rfi /
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja
koper
21. APRILA 1961
* POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -k LETO X. — ŠTEV. 17
V PORTOROŽU BO 24. in 25. APRILA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE OKRAJA KOPER
O
«h
ja
Navajeni smo, da vsestransko vetlimo družbeni raazvoj okra-rja na okrajnih konferencah ZK in Socialistične zveze vsaki dve leti. Ta dogodek je vedno pomemben pregled dela in uspehov, ki so jih dosegli naši ljudje na polju, za
POZDRAV ŠTAFETI MLADOSTI
Kakor vsako leto, bo tudi letos stekla skozi naš okraj Štafeta mladosti, ki bo ponesla Čestitke tovarišu Titu za njegov ¡rojstni dan. V petek okrog 19,'15 bo pri Planini stopila na tla koprskega okraja in ol> 20,50 prihitela v Postojno. Drugi dan bo že ob 8 uri nadaljevala pot skozi Ilruševje, Senožeče do Sežane, kjer bo imela ob 10,25 desetminutni postanek. Nato bo nadaljevala pot skozi Divačo in se v njej zaustavila za 5 minut, nato proti Kozini, kjer bo tudi imela nekaj minutni premor, in bo preko Črnega kala prišla v Koper ob 13,45. Koprčani bodo Štafeto mladosti sprejeli na Titovem trgu in med 15-mlnutnim postankom jo bodo pozdravili predstavniki javnega življenja koprske komune. Štafeta se bo ustavila tudi v Izoli okrog. 14,28 in v Portorožu ob 15,48. Nato bo nadaljevala pot skozi Se-iovlje do mostu preko Dragonje, kjer
odo štafetno palico prevzeli Hrvati. Vse državljane našega okraja, predvsem pa šolsko mladino, delovne kolektive in družbene organizacije vabimo, naj bi v kar največjem številu spremljali pot štafete in ji v občinskih središčih, kjer se bo ustavila, priredili prisrčen sprejem.
ZADNJI PLEN UM PRED KONFERENCO
V torek je bila v Kopru zadnja ■ seja Okrajnega odbora SZDL ■pred okrajno konferenco Socialistične zveze, ki bo v ponedeljek in torek v Portorožu. Predsednik Gustav Guzej je navzočim prebral za konferenco pripravljeno poročilo odbora o prihodnjih nalogah SZDL koprskega okraja, medtem ko so tiskano poročilo o "delu SZDL okraja Koper med •dvema konferencama delegati pravkar prejeli. Člani odbora so poročilo soglasno odobrili, nato ' pa odobrili se predlog kadrovske • komisije kandidatnih list za bodo-' či okrajni in nadzorni odbor SZDL Koper.
stroji v tovarnah in delavnicah, delovna inteligenca na vseh področjih človekovega udejstvovanja, hkrati pa na podlagi kritične ocene na teh konferencah dobivamo spodbude in napotila za nadaljnje delo. "Vendar pa bo izmed vseh dosedanjih tretja po vrsti konferenca Socialistične zveze koprskega okraja v Portorožu 24. in 25. aprila letos še posebno pomembna in važna, ker pada v čas velikih sprememb v našem družbenem razvoju, v čas, ko revolucionarno menjamo sistem gospodarjenja z ustvarjenimi družbenimi sredstvi. Novi način delitve dohodka je po mnenju tovariša Edvarda Kardelja prav tako revolucionaren in bo vplival na ■nadaljnji razvoj demokracije ter <vsega življenja pri nas, kot je bilo revolucionarno dejanje uvedba delavskega samoupravljanja. Novi sistem delitve dohodka neposredno vpliva na kar največjo zainteresiranost delovnih ljudi, •kako bo porabljen ustvarjeni dohodek, neposredno vpliva na razvoj odnosov med podjetjem in •komuno, vpliva na to, da se bo naš delavec kot proizvajalec čutil hkrati tudi potrošnika, obenem pa delavca in upravljavca v svojem podjetju na eni strani ter člana komune in njenega družbenega upravljavca na dnigi strani. Zaradi neposrednega stimidiranja delavcev z načinom nagrajevanja po učinku dela rastejo in se kre-

pijo proizvajalne sile v našem gospodarstvu, nova delitev tako ustvarjenega povečanega dohodka pa ustvarja pri upravljavcih še večjo zavest odgovornosti in zanimanje za- upravljanje pri vseh proizvajalcih.
Vlogo in naloge Socialistične zveze ob tem dogajanju sta že opredelila oba (zvezni in republiški) kongresa SZDL, za naše specifične pogoje pa jih bo na podlagi njunih napotil in stanja v koprskem okraju odredila konferenca v Portorožu prihodnji ponedeljek in torek. Doseženi uspehi in uve- -Ijavljanje Socialistične zveze na vseh področjih življenja, posebno pa na relaciji komuna—podjetje in proizvajalec—potrošnik pomenijo za to našo organizacijo veliko priznanje, hkrati pa obveznost in nalogo za nadaljnje delo. Ko pozdravljamo delegate in goste na portoroški konferenci Socialistične zveze prihodnji teden, želimo konferenci v interesu nadaljnjega razvoja naše socialistične demokracije in izboljšanja življenja kar največ uspehov pri delu!
V nedeljo slavi postojnska komuna svoj' vsakoletni občinski praznik. Sloneč na slavnih tradicijah narodnoosvobodilnega boja — posebej na spominu na uničenje nemških zalog goriva v Postojnski jami aprila 1944 — je ta praznik vsako leto hkrati pregled dela in doseženih uspehov v graditvi lepšega življenja prebivalcev te naše komune. Vsi se teh dosežkov veselimo in ob prazniku želimo pridnim ljudem na Postojnskem tudi vnaprej veliko sreče in uspehov!
BOGAT SPORED PRIREDITEV V POČASTITEV TREH PRAZNIKOV
LEOPOLDVTLLE — Ka=avubu je izjavil, da je leopoldvillska vlada pripravljena uveljaviti resolucijo Varnostnega- sveta z dne 21. februaria letos, ki pravi, da lali-ko OZN uporabi tudi silo, da bi preorečila državljansko vojno v Kongu.
LIZBONA — Uporniško gibanje proti portugalski kolonialistični politiki v Angoli se vedno bolj širi. V zadnjih napadih uporabljajo uporniki tudi avtomatsko orožje, česar doslej ni bilo opaziti.
V	nedeljo, 23. aprila, bo poteklo 17 let, odkar je skupina "ar-. ■ tizanov minerskega voda IX. ■korpusa izvršila diverzantsko akcijo
v zastraženi Postojnski jami in pri tem uničila celotno zalogo pogonskega goriva, ki so ga bili. Nemci hranili v jami. Istega dne 1944. leta je sovražnik zagrešil v ulici Ghega v Trstu nezaslišani zločin. Obesil je 51 primorskih rodoljubov, med katerimi je bilo tudi 14 političnih delavcev iz postojnske občine.
V	spomin na ta dva dogodka praznuje prebivalstvo postojnske, občine vsako leto svoj občinski praznik na dan 23. aprila.
€

Tudi italijanska manjšina na Koprskem bo slavnostno počastila 100-letnico združenja Italije. Osrednja proslava, ki jo priprav- , Ija italijanski kulturni krožek v .Jvopru, bo 25. tega meseca v koški gledališki hiši. Prireditelj 'e povabil na proslavo več uglednih političnih in družbenih delavcev iz Ljubljane, Reke, Pulja in obalnih občin. Povabil je tudi italijansko gledališče z Reke »Ivan Zaje«, ki bo s svojim umetniškim kolektivom sodelovalo v bogatem kulturnem programu prireditve. 1 Podobne proslave pripravljata
GORIŠKI LIKOVNIKI V GOSTEH
V Novi Gorici te dni razstavljata svoja dela kva kiparja in 24 slikarjev iiz Gorice v Italiji. Za to razstavo italijanskih likovnikov vlada veliko zanimanje, posebno 'še, ker gre za seznanjanje ustvarjalnosti umetnikov onstran meje po načelu izmenjave kulturnih dobrin rned sosednima državama. Po zaključku razstave v Novi Gorici bodo italijanski gosti okrog 10. maja razstavili svoja ¡lela tudi v Kopru. V teku so tudi ® priprave naših likovnikov, da se v prihodnjih mesecih predstavijo italijanski javnosti na Trža-žkem in Goriškem.
tudi italijanska kulturna krožka v Piranu in Izoli. Prireditelji vljudno vabijo na vse slavnosti v počastitev 100-letnice združenja Italije tudi slovenski živelj, da bi tako vnovič manifestirali bratstvo med narodi Jugoslavije in tukaj živečimi manjšinami.
Letošnje praznovanje občinskega praznika združujejo na Postojnskem . v bogat spored prireditev,,ki je hkrati namenjen počastitvi 20. obletnice ustanovitve OF, to je 27. aprila, in praznovanju prvomajskih delavskih praznikov. Prireditve se bodo začele v petek, 21. aprila, in bodo trajale vse do 2. maja. Njihov spored je tale:
21. aprila bo krenila na pot prva skupina udeležencev pohoda po partizanskih poteh (o tem poročamo več na drugem mestu). Ob 20. Uri 50 minut bodo v Postojni pričakali prihod Štafete mladosti. Istega dne zvečer bo v dvorani Kulturnega doma v Postojni nastopilo Slovensko narodno gledališče iz Trsta z dramo »Drevesa umirajo stoje«.
22. aprila ob 8, uri ¡bo na Titovem trgu v Postojni svečan odhod Štafete mladosti proti Sežani in Kopru. Poleg številnih športnih tekmovanj bo ob 17. uri na Trgu padlih borcev zaključek partizanskega pohoda, združen z Vrnitvijo njegovih udeležencev, komemoraciio in polaganjem vencev ob spomenilc padlih žrtev. Udeležencem, pohoda bo spregovoril predsednik ObLO Postojna Jože Baša, Zvečer ob 20. uri bo v Jamski restavraciji svečana akademija z družabnim večerom v počastitev občinskega praznika. Na akademiji bodo nastopili ansambli domače DPD Svobode.
Na dan praznika občine Postojna, 23. aprila, bo svečano zasedanje Občinskega ljudskega odbora Postojna. Številna moštva slovenskih mest skupine B se bodo pomerila tega dne v velikem strelskem tekmovanju z zračno puško, medtem ko bodo športni aktivi delovnih kolektivov priredili finalna tekmovanja.
24. aprila bo v Domu JLA v Postojni literarni večer. Ljudska
univerza pa bo ves. teden predvajala po vaseh filme. V teh dneh bo LU priredila na vaseh tudi vrsto predavanj.
27. aprila bo svečana seja občinskega odbora SZDL Postojna. Podobna zasedanja bodo imeli v počastitev dneva ustanovitve OF tudi vsi krajevni odbori SZDL v v postojnski občini.
29.	aprila popoldne bo v Postojni gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki- bo uprizorilo komedijo »Z vrati treskajo«. Z istim delom bo ljubljanski ansambel nastopil zvečer ob 21. uri v Pivki. KUD v Prestranku bo tega dne prvič uprizoril komedijo »Vohunita«.
30.	aprila ob 10. uri se bo v Jamski restavraciji začelo zasedanje delovnega kolektiva. »Javor«, ki bo počastil 10. obletnico delavskega samoupravljanja ter ustanovitve podjetja. Tega dne se bodo začela tudi športna tekmovanja delovnih kolektivov v počastitev 1. maja. ob 14. popoldne pa bo otvoritev Turističnega doma jbri Pivki jami. Ob 20. uri zvečer bo v Jamski restavraciji svečana akademija z družabnim večerom.
1. in 2. maj bosta posvečena množičnim izletom. Drugega dne praznovanja mednarodnega delavskega praznika bo skupni izlet prebivalstva in pripadnikov krajevne garnizije JLA v Pivko jamo.	(ma)
ZAKLJUČENI OBISKI PREDSEDNIKA TITA V AFRIKI
Letos slavi sosedna Italija stoletnico združitve v eno državo, ki je nastala iz bivše pa.peške države ter po Francozih In Avstrijcih okupiranih delov. V bojih za združitev, ki so se vlekli še dolga leta, se je posebno odlikoval italijanski narodni junak Giuseppe Garibaldi. Beli krog na sliki ga kaže po zavzetju Benetk, ko z balkona palače Zecchin govori množici o izdajalskem delovanju rimske kurije proti interesom združene Italije (27. februarja 1807)
Več kot dva meseca je predsednik Tito s soprogo in svojim spremstvom potoval po prijateljskih državah Afrike. Kjerkoli se je mudil na državniškem obisku — v Gani, Togu, Liberiji, Mali-ju, Gvineji, Maroku, Tuniziji in te dni v Združeni arabski republiki — povsod je bil sprejet kot pobudnik utrjevanja tvornega miroljubnega sožitja med narodi. Predsednikova pot skozii osem afriških dežel, ki so si šele v zadnjih letih priborile svobodo in se otresle jarma kolonial.izma, je zaključena z bogato bilanco: po-
vsod so naši državnik'1 "	—
Titom na čelu našli skupni jezik z gostitelji v nadaljnjih naporih za ohranitev miru v svetu in v medsebojni gospodarski pomoči za blaginjo ljudi.
Po petdnevnem neuradnem obisku v Z AR, kjer sta se že deve-tič sestala predsednik Tito in predsednik Naser, da sta izmenjala nekaj misli o nadaljnjem poglabljanju odnosov med Združeno arabsko republiko in Jugoslavijo, se bo tovariš Tito jutri na ladji Galeb vrnil v domovino.
O
0
INVAZIJA NA KUBO
S tem. ko so neznani bombniki napadli kubanska mesta in ko so se luje oborožene formaciie izkrcale na treh krajih kubanske obale, se je začela tuja interven-
V
vrsta
Portorož postaja vse bolj priljubljeno prizorišče raznih pomembnih zasedanj, V prihodnjih tednih so napovedana kar a velika zasedanja. Od 21. do 25. aprila bo v Turističnem domu letna konferenca Združenja ncmetaleev FLRJ. Okrog 300 delegatov — predstavnikov industrijske, kemične in druge nekovinske industrije ter rudnikov, kakor tudi znanstvenih ustanov, lci se ukvarjajo z nemetali
—	iz vse države bo na tridnevnem zasedanju obravnavalo vrsto aktualnih vprašanj tega združenja. Na programu so tudi izleti za spoznavanje najlepših predelov koprskega okraja.
V ponedeljek, 24. aprila, bo — prav tako v Turistienem domu v Portorožu
—	ustanovni občni zbor Hortikultur-nega društva za koprsko obalno področje. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo večje število vabljenih in ne-vabljeiuh ljubiteljev cvetlic in vrtič-karjev. Zbora se bo udeležila tudi predsednica Zveze hortlkullurnih društev Slovenije Jelka Kraigherjeva.
Od 20. do 28. aprila bo v Turističnem domu v Portorožu imelo letno skupščino Združenje za sodno medicino FLRJ. Okrog 180 delegatov iz vseh večjih središč naše države bo tri dni razpravljalo o aktualnih organizacijskih vprašanjih svojega združenja, poleg tega pa bodo na programu številna predavanja in razprave o najnovejših dognanjih na področju sodne medicine. Tudi za udeležence tega zasedanja je pripravljen program lepih izletov za spoznavanje lepot Slovenskega Primorja.
Od 8. do 10. maja pa bo — prav tako v Turističnem domu v Portorožu — priredila tridnevni posvet o sadjarstvu Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Napovedanih je preko 200 strokovnjakov iz raznih predelov Slovenije, povabljeni pa so tudi številni gostje iz drugih republik.
JULE
cija proti režimu Fidel Castra. Kubanska vlada obtožuje ZDA, da so zapletene v to afero, pa čeprav je predsednik Kennedy izjavil, da ne bodo ZDA sodelovale v intervenciji proti Kubi. Po mnenju številnih opazovalcev dogodkov na Kubi bo na dnevnem redu 15. zasedanja Generalne skupščine tudi razprava o sedanjih dogodkih, ki sodij.o, po mnenju kubanske vlade, v poskus ogrožanja 'miru in neodvisnosti dežele,
EICHMANN »NI KRIV«?
Potem ko je izraelsko sodišče, ki sodi vojnega zločinca Adolfa Eichmanna, sprejelo sklep o svoji pristojnosti za izreko kazni, je tožilec prebral obtožnico. Eichman-nov zagovornik dr. Servatius je zahteval, naj bi obtoženca sodilo zahodnonemško sodišče, kar je iz-izvalo nezadovoljstvo tudi v za-hodnonemškem tisku, ki priporoča, naj bo dr. Servatius zmeren v svojih izjavah. Vse kaže, .da tudi Bonnu ni preveč pri srcu zagovarjati zločinca takšnega kova kot je Eichmänn, saj se zaveda, kakšno je razpoloženje svetovne javnosti do nacističnih krvnikov.
KAKO JE BIL UMORJEN LUMUMBA
Varnostni svet Generalne skup-' ščine OZN je imenoval mednarodno komisijo, .ki naj bi ugotovila,. pod kakšnimi okoliščinami je umrl kongoški premier Patrice Lumumiba in kdo so krivci njegove smrti. V komisiji so mehiški pravnik Oscar Rabasa, burmanski sodnik U Aung ¡Khine, etiopijski pravnik Tešome Haile-mariam in pravnik države Togo Georges Creppi,
Pravijo, da mora biti človek rojen za vojaka in starši so še vse do nedavna krotili svoje otroke — češ, v vojski znajo narediti jagnje tudi iz največjih razbo-ritežev. Zal je takšno mišljenje
še vedno ukoreninjeno v miselnosti .nekaterih očetov ali dedov, ki so služili vojaški rok v predvojnih letih, ko je bila surovost vojaških starešin zares najboljše jamstvo za njihovo priljubljenost
ZA TEMELJITEJŠI PREGON GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Minuli ponedeljek je bilo v Kopru posvetovanje zastopnikov okrožnega javnega 'tožilstva, okrajnega javnega tožilstva iz Sežane, okrožnega in okrajnih sodišč koprskega okraja, okrožnega gospodarskega sodišča, oddelka notranjih zadev pri OLO Koper in okrajnih inšpekcijskih služb. Posvetovanje je bilo .namenjeno razpravi o zatiranju kriminala v gospodarstvu. Uvodoma je okrožni javni tožilec Leo Perhavec seznanil navzoče s smernicami posvetovanja predstavnikov Državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ, zveznega javnega tožilstva, republiških državnih sekretariatov za notranje zadeve in republiških javnih tožilcev, ki je bilo v Beogradu v decembru leta 1960.
Upoštevajoč te smernice je bilo na sestanku poudarjeno, da je tudi v koprskem okraju potrebno resneje obravnavati kaznovalno politiko do posameznikov, ki s •svojim delom zavirajo gospodarski razvoj in povzročalo večjo ali manjšo gospodarsko škodo. Predvsem je billo rečeno, naj bi družbeni činitelji razširili svojo dejavnost pri odkrivanju kaznivih dejanj. Tako ibi lahko organi družbenega upravljanja in delav-
skega samoupravljanja z intenzivnejšim izvajanjem svojih nalog marsikdaj preprečili širjenje gospodarskega kriminala, ki se odraža v najrazličnejših oblikah — od malomarnega poslovanja z družbenimi sredstvi, do podkupovanja in osebnega okoriščanja na račun družbe. V skladu z načeli socialističnega sodstva pa je bilo poudarjeno predvsem to, da je potrebno poleg izrekanja zapornih kazni v večji meri kot doslej izrekati tudi odvzem s kaznivim dejanjem nepošteno pridobljenega oremoženja, dalje Prepoved opravljanja javnih služb ali poklica za določeno dobo in povrnitev povzročene škode.
Pomembno vlogo bodo morali v prihodnje imeti tudi inšpekcijski organi, ki naj bi svoje delo vskla-jeva.li, in tudi organi družbene kontrole, se pravi državljani kot člani zborov volivcev, stanovanjskih skupnosti itd.
Na posvetovanju je bilo še posebej poudarjeno, naj ne bi bili ti ukrepi pregona gospodarskega in klasičnega kriminala le kampanjski, pač pa naj bi bili sistematični in naj bi že v osnovi zatrli poskuse porajanja gospodarske škode na račun skupnosti.
pri takratnih oblaslnežih in siila važen pogoj za napredovanje.
No, danes vsakdo ve, da imamo armado, ki je zrasla iz ljudstva in je najtesneje povezana z našim družbenim življenjem. Povsod se lahko tudi prepričamo, da je poklic vojaškega starešine posebno častna naloga, na katero se pripravljajo naši najboljši mladinci v vzorno urejenih vojaških šolah.
Kot vsafko leto se tudi letos prijavlja naša mladina za vojaške šole. Državni sekretariat z narodno obrambo je že razpis natečaj za sprejem kandidatov za gojence na raznih podoficirskih šolah lin poseben natečaj za podelitev štipendij dijakom srednjih šol, ki so se odločili, da bodo po končanem študiju na katerikoli srednji šoli obiskovali to ali ono vojaško akademijo, ki ima stopnjo višje šole, ¡medtem ko so pod-oficirske šole enakovredne srednješolskemu študiju. Zal mnogi naši mladinci po končani osemletki ne vedo, da bi se lahko vpisali in v najboljših pogojih šolali na 'raznih tehničnih, letalskih in mornariških podoficirskih šolah, kjer traja pouk tri leta, medtem ko je obdobje šolanja na vojni glasbeni šoli samo pol leta daljše. Ker poteče rok. razpisa za podofidirske šole že 30. aprila, bodo moraili vsi mladinci, ki jih poklic vojaškega starešine vese pohiteti s svojimii prijavamli. V potrebne informacije lahko dobe pri referentu za zadeve narodne obrambe pri občinskih ljudskih odborih ali na vojnem odseku pri okrajnem ljudskem odboru.
ZAPISKI IZ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NA PRIMORSKEM
Po stopinjah Brkinske čete
Med bivanjem Brkinske čete v ko-ritniških gozdovih je prebivalstvo Brkinov in Istre na več mestih proslavljalo 1. ,maj. Predhodni razgovori o iprosilavah praznika so bili, po spominih preživelih -aktivistov, v Brezovici, kjer je Avguštin Mahne vzpostavljal organizacijo OP ter v narodnoosvobodilno gibanje pritegnil mladino, med prvimi ,Marijo Vatovec in Vido Stainčič, Prvomajsko nastrojenje je osvetlil sekretar fašistične stranke Gennunzio Servidori v svojem poročilu konec maja 1942. ». . . Kmetje v Vodicah 1. maja 1942 niso -delali in so se za to komunistično slavje svečano oblekli. V Ilirski Bistrici "so hodili mladeniči, ki so bili pred kratkim poklicani na vojaški nahor, odeti z okrasiki in raznobarvnimi trakovi ob zvoku ustnih harmonik, iz krčme v krčmo, se drli in peli slovenske pesmi . . .«
ITALIJANSKE REPRESALIJE
Obstoj Brkinske čete in nastrojenje prebivalstva iza narodnoosvobodilno gibanje je poživilo represalije italijanskih vojaških, civilnih in političnih oblasti.
Ze dan pred 1. majem Je štab tržaške vojaške cone (akt št. 02/458 z dne 30. 4. 1942) -odredil, da na glavnih prometnih žilah vse postojanke uvedejo intenzivno službo ,s kolesi podnevi in .ponoči. Ukaz je podpisal F. Navarr-Viggiani.
1. maja je -puljskl prefekt pisal o policijskih akcijah proti komunističnim .tolpam, »iki ¡preže na življenje naših vojakov in mirnega prebivalstva«, da ogromna večina prebivalstva veruje, da bodo kršilci reda kmalu uničem, medtem ko del tuje-rodcev in z njimi posamezniki sub-verzivnih tendenc spremljajo dejavnost banditov in tajno upajo v uresničitev nevarnih aspiracij. Da bi takšno dejavnost preprečili, sta obe komandi vojnih .področij v Trstu in Vidmu 4. maja 1942 vzpostavili obveščevalni aparat, v Postojni pa se je 4. maja ustanovil -posebni polieijsko-karabi-njerski oddelek. Ves vojaški, oblastni in politični aparat pa je začel z intenzivnim preganjanjem in aretacijami posameznikov na terenu, aretacijami aktivistov na terenu. Po sestanku na Janeževem brdu 3. maja 1942 je bil , naslednjega dne zaradi izdajstva aretiran vodilni brkinski politični delavec Anton Gustinčič,
9.	maja Franc Zetko iz Volč, ki so ga Italijani odkrili po zaslišanju ujetih borcev z Nanosa, v eni izmed hajk
10.	ma-ja 1942 je četa italijanskih vojakov in karablnjer.iov na Ostrožnem brdu ubila dve osebi .po imenu Volk. Kot razlog navaja italijanski dokument, da se nista hotela ustaviti na poziv »stoj«, da sta bila simpatizerja narodnoosvobodilnega gibanja in da so našli v njunih hišah mnogo živeža. Prav tedaj je bil v zaselku Smaguri ranjen in -ujet Andrej Suša, ki je (po Istem poročilu) bežal z Lu-
dvikom Maslom, ibrž ko je zagledal karatornjerje. (Poročilo karabmjerske legije, karabinjerske čete Postojnska jama št. 437/1 z dne 10. 5. 1342.) V šolski kroniki iz Tater je še vest, da ga je sodišče v Rimu obsodilo na 30 let zaipora. Komandant IV. mobilizirane obmejne legije MVSN konzul E. De Padova (dopis z dne 30. 5. 1942) je 15. 5. 1942 vzpostavil na stari jugoslo-vansko-italijanski meji na vsem njenem področju stražarsko službo lin je celotno moštvo razmestil v staa-e vojažlke objekte. (Akt št. 4771/I/I z dne 30. 5. 1942.) 15. maja 1942 so odkrili (po sestavku »Dejavnost slovenskih komunistov v Julijski kraijrini») taborišče za .približno 50 partizanov pri Knežaku in -ugotovili, da so partizani odšli proti Sembljam.
