s tremi delavci Vešč pri živinoreji in vseh strok kmetije. Gre tudi h konjem. Večletna spri-čevala na razpolago. Bližja pojasnila daje: Jožef Sturm na Ptujski aori. Blago za oblejke in perilo, izgotovljene obleke za moške in ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše ia najceneje pri I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. V gostilni in restavraciji Izidor Capetti Vojašniška ul. v Mariboru se točijo prvovrstna dalmatinska vina, refosko In navadno vino. Dobijo se gorka in mrzla jedila po zmernih cenah. Žajutrek. golaž 3 Din. Za mnogobrojni obisk se priporoča Izidor Capetti, Vojašniška ul., Maribor PrvovrstnegaTčevljar-skega pomočnika kot drugo moč iščemo. Dobra šolski izobrazba ali s samouštvom pridobljeno splošno znanje je prvi pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod wTrajno“ na upravo lista. UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 reglatrovana zadruga z omajano zavezo. <\S*0v,/V^ za šole. Županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD Stereotipija Litografija * f . i « ■ ■■ ummmm -»lil« 11*111 i aa—Mr m ii nftt 11 Mtm rt THhha f»f i mr fi n ftrfa* n ■ m ni r .———— ■■■