NAPAD BRKINSKE ČETE V MALI BUKOVICI
Pritisk na organizatorje narodnoosvobodilnega gibanja, ki so ga izvajale okupatorske posadke, razmeščene na .gosto po brkinskih vaseh, Pivki .in drugod, je pomenil istočasno odhod ljudi v partizane. 5. maja 1342 sta vstopila Karel Lelošan iz Bukovja 1n Francka Samsa por. Fakleš iz Sembij, približno v istem času pa tudi Frane Trnta, Janez Kranjc in Anica Kovač iz Bitenj,
Anton Samsa-Nace je Brkinsko četo v koritniških gozdovih povezal z va-
škimi terenci v Sembijah, BaČu, Pod-taboru in olccflliških vaseh; ti so zbirali hrano za preskrbo čete. V preskrbo vanje čete so bili vključeni po vsej verjetnosti tudi terenci v Knežaku. -
18. maja 1942 je patrulja Brkinske čete ob 18. uri napadla stražamico ab železniški progi v Mali Bukovici, 7.km južno od Ilirske Bistrice. Napa.d je vod/il Karlo Maslo. V napadu so ujeli majorja Alcida Vanelliija, komandanta 44. terltor. bataljona, poročnika FulV.ia Defuregonija in narednika Giovannija Kellerja -ter 7 vojakov. Patrulja je zaplenila vso oborožitev. Poročila .najvišjih italijanskih vojaških, oblastnih in političnih predstavnikov o tej aikcij.i dokazujejo, da je ta napad Brkinske čete presenetil italijanske oblastnike »kot strela z jasnega neba«. Sekretar fašistične stranke na Reki Gennu-nzio Servidori navaja v poročilu o akciji, da je bilo po napadu moralno razpoloženje vojakov in^ zlasti oficirjev v posadki obupno in žalostno in nadaljuje: ». . . Med italijanskim prebivalstvom te občine je zavladal občutek presenečenja, komaj lahko dojema resničnost dogodka, Po .tedenskih poročilih -po pravici lahko sklepam, da pustošijo uporniške tolpe v conah Sapja-ne. Ilirska Bistrica, Podgrad in Mate-nlja, po naročilu in navodilih voditeljev, ki so vsi begunci in komunisti.
Vsi govorijo .d°t>ro italijansko. Pri akcijah nosijo nekateri Italijanske uniforme. Nobenega dvoma , ni o sodelovanju slovenskega prebivalstva teh vasi z uporniki. Celo zadevo pa otežkoča dejstvo, da ljudje ne iščejo pravočasno naše zaščite. Očitno je sovraštvo Slovencev v teh vaseh proti nam.« Negodujoče poročilo o partizanskem uspehu Brkinske čete daje tudi general Lorenzo Brovarone. Reški prefekt T, Testa zajedljivo imenuje majorja Vanellija »frater frančiškan«.
Napad Brkinske čete je sprožil operacije proti partizanom. Patrulja IG mož se je umaknila v Brkine in 19. -maja 1942 (izijava Franca Vojvode) prišla v Padež, kjer je ostala en dan. Hajka je prisilila borce Brkinske čete, da so odšli -ponovno v koritniške gozdove.
Istega dne je prišlo še do dveh napadov. Po-sestavku »Dejavnost slovenskih komunistov v Julijski krajini« je skupina .partizanov napadla v Sk-oc-janu nekega civilista, štirje partizani pa so napadli pri Košani dva kara-blujerj.a (akt št. 12/379 z dne 18. maja 1942.).
Brkinska četa se je vrnila v snežniške gozdove in od Postojne do Ru-pe začela z akcijami proti italijanskim gozdnim delavcem in ogljar-jem, ki so prišli z družinami in začeli z izsekavanjem gozdov in žganjem ogljarskih -kop. Slavko Kovač- Smeli navaja v svojem dnevniku, da je Brkinska četa rekvirirala 22. maja 1942 lesnemu trgovcu Rupeni 9 konj. Anton Firm navaja zanimiv podatek o konjih. Tri konje je četa obdržala -za prenos hrane iz Bača od Lojzeta Mal-narja do čete, ostale pa je. odgnal
partizan MIha iz zaselka Brdce v Brkinih v Istro in Jih' tam prodal,, denar pa prinesel v četni ¡kolektiv 26. V. 1942 je Maslova patrulja v Ilirski Bistrici zažgala kamion poln oglja, 'ki je bil last trgovca Rupene. (Smelijev dnevnik in sporočilo brigadirja jaivne varnosti.) Škode je bilo za približno pol milijona lir.
O partizanski nameri, -da bi .preprečili izsekavanje gozdov, je karabi-njerska četa iz Postojne obvestila 26. maja 1942 23. arma-dni zbor v Trstu (akt št. 12/492 z dne 26. 6. 1942.).
28. 5, 1942 zvečer se je skupina brkinskih borcev pod vodstvom Prešerna mudila v Brkinih v Vatovljah pri Francu ' Cergolju, Iz ;petlh hiš so dobili partizani hrano. Iz vasi sta vstopila v partizane Albin Vatovec in Franc Mahne. Naslednjega dne so fašisti postavili postojanko v vasi in aretirali Antona Vatovca. Starši so se zgovarjall, da so partizani odpeljali oba fanta, ko sta žgala oglje. Po podatkih Rudolfa Kocjančiča je ostala italijanska posadka v vasi cel mesec. Najaktivnejši pri delu za narodnoosvobodilno gibanje so -bili Josip Cergolj iz Vatovalj, Jože Dujmovič iz Ostrovice, Francka Fatoriis iz Va-rej. (Iz »Zgodovine NOB sežanskega okraja«.) Istega dne je odšel v partizane tudi nek sorodnik Milka Klu-na iz Potoka.
Napad patrulje I. Vipavske čete na cesti Razdrto—Senožeče na kara-bi-njersko vojaško patruljo 26. 5. 1942, v katerem sta bila dva karabinjerja ubita in dv-a vojaka ranjena, je prizadeti organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja v volčah. (Terenea Sežana v aktu št. 246/17 z dne 26. 5. 1942 navaja, da je bil l -ubit in 2 ranjen. Italijanske civilne in vojaške obl ' so takoj začele z velikopotezno h ko. Vse ljudi, ki so jih zalotili okoli mesta napada, so za-pril-i in jih trpinčili. Po pripovedovanju Marije Mo-žetove so hoteli za kazen ubiti 10 ljudi, ki so bili v zaporih v Senožečah. Enota italijanske vojske je naslednjega dne pripeljala iz Volč dva ovčarja (Alojza Čepka in Ivana Gu-stinčlča), ki ju je partizanski dezer-ter Nedeljko izdal, da sta pomagala partizanom. Oba so Italijani odpeljali na mesto, kjer sta padla karabinjerja in ju lam ustrelili. (Izjava Marije Može iz Dolenje vasi.) Pri ustrelitvi so bili navzoči potniki, ki so bili v ljubljanskem avtobusu.
Janez Kramar (Nadaljevanje sledi)
e N s ¡t i
M
Dne 23, aprila 1944 so nacifašistitčnl krvolokl po zverinskem mučenju v tržaških zaporih obesili v ulici Gliega 51 talcev, med njimi kar 14 iz postojnske občine. Na sliki so od leve proti desni (zgoraj) Marija Turk, Franc Turk, Jožko Turk in Stane Turk iz Urenoviic, Veričc Žetko iz Rakitnlka, Ivan Bole iz Landola in Franc Blaželc iz Brezja, (spodaj) Itoza Bizjak iz Hrašč, Anton Stegel. Alojz in Drago Križaj ter Tuže Dekleva iz Orehka, Jože Sabec ¡iz Rakulka in Ivan Blažič iz Studenca, Tudi njih se Postojnčani ;-.a svoj občinski praznik hvaležno spominjajo
Urejuje uredniški odbor. Glavol in odgovorni urednik Rautko Blro-daškja. Izhaja vsak petek. Izdala CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprave v Kopra, Cnn-kar jeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina MO din, za tujino 1600 dinarjev 3,5 am. dolarjev. — Bančni rač' 600-70-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišojl tiskarna CZP »primorski tlsfi»
vT .1
urK^y
Naprosili smo nekaj delegatov V. kongresa SZDL Slovenije, naj za naše bralce povedo, kako v prihodnjem obdobju vskladiti delo Socialistične zveze v koprskem okraju z izkušnjami in
napotili V. kongresa
MIMICA BEKGMAN
»Čeprav je dal kongres v LJubljani pozitivno oceno dosedanjega dela v naši vseljudskl organizaciji SZDL, jc vendar postavil pred nas še vrsto novih nalog. V komisiji za kadrovska in organizacijska vprašanja, v kateri sem delala, je bila diskusija obširna In je posegala v vse panoge umskega in fizičnega dela. Več diskutantov je govorilo o težavah, s katerimi se bore učitelji posebno na podeželju in katerim je največkrat vzrok finančna stran ali pa prevelika obremenitev učiteljev z različnimi nalogami. To o tudi problemi, ki nastajajo na Ro-'rskem in v samem Kopru in mislim, a bi bila to lahko konkretna naloga, kjer bi pomagali člani SZDL, saj gre aa vzgojo in izobrazbo bodočega kadra. Prav tako mislim, da bi moral vsaik državljan, član SZDL, biti bolj zainteresiran pri ostvarjanju čistega dohodka podjetja, v katerem dela, &er bodo poslej sredstva komune bolj odvisna od ostvarjenega čistega dohodka podjetja, od komune pa bo odvisen naš družbeni standard. Dolžnost nas vseh je, da čim aktivneje sodelujemo na vseh področjih, v prvi vrsti pa vsak na svojem delovnem mestu, v organih družbenega opravljanja In na zborih volivcev, ki naj bodo svobodna tribuna ljudi. Zal se te tribune premalo poslužujemo, tako ,z umestnimi predlogi kot z upravičeno in utemeljeno kritiko".«
APOLLINIO ABBAM
»Predvsem se moramo odpovedati staremu načinu dela in poiskati način za učinkovitejšo pritegnitev vseh članov SZDL v naš družbeni mehanizem. Se posebej poudarjam v tej zvezi priporočilo V. kongresa SZDL Slovenije, ki se v koprski občini že dobro uresničuje, to je krepitev dela sekcij. To je oblika dela, ki omogoča pritegniti zanimanje vseh delovnih ljudi za vse probleme našega živ-_enja. Zato bomo morali poskrbeti tudi za večje pristojnosti krajevnih odborov, svetov, stanovanjskih skupnosti, zborov volivcev in drugih organov upravljanja in jim istočasno nuditi večje materialne možnosti, da bo njihovo delo odgovornejše pri sklepanju o problemih, ki so jih do-sloj morali reševati občinski in okrajni forumi.
Glede dejavnosti italijanske manjšine moram z veseljem ugotoviti, da je bila na tem kongresu dobro ocenjena. Osnovna naloga bo tudi v prihodnje vključevanje italijanske manjšine v organe družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja po načelu sposobnosti in aktivnosti, kar je popolnoma v skladu z našim družbenim sistemom. Zato je naloga Socialistične zveze skrb za vsestranski razvoj italijanske etnično skupine, da se bo laže uveljavila na vseh področjih javnega življenja.«
materialnih Izdatkov, potrebnih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih nalog reformiranega šolstva.«

^Ipollinio Abram Iz Kopra: — Italijanska manjšina skupaj z večinskim prebivalstvom v boju za lepše življenje delovnih ljudi
SONJA SARDOC
»Po mojem mneju so problemi našega šolstva med najbolj perečimi in bi se jih morali takoj lotiti.
Vsebinsko preobrazbo vzgojno izobraževalnega problema pa bo mogoče uspešno uresničiti le, če bomo to pojmovali kot skupno nalogo družbenih činiteljev v šoli ln v njenem komunalnem okolju.
Za funkcionalne izdatke šol je odmerjeno zelo malo sredstev, brez teh pa si ni mogoče zamisliti korenite vsebinske preobrazbe učnovzgojnega dela v šolah.
Temeljni zakon o flnanslranju šolstva, ki uvaja posebne družbene sklade za vzdrževanje ln delo šol ter za investicije v šolstvu, bo omogočal družbenim organom v šolstvu, da bodo po svoji presoji sami glede na možnosti in potrebe ustrezno razporejali sredstva za delo šol in s tem vodili politiko finansiranja šol. Vendar pa si bodo morale zavestne socialistične sile prizadevati, da bodo , j skladih za šolstvo zagotovljena takšna sredstva iz prispevkov komune in gospodarskih organizacij, da bo omogočeno ustrezno povečanje
Sonja Sardoč iz Kopra: — Več neposredne zainteresiranosti za javne zadeve, zlasti za probleme šolstva!
JOLANDA KOS
Ker tudi v piranski komuni povezujejo naloge SZDL z vprašanji gospodarstva, komunale, otroškega varstva in s skrbjo za delovnega človeka, smo se obrnili na delegatko Jo-lando Kos, namestnico direktorja komunalne banke v Piranu, ki je tenkočutno obravnavala vlogo ln naloge SZDL.
— Predvsem mislim, da je neposredno povezovanje članstva SZDL v sekcijah najbolj ustrezna in učinkovita metoda dela. Do te ugotovitve smo prišli v Portorožu in še marsikje drugod, kjer so sekcije zaživele. Sicer pa duh kongresa preveva celotno delo SZDL v naši občini — talio pri reševanju gospodarskih, komunalnih ln drugih nalog. To so pokazali tudi zbori volivcev ob sprejemanju letošnjega družbenega plana.
Najvažnejše bodoče naloge SZDL pa je obravnavala tovarlšlca Kosova takole: — Trenutno so v središču razprav novi instrumenti delitve dohodka. Zal še marsikje gledajo na vlogo samoupravljanja preveč ozko, tako da so mnoge važne odločitve še vedno prepuščene ali posamenzim vodilnim ljudem, ali pa tudi sami delavski sveti ne znajo postaviti soodločanja na najširšo osnovo.
Take in podobne pomanjkljivosti bomo najlaže tolmačili in odpravljali z utrjevanjem krajevnih organizacij SZDL ln sekcij, vendar praiksa kaže, da je treba slednjim zagotoviti obstoj z njihovimi vsestranskimi utemeljitvami. Potem ne bo prišlo do primerov, da bi sekcije prevzemale taka področja dela, ki so že zajeta v programe društev, organizacij itd. Predvsem težimo tudi za tem, da bi Socialistična zveza pomagala pri utrjevanju stanovanjskih skupnosti in vzporedno s tem prispevala svoj delež pri ustanavljanju servisov za razbremenitev žena. Na dnevnem redu naših sestankov pa so tudi problemi okrog otroškega varstva. Tako je n. pr. zadnja občinska konferenca žena nakazala to vprašanje za osrednjo nalogo In tudi v programih osnovnih organizacij SZDL v piranski občini problemi otroškega varstva niso na zadnjem mestu.
Jolanda Kos iz Pirana: — V piranski komuni si največ obetamo od sekcij Socialistične zveze . . ,
marjan pokorn
25-letni Marjan Pokorn iz Izole, kvalificiran orodjar iz Mehanotchnl-ke, je imel kot delegat V. kongresa SZDL že posebno važno poslanstvo, saj je zastopal mladi naraščaj Socialistične zveze, ki v Industrijski Izoli skorajda prevladuje.
Sicer pa prepustimo besedo mlademu delavcu, ki je povedal o najvažnejših pokongresnlh nalogah Socialistične zveze v Izoli naslednje: — Ker smo se vrnili s Kongresa sZdl s povsem razčiščenimi pojmi o njenih bodočih nalogah, lahko predvsem po-
udarim, da je delo SZDL v Izoli zares tvorno, kajti pri sprejemanju in pri izvajanju vseh nalog oziroma celotnega programa sprejemamo slednjo pobudo od spodaj, iz najširših vrst našega članstva. Zato tudi iščemo vse priložnosti, da lahko prisluhnemo željam in težnjam vseh ljudi.
—	Katera področja pa smatrate v Izoli za osrednje torišče dela SZDL?
—	č'e omenjam ob splošnih gospodarskih nalogah stanovanjsko problematiko in družbeno prehrano, sem navedel dva najbolj pereča problema Izole. Ker pa sem v prvi vrsti zastopnik mladine, nekaj besed o njenem delu. Menim, da je mladina pokazala vse razumevanje pri reševanju naših skupnih nalog. To dokazuje uspešno opravljeno delo mladinske brigade, ki pomaga s prostovoljnim delom pri reševanju komunalnih problemov, nazadnje pri gradnji novega stadiona. Zal vodstva podjetij ne kažejo vedno dovolj razumevanja do obveznosti mladine izven podjetij, čeprav lahko na drugi strani z zadovoljstvom potrdim čedalje močnejše zastopstvo mladine in žena v vodstvih vseh gospodarskih, družbenih in političnih organizacij. Da si nalagamo odgovorne naloge tudi na področju našega gospodarstva, predvsem po izidu nekaterih novih predpisov, menda ni treba posebej poudarjati.
Tudi v Piranu je vsak dan kaj novega, saj napori za izboljšanje življenja prebivalcev te komune dajejo nove in nove uspehe
Mai-jaji Pokorn iz Mehanotehnike v Izoli: — Mladini več prostorov za kulturno in družbeno življenje!
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani IX, redna skupščina Zveze tabornikov Slovenije, katere se je udeležilo tudi 20 delegatov iz koprskega okraja.
Letošnja republiška skupščina je pokazala, da je taborniška organizacija ob 10-letniei svojega delovanja popolnoma upravičila svoj obstoj. Iz skromnih začetkov pred desetimi leti, ko je štela le nekaj sto članov, je danes zrasla v trdno, enotno in močno mladinsko vzgojno organizacijo, ki vključuje v svoje vrste že nad 16.000 članov. Pestro in vsestransko vsakodnevno delo te organizacije nam je poroštvo, da se naša mladina tu vzgaja in vzgoji v pridne, poštene, tovariške, skromne in dobre člane naše socialistične skupnosti.
Živahna'in pestra razprava je na eni strani osvetlila določene šibke točke v našem -delu, na drugi strani pa je pokazala nova in koristna pota za uspešnejše in plodnejše delo v prihodnjem obdobju. Uspeh naše organizacije pri nadaljnjem delu je predvsem odvisen od tega, da jo še naprej prilagajamo naglim in velikim spremembam v našem družbenem razvoju. Tem spremembam se morajo prilagoditi organizacijske oblike in vsebina celotnega našega dela. Predvsem je treba teži-
ti k decentralizaciji naše organizacije in prenašati vedno večje odgovornosti na okrajne zveze in preko njih na občinske. Pozornost moramo posvetiti stanovanjskim skupnostim, ki so nedvomno zelo hvaležno delovno področje za našo organizacijo. Še vedno ,pa naj bo težišče dela taborniške organizacije v naravi, na prostem, kakor nam narekuje naše geslo »S prirodo k novemu človeku!«
Nedeljska skupščina je bila za tabornike koprskega okraja še posebno slovesna in pomembna, ker je ¡bil odred iz Divače že drugič proglašen za »Partizanski odred« in prejel, kot daleč najboljši v Sloveniji, prehodni kip »Ilegalec«.
Posebno priznanje in spominske trakove za devetletno in desetletno plodno in sistematično delo pri vzgoji našega članstva so prejeli odredi iz Postojne, Kopra in II. Bistrice. Z zlatimi in srebrnimi znaki je bilo odlikovanih 17 najbolj delavnih in zaslužnih članov iz našega okraja. Naš dolgoletni veteran Igor Pelan pa je prejel ¿a svoje izredno požrtvovalno delo v naši organizaciji najvišje priznanje Tabornika partizana.
Raul Šiškovič OLO Koper
sprejet plan gospodarstva občine piran za leto' 1961
Večji osebi dohodek - višji sfonetard
V torek, 11. aprila, so z zborom volivcev v Portorožu zaključili vrsto zborov, na katerem so volivci piranske občine izrekli svoje mnenje in pripombe ter dodatne predloge k družbenemu planu za leto 1961; v četrtek, 13. aprila, pa je obravnava tega plana in dodatnih predlogov na dnevnem redu rednega zasedanja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Piran.. Na zborih volivcev so bili dani razni tehtni predlogi, ki bodo upoštevani pri dokončno odobrenem planu. Tako so n. pr. volivci v raznih vaseh zahtevali, da se da prioriteta gradnji tako zelo potrebnih vaških vodnjakov ali elektrifikaciji tistih zaselkov, ki tega še nimajo, v Portorožu so volivci dosegli, da se v plan investicij vnese postavitev svetilk za razsvetlitev nadaljnjih stranskih ulic in podobno. Kakor je znano, so bili volivci dobro seznanjeni s predlogom plana, ker je bil tiskan v »Piranski komuni«.
Na seji ljudskega odbora je družbeni plan občine obrazložil podpredsednik Ivan Korošec. Poudaril je spremembe v našem gospodarskem sistemu in družbenih odnosih, ki zagotavljajo, da se bo dvignila delovna storilnost, ta pa bo omogočila precejšnje povečanje plana nasproti lanskemu letu, za skoraj 15%. Tako bo celotni dohodek gospodarstva občine znašal letos predvidoma 13 in tri četrt milijarde dinarjev. Da bo dosežen tak porast, bodo vložena v gospodarstvo nadaljnja investicijska sredstva. V rudniku Sečovlje bodo med drugim mehanizirali izvoz premoga s transportnimi trakovi. Zemeljska dela v piranskih solinah bodo služila dosedanjemu načinu pridelave soli, prav tako pa tudi že kot osnova za predvideno rekonstrukcijo v prihodnjih letih. V ladjedelnici bodo modernizirali tehnološki po-
stopek med drugim s postavitvijo ogromnega premičnega žerjava. V tovarni mila »Jadranka« pa bodo povečali asortiman kozmetičnih izdelkov in uredili v Portorožu reklamno trgovino svojih izdelkov. Precej zahteven bo plan v kmetijstvu, kjer podatki kažejo, da je od še 2.526 aktivnih kmečkih proizvajalcev v letu 1960 ostalo na kmetijah letos samo še nekaj več kot 450 kmetijskih delavcev vsi ostali so se zaposlili v industriji in drugih panogah gospodarstva. Kmetijska zadruga Lucija ima veliko nalogo: s pomočjo kooperacije Višje stopnje zajeziti odhajanje kmetov v druge poklice in z moderno tehniko poskrbeti, da bodo vsa zemljišča v redu obdelana. V prometu bo pomorsko podjetje »Splošna plovba« z investicijo skoraj 2 in pol milijarde din povečalo tonažo svojega ladjevja na skupno 158 DWT. Letos bo splavljena nova največja jugoslovanska preko-oceanska tovorna ladja »Bela krajina«. V trgovini bo urejena v skladu s sodobnimi potrebami in sredstvi vrsta poslovalnic. saj je bilo stanje v večini trgovskih poslovalnic občine doslej ne-
vzdržno. Tako je na prodajalno kruha v Portorožu odpadlo skoraj 4000 potrošnikov.
Računajo, da se bo v gostinstvu povečal promet letos za 12 °/o, čeprav je plan zaradi nastalih iz-prememb v instrumentih, ki veljajo za gostinstvo, precej zahteven in zato negotov. V gostinstvu in turizmu so za letos predvidene le majhne investicije. Najpomembnejša bo dograditev oziroma obnovitev termalnih kopeli v hotelu »Palače« v Portorožu. v obrtni dejavnosti bo poudarek predvsem na širjenju obratov za uslužnostno obrt. Kinematografsko podjetje pa bo z adaptacijo kino dvorane v Strunjanu končno pripravilo tudi domačinom in turistom v tem kotičku piranske občine nekaj vsakdanjega razvedrila. Plan predvideva tudi, da se bodo osebni, dohodki zaposlenih dvignili letos nasproti lanskemu letu za skoraj 30 odstotkov povprečno. To in pa nadaljnja razširitev ter izboljšanje služb, ki prispevajo k razvoju družbenega standarda in osebne potrošnje, pa so za prebivalstvo naj-otipljivejši dokaz pravilnosti postavljenega plana.	Jule
Te dni se naši narodi, posebno pa pomorščaki spominjajo hrabre smrti oficirjev bivše jugoslovanske mornarice primorskega rojaka Sergeja Mašere in Beograjčana Milana Spasiča. Pred 20 leti, nekaj ur pred kapitulacijo stare Jugoslavije, sta potopila rušilec Zagreb v Tivatskem zalivu ter ob tej priložnostii žrtvovala tudi svoji mladi življenji. S tem junaškim dejanjem sta preprečila, da bi rušilec Zagreb postal vojni plen okupatorja. Tako sta med
redkimi naprednimi oficirji bivše vojske s svojim herojskim dejanjem uresničila geslo: bolje smrt, kot suženjstvo.
V počastitev njunega spomina so v vojašnici Sergeja Mašere v Pulju v ponedeljek priredili ko-memoracijo, združeno z zaprisego novincev - pripadnikov Jugoslo-vanske vojne mornarice, ki v Sergeju Mašeri in Milanu Spasi-ču vidijo vzgled, kako je treba ljubiti in tudii zavestno žrtvovati življenja za domovino.
pred okrajno konferenco szdl v portorožu
* PKS LJUDEH V NAŠIH KRAJIH k PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH k PRi LJUDEH V NAŠIH KRAJ:H ir PRS LJUDEH V NASBH KRAJIH &
Ljudska univerza v Piranu poskuša z vedno novimi prijemi in metodami pritegniti vedno znova prebivalstvo k izobraževanju in razširitvi splošne razgledanosti. Zdaj je organizarala tako imenovano »Ljudsko tribuno«, za katero upa, da se bo afirmirala kot
komen
Okolica spomenika padlim borcem v NOB je po zaslugi krajevnega odbora in marljivih članov SZDL dokončno urejena. Na prostor, ki ga obdaja trikotni zid, so napeljali zemljo, pri čemer so opravili 58 ur prostovoljnega dela v vrednosti preko 15.000 dinarjev.
Nekateri člani SZDL so se tudi udeležili popravila vaških poti in so pri tem opravili 120 ur. Opravljeno delo cenijo na 14.400 din.
volčji grad
Krajevna organizacija SZDL v Volčjem gradu gotovo ne zaostaja za drugimi organizacijami pri urejevanju komunalnih problemov. V prvem tromesečju letošnjega leta so temeljito očistili neposredno okolico pokopališča in popravili vaški kal. Vrednost opravljenega dela znaša 96.000 din.
if® .<
KDO NI PLAČAL?
Davčno knjigovodstvo pri ObLO v Kranju dokazuje, da je bilo ob zaključku lanskega leta skupno 14,173.767 dinarjev zaostalih terjatev od raznih davkoplačevalcev v občini.
Največ zaostankov pri plačevanju davkov imajo obrtniki, in sicer okroglo 7 milijonov dinarjev. Tem sledijo zaostanki iz kmetijstva s 5,811.199 dinarjev, svobodni poklici z 853.727 dinarji itd. P9 krajih oziroma po krajevnih uradih pa je bilo največ neplačanih obveznosti v Kranju, in sicer milijon 469.522 dinarjev, sledi Cerklje z 1,414.338 dinarjev, Preddvor s 697.935 dinarji itd.
LANI 75 NOVIH STANOVANJ
Investicijske naložbe so bile lani v Idrijski občini precej obsežne. Predvidenih je bilo 1 milijarda 252 milijonov dinarjev investicij; za gospodarstvo 953 milijonov, za negospodarske dejavnosti pa 299 'milijonov dinarjev.
Polovico vseh negospodarskih investicij je bilo porabljenih za gradnjo stanovanj. V Idriji tfe bilo zgrajenih 43 stanovanj, v Sp. Idriji 5, v Cerknem 2, 24 stanovanj v Idriji pa bo vseljivih v kratkem, morala pa bi biti na razpolago stanovalcem že lani. Razveseljivo je, da je lani prišla do izraza tudi privatna .iniciativa. Tako je bilo zgrajenih 5, nedokončanih pa je 17 privatnih stanovanj.
VELIKA SKRB ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA
s
V soboto je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanja v Murski Soboti razpravljala o delu zavoda v preteklem letu.
Po poročilu je v našem okraju sedaj zavarovanih 110.789, od tega okrog 70.000 kmečkih prebivalcev, kar pomeni, da je nezavarovanih še približno 20.000 prebivalcev.
Največ pregledov in zdravstvenih storitev (skupno 74.700) je plačal sklad, na drugem mestu so pa taki (50.747), ko so kmetijski zavarovanci plačali 25 odst. stroškov zdravljenja. Kmetijski zavarovanci so se v tem času zgravili v bolnišnicah 98.170 dni aH povprečno na en primer 19,3. V bolnišnicah se je zdravilo 5089 zavarovancev. Za vse zdravstvene storitve so znašali Izdatki 194 milijonov dinarjev ali na zavarovanca povprečno 3124 din.
. Ostalih aktivnih zavarovancev v rednem delovnem razmerju je bilo lani povprečno 16.766. Ti so bili zaradi bolezni lani odsotni z dela 198.878 dni.
stalna oblika delovanja Ljudske univerze. Kot mrva tema je v Ljudske tribuni na sporedu razgovor »Vse o turizmu v piranski občini«. Ta razgovor bo v domu družbenih organizacij v Piranu v ' petek, 21. aprila zvečer. Na vprašanja navzočih bodo o turizmu odgovarjali podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec, načelnik Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Piran Miran Fux in direktor Turistične direkcije Turističnega društva Piran-Portorož Jule Lenassi. Celotna »Ljudska tribuna« je zamišljena tako, da bo prebivalstvo v kratkih in natančnih odgovorih seznanjeno z najvažnejšimi problemi s področja turizma v piranski občini.	Jule
gornja branica
Oporni zid na mostu pri Kobo-lih, ki se je pred časom «zrušil, bi nemara stal lopo vsoto denarja, če še iga ne 'bi lotili sami člaini SZDL. V enajstih so se pri njem pomudili skupno 110 ur in delo je bilo opravljeno. Vrednost prostovoljnega dela cenijo na 40.000 dinarjev.
Dejavnost Braničarjev pri gradnji krajevnega vodovoda je bila v preteklem tromesečju minimalna, vendar pa ni povsem zamrla. Računajo, da bodo z gradnjo nadaljevali, brž ko bo dopustilo delo na polju.
1
križ pri tomaju
1 Samo v mesecu marcu so člani ¡SZDL v Križu opravili 145 ur prostovoljnega dela. Temeljito so popravili vaške poti, pri 'čemer je 28 članov s prevozom gramoza, posipanjem in čiščenjem opravilo delo v vrednosti 19.200 dinarjev.
H
OBČINSKA KONFERENCA RK V IZOLI
V nedeljo dopoldne je bila v Izoli IV. redna konferenca Rdečega križa. Na njej so ugotovili, da .se je v lanskem letu število članstva povečalo za 300, tako da šteje danes ta organizacija 1500 članov . in 1100 članov podmladkov RK. Z drugimi besedami povedano: vsak sedmi občan Izole je član RK. Lani so reorganizirali terenske odbore v mestu; iz 9 organizacij so ustanovili 3, ki pa so bile bolj aktivne in uspešne, V razmeroma kratkem času. je opravila največ dela komisija za krvodajalstvo. Svojo kri je darovalo okrog 500 ljudi. Pri temeljitem pregledu krvodajalcev pa so ugotovili, da je večje število deklet iz tovarn podhranjenih. Zaradi tega bodo pozvali gospodarske organizacije, ki še ne nudijo toplih obrokov, naj za to čimprej poskrbijo, V Izoli je namreč obrat družbene prehrane, ki pa ne dela s polno zmogljivostjo; z malo več zanimanja bi lahko podjetja v njem naročala vsaj tople malice. V zvezi s krvodajalsko akcijo so na konferenci sklenili, da bodo po podjetjih priredili več predavanj.
Občinski odbor RK je v pretekli
zimski sezorvi priredil več predavanj in tečajev za nudenje prve pomoči. V minulem letu je bilo deležno pomoči RK 350 oseb, 132 otrokom pa je organizacija RK omogočila letovanje v počitniških domovih.	R. D.
V letošnjem jubilejnem letu bodo tudi Izolčani posebno lepo praznovali vse spomladanske praznike in obletnice, ki so povezane z našo narodnoosvobodilno vojno, množično praznovanje pa napovedujejo tudi za delavski praznik — 1. mai medtem ko bodo že pred tem I-zolčani slavnostno sprejeli Štafeto mladosti. Kot napovedujeta organizatorja te tradicionalne vsedržavne prireditve —• organizacija Ljudske mladine in občinska zveza za telesno vzgojo, bodo sodelovali pri sprejemu Štafete mladosti vsi delovni kolektivi ter člani družbenih, političnih in 'športnih organizacij. V počastitev 20. obletnice OF pa ibo v kulturnem domu svečana seja, na katero bo povabil občinski odbor SZDL kot organi-
hruševica
Poročilo krajevne organizacije SZDL v Iiruševici za prvo letošnje tromesečje je zelo kratko, pa vendarle mnogo pove. Takole se . glasi: »Aktiv LMS v Hruševiei (vsi so člani SZDL) je očistil v vasi drevje in pograbil vse kamenje po vaških poteh. Udeležencev 22, opravljenih ur 132, vrednost dela 15.840 dinarjev.«
Na Hrpeljskem se resno pripravljajo
V pripravah na volitve v nove zadružne svete, ki bodo v nedeljo, 23. t. m,, je občinski odbor Socialistične zveze v Hrpeljah te dni sklical sestanek političnega aktiva, na katerem so se pogovorili o organizaciji in izvedbi volitev. Namesto dosedanjih štirih zadružnih svetov bodo v nedeljo izvolili en sam, številčno močnejši svot pri kmetijski zadrugi »Zabnik« Hrpelje-Kozina, ki je sedaj edina kmetijska zadruga v tej občini. Glede na važne naloge, ki jih je prevzela po združitvi nova zadruga, bo novoizvoljeni zadružni svet ne sa.mo inl-ciator, marveč tudi odgovorni čini-
Nad Portorožem se je utrgal oblak
V soboto, nekaj pred 14. uro, je področje med Strunjanom • in Portorožem ter Lucijo zajela nevihta, kakršne skoraj ne pomnijo v teh krajih. Nad hriboma Kampolin in Seiitjane se je utrgal oblak, kar je v hipu spremenilo vsa pobočja v deroče hudournike; vsi robovi teras in oporni zidovi ob cestah in parcelah so se spremenili v vodopade in kaskade. Deroča voda pa je nosila s seboj zemljo in dračje in takoj zamašila vso kanalizacijo v niže ležečih predelih Portoroža, tako da se je cesta v centru letovišča spremenila v blatno jezero, v katerem je obtičalo nešteto avtomobilov in drugih vozil. Voda je drla preko parkov, dvorišč In vrtov in izkopala vseposod dolge jarke. Podrla je vrsto kamnitih ograd in zidov, ki nosijo terase na pobočju, pa tudi sicer je prišlo do številnih zemeljskih usadov. Na peščino v kopališču je nanosila sloj blata in druge umazanije, prav tako seveda po vseh cestah; narasla voda je pritekla celo v avlo in veliko dvorano Turističnega doma in nanesla blato v prostore. Po nasadih in vrtovih pa je precej škode naredila tudi toča, s katero se je ne-
pred ustanovitvijo
hortikulturnega društva za obalno področje
Zadnje tedne je bilo v Piranu, Izoli in Kopru več posvetov, na katerih so ljubitelji cvetlic in sploh flore in razni turistični delavci sklenili, uresničiti že precej staro zamisel o ustanovitvi hortikulturnega društva za celotno obalno področje Slovenije. Izbran je bil iniciativni odbor, ki je marljivo pripravljal gradivo za ustanovni občni zbor. Tega sklicujejo organizatorji za ponedeljek, 24. aprila, popoldne v Turističnem domu v Portorožu. Odbor je naletel na veliko razumevanje pri predsednikih vseh treh slovensih obalnih občin, ki so s svoje strani podprli stremljenje, da se včlani v društvo poleg fizičnih članov, se pravi ljubiteljev in poklicnih go-jiteljev cvetlic in nasadov ter turističnih delavcev, ki ljubijo naravo in lepo urejene vrtove ter ocvetličena okna, še čim večje število gospodarskih organizacij in počitniških domov, katerim ne more biti vseeno, kako je urejena okolica njihovih poslopij. Iniciativni odbor je tudi že pripravil osnutek pravil društva 111 pa program dela. Razmnoženi osnutek bodo te dni razposlali osebam in organizacijam, ki pridejo v vseh treh občinah v poštev za članstvo v novem društvu. O tem in o pomenu društva bodo razpravljali na ustanovnem občnem zboru, katerega bo dopolnilo predavanje o cvetlicah, spremljano s prikazom barvnih diapozitivov,	JULE
urje začelo ln ki je bila mestoma debela kot debelejši lešniki.
Očiščevalne ekipe so že ponoči začele z delom, vendar v nedeljo dopoldne še niso mogle odstraniti največjega blata in drugega nanesenega materiala niti z glavnih ulic Portoroža. Občinski ljudski odbor Piran je tudi takoj poslal na teren komisije, da ocenijo povzročeno škodo.
JULE
Delo PD »Vremščica« v tekoči sezoni priča o tem, da člani dosledno izvajajo sklep o poživitvi društvene dejavnosti v jubilejnem letu. Na Silvestrovo so uprizorili Držičevo veseloigro »Tripče de Utolče«,-ki so jo 8. januarja ponovili na domačem odru, kasneje pa še v Lokvi in Košani. S kakšno vnemo so se igralci odpravili na gostovanje, zgovorno pove dejstvo, da so nekateri žrtvovali enodnevni zaslužek, da so šli pripravljat oder.
8. februarja so imeli Prešernovo proslavo, v začetku marca pa proslavo Dneva žena. Na slednji
za lepše mesto
Pretekli teden so postavili v Ilirski Bistrici iniciativni odbor, katerega naloga bo, da skliče občni zbor za ustanovitev olepševalnega društva. Naloga .društva bo, vzbujati in pospeševati zanimanje za vzdrževanje in urejanje vrtov in parkov tako v mestu kakor na deželi.	J. Š.
zato.r vse javne,_ kulturne in politične delavce občine. Svečana seja bo 27. aprila. Doslej najbolj množično praznovanje Prvega maja v Izoli pripravljajo predvsem na pobudo sindikalne organizacije, ki je že skrbno pripravila obsežen program prireditev. Samo na slavnosti, ki bo na večer ■delavskega praznika, bo sodelovalo po napovedih osnovnih sindikalnih organizacij več tisoč ljudi. Začetek veličastne baklja-de foo ob 19. uri >na večer praznika, Razen tega pa se že sedaj pri pravljajo kolektivi izolskih podje, ti j na športna tekmovanja, ki b do v dneh prvomajskih praznikov?
telj pri izvajanju poslovnega programa zadruge. Zato je potrebno, da bodo člani sveta izkušeni in politično dovolj zreli zadružniki, ki bodo. umeli usmerjati zadružno gospodarstvo k ciljem novega petletnega plana gospodarskega razvoja občine. Največ pozornosti bo zadruga posvečala živinoreji in sadjarstvu, za kar so na tem področju najbolj obetajoči pogoji.
V počastitev 20. obletnice ljudske revolucije bo 27. aprila v I-Irpeljah razširjena slavnostna seja občinskega odbora Socialistične zveze. Prav tako pri krajevnih odborih SZDL. Na predvečer zgodovinske obletnice bodo v vseh večjih središčih občine tudi slavnostne akademije s kulturnimi programi. Na akademiji v Hrpeljah bo med drugim koncert godbe na pihala iz Podgrada.'
Praznik dela 1. maj pa bodo na Hrpeljskem proslavili z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. 30. aprila zvečer jjo po Kozini in Hrpeljah povorka z godbo in baklami, nato pa v prostorih SVOBODE prireditev z govori, recitacijami ter nastopom mešanega pevskega zbora in
proslavi so nastopili tudi s Pavi-čevičevo igrico »Na predvečer«. Razveseljivo je tudi, da. se je tokrat po več letih ponovno predstavil domač pevski zbor.
štanjel
Upravni odbor DPD »Svoboda« ■ :iz Štanjela je pred nedavnim pregledal sklepe občnega zbora in prve seje odbora. Med drugim je odbor ugotovil, da so dane možnosti za skorajšnjo ureditev ter opremo klubskega prostora. Prostor za klubsko delo ibodo uredili v pevski sobi- na šoli. Za televi-izor že imajo 60.000 dinarjev, ne-(kaj pa bodo še zbrali. Preselili so [tudi knjižnico, ki jo bo uredila iMagda Štenta. Naročili bodo tudi nekaj revij 'in časopisov,
: Otroški in mladinski pevski izbor bodo vključili v Svobodo, tako da se bodo že najmlajši udejstvovali v društvenem življenju.
Obletnico sovražnikovega n^ pada na Štanjel, kjer so se partizani uporno borili, bodo letos proslavili v počastitev 20^1etnice ljudske'vstaje in revolucije, -er
mladinskega- zbora. Na Slavniku ln drugih okoliških vrhovih bodo goreli kresovi, v prvomajskih proslavah bodo sodelovali kolektivi gospodarskih organizacij, šolska mladina, prosvetni delavci ter vse politične in druge organizacij e,'	-va-
novo v knežaku
Kmetijska zadruga »Tone Tomšič« v Knežaku je obnovila v vasi staro stavbo in za to porabila 29 milijonov dinarjev lastnih sredstev. V prenovljeni zgradbi bodo upravni prostori zadruge, trgovina s kmetijskimi pridelki, en prostor pa bodo odstopili trgovskemu podjetju, kii bo v njem odprlo trgovino z mešanim blagom. Vrh tega 50 v tej stavbi uredili tudi tri družinska stanovanja za svoje delavce. J. Š.
V Tednu delovnih akcij so mladinci Ilirske Bistrice, zlasti podjetja Topol, opravili nad 800 ur prostovoljnega dela za razna komunalna dela. Na sliki: pri urejevanju poti v mastni okolici
iz organizacij szdl na postojnskem
Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Postojna je na zadnji reji razpravljal o pripravah na volitve v zadružne svete ter o pripravah na praznovanje občinskega praznika in 1. maja. V zvezi z osrednjo republiško proslavo 20-letnice vstaje so sklenili, da se bo te osrednje prireditve v Ljubljani udeležilo na predvečer 22v julija okrog 1500 ljudi iz postojnske občine:
O-O-O
Krajevna odbora SZDL v Pivki in Košani sta 4. oziroma 9. aprila priredila svečani proslavi ob priliki krajevnih praznikov v obeh naseljih .Akademijama, ki sta bili številno obiskani, je v obeh krajih sledil družabni večer.
O-O-O
Idejno vzgojna komisija pri Občinskem odboru SZDL Postojna je ustanovila javni tribuni v Pivki In Postojni. Na njiju bodo občani po potrebi razpravljali o konkretnih vsakdanjih problemih. Medtem pa se komisija za delo z ženami pripravlja na širši posvet, ki naj analizira probleme ter nakaže potrebne ukrepe za razbremenitev zaposlene žene.
O-O-O
Delavski svet 2ivinorejsko-po-ljedelskega kombinata Postojna je sprejel sklep, da iz svojih sredstev odstopi eno gospodarsko poslopje krajevnemu odboru SZDL in vaški organizaciji Zveze borcev v Smihelu pod Nanosom. Stavbo bodo s sredstvi, ki jih zbirajo s prostovoljnimi prispevki, preuredili v vaški družbeni klub. Ko bo poslopje obnovljeno,, ga bodo svečano odprli kot spomenik padlim vaščanom v NOB.	(ma)

EPILTURA PROSVETA it KULTURA PKOSVETA tV EiOLTOElA PKOSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA P8
OBROV
Zadnjič smo na kratko poročali o občinski reviji mladinskih pevskih zborov hrpeljske občine v Hrpeljah. Preteklo soboto pa je bil drugi del revije, in sicer v Obrovu. Nastopilo je 230 mladih pevcev iz Slivja, Pod-grada, Pregarij, llrušice in Itovčice.
Bilo je to 9 zborov. Pravijo, da so vse pohvale vredni pevci iz Pregarij, ker jim je uspelo kljub malemu številu šoloobveznih otrok napraviti na šoli kar tri zbore. Ze pri hrpeljskem poročilu smo omenili, tla se štiri šole kljub prijavi niso udeležile revije: Krvavi potok, Podgorje, Rakltovcc in Zazid. In niti potrebno se jim ni zdelo, da se opravičijo in pojasnijo svojo odsotnost.
Komisija je upoštevala obe sektorski občinski reviji in odločila, da pride na okrajno revijo v Koper pevski zbor iz Hrpelj pod vodstvom Ileane Maranzi.
KOPRSKA OBČINA:
Gračišče, Koper, Dekani in Šmarje
Koprska občina je imela na svojem področju štiri sektorske revije — v Gračišču, Kopru, Dekanih in Šmarjah.
V	Gračišču je nastopilo S zborov s približno 150 mladimi pevci. Pri nastopajočih je treba pohvaliti dobro disciplino, žal pa njihova kvaliteta še ne ustreza za nastop na okrajni reviji. Zbori so bili iz Gračišča, Gra-dina in Movraža.
V	koprskem gledališču je nastopilo 12 zborov (Boršt, Vanganel, Marezige in Koper), ki so šteli kar 700 mladih grl. Ti zbori so ostali približno na isti ravni, kot so bili lansko leto, kot razveseljivo novost pa bi lahko pripomnili, da sta nastopila ženski in mladinski zbor Učiteljišča pod vodstvom dijakov višjih letnikov in da dobiva renomirani pevski zbor Učiteljišča plemenito konkurenco v zboru Ekonomske srednje šole. Vse graje pa je vreden odnos učencev italijanske osnovne šole, ki so neopravičeno manjkali v takem številu (kar 15), da njihov zbor sploh ni mogel nastopiti.
V Dekanih je zapelo tri sto grl v 8 zborih (Dekani, Pridvor, Božiči, Škofije). Strokovna komisija je mnenja, da kvaliteta od lani ni napredovala, čeprav je sicer še kar zadovoljiva. Slabše pa je z disciplino, ki je menda pod vsako kritiko. Na skupnem posvetovanju članov vseh komisij, ki so prisostvovali občinskim revijam, so ugotovili, da je bila revija v Dekanih najslabše pripravljena po organizacijski plati. Upajmo, da drugo leto tega ne bo treba zapisati.
Otroci iz Šmarij, Ptič, Koštabone in Pomjana so nastopili na sektorski reviji v Šmarjah (S zborov in 210 pevcev). Organizacija je bila dobra, najprijetneje pa je presenetil nastop malčkov iz otroškega vrtca.
Strokovna komisija je pretresla vse štiri sektorske revije in odločila, da se udeleži okrajne revije zbor z osnovne šole »Janka Premrla-Vojka« iz Kopra pod vodstvom Stanka Tavž-lja, čeprav je lahko tudi temu zboru očitala nekatere pomanjkljivosti. Razen tega bo nastopil še mešani zbor Učiteljišča pod vodstvom Mirana Hasla in ženski zbor Ekonomske srednje šole pod vodstvom Toneta Sever j a,
PIRAN
V	Turističnem domu v Portorožu je bila velika revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je vseh devet zborov s skupno skoraj 100 pevci.
Ob zaključku so vsi zbori prejeli priznanja v obliki diplom, ki sta jih podelila Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev ter okrajna Zveza prijateljev mladine. Za nastop na okrajni reviji pionirskih zborov prihodnjo nedeljo je bil po soglasnem mnenju strokovne komisije izbran mladinski pevski zbor iz Ravna pod vodstvom Helene Jureševe. v
Revija je potekala zelo lepo in ob številni udeležbi najoddaljenejših zborov kljub veliki zakasnitvi zaradi hudega neurja. Pokazala je velik napredek vseh zborov od lanskega leta. Zbori so res peli, nikakršnega kričanja ni bilo več. Letošnji nastop že kaže, da je taka oblika revij nujna in edino pravilna pot k ponovnemu razmahu petja v naših krajih. Lani je bil sploh še problem pevcev, ker jih je bilo malo, letos pa gredo zbori že v kvaliteto. Mladinski zbor iz Ravna se je odlikoval predvsem, ker je znal frazo tudi tehnično dobro izpeljati. Pri tem zboru je treba pohvaliti še spontanost dojemanja besedila, živahni ritem in radost izraza ter vzgledno disciplino pevcev. Posebno dober je bil zbor osnovne šole Iz Portoroža. Tudi pri italijanskem zboru šole iz Pirana je bilo opaziti lep napredek.
POSTOJNA
Lahko rečemo, da je bila glavna odlika postojnske občinske revije dobra organizacija in zgledna disciplina vseh nastopajočih, razen majhnega tehničnega spodrsljaja ob koncu, ko bi morali zapeti množično pesem vsi nastopajoči pevci. Nastopilo je 14 zborov (Pivka, Trnje, Slavina, Dolane, Kal, Košana, Zagorje, Hruševje, Jur-šče. Veliko Ubeljsko, Planina in Postojna) s približno 580 pevci. Zbori so po kvaliteti od lanskega leta lepo napredovali. V Koper bo prišel zbor osnovne šole iz Postojne pod vodstvom Abela Reščiča.
^Scm j in, pra zn i L
V začetku meseca je imela v Kopru in Piranu svoj samostojni glasbeni večer 13-letna Sonja Pahor, učenka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Za koprsko občinstvo je bil ta večer (5. IV.) toliko privlačnejši, ker je bila Sonja" še pred letom -dni učenka tulcajšnje glasbene šole in je bilo vsekakor zanimivo slišati, koliko in v čem je napredovala.
Spored večera je obsegal dva dela; od teh je prvi — kakor je že navada — vseboval predklasič-ne in klasične skladbe, drugi pa romantične in sodobne. Naj povem kar v začetku, da izbira sporeda ni bila najbolj posrečena, kar pa seveda ni več stvar Sonje Pahor, temveč njene pedagoginje, ki bi morala paziti tako na urejenost in zaokroženost sporeda, kakor tudi na zmogljivost mlade koncertantke, namreč na tisto ^^mogljivost, ob kateri lahko spro-^Keno muzicira, ne da bi ji bilo ^■Preba misliti na tehnične težave. Kar zadeva skladnost izbora, se mi zdi, da je le malce prevelika razlika med Chopinom in Stephe-nom Hellerjem, — kako je ta zašel v seriozni spored, mi ni jasno —, zaradi česar drugi del ni učinkoval tako enovito kot prvi. Toliko o sporedu, ki bi moral biti —• kot sem že omenil — prilagojen pianisfikinim sposobnostim, obenem pa sistematično zaokrožen ter po umetniški vrednosti enotnejši.
Sonja Pahor, k; smo jo poznali kot izredno nadarjeno učenko, ni razočarala. Celotni spored je izvedla zanesljivo, k čemur ji je pomagala lepa tehnična dospelost; njena poglobljena muzikal-nost pa je pripomogla k temu, da njen večer ni bil samo navaden klavirski večer, temveč nekaj več. Mislim pa, da je od vseh skladb, ki so bile na sporedu, zaigrala svoje tri — Čebelico, Menuet in Scherzo —- najprisrčneje in z najglobljo prepričljivostjo. Priznati moram, da me je ob teh skladbicah najbolj presenetil Sonjin smisel za pestre harmonije in njen nagonski čut za oblikovno zaključenost; ni dvoma, da je mala pianistka nadarjena tudi za kompozicijo. Morda bi bilo potrebno pri njeni nadaljnji glasbeni vzgoji misliti tudi na to.
Nabito polna dvorana Glasbene šole je dala pianistki vse Priznanje; ta dan je bil za poslušalce,
Qredvsem pa za Sonjo Pahor vele praznik, obenem pa tudi nagrada za njeno marljivost, nadarjenost in Vnemo,
Vladimir Lovec
ILIRSKA BISTRICA
310 mladih pevcev v 10 zborih iz Knežaka, Vrbovega, Novokračin, Ila-rij, Jelšan, Kuteževega in glasbene šole Iz Ilirske Bistrice, Nič ne moremo reči čez organizacijo občinske revije, poseben primer pa predstavlja osnovna šola v Ilirski Bistrici, človeku se zdi skoraj neverjetno, pa žal je resnica: osnovna šola v Ilirski Bistrici šteje preko tisoč učencev in trideset pedagogov in vendar ni dala nobenega pevskega zbora. Niti najmanjšega, pa četudi bi štel deset pevcev. Nihče ne verjame, da bi za tako ravnanje lahko navedli en sam objektivni zadržek. Zeli so splošno zgražanje. Po svetal zgled pa jim ni treba daleč: majhna šola v Jelšanah je poslala na revijo svoj zbor, omenili pa smo že prej Pregarje v Brkinih, ki je dalo kar tri zbore.
Iver pa je strokovna komisija sodila po kvaliteti, je izbrala za okrajno revijo zbor glasbene šole iz Ilirske Bistrice. Vodi ga Ante Glavina.
OKRAJNA REVIJA V KOPRU
Pri kratkih poročilih o vseh občinskih revijah smo imenovali tiste zbore, ki bodo zastopali svojo komuno na okrajni reviji v Kopru, 23. aprila, to je prihodnjo nedeljo dopoldne, v koprskem gledališču. Razen njih — seveda pa izven konkurence — bodo nastopili popoldne še gojenci koprske glasbene šole. Lani so svojim tovarišem iz drugih krajev pokazali, kaj je Orfov instrumentarij, letos pa jim bodo najmlajši solisti, gojenci šole predstavili razne instrumente — zlasti pihala in trobila — ob poučni spremni besedi profesorja Mirana Hasla. Ob koncu bo šolski orkester še zaigral Haydnovo simfonijo. Ta prireditev je namenjena predvsem -tistim, ki bodo sami dopoldne nastopali kot pevci.
Pevski zbor izolske osnovne šole
Mladi pevci iz Dutovelj
1. maja bodo nastopili pod krošnjo 700-Ietne tise v Stranah
Če bi prebrskali dolgoletno kroniko prosvetnega živfljenja pivških vasi, bi inenda med sto in sto prireditvami stežka odkrili podoben podvig, kakršnega se te dni lotevajo mladi zadružniki iz Razdrtega, Malega Ubeljskega, Stran in Slavinj. Po treh mesecih napornih vaj in pešhoje v Razdrto so v nedeljo prvič postavili na oder Lipahovo komedijo v treh dejanjih »Glavni dobitek«. Pravijo, da je bila dvorana v Razdrtem prepolno zasedena.
A podobnih prireditev je vsako leto na Postojnskem nešteto in bi prizadevanja igralske skupine mladih zadružnikov vseh štirih vasi šla kmalu v pozabo, da se niso odločili zaigrati delo tudi v podnanoški partizanski vasi Stra-ne, kjer doslej še nikdar ni ibilo dramske predstave. V Stranah ne premorejo dvorane. Zato bo prvega maja popoldan prireditev kar na prostem. Oder bodo postavili pod staro tiso, če bo deževalo, pa bo igra dan ali dva kasneje.
Režiser in vodja te prizadevne
pagme*
KINO ALI GLEDALIŠČE
Bilo je zelo prav, da je »Slovenski Jadran« javno sprožil vprašanje, ali naj služi koprska gledališka zgradba kinij ali gledališču. Tako je vsaj dana možnost, da enkrat javno preteh-tavamo zadevo, ki se tiče vsega prebivalstva našega mesta in tudi podeželja. Dovolite zato, da spregovorim tudi še s posredno zainteresirane strani, ki naj izrazi mnenje — prepričan sem — pretežne večine prebivalstva. To namreč želi enako vroče gledališče kakor tudi novo kinematografsko dvorano.
Zgodovina raznih slovenskih gledališč nam nazorno priča, da je pomenilo zasidranje kina v gledališki dvorani dosledno povsod in vedno kulturno nazadovanje in škodo! Ne vem zato, zakaj ne bi to spoznanje veljalo tudi za naš Koper?
Gotovo ni v Kopru človeka, ki bi bil zadovoljen s sedanjo kinematografsko dvorano, ki pomeni za naglo razvijajoče se mesto, ki je važno politično, gospodarsko, prometno fli kulturno središče, le sramoto. Zaradi tega bi vsi pozdravili rešitev, ki bi bila boljša od sedanjega položaja. Ali pa bi bila res rešitev v tem, da bi kino prenesli v preurejeno gledališče? Tudi tam kino še vedno ne bi bil tak, kakršnega si želimo, zakaj funkcija kina in funkcija gledališča zahtevata vsaka zase različno gradbeno rešitev. Mimo tega bi pomenilo uvajanje kina v gledališče nič več in nič manj kot to, da graditev nove dvorane za kino ne bi bila več tako nujna, da bi kdorkoli še dolga dolga leta mislil nanjo. Dobro poznamo kompromisarske »provizorijc«, ki postanejo le prekmalu izredno trdoživi in se trdovratno branijo pred umikom.
Prav tako drži, da si v Kopru več ljudi kot kdo misli želi, da bi sčasoma dobili stalno gledališče. Tiste redke predstave poklicnih gledališč, katere nam je oskrbel Zavod Primor-
ske prireditve z gostovanji, so bile letos vse dobro obiskane in marsikdo vstopnice sploh ni dobil. Imeti bi jih morali zato še enkrat toliko, da bi zadostovale, zakaj razni večeri popevk In podobno, kar je sicer tudi potrebno, ne morejo nikoli nadomestiti gledaliških predstav. Zaradi tega ustanovitev vsaj amaterskega gledališča pač ne bi bila nobena nesreča, zlasti ne, če naj bi s pridobivanjem gledališkega občinstva utirali pot bodočemu polpoklicnemu ter nato poklicnemu gledališču. Mimo tega bi bilo v gledališki dvorani tudi še vedno dovolj prostora za gostovanja poklicnih odrov v okviru Primorskih prireditev.
Pogoj za koristnost ustanovitve di-letantskega odra pa je seveda kvaliteta. Tu pa trčimo takoj na vprašanje možnosti, da dobimo zadostno število takih amaterskih igralcev, ki bodo imeli poleg volje tudi talent in vztrajnost, ter na vprašanje kvalitetnega vodstva, zlasti še režiserja ali več režiserjev. Ce imamo te možnosti, potem bomo ustanovitev amaterskega odra pozdravili zlasti še zato, ker bo mogel gostovali po tistih krajih našega podeželja, kamor Primorske prireditve doslej še niso segle.
Končno po amaterski oder tudi ne bi smel postati ovira, marveč le priprava za poklicno gledališče. Pogoje za tako gledališče bo Koper imel že v dogledni bodočnosti. Misliti moramo namreč perspektivno! Ze petletni družbeni plan nam obeta, da bo Koper narastel na 20.000 prebivalcev ali morda še več. Pri takem številu pa si je n. pr. Celje le ohranilo svoj poklicni oder.
Po takih preudarkih bi mogli ustanovitev kvalitetnega amaterskega odra brez premisleka pozdraviti. Tak oder tudi ne bi v ničemer škodoval Primorskim prireditvam, ki puščajo gledališče cele tedne prazno in žele vanj kino menda pretežno zato, da bi jim nudil dodatni vir dohodkov.
R. R.
diletantske skupine Jože Škodi č, ki je sicer član DPD Svobode v Postojni, nam je v krajšem razgovoru pohvalno ocenil organiza-torske pobude in sposobnosti mladih igralcev. Pravi, da so kljub temu, da so doma iz štirih vasi, ob delu prerasli v sijajen kolektiv, ki se ne misli žlepa raziti. Za jesenske dni bodo naštudirali zopet novo igro, dotlej pa namera-, vajo z »Glavnim dobitkom« gostovati še v bližnjih naseljih. Glavni vlogi komedije tolmačita Jože Tominc iz Stran in Francka Debevc iz Malega Ubeljskega.
Vredno je pridati, da je ista igralska skupina mladih zadružnikov že lansko jesen gostovala na štirih vaških prosvetnih odrih. Tedaj so v režiji Jožeta Škodiča predvajali Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen«, (ma)
NOB — NOVA ZBIRKA V PIRANSKEM MUZEJU POMORSKEGA ODDELKA
V pomorskem oddelku piranskega muzeja so v nedeljo, 16. aprila, dopoldne svečano odprli nov oddelek z zbirko iz narodnoosvobodilne borbe. Upravnik muzeja, tovariš Miroslav Pahor, je v priložnostnem nagovoru na zbrane goste med drugim na kratko navedel zgodovino mornariške dejavnosti NOB na slovenskih tleh. Avgusta 1944 je Vrhovni štab poslal majorja Janeza Tomšiča s skupinico tovarišev v Slovenijo, da organizirajo obalni sektor od Tržiča do Dragonje. Glavni štab NOV in PO Slovenije je 15. -septembra 1944 izdal odredbo, da se v okviru IX. korpusa ustanovi posebna mornariška skupina, ki je med drugim imela nalogo, prevzeti pomorsko oblast na obalah Slovenskega Primorja. Ze iz konca septembra 1944 so prvi dokumenti o delovanju »mornariške grupe« pod vodstvom poročnika Franca Dermote, Ta skupina je v začetku delovala v okviru komande mesta Koper, januarja leta 1945 pa je prerasla v mornariški odred. Druga skupina pod vodstvom Ratka Petkovška je de-(Nadaljevanje na 6. strani)
^ ,!S5 O V Q NA KNJIŽNI POLICIJ NOVO NA KNJIŽNI POLICIJ NOVO NA KNJIŽNI POLICIJ
N a iS a
G a b o r o v i e :
(Odlomek iz romana JESEN BREZ POLETJA. V opremi O ta Polaka izdala Založba Obzorja v Mariboru)
Odkar smo v zadnjih tednih prestali noči in dneve polne negotovosti, ponavljajoče in stopnjujoče se .groze, je spet veliko starega, nestrpnega in nemirno zahtevnega odpadlo z mene. Tudi na svojo ljubezen sem gledala veliko bolj umirjeno in zato, bila sem trdno prepričana, veliko bolj dozorelo in z globljimi občutki. Valovi, ki so jih izzivali pomladanski viharji, so se razgubili in na ravni .gladini mojih občutkov ni bilo več valovanja, ki prinaša negotovost in bojazen. Sedaj sem se počutila- mnogo bolje in tudi s sestro sva se le redkokdaj prepirali. Umaknili sva se v svoja svetova, ne da bi želeli prodreti v tujega. Morda je večjo medsebojno strpnost prinesla zavest, da so meseci brez kruha in najosnovnejše hrane za nami; naučili smo se računati tudi s tem dejstvom, ki se je izkazalo zelo važno v razdobju naših medsebojnih odnosov. V začetku novembra smo zaklali prase, potem pa so nam leteče trdnjave vzbujale veliko upov, skrivajoči se Italijani, ki so se hoteli prebiti v Bosno k partizanom, so pomen j ali nov obet. Razen tega pa so bile zamolkle detonacije z bosenske strani vse pogostejše in na vsem lepem je v zgodnjem, hladnem jutru stal na dvorišču, kjer sem razobešala perilo, Bogdan.
V prvem hipu nisem vedela, kaj naj storim, kajti razšla sva se pravzaprav nevoljna drug na drugega.
Ko je stopil na prag, je nekako mimogrede, preko rame, rekel: »Vsaj roko bi mi lahko dala. Takšen je običaj pri nas, če dva nista sprta.« Torej se zaveda in obžaluje. Prav.
Preganila sem zakrpane očetove hlače; tako ne bo ooaziti raznobarvnih zaplat. Stopila sem za njim in mu ponudila roko. Prijel jo je in jo nenadoma dvignil k očem.
»Pridna, delavna roka,« je tiho rekel. »Nič lepa ni, nabrekla in trda, čeprav je bila namenjena za kaj drugega. Toda tako roko je treba spoštovati.«
»Ali nisi malce čuden? Včasih nisi filozofiral pri belem dnevu,« sem se pošalila, ker sem hotela prikriti ginjenost, ki se me je pričela polaščati. Res sem ga prehitro obsojala in kljub svojim pomanjkljivostim je vendar dober fant.
»Ne bi rada. da bi imel o meni-■"releno mišljenje,« sem dodala, ko ni nič odgovoril, kot da je preslišal. »Obsodila sem te vsega mogočega, ker se nisi javljal in si odšel brez slovesa.«
Sunkovito se je obrnil k mehi.
»Marti je (bilo kaj do tega?«
»Vsaj takšen je običaj rori nas, Če dva nista sprta,« sem se izmaknila in se obrnila k perilu.
NOVA ZBIRKA
V PIRANSKEM MUZEJU
(Nadaljevanje s 5. strani)
lovala v Trstu, tretja skupina pa med Trstom in Tržičem. O delu Ratkove skupine je najpomembnejši dokument, 'ki je razstavljen v novo urejenem oddelku, precizna risba tržaškega pristanišča z vsemi vojaško važnimi podrobnostmi. Od akcij mornariškega odreda Koper pa je menda najpomembnejša vdor v Izolo, kjer so partizanski pomorci napadli postojanki fašistov in nacistov ter odnesli mnogo orožja in streliva. Mornariški odred je 27. aprila osvobodil Izolo, tri dni pozneje pa še Piran,
Ob otvoritvi je spregovoril tudi predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj, iki je izrekel tovarišu Pahorju in vsemu kolektivu muzeja priznanje in zahvalo, da so uredili to novo zbirko v edinem slovenskem muzeju, ki ima tudi pomorski oddelek. J. L.
Roke so se mi rahlo tresle in čutila sem Bogdanov pogled na njih. Nekaj hipov je stal, nato pa stopil v vežo in pustil vrata za seboj odprta, kot bi čaikal, da bom prišla za njim. Vendar sem to storila šele potem, ko sem preudarno razobesila vse perilo, tako da se zakrpano ni videlo. Sušilo se bo sicer dalj, toda svoje občutljivosti se še nisem mogla otresti.
Medtem ko sem se počasi sklanjala in vzravnavala, gladila zaradi slabega mila precej zamol-klobelo perilo na vrvi, sem razmišljala, zakaj sem z Bogdanom tako govorila. Pravzaprav sem se v teh nekaj mesecih spremenila in začenjala razumeti marsikaj, kar sem prej nestrpno odklanjala, ne da bi marala razmišljati. Bilo je toliko grozot, človeško življenje tako brez cene, da sem šele spoznala, kako dragoceno je in kake vrednosti so plemeniti in lepi občutki poštenega človeka. V najtemnejših in grenkega obupa polnih trenutkih me je do sedaj vedno reševala -moja predana, čista in iskrena ljubezen do Vedrega. Brez nje -bi mi bilo nemogoče prestajati vse to. Ljubezen me je hrabrila, mi dajala moči, me utrgala; bila je svetla zvezda, ki je prodrla skozi še tako mračno zaveso malodušja.
Kolikšna sreča, imeti rored seboj to jasno zvezdo! Življenje ima svoj smisel zaradi nje. Še v
sencah noči zaznavaš njene sicer nevidne obrise, gledaš, iščeš in najdeš in rasteš. Tako moreš vse videti in vse razumeti, tudi za-molčati majhne ali velike obsodbe, ki bi jih morda sicer takoj sesul pred obsojenca. Marsikaj sem £>e naučila .presojati, veliko odpuščati in čim več dojeti. Zato som želela nesebično in iskreno vsakomur, kdor to zasluži, prav takšno svetlo zvezdo na njegovem nebu in prav takšne sanje, kot jih sanjam sama. Rada bi neštete ljubezenske niti, ¡ki se pno od srca do srca po vsem širnem svetu — ena sama velika mreža, ki se ne pretrga. In potem ne bi bilo več sovraštva in vojn, teh strahotnih prizorov, ki zanje moja notranjost že nima več prostora, toliko jih je in bogve, koliko jih še bo. Ljubezen, čim več vrele človeške ljubezni, -in vera vanjo, v svetle zvezde na nebu sanj, nepretrgana nit, vedno znova tkana, od srca do srca..Le tisti, čigar src se ni dotaknila nobena nit ljubezni, ne morejo biti dobri. Mora biti v vsakomer ta dragoceni občutek, ki poraja hrabrost, upor in nove rodove. Zdelo se mi je vse jasno in odprto.
Zato sem želela, da se Bogdan ne bi več mučil zaradi svojih občutkov in se zagrenil. Nekoč mora spoznati, kako skrbno moraš shranjevati vsak delček ljubezni, lastne ali tuje, da ne bi kdaj pozneje obžaloval svoje brezbrižne razsipnosti; vsak drobec ti pomaga v življenju.
(Odlomek iz romana BLIŠČ IN BEDA HOLLY WOOD A. Izšlo v žepni knjigi Školjka v prevodu Herberta Grüna)
Ko je stopil Matt v prvo pisarno, so ga Čakali poleg Frances še trije ljudje: Sweeney, tiskovni agent studia, dodeljen novemu filmu Matthewa Gibbonsa; pisateljska agentka z moško frizuro in objestnimi manira-mi; potem pa še postarcn dolgin v pisanem športnem jopiču, platnen-lcah, s šalom namesto kravate, skrbno obritim obrazom, sijočim od upa in smehjajev, pa čudovito glavo valovitih sivih las — prav zares njegovih, Frances se je ozrla Iznad časopisnih izrezkov, se nasmehnila in rekla: »Dobro jutro, gospod Gibbons.« Brž je pogledal, lcdo ga čaka, potem jc odzdravil: »Dobro jutro, Frances,« in vprašal, kako se kaj ima njen mož. Kadarkoli ga je tu že kdo čakal, je rekel vselej isto. S tem je ustvaril vtis, da se zanima ta producent za blagor uslužbenk, ne pa za njihovo telesnost. Odgovorila mu je isto kot vedno, in Matt odgovora niti slišal ni — kot vedno.
Matt se ni zmenil za Sweeneya in za agentko.
Kenneth,« je rekel prisrčno in mu stisnil roko. »Kenneth Ilarvev.«
Igralec se je otresel smehljaja in se zasmejal v resnici — to je bil smeh človeka, ki si je oddahnil.
»Dolgo se nisva videla, Matthew. Nisem mislil, da se boš še spomnil,« »Prej bi pozabil svoj obraz,« je rekel Matt. Čudno se mu je zdelo, da je propadli, že davno pozabljeni igralec sploh lahko /prišel skozi vhod studia. Matt je odvedel Kennetlia Harveya v naslednjo pisarno. Alma je vstala in rekla: »Dobro jutro, gospod Gibbons,« in Matt je rekel: »Alma, saj poznaš Kennetha Ilarveya, ne?« Alma je rekla, da ga, seveda, saj ga je velikokrat videla na platnu in vselej ji je bil všeč.
»Ne bi ga smela pustiti, da čaka zunaj,« je rekel Matt. »Oprostite,« je rekla Alma. Dala je
Grozdje je dozorelo, kakor je napovedal Edgar, trgatev je bila opravljena, vino so pospravili v sode in hladni vetrovi so se zaganjali v suho listje mandljevcev in hrasto^, oljke pa so se ponosno zavedale, da se jim ni treba podrejati zakonom zime.
To pa je -bil čas, ko je Edgar pričakoval -pismo, 'ki mu bo naznanilo, da se njegov oče vrača.
Vsako jutro mu je nekakšna tesnobna razburjenost omrtvila ude, ko je na dvorišču stal v vrsti s svojimi tovariši in zagledal gospoda Crica, ki je bil zmeraj oblečen v strogo črnino; 'ko je torej ta stopil iz omare, v kateri je prebil noč, in ko si je kakor vsak dan otrkal s pernatim ome-lom obleko, se je prikazal pri zavodskih vratih in jih zaprl za seboj.
Mogoče je imel gospod Cric pismo že v notranjem žepu suknje; ko se bo ustavil pred Edgarjem, se mu bo roka kakor dolga črna feača ovila okrog dolgega telesa in tanki beli prsti bodo .zdrsnili v žep in prinesli iz njega sporočilo.
»Oh,« je premišljeval sam pri sebi Edgar. »Zakaj neki takoj, ko stopi čez hišni prag, ne zavpije; »Ne; Edgar, še zdaj nisem dobil pisma zate.«
Gospod Cric ni nikoli tega zakričal. Tudi svojim očem ni dovolil, da bi se izmuznila iz njih skrivnost. Sel je počasi naprej, za njim pa gospod Fil — in vselej je pesek škripal pod visokimi čevlji, na katerih ni bilo niti praška umazanije — se zaustavil pred vsakim gojencem, pogledal tu rolco, tam čelo, popravil tukaj držo, polipa! lase, če niso že predolgi, frenll s kazavcem list, ki se je kakšnemu dečku prijel za suknjič, spregovoril tu kakšno besedo, potrepljal drugega po licu ln zapi.skal na piščalko, da je s tem rešil neučakane dečke.
Ne, tudi danes se dolga roka ni ovila okrog života in tanki beli prsti niso zdrsnili v žep na suknji.
Nekega popoldneva je Sam napre-gel »sivčka«, da bi se odpeljal z njim na postajo Salnt-Marcel po prtljago nekega novega gojenca.
»Sam,« mu je dejal Edgar, ko je osliček drncal po cesti, »obljubili ste mi neko povest.«
»Oh,« je odgovoril Gorejan. »To pravzaprav ni povest, Hotel sem vas samo to in ono vprašati.«
»No, pa me že vprašajte,« je dejal Edgar.
»Rad bi vedel,« je povzel Sam, »kako pravite -ladji, ki ima za seboj že štirideset let plovbe.«
»Stara škatla, bi ji rekel, Sam.«
»Poslušajte, Edgar, odgovarjate kakor praznoglavec. In kako bi rekli ladji, ki se prvikrat odpravlja na morje?«
Ko so se dečku -ustnice že na pol odprle, je Sam dodal:
»Ne, nikar ne odgovorite. Vaš odgovor bo ravno tako prismojen. Jaz, dragi moj Edgar, pravim ladji, ki je že štirideset let vozila po morju, ladja, zvrhana modrosti ln skušenj. Vendar se včasih zgodi, da je taka ladja tudi klepetuljasta, natanko ta-
(Odlomek iz knjige EDGARJEVO POTOVANJE
Izdala Mladinska knjiga v prevodu Janka Modra
in v opremi Marjana Dovjaka. Ilustracije Bele Bachem)
ko kakor Sam. Tako ladjo, ki se odpravlja na prvo vožnjo, pa imenujem neumno, naduto, domišljavo in nevedno. Vidiš, to je tisto, kar sem vam moral najprej povedati.
Razen tega si zapomnite, da so po vseh velikih pristaniščih stare ladje, Ki se ne morejo več obdržati na morju, zbrane v posebnem zatoku, kjer čakajo na trenutek, ko bodo odrinile na zadnjo vožnjo.
Kakor hitro je to sklenjeno, Edgar (in Človek je tisti, ki odloča o tem), odpeljejo ladjo iz zatoka in jo potegnejo v kakšno drugo pristanišče, kjer jo .kos za kosom razdenejo; delček za delčkom, svornik za svor-nikom jo razdevajo, tako dolgo, da
EDUARD PEISSON
ne preostane ničesar od tistega, kar je bilo v ponos ljudem, ki so jo naredili in ji poveljevali.
Če se ponoči peljete skozi katerega izmed takih zatokov, ostrmite spričo številnih laži in neverjetno veliko obtožb, ki jih boste slišali. Zakaj ladje kar naprej stokajo in zelo pogo-so lažejo.
Ta stari parnilc, ki je dolga leta živel v južnih morjih, preklinja mraz, ki mu zvija sklepe. Onlle tovorni parni-k že ves čas trpi zaradi razpor-ka v obliki zoba morskega volka, ki ga je dobil v trup v višini strojnice in se potopil ob kleči nekje ob severnem obrežju Anglije.
To -ti je cel koncert tožb in tarnanja. Počasi se ziibljejo z boka na bok, potegujejo za verige in vrvi in drgnejo trebuhe ob pomole, ker jim boke razjedajo nekakšne gobe.
Naslanjajo se druga na drugo in se podpirajo. In ena izmed njih zastavi svojo zgodbo. Ce ji je mogoče verjeti, potlej je dosegla največje zemljepisne širine, kar jih more doseči ladja. Velijo ji, naj molči, da bodo lahko poslušali parnik, ki pripoveduje, kako je potolkel vse hitrostne rekorde na progi Le I-Iavre— New York. Pa tudi on nima kaj prida uspeha. Poglej jo no, klavrno tovorno barko, kako se širokousti, češ da jI ni bilo para v tem, kako se je znala spoprijemati z viharji. Obvladovala je valove, oh, visoke kakor gore.
Koncert laži in ječanja potihne šele proti jutru, ko prvi sončni žarki majčkeno ogrejejo vse te stare kosti.
Ste videli, Edgar, kaj delajo in -kaj si pripovedujejo stare barke v zato-kih, preden jih spravijo v pokoj.
Sicer pa vam moram povedati tudi nekaj besed o mladih nevednih in domišljavih.
Ko se parnik prvikrat pomoči v vodo in se še ves bliska od novosti, misli, da je najlepša ladja, -kar jih je kdaj prišlo ljudem izpod rok. In ko vozi na poskusni vožnji, je ravno tako prepričan, da ga nikoli nobena ladja ne bo mogla posekati v hitrosti. Zanj ni nobenega dvoma o nje-
govi prihodnosti. Namenjeno mu je, da je prepričan, da bo postal pomorsko bivališče kakšnega velikega poveljnika, mogoče celo samega kralja. Snažen je, vse na njem se sveti. Okrog njega se širi prijeten vonj po barvi ln ko se pomika naprej, visoko vzdiguje nos in se še ne zmeni za umazane in smrdljive ladje, ki jim križa pot, in pri tem niti tega ne opazi, da so nekatere celo po dvakrat večje in dvakrat mogočnejše od njega in tudi vozijo z veliko večjo hitrostjo kot on.
Pogosto se zgodi, da je ladji že takoj na prvi vožnji slabo od morja. Premetava jo na desno in levo, jo nagiba zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Pred.premo se ji grmadijo celi zidovi vode, ki ji pljuskajo na prešerni kljun. Otepava se, ko jo hoče malodane zadušiti, in ko nazadnje le zapelje v prvo oskrbovalno pristanišče, zavije vanj kot zmagovalka. Doživela je, pripoveduje, tak vihar, kakor ni še nikoli razburkal oceana.
Vendar Jo sprejmejo z rezgetajočim krohotom.
»Od kod pa je prineslo tega smrkavca,« spregovori prvi, »ki se barva na njem še ni utegnila niti posušiti?« In zmeraj se najde kakšen hudomušen pavliha, ki našega benjaminčka pritisne ob -breg, in sicer tako nelju-beznivo, da se mu bok pri tisti priči skrivi in mu zraste na njem kar pri-lična buška.
Ka'kšno leto pozneje razodeva ladja že nekaj manj ošabnosti. Ker nI od nikoder -princa kraljevske krvi, sprejema v svoje prostore štiri-nožne potnike: ovce in prašiče. Ko ji tako zvrhoma napolnijo skladišče, se ji zmanjša tudi hitrost.
Trpi v dežju, trpi v mrazu in suši. Neke noči, ko je na slepo vozila po megli, se je s kljunom zadela ob kljun druge ladje. Dobro že ve, da jo potniške ladje prehitevajo, pravih neviht pa se izogiblje, da je ne bi spravile na dno.
Cez nekaj let tudi že ni več tako trdno prepričana o svojih strojih. Prve čase so tekli ko ura natanko, lepega dne pa so se ustavili ravno v trenutku, ko sta veter ln morje zanesla ladjo na pečine. Takrat je bila v smrtni nevarnosti in kaj takega se ne pozabi tako hitro.
Potelj pridejo črvi in se zaredijo v lesenih delih. Rja razje pločevino. Podgane se razpasejo po skladiščih. Ladja pa že kar naprej vozi, proti severu, proti jugu, po Indijskem in po Tihem oceanu. Pogosto menjava gospodarja in tu pa tam menja tudi narodnost. Vsako -leto je malo manj pri moči, vsako leto manj mogočna kakor prejšnje leto.
Natanko tako kakor ljudje, Edgar, natanko tako kakor ljudje. Potlej pa jo lepega dne odpeljejo v zatok, od koder se ne premakne več drugače kakor na zadnjo vožnjo v razdlralnt-co. Vidite, Edgar, tako se postara ladja.«
Mattu .Jutranjo pošto in današnje strokovne liste. »Dave Boles je notri,« je rekla ln pomignila z glavo proti sprcjemnici. ■
Matt jc odprl vrata Kennethu Har-veyu. »Kako kaj, dečko?« je rekel, ko je bežno pregledal pošto.
»Krasno. Kratko in malo krasno,« jc rekel Kenneth IIarvev.
»Sijajno,« je rekel Matt. »Bi lahko počakal kakšno minuto, Dave?«
»Veš da,« je rekel Dave. Odložil je jutranjik in odšel v Almino pisarno.
Matt je snel klobuk in še naprej pregledoval pošto. Čakal je, da bo začel Kenneth Harvey. Igralec je spoštljivo čakal, z vsakim hipom molka ga je čedalje bolj zapuščala vera v srečo. Nazadnje se je Matt le ozrl kvišku in se velikodušno naA smehnil.	u-V.a
»Kako pa kaj Natalie?« je vprasaW^ Kenneth llarvey s prisiljenim navdušenjem.
»Krasno,« je rekel Matt. »Posrečeno, ravno zadnjič zvečer smo se menili o tebi,« se je zlagal.
»Res?« se je zasmejal Kenneth Harvey. Vedel je, da se v resnici niso mehili o njem, da se nihče več ne meni o njem, že celih petnajst let ne. »Kako pa kaj mali Matt?«
RICHARD BROOKS
»Razgrajač,« je rekel Matt.
»Pa mala Natalie?«
»Skoraj take ljubka -kakor njena mati.«
Spet je napočil trenutek molka v zadregi. Ta čas je Matt prebral dolgo pismo, se namrščil in tiho zaklel.
»Matt —« je spregovoril Kenneth in v zadregi obtičal.
»A?«
Zdajle pa bo. Ponudba, prošnja za uslugo, za vbogajme.
»Vzemi me v svoj film. Bi?«
»5e mesec dni bo trajalo, preden razdelimo vloge. Najmanj, če ne več. Saj še scenarija nimam.«
»Lahko počakam. Ce le rečeš, bom počakal,« Matt je spet pogledal po, sto. »Nisem mislil, da kar koj. V. da ne moreš dodeljevati v.log ali določati, dokler nimaš starov. Ampak vsaj besedo reci. To mi je že dosti, če slišim samo besedo iz tvojih ust.«
»Bi se ne mogel oglasiti čez pet, šest tednov? Takrat bom lahko povedal kaj več.«
Kenneth Harvey se ni več smehljal. Obraz se mu je še vedno svetil — ampak od potu, ne več od upanja. Zaradi sivih las je bil zdaj videti star, ne več privlačen. Športni suknjič, platnenke in ruta — to je bilo videti -smešno.
»BI potreboval kako malenkost?« je rekel Matt in segel v žep hlač po denarnico.
»Potreboval bi zaposlitev.«
»Ampak za ta čas,« je rekel Matt in mu ponudil dva bankovca po deset dolarjev, diskretno zganjena.
Kenneth Harvey Je zmajal z glavo. »Samo zaposlitev. Nekaj dni, tri, štiri replike, karkoli. Prosim te, Matt.«
»Pusti, da najdem priliko, sinko. Veš kaj? Oglasi se čez tri, štiri tedne, a? Takrat bom vedel za gotovo.«
»Po telefonu te ne morem dobiti, Matt. Poskusil sem. Saj veš, kako je. Ne prodrem. Ne k tebi, ne h komur koli. Vsi govorijo isto. Štiri tedne, pet tednov. Naslednji film. Prihodnjič. Prav gotovo da znam hoditi ravno tako kot vsi, znam šofiratl, znam prinesti pladenj s kozarci, odpreti vrata. Ne pijem. Kristus, saj niti ne kadim. Kaj Je narobe z mano? Bi ml povedal? Kaj je narobe z mano?«
m
»Prav, prav,« je počasi izgovoril Matt. »Prav, prav.«
Kenneth Harvey se je zahvalil, zgrabil Matta za roko in jo držal z obema rokama. Matt je pustil bankovca v igralčevi dlani. »Pokličem te,« je rekel Matt. »Rekel sem, ln velja.«
»To mi je že dovolj. Zmerom sem se zanesel na besedo,« se je zasmejal Kenneth Harvey in porinil denar v žep. »Prav lepo mi pozdravi Natalijo.«
»Kajpak,« je rekel Matt. »Hvala.«
Odšel je v zasebno pisarno. Zanič val se je, ker je bil itako mehak, ki jo popustil igralčevemu rotenju.
Otrdeti moram, si Je dopovedoval. Odreči jim moram in resno misliti, če rečem ne. Kaj pa potlej, če je bil velik star. Dano mu je bilo, pa mu nI več. Kaj naj storim jaz? Sem mu jaz dolžan preživetek? Zakaj pa ne gre k filmski samopomoči? Cemu jim pa plačujem vsak teden toliko in toliko? Prav, no, eno je vbogajme. Ampak nič na svetu ne bi smelo stati na poti filmu, nič. »Poslušaj, sinko,« si Je v domišljiji še enkrat zaigral isti prizor, »rad bi ti pomagal, pa ne morem. Zate nI primerne vloge. Lahko vzamem tebe, a potem je še dvajset drugih, lcl bi radi zaposlitev, film doživi premiero, potem bom pa jaz brez posla. Jaz sem neodvisen producent. Jaz ne morem tvegati. Dosti dolgo si se ukvarjal s tem poklicem, torej veš, kako gredo te reči. Pa nikar se ne cmeri, to je nesmiselno. Vem, zmerom si se znal imenitno cmeriti.«
Torej — zakaj nI uravnaval zadeve po tej poti? Kaj bi pa bilo drugače, če bi ga igralec sovražil, ko bi odhajal, ga po tihem psoval? Kaj potlej, če bi raznesel mnenje, da je Matt Gibbons — kaj da Je? In vedel je, zakaj je popustil igralčevemu pro sjačenju, vedel, da se jih lahko otre se samo, če jih sploh nikoli ne vi"
Iztegnil se je, vzel slušalko, pozv nil Alml. Naročil jI Je, naj se zneb' agentke, naj mu pošlje Dava Bolesa in naj reče Sweeneyu, da mora počakati še nekaj minut.

ibT^
^ir
Nekaj misli pred sprejemanjem perspektivnega plana razvoja koprske komune v letih 1961 -1965
Sedaj, ko so v glavnem že zaključene prve raaprave zborov volivcev, gospodarskih, družbenih jn političnih organizacij koprske ibčine o osnutku smernic njenega nadaljnjega gospodarskega razvoja, že lahko opazimo osnov-•na načela, po katerih naj bi se razvijalo gospodarstvo in javno življenje koprske komorne v letih od 1961 do 1965.
Osnutek smernic nakazuje bodočo pot na osnovi velikih dosežkov občanov na vseh področjih družbene dejavnosti v preteklih letih. Dovolj prepričljiv je podatek o 110% izpolnitvi perspektivnega plana, predvidenega za minulih pet let, kar predstavlja skoraj 3,5-kratno povečanje dejavnosti socialističnega sektorja med leti 1956 in 1960. Prav zaradi tega se je tudi vrednost narodnega do-hodk" na prebivalca ne samo .približala republiškemu povprečju, pač pa ga je celo nekoliko pre-
•S
5
Mladi delavec pri sodobnem vrtalnem stroju tovarne TOMOS
segla. Tako povečan gospodarski razvoj v preteklem obdobju je vsekakor vplival na zmanjšanje investiranja v objekte družbenega standarda, zaradi česar je občina znatno počasneje reševala vprašanja šolstva, zdravstva, socialno varstvenih in drugih ustanov, kot so bile dejanske potrebe.
Gospodarske organizacije so že predložile svoje perspektivne plane iri njihove prve analize kažejo, da bo moč vrednost družbenega bruto proizvoda socialističnega sektorja dvigniti v letu 1965 na približno 50 milijard dinarjev, to je dvakrat več, kot je bilo lani. Ob tem se bo vrednost narodnega dohodka na prebivalca pribli-' ala 500.000 dinarjem, kar lahko 'dosežejo samo gospodarsko zelo dobro razvita področja.
Vendar pa je potrebno opozoriti gospodarske organizacije na nekatere pomanjkljivosti pri sestavi njihovih perspektivnih planov.
Le-te se kažejo predvsem v tem: Nekatere večje gospodarske organizacije so se odločile za intenzivno investiranje za povečanje proizvodnih kapacitet, dočim niso poskrbele za povečano nalaganje sredstev, ki jih zahteva nemoteno obratovanje. Gre predvsem za obratna sredstva, za premajhno udeležbo pri stanovanjski gradnji in za potrebe družbenega standarda v ožjem in širšem pomenu besede.
VS8
Udeležba industrije v celotni realizaciji občinskega družbenega bruto proizvoda bo leta 1965 dosegla že okrog 60%, medtem ko je lani znašala komaj 40%. Tak skok bo možen, ker je predvideno veliko povečanje proizvodnje v tovarni Tomos in Iplas in v nekaterih manjših industrijskih podjetjih koprske občine.
Tovarna Tomos bo po dokončni izgradnji postala eno izmed gospodarsko največjih in najmočnejših tovarn svoje stroke v Jugoslaviji. Predvideno je, da bo njena proizvodnja leta 1965 dosegla že okrog 50.000 mopedov. 8,000 motornih koles in več tisoč malolitražnih avtomobilov. Tovarna Iplas pa namerava osvojiti proizvodnjo sintetičnih smol in vlaken, da bo postala nov kemični kombinat z 10 milijardami letne bruto proizvodnje. Ali z drugimi besedami: Tomos in Iplas bosta lahko — če bo predvideni plan investiranja tudi realiziran, kar je odvisno od zagotovitve soudeležbe za najetje investicijskih posojil z lastnimi in drugimi sredstvi — že leta 1965 osvtarila skupni družbeni bruto proizvod koprske komune v višini 28 milijard dinarjev.
Razen teh dveh večjih podjetij , so na področju koprske komune tudi tovarna galanterije Lama v Dekanih, ki namerava povečati fizični obseg proizvodnje za 110 odstotkov, tovarna Stil v Kopru za 80% in obrat kovinske stroke v Šmarju nad Koprom za 75 %. Ti odstotki bodo vsekakor lahko dosegljivi, če bodo ta industrijska podjetja uvedla boljšo organizacijo dela, doslednejše koriščenje skritih rezerv in še eno izmeno delovne sile ob istočasni rekonstrukciji strojev z lastnimi sredstvi.
i
preusmeritev v kmetijstvu
Novi instrumenti in nova smer razvoja kmetijstva v naši državi narekuje tudi kmetijskim organizacijam koprske komune preusmeritev dela kmetijskih zadrug, povečanje kmetijske proizvodnje v socialističnem sektorju in uveljavljanje socialističnih od-
111 V, I m
Nadalje so vse premalo težile po boljšem koriščenju osnovnih in pj|| obratnih sredstev, ki jih že imajo. Tako niso upoštevale možnosti uvedbe druge izmene, kakor tudi ne večje storilnosti in produktivnosti dela glede na sedanji spod-budnejši način delitve dohodka med podjetjem in družbo in med ekonomskimi enotami v podjetju samem.
Najbolj neprijetna ugotovitev pri pregledovanju perspektivnih planov podjetij pa je brez dvoma ta, da proizvajalci, ki so istočasno tudi potrošniki, čutijo premalo odgovornosti za reševanje skupnih potreb pri gradnji objektov družbenega standarda v komuni.
V
nosov na vasi. Predvideno je, da bodo socialistične kmetijske organizacije prevzele do leta 1965 v obdelavo več kot 2000 ha obdelovalnih površin, prav tako pa naj bi se kooperacija z zasebnimi proizvajalci povečala za nadalj-
Motlv iz sedanjega potniškega pristanišča v Kopru
njih 2000 ha. S tem v zvezi ibo potrebno zasigurati sredstva za sodobno kmetijsko proizvodnjo s kmetijskimi stroji ter povečati produktivnost dela tako, da bi en delavec lahko obdeloval vsaj 3 ha obdelovalne površine.
Perspektivni plan razvoja kmetijstva v obalnem področju narekuje intenzivno povrtninarstvo in delno tudi sadjarstvo ter vinogradništvo. Ta smer je toliko bolj opravičljiva, če upoštevamo vedno večje zahteve domačega trga po zgodnji zelenjavi in sadju, kakor tudi zahteve živilsko predelovalne industrije v obalnih področjih za razvijanje njene dejavnosti.
Osnutek perspektivnega načrta gospodarskega razvoja koprske občine priznava prometu veliko vlogo. Predvideno je namreč, da bo podjetje Pristanišča Koper do leta 1965 zgradilo 750 m operativne obale ter 122.000 kvadratnih metrov skladišč. Če 'bo to uresničeno, bo čez štiri leta to podjetje že doseglo več kot 500.000 ton prometa, saj kaže, da so številna podjetja širom po domovini neposredno zainteresirana za tranzit blaga skozi koprsko pristanišče. Osnovne investicije za dosego tega plana pa bi podjetje lahko priskrbelo delno z lastnimi sredstvi, delno s krediti, a predvsem s tesnejšim sodelovanjem tistih gospodarskih organizacij, ki želijo preusmeriti prekomorski promet skozi koprsko luko.
Vzporedno z nadaljnjo gradnjo pristanišča in tudi zaradi drugih potreb koprske občine velja omeniti predvideno povečanje tovornih uslug podjetja Intereuropa s 100% povečanjem tonaže parka, kakor tudi povečanje potniškega prometa avtoturističnega podjetja Slavnik za najmanj 70%. A v zadnjem obdobju perspektivnega plana je predviden tudi začetek gradnje železniške proge od Hr-pelj do Kopra,
kaj pa trgovina, obrt,
turizem in gostinstvo?
Obseg prometa trgovine na debelo in drobno naj bi se v naslednjih letih povečal za 80% predvsem zaradi večanja kupne moči potrošnikov in prilagoditve poslovanja trgovine sodobnejšim metodam. Gre predvsem za ureditev in razširitev trgovinske mreže, za izboljšanje izbire blaga, za gradnjo treh samopostrežnih trgovin, za združevanje manjših poslovalnic v večje, za uved-
bo večjega števila non-stop trgovin v mestu samem.
Če bo, kot je predvideno, več prostora v dosedanjih in na novo odprtih gostinskih obratih in v obratih družbene prehrane, lahko računamo, da bo obseg prometa gostinskih uslug porasel za 84%. S tem pa se postavlja tudi upravičena zahteva po temeljiti rekonstrukciji gostišč in načrtnem uveljavljanju domačega in tudi tujega turizma, ki imata brez števila možnosti širokega razmaha skoraj v vseh krajih koprske občine.
Obrt čakajo v prihodnjih letih velike naloge. Predvsem bo treba pospešiti tempo razvoja usluž-nostne obrtne dejavnosti in ji zato nuditi izdatnejša materialna sredstva v okviru -proizvajalnih gospodarskih organizacij, stanovanjskih skupnosti itd.
1100 stanovanjskih enot je premalo
Glede na finančne zmogljivosti sklada za stanovanjsko gradnjo ter drugih virov kaže, da bo v koprski komuni do konca 1. 1965 zgrajenih najmanj 1100 stanovanjskih enot z 2230 sobami in s skupno površino 89.000 kvadratnih metrov. Vendar to 54% povečanje v primerjavi s sedanjim stanjem ne more biti zadovoljivo, ker bi bili še vedno pod povprečjem zveznega in republiškega perspektivnega plana. To pa nalaga gospodarskim organizacijam, predvsem kmetijskim, .in ustanovam razmišljanje o večji udeležbi pri hitrejši stanovanjski gradnji, saj njihov napredek kljub velikim investicijam v osnovna sredstva ne bo možen, če ne bo imela delovna sila primernih stanovanj,
elektrifikacija, vodovod in ceste
Načrt perspektivnega plana koprske komune predvideva dokončanje elektrifikacije ter izboljšanje javne razsvetljave v mestu in na vasi. Istočasno s tem naj bi bila tudi zaključena obnova podeželja ter na gornjem področju gradnja lokalnega vodovodnega omrežja. Predvidena je tudi rekonstrukcija glavnega vodovod-' nega omrežja s pridobitvijo novih virov vode. Nadalje ureditev kanalizacije, cest in .drugih komunalnih naprav ob čim tesnejšem sodelovanju vseh komunalnih podjetij, ki bodo razen lastnih sredstev ter cestnega sklada rabila še milijardo in pol dinarjev v obliki posojil in raznih prispevkov za izvedbo omenjenih načrtov.
M še šolstvo, zdravstvo In socfaSno varstvo
Osnovna težnja v šolstvu je pouk v največ dveh izmenah. Zato bo potrebno v koprski občini dograditi vse tiste osnovne šole, v katerih so pogoji za reformirano šolsko dejavnost. Dopolnilne učilnice pa bo potrebno zgraditi v Kopru, Šmarju nad Koprom, v Marezigah. Dekanih in Hrvatinih, v drugih krajih pa v prvi vrsti telovadnice in tehnične delavnice. To pa bo veljalo okrog 600,000.000 dinarjev.
Koper potrebuje tudi zdravstveni dom, da bi zdravstvene usluge povečali za vsaj 100 %, kar narekuje povečano število zaposlenih in socialno zavarovanih, in v načrtu je gradnja prve etape bolnišnice z 243 posteljami. Prav tako naj bi v Kopru zgradili tudi sodobno ustanovo za varstvo
To 1o današnji pogled na Koper. Cerkvene zvonike zamenjujejo stolpnice in večnadstropne stanovanjske hiše, da b« starodavno mesto dobilo sodobno podobo
glavnega slovenskega pristanišča
otrok ter otroški vrtec v Seme-deli, medtem ko bi koprskemu povečali kapaciteto sprejema. Podobna težnja povečanja otroških vrtcev je tudi v drugih krajih, a za usoešno izvaianje socialnega varstva bo potrebno v naslednjih letih zgraditi v Kopru socialno-varstveni center.
treba bo 19 milijard din investicij
Ze ta bežen pregled osnutka perspektivnega plana nadaljnjega razvoja koprske komune, o katerem bo še veliko razprav na zborih volivcev in med delovnimi kolektivi, kaže, da bo potrebno najmanj 19 milijard dinarjev investicij. Pretežni del bodo lahko zagotovile gospodarske organizacije, saj bodo v prihodnjih letih razpolagale s 6,6 milijona dinarjev amortizacijskega sklada.
Po sedanjih nepopolnih podatkih bi. gospodarske organizacije koprske občine povečale do leta 1965 vrednost osnovnih sredstev od lanskoletnih 10,637.000 dinarjev na 23,021.000 dinarjev, skladno s tem pa bi morale poskrbeti za boljše koriščanje osnovnih sredstev, kar je ena izmed najpomembnejših nalog organov delavskega samoupravljanja, in z vlaganjem večjega lastnega deleža v obratna sredstva.
»SLOVENSKI JADRAN«
v vsako hišo Slovenskega Primerja
2ENA m DOM it ZDKAVSTVO 5N VZGOJA it OTROK IN 0KU2BNA it ŽENA iN DOM ^ ZDRAVSTVO iN VZGOJA ir OTROK iN m
OKROG ADAPTACIJE PIONIRSKEGA DOMA V KOPRU
V našem okrajnem mestu je menda le ¡malo staršev, iki ne :bi bili prizadeti zaradi premajhne zmogljivosti Pionirskega doma. Vprašanje dnevnega varstva otrok pa postaja iz leta v leto bolj pereče. kajti zaradi pomanjkanja šolskega prostora sta morali obe osemletni šoli uvesti pouk v treh izmenah ter večina otrok obiskuje šolo izmenično en teden dopoldne, drugi teden pa popoldne. Skratka — tak Pionirski dom, kot ga sedaj urejajo v bivših prostorih kluba Ljudske milice z neprimerno večjo zmogljivostjo, je Kopru že več kot potreben. Zal so se adaptacijska dela hudo zavlekla, čeprav je pripravljalni odbor napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi staro poslopje čimprej obnovili. Ker bodo v novem Pionirskem domu izdajali otrokom tudi znatno večje število malic in glavnih obrokov ¡(malic približno 1500, kosil pa okrog 300), se je seveda predvideni proračun zaradi kuhinjske ■in. druge opreme znatno povečal. Z doslej zbranimi sredstvi v denarju, materialu in prostovoljnem delu, kar znaša skupno 6,5 milijona dinarjev, so že uredili jedilnico, tri prostore za učenje in igro, obnovili so nadalje pročelje stavbe, stopnišče, sanitarije, montirali celotno električno in vodovodno inštalacijo, uredili vrt ter nabavili najnujnejšo orremo za jedilnico in učilnico. Vsekakor pohvalno in veliko delo, saj je
KRVODAJALCI
Seznam krvodajalcev, ki so dali kri na Postaji za transfuzijo Izola, v dneh 10. in 13. aprila 1961.
BOLNIŠNICA IZOLA: Marija Premrl MESTNA KLAVNICA: Janko Carli DELAMARIS: Savo Kapelj, Ljudmila
Murari, Alberta Zlobec GRADBENIK: Gabriel Bohiriec, Štefan Domadenik, Bruno Kocjančič HOTEL ZORA: Jožefa Doljak JADRANKA Just Jurca KMETIJSKI KOMBINAT IZ.OLA: Anton Pribac MALA OPREMA: Ljudmila Bakon, Slavka Bračko, Veradžinija Jerman, Albina Kocjančič, Pavla Mahne, Kristo Papovski, Silva Rilitar, Emil Sokolič, Ana Svab, Alojz Za-krajšek.
MEHANOTEHNIKA: Zofija Borovin-šek, Albert Cič, Vida Filipčič, Renato Gabrijelčič, Sergio Gobbo, Stanko Požar, Nada Zonta, Vladimir Zeger. ObLO IZOLA: Franc Baša, Stanko Grilanc, Vlasta Lenassi, Alojz Pet-var, Davorin Reščič, Baldomir Testen, Karlo Turk. OBNOVA: Liljana Cilk, "Anka Mrmo-lja.
ZDRAVSTVENI DOM IZOLA: Marija Marko.
bil pripravljalni odbor skoraj v celoti odvisen od pomoči gospodarskih organizacij, RK ZSZ .itd.
Žal ipa novi Pionirski dom ne bi mogel služiti svojemu namenu vse dotlej, dokler marljivi graditelji ne bodo opremili tudi kuhinje. Ker predvidevajo, da ibo ta stala najmanj dva in pol milijona dinarjev, medtem pa. so že v celoti izčrpali fond za adaptacije, je pripravljalni odbor zaprosil Zavod za socialno zavarovanje v Kopru ponovno za pomoč. Tako je dokončna ureditev doma v celoti odvisna od razumevanja ZSZ y Kopru, ki je že doslej pokazal za take in podobne primere vedno obilo razumevanja. Vendar pa menimo, da bi bilo prav, če bi primaknile svoj finančni prispevek tudi gospodarske organizacije in državljani sami, saj bodo sadove domiselnega in podjetnega dela pripravljalnega odbora uživali predvsem starši, ki zares že nestrpno čakajo na otvoritev novega Pionirskega doma. b
Tovariš urednik!
Na vse strani lahko opazujemo, kako naša socialistična skupnost skrbi za zdravstveno prosvetlje-vanje ljudi in za zdrav naraščaj z raznim cepljenjem. Toda vse to ne bo nič zaleglo, če se ne bodo izboljšale tudi higienske razmere.
Gre konkretno za Postojno, kjer odvažajo in odlagajo smeti vsepovsod. Tako na primer raste levo od Petrola ogromno smetišče, ki lahko postane izvor okužbe in raznih bolezni ne samo za sosednjo stanovanjsko hišo, ampak za vso Postojno. Ob tem smetišču pelje pot v naravo, kamor odhajajo ljudje vsak dan na sprehode, toda spremlja jih dober kos poti precejšen smrad. Nerazumljivo vli je, kako prenašajo to ljudje, ki stanujejo v tisti stanovanjski hiši. Želela pa bi, da gre enkrat v tisto smer na sprehod sanitarna inšpekcija.
Na lastne oči sem videla, kako po smetišču brskajo otroci, ker mečejo tja ljudje najrazličnejše reči in otroke to privablja. Prava sreča bo, če se ne bodo okužili.
Mislim, da ni potrebno še posebej poudarjati, kako neprijeten bo ta smrad, ko bo postalo vreme toplejše. In razen tega je to sicer morda najbolj kritičen, ne pa edini primer smetišča v "Postojni, ki sodi med znane turistične ■ kraje — to pa je slaba reklama za turizem. Angelca Zorič, Postojna
ZAKAJ SLABA IZKORIŠČENOST OBRATOV DRUŽBENE PREHRANE V IZOLI
PISMA NA MOJ NASLOV. Mladinska knjiga je izdala svojevrstno knjigo, za katero je izbral gradivo Cvetko Zagorski; to gradivo pa je sam tudi uredil. V uvodu nas urednik seznani s tem, kako je knjiga nastala. Ko je urejeval v »Pionirju« kotiček »Odprli smo vaša pisemca«, se mu je nabralo toliko gradiva, da ga v listu ni mogel vsega objaviti. Sklenil je, da bo to objavil v knjigi. In tako je nastala knjiga, ki so jo napisali tisti pionirji, ki so zaman čakali, da bi urednik uvrstil njihova pisma in prispevke v časopisu. Zato sveža in neposredna, kakor je lahko neposredno le pismo.
Preprosta vsakdanja obleka iz pralnega blaga
Delo Zavoda za napr
Čeprav narekuje gospodarski razvoj in družbene potrebe okrajnemu Zavodu za napredek gospodinjstva vedno večje naloge, jih zavod ne more reševati v skladu s potrebami, ker je število zaposlenega strokovnega kadra, specializiranega za posamezna področja dela, veliko premajhno. To je glavni vzrok, da se zavod ne more udejstvovati na vseh področjih dela in da si je letos izbral iz obširnega programa le dve najnujnejši nalogi: družbeno prehrano in strokovno izobraževanje.
V zvezi z navodilom o organizaciji in poslovanju šolskih in mlečnih kuhinj bo zavod letos sistematično pregledal vse šolske kuhinje. Nudil bo strokovno pomoč in nadzoroval izvajanje republiškega prehrambenega nro-grama in seznanjal komisijo za šolske mlečne kuhinje pri OLO o problematiki in stanju prehrane šolskih, otrok po občinah, i Druga naloga, ki si jo je zavod zadal, je strokovno izobraževanje delavcev za gospodinjske storitve. Tako bodo na osnovi nujnih potreb po strokovnem izobraževanju peric v mehaniziranih pralnicah in osebja v obratih družbene prehrane priredili razne tečaje: dva tečaja prve stopnje za poklic »kuhar v mlečni kuhinji«, dva tečaja za pridobitev polkvalifikacije za poklic »kuhar v obratu družbene prehrane«, en tečaj za pridobitev pol kvalifikacije za poklic »pra-lec«.
Servisom v okviru stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov
Ni prvič, da načenjajo v Izoli vprašanje prehrane zaposlenih, čeprav je zmogljivost vseh treh obratov družbene prehrane sorazmerno visoka. Toda -Izolčanl izkoriščajo komaj tretjino zmogljivosti obratov družbene prehrane .v Delamarisu in Gradbeniku ter v ljudski menzi, kjer lahko skupno pripravijo znatno več kot tisoč glavnih obrokov dnevno. Vprašanje boljše izkoriščenosti teh vzorno urejenih menz je toliko bolj pereče, ker številni dclavcl In predvsem mlade delavke zaradi slabih stanovanjskih pogojev, obojestranske zaposlitve zakoncev itd. nimajo mož-hosti redne prehrane na domovih. Pomena smotrne prehrane za zdravje zaposlenih in za njihovo proizvodnost vsekakor ni treba posebej tolmačiti, zato tem bolj zaskrblja sedanje stanje, ker se mnogi delavci poslužujejo samo cenenih dopoldanskih toplih obrokov, ki marsikomu nadomestujejo tudi . kosilo. Resda je precej mladih deklet, ki pretirano skrbe za svojo zunanjost in porabijo levji 'delež zaslužka za oblačila,
Eden 'bistvenih razlogov, da so obrati družbene prehrane v Izoli slabo izkoriščeni, je v tem, ker cene glavnih obrokov znatno presegajo zmogljivost. dobršnega dela , zaposlenih. Zato ni odveč prigovor, da se taki razdrobljeni manjši obrati družbene prehrane ne obnesejo, čeprav so jih ustanovitelji dobro zasnovali. Večji stroški režije, upoštevanje gospodarske računice in premalo domiselno sestavljanje jedilnikov očitno kaže na to, da v takih menzah ni moč iskati izhoda oziroma rešitve v subvencijah podjetij in pomoči občine. Novi gospodarski predpisi so to mnenje še utrdili. Menze tudi niso upoštevale predlogov interesentov, da bi razen običajnega obroka pripravljali tudi brezmesna kosila in večerje, kar bi nedvomno občutno znižalo stroške in bi 'bile cene sprejemljive tudi za
ter ' obratom družbene prehrane bo nudil zavod strokovne nasvete in usluge, toda le po naročilu. Prav tako je zavod pripravljen nuditi strokovno pomoč pri ustanavljanju gospodinjskih servisov pri stanovanjskih skupnostih. Ti servisi naj bi nudili pomoč gospodinjam na domu, razen tega pa tudi usluge raznim ustanovam in podjetjem pri čiščenju poslovnih prostorov. Predlog zavoda je še, da bi ti servisi zaposlovali ljudi, ki bi bili usposobljeni za nego bolnikov na domu.
REDNA LETNA SKUPŠČINA RK V PIRANU
Popoldanska obleka z oprijetim životom in širokim krilom
V začetku tega meseca je bila redna letna skupščina RK v prostorih družbenih organizacij v Piranu. Skupščine se je udeležilo veliko število delegatov iz piranske občine,
O raznih perečih problemih, ki naj bi jih reševal občinski odbor, kakor tudi o smernicah za izboljšanje zdravstvenega dela je govoril dr. Ivan Ka-stelie iz Kopra. Poročilo za enoletno delo pa je ugotovilo, da so osnovne organizacije na terenu uspešno reševale svoje naloge in prenašale probleme na višja merodajna mesta. Posebno pohvalo zaslužita krajevna odbora RK v Ravnu in v Seči, kjer so odborniki obiskali vse družine in se še posebej zavzeli za tiste, ki so pomoči potrebni, Živahno je bilo tudi delo v šestih .komisijah, ki delajo v okviru občinskega odbora liK.
Koordinacijski odbor je skrbel za razdeljevanje brezplačne pomoči kakor tudi za šolske. mailice. Zdaj je 7 mlečnih kuhinj's'1340'kbristnlki. Po CARE programu dobivajo podporo
socialno ogrožene družine. Do zdaj je RK prejemal standardne pakete, namenjene bolnikom TBC in socialno ogroženim osebam. Vrednost' pomoči, ki so jo razdelili v preteklem letu, je znašala 415.000 dinarjev in jo je dobilo 176 oseb.
Posebno pohvalo zasluži komisija za krvodajalstvo, ki ji je uspelo s svojo aktivno propagando pridobiti v lanskem letu 322 oseb za krvodajalsko akcijo. .Pri. tej akciji so sodelovale tudi gojerike bolničarske šole iz Pirana.
V razpravi so delegati sprejeli več sklepov, med katerimi gre omeniti v prvi vrsti postavitev dnevnega doma za otroke 'brez nadzorstva. To je v Piranu posebno pereč problem, o katerem razpravljajo številne organizacije in društva. Poudarili so še, da bi bilo nujno uvesti v glavni sezoni dežurno službo prve .pomoči na kopališčih v Piranu, to je na punti in v .Flesi.	'	'
OTROK IN DRUŽINA, ST. 3
IZ VSEBINE:
FRANCE BEVK: Tri generacije — DR. IVA SEGULA; Otroci s slabimi ocenami potrebujejo našo pomoč — MILAN DIVJAK; Nekatere oblike socialne nezrelosti šolskega otroka — JANA MELCINSKI: Večer v dvoje — DR. MILICA BERGANT: Vzgoja čustev — osnova dojenčkovega razvoja
—	'Poklici gradbene stroke — ING. JANEZ PEROVSEK: Ali ni škoda grunta? — Ali ni škoda človeka?
VZGOJITELJICE NAM PIŠEJO: MARTA PAULIN: Za pomladansko praznovanje.
KNJIGE: Ob Pionirskih igrah 1961, razgovor z dr. Kristino Brenkovo.
GLASBA: CIRIL CVETKO: Zapisek s seje.
FILM: JOVITA PODGORNIK: Odnos naše mladine do domačega filma.
GLEDALIŠČE: NEZA MAURER: Baletna predstava »Peter in volk« v Mladinskem gledališču — Ob priročniku za spolno vzgojo in pouk v osnovni 'šoli.
PEARL S. BUČK: Moja deklica ne bo nikoli odrasla.
POMENEK S STARSI: Fantka rada kuhata — Moja najstarejša deklica me skrbi — Z otroki so težave.
ZDRAVNIK ODGOVARJA: Kaj je »vidovica«? — Moj otrok ima astmo
—	Kožne plesni.
PRAVNI NASVETI: Ali lahko zahtevam nazaj doto?
GITICA JAKOPIN: Ob zori.
MLADA POTA, št. S
PROZA: TANJA DRMEC; Lastovke, oči in. podstrešno okno — MARIJA CIGALE: Solze se ne da naslikati.
PESMI: BRANKO PAVLIN: Ali to nisi bil ti — Midva — ANICA M3HEL-ClC: Morda boš ostal — Moja ljubezen — BERTO JERIC: Kaplje so iml izprale obraz — Samota.
PREVOD: TAUIFIIC EL HAKIM: Faraskour ni za počitnice — MAH-MUD TEIMUR: Poletno popotovanje.
KNJIŽEVNOST: VIKTOR KONJAR: Nove knjige.
FILMSKA PROBLEMATIKA: BR. ŠdMEN: Državljanstvo filmske komedije.
LIKOVNA .UMETNOST: TECET: Umetnina kot odnos med človekom in svetom.
DRUŽBENA PROBLEMATIKA: I. RUDOLF, SAVIN JOGAN: Družbene posledice avtomatizacije.
AKTUALNE BELEŽKE.
POGOVORI S SODELAVCI: IVAN POTRČ, MITJA' MEJAK, ALENKA GERLOVIC.'
delavce z nižjimi prejemki. SIcer je hvale vredno, da nudijo .podjetja zaposlenim cenene in izdatne malice, vendar je pokazal primer.v Delamarisu, kjer' plačujejo a.bonenti glavne obroke po polni ekonomski ceni (kosilo 180 dinarjev), da so s tem ukrepom resda navezali še večje število delavcev na tople, dopoldanske obroke, medtem ko se je število interesentov za glavne obroke še bolj znižalo.
Spričo vseh teh okoliščin je povsem razumljiva težnja Izolčanov, da. bi vse tri menze združili v močno in dobro organizirano centralno ljudsko kuhinjo. Ob sedanji razdrobljenosti menz namreč tudi boljša organizacija poslovanja ne obeta premostitve se-^ danjih težav, ki jih želijo v indu-^ strijski Izoli kar najhitreje odpraviti. Pobuda za tako akcijo je bila dana že večkrat, vendar sedaj vse lcaže, da 'bodo te osamljene predloge, ki jih je bilo slišati na sestankih SZDL in zborih volivcev, že v kratkem času ob najširši pomoči vseh pristojnih činlteljev temeljito proučili.	(bb)
STARSI IN VZGOJITELJI, POZOR!
Bombe in rakete niso
igrače	|
Ni dvoma, da živimo v času , izrednega tehničnega napred- • ka, v času televizije, avtoma- j tizacije, satelitov, vesoljskih !' poletov in še kaj. Prav nič ne moremo zato, da so v skladu s tem razvojem tudi'igrače in zainteresiranost naših otrok drugačne, kakor so bile nekoč. Vendar ima vse svoje meje in naša dolžnost je, da otrokom pojasnimo, kako nevarne so lahko te stvari in da jih njihova neprevidnost in nepo-učenost lahko drago stane.
Za primer jim lahko povemo o Francu Cedilniku in Ni-ku Kasteliču iz Polja, ki sta lovila ribe pri tovarni Ruda v Izoli. Blizu mestne klavnice sta opazila v morju italijansko ročno bombo. Morje je bilo takrat visoko in nista mogla dg nje, pa sta se dogovorila, da jo prideta iskat, ko bo oseka.. Rečeno —• storjeno. Prinesla sta bombo domov v Polje in jo že na stopnišču začela razdirati. Pri tem. sta uporabljala francoski ključ. Toda med delom jima je bomba eksplodirala in poškodovala oba dečka: Franc je dobil težje poškodbe na obeh nogah, lažje pa na rokah in na desni strani vratu, poškodovan pa ima še obraz in desno oko; Niko je dobil sicer samo lažje poškodbe na nogah, vendar je moral tudi takoj v bolnišnico.
Za drugi »podvig« je poskrbela podjetna skupina iz Kopra, ki je hotela menda poleteti v vesolje še pred Gagarinom. Bili so to Gvido Grižon, Evelin Bembič in Ivan Sosič iz Kopra. V časopisu »Sodobna tehnika« so zasledili skice in obrazložitev, kako je mogoče izstreliti raketo, pri šolski uri kemije pa so se učili, kako naredimo smodnik. Nadobudni mojstri so ■ torej kupili žveplo, soliter in oglje ter napravili pogonsko sredstvo.
V popoldanskih urah so se zbrali na solinah za »Fructu-som«. To je bil prvi poskus in je uspel: raketa je odletela kakih 200 metrov v zrak in nato padla v morje. Opogumljeni s takim, uspehom so poskus ponovili. Zbrali so se na istem mestu in pripravili raketo. Vendar zdaj ni odletela v zrak, ampak je 10-letne-mu Evelinu eksplodirala v ■ roki. Sreča v nesreči, dobil je le lažje poškodbe, toda zgodilo bi se lahko tudi kaj hujšega.
Ko so organi LM obvestili starše otrok o njihovem početju. se je izkazalo, da so za to' vedeli, vendar niso ničesar ukrenili, da b„ stvar preprečili. Vsekakor bi bilo bolje, ko bi svojim nadobudnim otrokom-, pokazali not do krožkov Ljud-sketehnike, kier bi pod nadzorstvom in brez življenjske nevarnosti spoznavali najnovejše dosežke današnjega tehničnega napredka, .
OB 10. OBLETNICI GRADBENEGA PODJETJA 1. MAJ
»Imeli smo tri Krampe in eno lopato ...«, je začel obujati svoje spomine gradbeni delovodja Adrijan Ar-čon na tiste dni pred desetimi leti, ko se je rodilo gradbeno podjetje 1. maj v Kopru.
»...najprej smo se lotili adaptacije Dijaškega doma,« je nadaljaval, »in takrat smo dobili toliko predplačila, da smo lahko kupili najpotrebnejše orodje in tudi prevzeli druga dela. Začetek res ni bil rožnat, toda, klonili nismo.«
Tako je stekel pogovor z gradbenim delovo.djo, (simpatičnim Adrijanom Arčonom, edinim, ki bo jutri z desetletnico obstoja podjetja in desetletnico delavskega upravljanja v njem praznoval tudi 10 let, odkar je kot potomec zidarjev iz RenC zagrabil za zidarsko žlico pri 1. maju in bil tako ekoč tudi soustanovitelj podjetja. »Danes pa je drugače,« je nadaljeval odja komercialnega oddelka Milan Besednjak. »Sedaj je v našem podjetju že 270 zaposlenih, vendar pa se
BANČNA REORGANIZACIJA
Do kraja tega meseca mora biti izvršena prva, obenem najvažnejša in največja bančna reorganizacija, kot jo je predvidel novi zakon o bankah: prenašanje poslov s komunalnih bank na podružnice Narodne banke in obenem ustanavljanje najširše mreže novih poslovnih enot Narodne banke. Po novi organizacijski shemi bo ta štela samo v Sloveniji 61 poslovnih enot, to je podružnic, ekspozitur in agentur, ali za 50 več kot danes.
Kot vidimo, čaka odgovorne v bankah ta mesec velika naloga, ker je treba do konca meseca usposobiti omenjene banke za potovanje po novem sistemu. Tako o zlasti ves plačilni . promet z določenimi računi sredstev prenesen na poslovne enote Narodne banke, dočim bodo kreditni računi in nekateri računi sredstev preneseni na komunalne banke. Tej prvi fazi-.reorganizacije sledi naslednja, ko bodo s podobnimi prenosi likvidirane zadružne hranilnice in posojilnice ter prenosi Jugobanke, Jugoslovanske kmetijske in investicijske banke. Za slednje velja, da bodo še ostale, le da bodo opravljale samo specialne posle. V naslednjem času se bo morala nova organizacija izpopolnjevati, da bo kos nalogam, ki ji bodo poverjene.
Osnovna značilnost reorganizacije je utrditev službe družbenega knjigovodstva, katerega nosilec je Narodna banka. Zato bo tudi preko njenih poslovnih enot dirigiran ves plačihii promet in bodo ostale banke, v prvi vrsti komunalne, iz njega izključene. Pomen tega xikrepa, ki se bo v prihodnje, ko bo spremenjen tudi zakon o družbenem knjigovodstvu, pokazal v pravi luči, je zelo velik, saj je možno preko plačilnega prometa kontrolirati vse finančno poslovanje podjetij oziroma gospodarstva sploh. Posebno je, to važno, če upoštevamo, da se bo obseg kreditiranja po bankah zelo zožil, ker bodo sredstva iz teh. virov omejena, da ne bi kot doslej prekoračevali kreditnega obsega, kar za razvoj gospodarstva ni bilo in ne more biti ugodno. Podjetja se bodo morala olj orientirati na lastne vire in asti iz lastnih moči.
V koprskem okraju bodo usfci-novljene v tem mesecu štiri nove podružnice Narodne banke, in sicer v Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani, to je v krajih, kjer so svoječasno Že bile, pa so jih nadomestile komunalne banke. Te bodo ostale na sedežih občin, kolikor ne bodo ekonomski razlogi narekovali združitve dveh ali več komunalnih bank v eno za območje več občin. Računi namreč kažejo, da povsod komunalne banke, ko jim bo odvzet plačilni promet in druga bančna opravila, ne bodo rentabilne. O tem pa za sedaj še ni odločitve, ker narekovani tempo reorganizacije bank zahteva reševanje drugih problemov, ki so po pomenu in po obsegu zelo veliki. Mnogi celo postavljajo vprašanje, čemu taka naglica, ko daje zakon _možnost za izvedbo reorganizacije celo do konca letošnjega leta. Morda, naj bi šli po načelu, da je bolje kužku odsekati rep naenkrat in ne po koščkih, ker tako manj boli.	-žj-
ta številka stalno menja. Skoraj 200 jih je takšnih, ki bi jim lahko rekli — ptice selivke. Saj veste, da je v naši gradbeni stroki iluktuacija zelo velika. Vzrokov za to je več. Eden izmed glavnih pa je vsekakor dejstvo, da so gradbeni delavci še vedno v neenakopravnem položaju glede plačila in delovnih pogojev z industrijskimi delavci. Gradbinci so moderni nomadi, ki potujejo iz kraja v kraj, od podjetja do podjetja, kjer je pač boljši zaslužek in kjer so boljši delovni pogoji. Stalni so le visokokvalillcirani in nekateri kvalificirani delavci, vsi drugi pa se v gradbeništvu zaposlijo le za nekaj časa — dokler ne dobijo kaj boljšega. In ta fluktuacija je za podjetje zelo draga.«
»Prav zaradi tega, da bi obdržali pri zidarskemu delu kar najveC pridnih ljudi,« je vskočil v besedo predsednik delavskega sveta Ivo Sporčič, »smo se odločili, čeprav smo nasproti drugim podjetjem zelo nizko akumulativni, zgraditi naselje za tiste, ki so prišli iz drugih krajev in niso mogli dobiti stanovanj v mestu.«
Sobe v novozgrajenem samskem domu s 120 ležišči so res lične in udobne ter opremljene z vsemi stranskimi prostori. V pritličju pa je klubska dvorana, v kateri se zbirajo med pTo-stim časom, da berejo knjige, ki jih ima obilo njihova knjižnica, da se sestajajo na sindikalne in mladinske sestanke. Posebno mladi člani kolektiva so zelo aktivni: pridno igrajo nogomet, šah, odbojko in namizni tenis ter si v razgovorih o najrazličnejših temah krepijo zavest, da so člani nekega ■ delovnega kolektiva, ki si lahko z voljo do dela ustvari, tudi boljše življenjske pogoje.
Adrijan Arčon: »Velik uspeh smo dosegli z uvajanjem ekonomskih enot. Vsako gradbišče je takšna enota, ki je močno zainteresirana nad učinkom lastneg3 dela. Le-ta pa je odvisen od prizadevnosti posameznika, od njegove spretnosti v štednji z materialom in od avtomatičnega izključevanja lenuhov. Te ekonomske enote so v minulih mesecih omogočile ob 20-odstotnem povečanju delovne storilnosti tudi znatno večji zaslužek, kot so ga imeli pred letom dni. In posledica je — fluktuacija že pada.«
Predsednik delavskega sveta Ivo Sporčič je omenil zelo živahne razprave članov delavskega sveta, ko do podrobnosti obravnavajo najrazličnejše probleme podjetja. Se pred leti so bile seje organov delavskega samoupravljanja toge in na njih so govorili vedno isti ljudje, sedaj pa, ko je podjetju že delno uspelo z družabnim življenjem v naselju zbližati člane delovnega kolektiva, se porajajo nove misli in novi predlogi,
o katerih je potrebno temeljito razpravljati. A predvsem o dosedanjem in bodočem delu.
Največ so gradili v Kopru in bližnjih vaseh. Zgradili so 150 stahovanj in adaptirali več kot 300 stanovanj, trgovinskih lokalov in turističnih objektov. Samo v Ankaranu so zgradili G4 garsonjer za turiste, postavili so 12 blokov v Semodeli, zgradili stranske objekte tovarne TOMOS, šolo v Ravnu, nadzidali so sedanje in sedaj so se lotili gradnje novega šolskega poslopja v Kopru, IGO stanovanj, re-zervoarajev za vodo nad Semedelo in še vrste drugih gradbenih del v mestu in okolici. Zato so lani po desetih letih uspeli doseči 358 milijonov dinarjev realizacije ob vrednosti okrog 50 milijonov dinarjev osnovnih in 3" milijonov dinarjev obratnih sredstev.
Ti podatki so skopi, vendar dovolj prepričljivi o široki dejavnovsti kolektiva, ki si ob svojem prazniku želi: s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje vsaj za 80 odstotkov do leta 1065 kriti del potreb po gradbenih storitvah v koprski komuni in da bi zgradili kar največ stanovanj ter drugih objektov družbenega standarda.
Toda to ne bo lahko! Najprej si bodo morali urediti lastni projektivni biro in zaCeti uvajati gradnjo tipiziranih, toda ne «uniformiranih« stanovanjskih zgradb, nato pa poiskati »skupni jezik« z izvajalci obrtniških del, da bodo uspeli graditi cenena in udobna stanovanja, ki bodo daleC od modnih muh projektantov,
.Gradnje novih stanovanjskih blokov na Vojkovem nabrežju v Kopru izvaja v glavnem koprsko gradbeno podjetje »Prvi maj«
ki projektirajo stanovanja, v katerih pa ne stanujejo.
Prav zaradi tega težijo po stalnem kadru in imajo tri štipendiste na gradbeni fakulteti, dva na Tehnični srednji šoli in enega na delovodski šoli. Nadalje so namenili 25 milijonov dinarjev investicij za nabavo strojev in za mehanizacijo dela na vseh gradbiščih ter s krepitvijo organov delavskega samoupravljanja so začeli z organskim povečanjem podjetja v okviru nalog, ki jim jih je zaupala .družba.
»Ni nas strah prihodnosti,« je ob zaključku dejal Adrijan Arčon iz RenC, »če smo pred desetimi leti začeli s tremi krampi in eno lopato, pa smo vendarle postali močno podjetje v naši komuni, potem bomo lahko v prihodnje z večjo prizadevnostjo dosegli še bolj razveseljive delovne uspehe na gradbiščih in v našem notranjem delu, seveda če bomo Čimbolj uveljavili načela nagrajevanja po učinku in si priborili čimveč strokovnih in stalnih kadrov.«
Razgovor s pevovodkinjo Majdo Hauptmanovo ob prvem koncertu -mladinskega pevskega
zbora »SREČKO KOSOVEL«
Ce je mladinski pevski zbor iz Sežane zaslovel na lanski občinski reviji v Sežani, na' okrajni v Kopru in •republiški v Celju in nazadnje zopet na občinski 0. t. m., je treba povedati, da je mladi ansambel osvojil te dni še eno lovoriko. Po skrbnih pripravah je nastopil- s svojim prvim koncertom. Prvi samostojni nastop je imel v Divači 12. t. m. v okviru enotedenskih proslav G.5-letnice divašker ga prosvetnega društva in Dneva železničarjev.
Aplavz, ki so ga bili »Kosovelovci« deležni v divaški dvorani, je bil obenem iskreno priznanje tudi tistih premnogih, ki niso -mogli biti prisotni, a so jih zvočne melodije iz
OB ZAKLJUČKU OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
V IZOLSKI OBČINI
Z občnim zborom- sindikata v kombinatu Delamaris v Izoli, ki je ¡bil pretekli ponedeljek, bo sindikalne podružnice izolske občine v celoti zaključile svoje -letne občne zbore. K značilnosti, da so bili letošnji sindikalni občni zbori ipolnoštevilno obiskani in dobro pripravljeni,' velja še posebej pmeniti tvornost razprav, saj so .domala povsod izčrpno obravnavali nove naloge sindikata na področju decentralizacije in delavskega samoupravljanja, v večini podjetij pa so dokončno razčistili tudi vprašanja ekonomskih enot, kajti člani sindikalnih podružnic so zahtevali izčrpne obrazložitve — tako glede organizacijske strukture ekonomskih enot. kot o deležu in odgovornosti posameznikov v gospodarjenju in upravljanju teh osnovnih celic gospodarskih organizacij.
Hvale vredna je tudi splošna ocena, da so člani sindikata domala povsod posvetili vso skrb kadrovanju novih vodstev, ki imajo v primerjavi s prejšnjimi leti tudi znatno močnejše zastopstvo mladine in žena. Sicer !pa ocenjujejo, da so med 28 sindikalnimi podružnicami z okrog 3400 člana najbolje zastavile svoje delo in sprejele najbolj obsežne programe osnovne sindikalne organizacije v podjetjih Gradbenik. Delamaris ter v Mehanoteh-niki. Ne eaostajaio tudi ribiči izolskega podjetja. Riba. kjer ima sindikat zaradi razkropljenosti
kolektiva še posebno važno vlogo.
Nedvomno bo bodoče naloge in programe sindikalnih organizacij v izolski občini uspešno konsoli-diral in dopolnil letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Čeprav bo le-ta šele v drugi polovici prihodnjega meseca, se nanj že sedaj osnovne sindikalne organizacije skrbno pripravljajo. . • b
Idevetinsedemdesetih mladih grl že ;davno osvojile. Nepozaben kulturni dogodek je močno odjeknil na Sežanskem in nismo si mogli kaj, da se ne bi z vsaj -nekaj, za tako priložnost morda preveč stereotipnimi vprašanji obrnili do dirigentke Majde ]Hauptmanove.
Koliko časa ste se pripravljali na ¡koncert?
—	Najprej: naš koncert sodi v okvir jugoslovanskih pionirskih iger v počastitev 20-letnice vstaje in ljudske revolucije. Program sem sestavila .lansko jesen in od tedaj smo se tudi pripravljali. Program obsega partizanske, slovenske umetniške in narodne pesmi, — skupaj devetnajst.
S kakšnimi težavami ste se borili?
—	Težave, ilii smo jih Smeli, so skupne vsem podobnim zborom. Pevci so iz več krajev. Pri nas: iz Sežane in bližnje okolice, Lokve, Po-virja, Lipice, Štorij, eden je celo iz Štanjela. Vaje imamo lahko šele po končanem pouku, iko so otroci že utrujeni. Poskusili smo tudi zgodaj zjutraj, to je še pred poukom, pa se ni obneslo. Ko smo vadili zjutraj, smo bolj študirali, ko pa smo se zbrali po pouku, ko so bili glasovi bolj razgibani, smo se bolj posvetili interpretaciji.
Morda indlskretno vprašanje, pa vendar: Kaj menite o prvem koncertu?
—	To je naš prvi ¡koncert in je sad večletnega dela. Celotna izvedba je bila dobra. Otroci so se potrudili in so še vživeli v podajanje. Tu pa tam mislim na nekaj pesmi —• bo treba še malce obdelati, da jih bo zbor podal še bolj prepričljivo. Sicer pa to ne moti celotne slike.
Vaši načrti?
—	S koncertom bomo nastopili v Sežani, posebej še za JLA In za paciente v bolnišnici, verjetno pa tudi še kje na Krasu. Vabljeni smo na RTV Ljubljana, kjer bomo imeli prijateljsko srečanje z Tadijskim mladinskim zborom. Pred nami je okrajna revija v Kopru, ki bo 23. t. m. Za Koper bomo pripravili M. Kogoja »Zvončke«, Š. Ostrca »Biba leze« in P. Liparja »Setev«. Ce bomo imeli v Kopru srečo, se bomo potrudili še za Celje. Odveč je seveda govoriti o sodelovanju na raznih proslavah, Kjer smo se tudi doslej vedno odzvali.
Na občinski reviji ste se letos predstavili z otroškim zborom. Kdaj ste ga ustanovili?
—	Otroški zbor, k.i šteje trideset grl, smo ustanovili letos. Prav nastop je pokazal, da se nismo zmotili, -ko smo menili, da tudi mlajši radi pojejo. Sicer pa je dobro, če se že kar mladi »zastrupijo« z glasbo. Tako je zagotovljen dober naraščaj za mladinski zbor.
Se kakšne posebnosti v zvezi z obema zboroma?
—	Da, pravzaprav ne gre za posebnosti, pač pa za del naših načrtov. Jeseni nameravamo ustanoviti pri »Svobodi« sekcijo glasbene mladine. "V njej bomo organizirali predavanja s področja glasbe. Pri tem se bomo posluževali magnetofona ' in gramofona za predvajanje odlomkov iz del znanih skladateljev. Prav tako bomo na ekranu klubskega televizorja sledili raznim koncertom itd. S tem bomo nedvomno stopnjevali glasbeno vzgojo mladih pevcev.	-er
S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SEŽANI
V
IZ ILIRSKE BISTRICE
Na seji komisije za družbeno uveljavljanje žena pri občinskem odboru SZDL so sklenili ustanoviti v ridrskl Bistrici in v nekaterih vaseh društva prijateljev mladine. Takšno društvo bodo najprej ustanovili v Ilirski Bistrici. Občni zbor bodo sklicali 23. t. m.	J. S.
Če je kateri forum poklican, da spegovori o stanovanjski problematiki v komuni, potem je to nedvomno sindikat. Občinski sindikalni svet se globoko zaveda te svoje pravice in dolžnosti, kar je v polni meri dokazal na plenumu 14. t. m.
Plenum je ugotovil dosedanje uspehe na področju stanovanjske Izgradnje, osvetlil nekatere pomanjkljivosti stanovanjskih predpisov in pokazal na premajhno odločnost gospodarskih organizacij pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Pojav, da je rast ekonomskih zmogljivosti vse doslej močno. prehitevala objektivne možnosti na področju širjenja stanovanjskega fonda, gotovo ni posebnost sežanske komune. Niti ne kaže ob tem pojavu tarnati, kajti brez proizvodnih in drugih objektov, ki so zahtevali malone vsa razpoložljiva sredstva, bi danes gotovo ne mogli govoriti o perspektivah v pogledu stanovanjskega standarda.
Od 1.1954 je bilo v sežanski občini zgrajenih in adaptiranih 343 družinskih in 4G samskih stanovanj. Največ objektov so zgradila večja podjetja in ustanove, Kar jo tudi povsem razumljivo. Seveda je bil pri tem vseskozi angažiran tudi občinski kreditni sklad. Nemara pa bi bilo storjenega še več, če bi bila aktivlzlrana tudi -sredstva manjših gospodarskih organizacij, čeprav so ta včasih bolj skromna, S tem bi dosegli dvoje: angažiranih bi bilo več sredstev in reševali bi se stanovanjski problemi tudi za delavce takih organizacij, ki same ničesar ne morejo storiti. Kooperacija na tem področju je prišla do izraza šele v poslednjem času,
vendar še vedno le med močnejšimi podjetji. Ničesar tudi ni bilo storjenega v smeri pritegovanja sredstev 1 stanovanjskih interesentov. Z zbiranjem takih sredstev na račun bodočih stanovanjskih pravic bi močno zainteresirali širši krog zaposlenih pri obravnavanju načrtov in sploh stanovanjske politike podjetja, ustanove itd. S tem bi še pospešili gradnjo in posredno vplivali na hitrejše ' reševanje stanovanjskega vprašanja tudi za tiste, ki trenutno ne morejo , vlagati lastnih sredstev. Druga oblika je stanovanjska zadruga, o kateri na Sežanskem konkretno še nI bilo govora, pa bi lahko mnogo prispevala k združevanju sredstev posameznikov.
Privatni graditelji stanovanjskih hiš nudijo občinskemu skladu najmanj 75 'It lastne udeležbe, podjetja in ustanove pa 15 do 35 'It. Da bi .sklad še razbremenili oziroma povečali udeležbo podjetij, bo treba odstotek zanje povečati vsaj na 50 'It.
Kljub relativno velikim dosedanjim uspehom je bilo ikonec lanskega leta nerešenih 279 stanovanjskih prošenj, od tega 41 za samce. Slika pa ni popolna, saj je razumljivo, da mnogi, ki se vozijo na delo tudi od zelo daleč, ne vlagajo prošenj, ker so izgledi za njih rešitev minimalni ali jih v več ali manj dolgih razdobjih sploh ni. Celoten problem, zlasti v Sežani in Divači, Je torej dokaj pereč. Doslej so se reševali izključno problemi družin, medtem ko so se samci prepuščali sami sebi. Tisti redki, ki so našli streho, so v nekaterih primerih glede višine stanarine v ro-
kah nosilcev stanovanjske pravice ali lastnika in vprašanje je, ali je tozadevni odlok ljudskega odbora povsod zalegel. Problem samcev je zlasti akuten v Tovarni pletenin, Telekomunikacijah, SGP »Kraškem zidarju« in še drugje.
Perspektivni plan občine 19G1-19G5 še ni sestavljen, vendar računajo, da bo v tem času na razpolago skoraj milijarda dinarjev ža stanovanjsko izgradnjo. To bo sorazmerno več kot doslej in bo s temi sredstvi zgrajenih okrog 300 novih stanovanj. Želeti je samo, da ne bi podražitev gradbenega materiala bistveno posegla v tempo graditve.
Posebno poglavje predstavlja star stanovanjski fond, kjer so stanarine tako nizke, da ne zadostujejo za redno vzdrževanje. Očitno je, da polovica stanarine, Ki ostane hišnim svetom za upravljanje In popravila, ne zadošča niti za res najnujnejša popravila, Kar pomeni, da star stanovanjski fond relativno hitro propada. Ob takem stanju pa je širjenje stanovanjskega fonda z novogradnjami v določeni meri le fiktivno in se z gospodarskega vidika samo maščuje Mnogo ceneje je n. pr. vložiti danes petdeset tisoč dinarjev za popravilo strehe na stari hiši kot graditi stanovanje, ki stane tri milijone dinarjev. Ustrezne predpise bi bilo torej treba spremeniti vsaj toliko, da bi starim hišam ostala celotna stanarina. Včasih pa bodo potrebna Še druga sredstva, n. pr. iz negospodarskih investicij ali iz ustreznih skladov podjetij. Teh sredstev ne bi smelo biti žal nikomur, ki je dober gospodar.
— er
Zaključek ankaranskega procesa . . .. RazP's
Minulo soboto Je senat okrožnega sodišča v Kopru v dvodnevnem nadaljevanju pred tednom prekinjene sodne obravnave, ki Je znana pod imenom »ankaranska afera«, obsodil bivšega direktorja podjetja Turlst-Anka-ran Vinka Bernota na 4 leta strogega rapora in po prestani kazni na pet let prepovedi opravljanja službe, s katero je zvezano samostojno razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem oziroma njegova hramba. Njegov bivši pomočnik Stane Zrlmc pa je bil obsojen na tri mesece zapora zaradi zlorabe službenega položaja,
V obrazložitvi sedbe je bilo med drugim rečeno, da je obtoženi Vinko Bernot kot direktor velikega gostinskega podjetja skrajno malomarno upravljal z družbenimi sredstvi in da Je s svojim nevestnim poslovanjem povzročil likvidacijo podjetja.
Tako je na primer dokazano, da je
obtoženi Bernot dovolil koriščenje treh dnevnih obrokov v podjetju zaposlenim delavcem in nameščencem po ceni 120 dinarjev dnevno, za kar je podjetje utrpelo najmanj 2,690.000 dinarjev škode. Nadalje je dopustil, da je bilo med oktobrom 1959 ln aprilom 1900 zaposlenih brez učinka dela preveč ljudi ln to je povzročilo nadaljnjo škodo v višini okrog 1,620.000 dinarjev, S sklepanjem gospodarsko škodljivih pogodb z raznimi podjetji pa je nastala škoda za okrog 2 milijona dinarjev.
To so le nekatere postavke večjega značaja, bila pa je še vrsta drugih kaznivih dejanj, ki so povzročila zaradi skrajno malomarnega poslovanja večmilljonsko Izgubo. Glede odškodninskih zahtevkov, ki Jih ima do obtoženega Bernota podjetje Turist Ankaran, ki je v likvidaciji, pa je senat okrožnega sodišča napotil to gospodarsko organizacijo na pot civilne tožbe.
RAZPIS
Investitor PIRANSKE SOLINE PORTOROŽ razpisuje natečaj za gTadnjo stanovanjskega četvorčka v Luciji pri Portorožu.
Predračunska vrednost: 20,208.806 din.
Dokončanje del do 31. 1. 1962
Ponudbo vložite investitorju do 9. maja 1961.
Licitacija bo dne 10. maja 1961 ob 10. uri r prostorih tehničnega oddelka na Leri (pri Portorožu).-
Revidirani projekt je na razpolago pri investitorju.
PIRANSKE SOLINE PORTOROŽ
JADRANKA
tovarna kemičnih in pralnih izdelkov PIRAN
razpisuje naslednja delavna mesta: 1. inženirja Kemije t. tehnika kemije
3.	daktilografa — korespandonta
4.	šefa materialnega knjigovodstva
Pogoji: Pod 1 visoka izobrazba z 2 do 4 leti p ritka o na vodilnih mestih.
Pod 2 diplomiran tehnik kemijsko stroke z dvema letoma prakse v industriji. Pod 3 znanje stenografije ali strojepiska I. razreda. Pod 4 sredješolska izobrazba in Z do 4 leta prakse v materialnem knjigovodstvu. Nastop službe: Za 1 ln 2 po dogovoru, za 1 in 4 takoj. Osebni prejemki po TP ali dogovoru. Ponudbe pošljite na upraro podjetja do 26. aprila 1961.
Kmetijska zadruga Šmarje pri Kopru vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, 23. aprila 1961, ▼ Šmarjah. Istega dne bodo za nove člane tudi volitve v zadružni svet. Vse člane poziva, da na osnovi pravil dvignejo svoj delež v upravi Zadruge do 15. maja 1961. Za člane, ki do navedenega dne ne bodo dvignili svojega deleža, bo veljalo, da so delež podarili zadrugi
Upravni odbor
Opekarna Ilirska Bistrica razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoji: večletna praksa v računovodski službi. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati ▼ 15 dneh po objavi na upravo opekarne.
SAP-Turist Koper
preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja'
Maj:
6-dnevni izlet v Rim—Neapelj—
NAPOVED VREMENA za čas od 21. do 28. aprila 1961
Atlantski zračni tokovi so te dni zajeli vso Evropo. Zato Je predvsem v njenih zahodnih predelih začelo močno deževati.
Kaže pa, da bo v prihodnjih dneh nekaj suhih dni, čeprav bo padla temperatura zraka.
Pompei—Capri ob prvomajskih praznikih;
8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo.
Julij:
10-dnevni izlet v Solun in Atene;
10-dnevni dzlet v Carigrad in Sofijo.
Naši poslovalnici v Kopru, tel. 298, in Piranu tel. 5112, dajeta pojasnila glede prijav.
Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila.
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	šefa odseka za premoženjskopravna razmerja,
2.	referenta za urbanizem, S. šefa uprave za dohodke,
4.	referenta za skrbništvo in varstvo družine,
5.	šefa odseka za kmetijstvo in gozdarstvo,
6.	referenta za registracijo računov,
7.	računovodje,
8.	arhivskega pomočnika za Arhiv v Kopru.
Pogoji:
a)	za delovno mesto pod 1 visoka šolska izobrazba in 3 leta upravne prakse;
b)	za delovno mesto pod 2 gradbeni inženir;
c)	za dolovno mesto pod 3 višja ali visoka strokovna izobrazba;
d)	za delovni mesti pod 4 in 5 srednja ali višja strokovna izobrazba;
e)	za delovna mesta pod 6, 7 in 8 srednja strokovna izobrazba.
Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjopisom predložite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v 15 dneh po objavi razpisa.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pni ObLO Koper
razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) mesto upravnika bifeja »Mercedes-Bar« Koper.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Kvalificiran delavec v gostinstvu ali v sorodni stroki s 5-letno prakso na vodilnih dedovnih mestih.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev je poslati v 10 dneh od dneva objave na Občinski ljudski odbor Koper.
MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmacijic.
RADIJSKI APARAT »BLAU-PUNKT«, 8 + 1 cevni, KAVČ (postelja) z vložkom in žimnico ter pekač, vse dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldan. Cl-HAK, Glagoljaška I/IV, Koper.
MENJAM enosobno stanovanje v Mariboru za stanovanje v Kopru ali Izoli. Informacije pri Testen, Repičeva 1, Koper.
ZAMENJAM sobo s posebnim vhodom v Kopru za enako v Ljubljani. Naslov v upravi lista.
Gospodinjsko pomočnico išče dobra družina. V poštev pridejo tudi starejše osebe. Plača dobra. Javite se osebno ali pismeno na naslov: Plesnučar, Semedela, blok 8, Koper.
LANATEX — uvoz-izvoz Trat, Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah.
OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino ČASA DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro mo6ke, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov Itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naži trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo.
Podjetje PIVOPROMET, Izola Tazpisuje prosto delovno mesto
šefa računovodstva.
Nastop možen takoj ali po dogovoru. Prejemki po tarifnem pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper
razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti Občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) mesto direktorja trgovskega podjetja »Trgocenter« Koper.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	ustrezna fakultetna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
2.	ustrezna srednješolska izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
3.	nepopolna ustrezna srednješolska izobrazba z najmanj 20-Ietno prakso, od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev je poslati v 15 dneh od dneva objave na Občinski ljudski odbor Koper.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Koper
razpisuje po 21. členu Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih Hudskih odborov in njihovih organov — Uradni list FLRJ št. 52/57 mesto
DIREKTORJA
podjetja Komunalni servis Koper. Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje:
1.	gradbeni inženir s pooblastilom in s 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih;
2.	gradbeni tehnik s pooblastilom in z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev je poslati v 15 dneh od dneva objave na ObLO Koper.
Bolnica Valdoltra pri Kopru proda dva avtomobila v dobrem stanju:
OSEBNI-DOSTAVNI »Opel Olympia» 1952 ln
FURGON »Chevrolet« 3-tonskl, novejše Izvedbe.
Ogled in informacije vsak delavnik do Javne prodaje, ki bo V ponedeljek, dne 24. aprila 1961.
Bolnica Valdoltra pri Kopru razpisuje mesto USLUŽBENKE ZA KNJIGOVODSKE IN BLAGAJNIŠKE POSLE. Pogoji: popolna ali nepopolna srednja šola z nekaj prakso v stroki.
Vsa oskrba v bolnici. Plača ugodna. Takojšnje ponudbe z življenjepisom sprejema bolnica — razpisna komisija.
TI; 27. aprila ameriški barvni film NEOSTVARLJIVE SANJE.
PORTOROŽ: 21. aprila ameriški barvni film ZEMLJE IN OBIČAJI; 22. aprila domači film VETER JE PONEHAL OB ZORI; 23. aprila francoski film Zl-OCIN IN KAZEN; 24. aprila domači cinemascope film KAPETAN LES: 25. aprila ameriški barvni cinemascope film BODIMO SREČNI; 26. aprila domači film TRI KORAKE V PRAZNO; 27. aprila nemški barvni film PLANET SMRTI.

SEŽANA: 21. aprila ruski film TOMA GARDIJEV; 22. ln 23. aprila itali-Jansko-francoski film ZAKAJ PRIHAJAŠ POZNO?; 27. aprila italijanski film POLIKARPO.
KOPER: 21., 22. In 23. aprila ameriški barvni cinemascope film MLADA KRALJICA; 24. in 25. aprila italijanski film MLADI M02JE; 26. ln 27. aprila nemški film TRIJE V VA-RIETEJU.
ŠKOFIJE: 22. aprila nemški film TRIJE IZ VARIETEJA; 23. aprila italijanski film MLADI M02JE; 27. aprila ameriški film LOV NA PUME.
9MARJE: 21. aprila ameriški barvni cinemascope film EDDIE DUCHIN; 22. aprila italijanski film MLADI MOŽJE; 23. aprila nemški film TRIJE V VARIETEJU; 26. aprila ameriški barvni črtani film LOV NA PUME.
IZOLA: 21. aprila Jugoslovansko-lta-lljanskl film CAPO; 22. in 23. aprila ameriški barvni cinemascope film EDDIE DUCHIN; 24. In 25. aprila nemški film TRIJE IZ VARIETEJA; 2G. in 27. aprila ameriški barvni cinemascope film ZLOMLJENA ZVEZDA.
PIRAN: 21. aprila domači film VETER JE PONEHAL OB ZORI; 22. aprila francoski film ZLOČIN TN KAZEN, ob 22. uri ameriški barvni etnema-ecope film BODIMO SREČNI; 23. aprila domači cinemascope film KAPETAN LESI; 24. aprila ameriški barvni cinemascope film BODIMO SREČNI; 25. aprila nemški barvni film PLANET SMRTI; 26. aprila nemšicl barvni film PLANET SMR-
POROCILA so vsak dan ob 7.30, 13,3» ln 15,00.
NEDELJA, 23. aprila: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddata: -Letošnje melloračije na Koprskem — Začela se je pomladanska setev — Po telefonu 119« — 0,30 Za dobro voljo vam bodo zapeli ln zaigrali...
—	9,00 Naša reportaža: »Odločil sem se za . . .« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Perry Como — 13,30 So sedni kraji in ljudje — 14,00 Glasbi po željah — 15,10 Zabavna glasba™ vmes reklame — 15.15 Pojeta ženski oktet lz Tolmina ln kvintet »Kranjčani« — 15,30 Trideset minut z velikimi revljskimi orkestri,
PONEDELJEK, 21. aprila: 13,40 Odlomki iz oper — 11,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Nekaj dunajskih valčkov z orkestrom Hel-muth Zacharias — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne.
TOREK, 25. aprila: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma ln na tujem — 14,30 Sola ln življenje: »Pionirji za 1. maj« — 14,50 Poje otroški zbor RTV Ljubljana — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega Jezika — 54. lekcija.
SREDA, 26. aprila: 7,45 Tečaj italijanskega Jezika — Ponovitev 54. lekcije — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 11,30 Kulturni obzornik — 14,40 Parada plošč
—	15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor «Srečko Kosovel«.
ČETRTEK, 27. aprila: 13,40 Zabavni ritmi z ansamblom Don Baker ln Albert Raisner — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci 14,40 Glasba po željah (II. del) 15,10 Zabavna glasba, vmes rekla me — 15,30 Tečaj Italijanskega j zika — 55. lekcija.
PETEK, 2S. aprila: 7,45 Tečaj Italijan skega Jezika — Ponovitev 55. lok alje — 13,40 Igra pianist Llberase.
kje Ao Ladje â\
BIHAC je 15. aprila odplul iz Jacksonville za Savono, Genovo in Neapelj .
BLED ostane do 28. aprila na Reki.
BOHINJ Je odplul 19. aprila iz New Yorka ter Je na poti domov.
BOVEC Je IG. aprila prispel v New York.
DUBROVNIK je 13. aprila odplul iz Emdena za Dugl Rat.
GORANKA je prispela 16 aprila iz. Pirana v Tchamaltl.
GORENJSKA je 14. aprila odplula iz Reke s tovorom za Alexandrio.
KOROTAN bo do 30. aprila v pristaniščih zahodne obale ZDA.
LJUBLJANA Je 13. aprila odplula lz Zhdanova za Jugoslavijo.
MARTIN KRPAN je 18. aprila prispet iz Sfaxa v Portorož.
PIRAN je 8. aprila odplul iz Yokoha-me za Avstralijo, kamor je prispel 20. aprila.
POHORJE Je nakladal tovor v Britanski Kolumbiji in odplul 10. aprila.
ROG je prispel 20. aprila v Fremantli.
TRBOVLJE je odplul 14. aprila iz Sa-vone za Genovo, Beiruth in Jugoslavijo.
ZELENGORA je 13. aprila zapustila Tuapse ln ie na noti domov.
ZAHVALA Ob nenadni, bridki Ln nenadomestljivi izgubi naše hčerke
VIDE MARINŠIC se najprisrčneie zahvaljujemo darovalcem cvetja, govornikom za poslovilne besede, občinskemu odboru SZDL, postojnski Osemletki_ •in vsem, ki so počastili njen spq min in jo v tako lepem števir spremili na njeni poslednji poti. Vsem še enkrat prisrčna Irvalal Družina Marinšič Postojna Postojna, 15. arpila 1961
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, vaščanom Markovščine, zlasti ženam ter prijateljem in znancem, ki ste v tako lepem številu spremili na zadnji poti mojo ljubljeno soprogo Marijo Rebula roj, Benulič, se iz vsega srca zahvaljujemo. Iskrena zahvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo Almi in Ivanki Koc-jančič, ki sta v času bolezni požrtvovalno lajšali nokojnici trpljenje. Enako srčna hvala Darku Kastelicu iz Materije za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej iskrena zahvala.	^fe
Žalujoči: mož Jože, sin Pepi hčerka Milena z družinami.
TELESNA VZGOJA k ŠPORT k SAH ★ TELESNA VZGOJA ★ ŠPORT * SAH ★ TELESNA VZGOJA ★ SP
KOŠARKARSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
Ilirski
i
V soboto in nedeljo se je pričelo košarkarsko prvenstvo Slovenije. Na njem sodeluje tudi ekipa Ilirske Bistrice. V I. kolu se je srečala s Skorjo Loko. kjer je tudi gostovala. Kljub temu, 5(a je nastopila z oslabljenim •moštvom, ji je uspelo zmagati z najtesnejšim rezultatom G9:68 (34:34). Ze rezultat nam kaže, kako je bila borba ogorčena in moštvi izenačeni. Začetek je pripadal domačinom, saj so že v deseti minuti vodili z 28:10. Kazalo je že, da je tekma za Bistr.ičane izgubljena, vendar niso klonili. Do kraja prvega polčasa so rezultat že -izenačili. V drugem polčasu so z zanesljivo igro v obrambi in v napadu ves čas vodili z 8 koši naskoka, Za-adi premajhne abranosti nekaterih ' ralcev in zaradi borbenosti doma-Inov so Skoljeločani v zadnji minuti zenaoili in prešli v vodstvo. Z zanesljivim izvajanjem prostih metov,
KOŠARKA
MLADI POLNIJO KOŠE POSTOJNA : IL. BISTRICA 81:87
V	pripravah za začetek prvenstva v 1. republiški košarkarski ligi je njen član Partizan iz Ilirske Bistrice odigral v petek prijateljsko tekmo v Postojni. .Pred več sto gledalci je zmagalo mlado moštvo Postojne z izidom 81:70 (34:34). Za Postojno so igrali 2mak (27), Inocente (12), Gerželj (26), Bitasiizzo, Tavčar (12), Lipovž in Vasle (4), za Ilirsko Bistrico pa R. Grlj (23), Prosen (20), Sušter (14), Wallas (21) ter Žnidaršič in Barone. Sodil je Janko Prinčič.
Obe moštvi trenira Janez Wallas, ki je tokrat tudi nastopil za Bistrl-čane. Moštvu Postojne, ki mu povprečna starost igralcev ne presega 17 let, je uspelo z izredno borbeno, hitro in učinkovito igro spraviti na kolena republiškega ligaša neposredno gred začetkom prvenstva v ligi. Ka-, da je Wallasu ob prizadevanju
seh igralcev uspelo ustvariti zares perspektivno vrsto, ■ ki se bo znala postaviti po robu marsikomu v ljub-Ijansko-tojprski . ligi, če pride zares do nje.
V	nedeljo ko košarkarji Postojne povabili v goste moštvo Partizana iz Sežane. Srečanje se je končalo s prepričljivo zmago domačih, ki so pri tem po več letih zabeležili tudi tro-Žtevilčni izid 112:29 (48:19). Med strelci sta se znova uveljavila Zmak (39) in Gerželj (29) pri Postojni, medtem ko je večino košev za goste dosegel Žagar (19).	(ma)
saj so v zadnjih trenutkih tekme izkoristili vseh šest, je moštvo Ilirske Bistrice zmagalo. Najboljši igralec na igrišču je bil Rajiko Grlj. Z odlično igro v obrambi in v napadu, saj mu večkrat niti trije domačini niso mogli do živega, je žel priznanje tudi med neobjektivnimi domačini, Po končani tekmi se je pripetil neljubi dogodek. Del gledalcev je fizično napadel sicer dobra in nepristanska sodnika, Pričaikovati je ostre ukrepe KZS,	WJ
ŠPORTNI DAN KOPRSKIH GIMNAZIJCEV
7. t. m. so dijaki koprske gimnazije tekmovali za naslov »Razrednega prvaka Gimnazije Koper na športnem polju«. Tekmovanje v odbojki je bilo dokaj kvalitetno in sem in tja tudi razburljivo. Posebno zanimiva je 'bila tekma med III. in IV. razredom. Slednji je bil v svojo zmago trdno prepričan, vendar je moral kloniti z rezultatom 2:0. Za končni vrstni red na lestvici so bili odločilni količniki vseh setov:
IV. razred	3	2	l	4:2 4
ni. razred	3	2	1	5:3	4
II. razred	3	1	2	3:4	2
I. razred	3	1	2	2:5	2
Dekleta so tekmovala v košarki. Tekmovanje ni bilo kvalitetno in niti ni bilo na takšni ravni, kot ibi' lahko od srednješolk pričakovali. Zmagale so dijakinje IV. razreda pred II., I. in BI. razredom. Najuspešnejši sta bili Salamunova in Koroščeva.
V. E.
NOGOMET bo niv izoli uspelo obdržati prednost?
REZULTATI 10. KOLA
Sežana: NK TABOR : NK TOMOS A 2:3 (2:0)
Izola: NK IZOLA : NK SIDRO 1:0 (1:0)
Ilirska Bistrica: NK ILIRSKA BISTRICA : NK TOMOS B 6:3 (3:2)
PIVKA: NK PIVKA : NK POSTOJNA 1:3 (1:1)
LESTVICA:
IZOLA TOMOS A TABOR IL. BISTRICA TOMOS B POSTOJNA SIDRO PIVKA
10	9	0	1	29:9	18
10	G	2	2 28:13 14
10	G	2	2	31:14 14
10	4	2	4	23:31 10
10	4	1	5	23:28 9
10	3	1	G	20:22 7
10	2	2	G	8:17	G
10	1	0	9	8:33	2
KOŠARKARSKI MOTIV S POSTOJNSKEGA IGRIŠČA
PROGRAM ZA II, KOLO 23. aprila 19G1 IZOLA: NK Izola : NK Tabor PIRAN: NK Sidro : NK Postojna PIVKA: NK Pivka : NK Ilirska Bistrica
KOPER: NK Tomos B : NK Tomos A
NK IZOLA : NK SIDRO 1:0 (0:0) Prvenstvena okrajna nogometna tekma dveh obalnih mest je privabila preko 800 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavali:
NK IZOLA: Lesjak, Babic, Novak, Gabrijelčič, Bera, Sosič, Kovačič A., Čeme, Jerkovič, Muzenič, Cenil ak, (Kovačič M.).
NK SIDRO: Chiavalon, Likar, Ruz-zier, Jovanovlč, Pilepič, Gobbo, Bu-tanic, Tomaš, Pušnjik, Ištuk, Piccini, (Ferjančič),
ROKOMET
IKŠ Koper ni razočarala
V nedeljo so bile odigrane tekme 10, kola okrajne rokometne lige. V moški konkurenci se je odigrala tekma IKS in TVD Koper. Po zelo ostri in zanimivi tekmi je IKS zasluženo zmagala s 17:12. Igralci Kopra so igrali nepovezano in zaigrali vse priložnosti za dosego golov, med drugim so zastreljali več sedemmetrovk.
Na zaostalo tekmo med TVD Izolo in IKS Koper, ki je bila odigrana i
I
Množičen pohod po partizanskih poteh
P
V okviru številnih prireditev v počastitev praznika občine Postojna, 23. aprila, bo v petek in soboto množičen pohod po partizanskih poteh dolnjega dela pivške kotline. Pohod prirejajo postojnske šole v sodelovanju z občinskim odborom Zveze borcev in računajo, da bo tna njem nastopilo najmanj 1500 udeležencev.
Na pot bodo krenile tri skupine. Prva, ki jo .bodo sestavljali dijaki postojnske gimnazije in gozdarskih šol, bo odšla. 21. aprila iz Postojne po 'tejle poti: Ore-hek, RakuLk, Sajevče, Hruševje, Šmihel pod Nanosom. V Šmihelu bo istega dne priredila- partizanski miting na prostem,' nakar bo drugo jutro nadaljevala pot v Predjamo in od tam na Veliki vrh, kjer je ibila maja 1944. leta mladinska konferenca.
Druga skupina udeležencev — to bodo gojenci višjih razredov psemletke ter ostalih šol — bo dšla 22. aprila zjutraj iz Postojne nroti Črni jami in dalje v Stu-•deno, Belsko ter Bukovje. Tu se
bo združila s prvo skupino in okrog 11. ure bo nad 1000 udeležencev pohoda priredilo v vasi partizanski miting.
Tretja skupina, v kateri bodo učenci nižjih razredov osemletke, bo istega dne krenila mimo Črne in Pivke jame v Zagon ter se tam priključila ostalim udeležencem pohoda na povratku iz Bukovja v Postojno.
Zaključek partizanskega pohoda bo v soboto ob 15. uri na Trgu padlih borcev v Postojni, kjer bo udeležencem spregovoril mredsed-nik ObLO Postojna Jože Baša.
MALI ROKOMET KOPER : SLOVAN iLJ.) 9:19
V okviru ženske republiške rokometne lige sta se v Kopru pomerila domači Partizan In ljubljanski Slovan, Ljubljančanke so zasluženo zmagale z 19:9. Poraz domačink smo pričakovali, saj je Slovan v odlični formi. Večino zadetkov so dosegle Ljubljančanke iz hitrih protinapadov. Obramba domačink ni bila kos -fizično in tehnično boljšim nasprotnicam, ki so imele glavno orožje v nekdanji Koprčanki Ui<bančičevi.
Lestvica ženske rokometne lige je naslednja:
pretekli teden, je vodstvo Izole vložilo protest. Tekma se je zaključila z zmago IKS (17:16).
Pretekli teden sta se srečali tudi ekipi Učiteljišča in Gimnazije. Ves čas agre je vodilo Učiteljišče, toda proti koncu je Gimnazija izenačila m v zadnji minuti dosegla gol ter zmagala z rezultatom 18:17.
V ženski konkurenci so igralke Učiteljišča premagale ustrezno ekipo Izole z 10:5. .Srečnje med TVD Koper II in TVD Piran je bilo preloženo.
Lestvica je naslednja:
TVD Piran IKS Koper TVD Izola TVD Koper Gimnazija ESŠ Koper Učiteljišče
Ženske:
TVD Piran TVD Koper ESS Koper Učiteljišče TVD Izola
9	9	0	0	256:73	18
8	6	1	1	159:113	13
8	5	1	2	163:139	11
9	5	0	4	167:123	10
10	3	0	7	121:248	6
8	1	0	7	107:155	2
10	1	0	9	116:229	2
7	7	0	0	99:14	14
6	5	1	0	29:34	12
7	3	I	3	38:40	7
7	2	1	4	36:44	5
7	0	0	7	24:53	0
Mita telim v Sežni
NKTubor-NK Tomos Ä 2:3 (2:0)
>
ŠAH
OKRAJNI FINALE ZA POKAL MARŠALA TITA
Po razpisu (objavljenem v Slovenskem Jadranu 24. marca) so šahovska društva, sekcije ali ekipe odigrale tekmovanje za občinsko prvenstvo. Tekmovanje, ki ' velja v počastitev Dneva mladosti, se sedaj nadaljuje za okrajni finale. Okrajna šahovska zveza poziva vsa zmagovita moštva, ki so si priborila občinsko prvenstvo, da se udeleže okrajnega finala. Okrajni finale bo to nedeljo, 23. aprila, v klubski sobi hotela »Triglav« v Kopru z začetkom ob 9. uri. Na okrajnem finalu sodelujoča moštva nosijo istroške prevoza. , medtem ko bo Okrajna šahovska zveza prispevala k stroškom za prehrano.
Okrajna šahovska zveza Koper
Drava
Slovan
Svoboda
Črnomelj
Koper
Mladost
Rudar
Storžič
78:38
70:47
67:36
50:49
60:67
67:40
28:103
2G:6B
milijon dinarjev za telesno kulturo
Pred dnevi sprejeti proračun ObLO Postojna za leto 1961 namenja razvoju telesne kulture v tej občini dotacijo v višini 1 milijona dinarjev ali 0,32 % vseh proračunskih izdatkov za letošnje leto. Čeprav je višina dotacije glede na potrebe telesne kulture precej skromna, je vendar skoraj 100 odstotkov večja od lanske. Nujno notrebno bi bilo, da se ta vsota prenese v celoti v že obstoječi sklad za t.ele?no kulturo pri občinskem odboru SZDL, ker jo bo edino tako mogoče smotrno razdeliti.
Ako bi analizirali dosedanje tekme letošnjega prvenstva, bi lahko upravičeno imenovali nedeljsko tekmo — biser prvenstva. Kakovost igre je bila na taki višini, da se je ne bi sramovali niti vrhunski kluibi v Slovenski conski ligi. Vratarja sta imela polne roke dela in obramb) sta morali večkrat razčiščevati nevarne situacije.
Na stadionu v Sežani se je zbralo okrog 500 gledalcev. Tekmo je sodil sodnik Lovko. V začetku tekme sta imela oba vratarja obilo priložnosti, da se izkažeta. V 18. minuti je Krasna zaerešil hudo napako, ko je donu-stil, da ga je žoga preskočila. Prisebnemu Cosiču ni bilo težko po-tresti mreže, Gostje so začeli še z večjo voljo napadati, vendar domače obrambe n:so presenetili. V 40. minuti je Fur.lanič zagrešil napako, ko je hotel vrniti žogo vratarju Krasni. To je storil tako nespretno,- da je Cosič oba presenetil in s silnim udarcem pod prečko zvišal -rezultat na 2:0.
Ko so vsi pričakovali zmago domačega moštva, je Funlanič v 6. minuti stresal in zadel -prečko, cd katere se žoga odbila Ber-toku na nogo — strel in že je bil rezultat 2:1. Nato je Pogačnik odlično podal Lukiču V nr:T""-\ D''0" stor, ta je preigral branilca ter streljal — rezultat 2:2,
Š PO M T V SLIKAH
V KOPRU ..
ROlvOMET: TVD Partizan Koper : IKŠ. Napad IKŠ nevarno ogroi^ TVD Partizan, Rezultat — 17:12 za KS
V IZOLI...
Sodnik Milivojevič iz Kopra, mejna sodnika Livio in Ivanovič.
Strelec edinega gola Alfred Kovačič v 25. minuti prvega polčasa. Stanje kotov 7:2 v korist NK Izole.
Tekma se je začela v živahnem tempu. Domačini so izvedU nekaj nevarnih strelov preko Cerneta, Ko-va-čič a in Jerkoviča. Moštvo Sidra se je uspešno in borbeno upiralo ter hotelo s hitrimi prodori preko Piccinija presenetiti nasprotnika. Vratar Lesjak je bil vedno na mestu. V tem delu igre je limelo moštvo NK Sidra lahno premoč in celo možnost za dosego gola, ko je Butarič v 19. minuti nevarno streljal pred gol in se je žoga odbila od vratnice. Izola je izvedla nenadni napad in izsilila kot. V 25. minuti je streljal Cendak kot, žogo je prestregel Alfred Kovačič ter jo z glavo usmeril v zgornji desni kot mimo nemočnega vratarja. 1:0 za Izolo.
V drugem delu igre pa so domačini ponovno prešli v napad, toda čvrsta obramba gostov je vse napade odbila. Posebno se je odlikoval Pilepič, ki je bil eden najboljših igralcev na terenu. NK Izola je igrala dobro, vendar bi lahko nudila še boljšo igro, moštvo NK Sidra pa je pokazalo, da igra iz 'dneva v dan bolje.
NOGOMET: NK Izola : NK Sidro. Alfred Kovačič (11) je dosegel ?. glavo edini gol tekme. Rezultat - 1:0 za NK Izole
Moš.vo NK Sidra iz Pirana je prikazalo zadnje čase lepo in borbeno igro
IN SEŽANI ...
ILIRSKA BISTRICA : TOMOS B 6:3 (3:2)
Ilirska Bistrica je ponovila svojo dobro igro iz Kopra in odpravila drugo garnituro NK Tomosa z rezultatom 6:3 (3:2). Na slabem Igrišču so bili domačini v stalni premoči in so zasluženo zmagali. Pri Koprčanih se je izkazal Valdevit, ki je tudi dosegel vse tri gole za svoje moštvo. Sodnik je izključil Cernigoja iz NK Tomosa, ker se je nekulturno Izražal.
Postojnčani so premagaj! NK Pivko na njenem igrišču in s tem dokazali, da so po izvolitvi novega odbora resno prijeli za delo.
V 17. minuti se je zgodila nesreča in ponesrečence so morali prepeljati v bolnišnico
Nato se je začela velika bonba za zmago. V obrambi domačih se je opazila rahla zmeda, zato pa je postal napad nevarnejši. Koprčani so igrali mirno in še nadalje z nenadnimi prodori ogrožali vratarja. Končna odločitev je padla v 30. minuti. Jermanič je že tretjič ukanil z ostrim strelom iz 20 metrov vratarja.
Zadnje minute so potekale v glavnem na polju gostov, ki so z vsemi močmi varovali prednost.
Domače moštvo je nastopilo v sledeči postavi: Planinšek I., Sto-par, Delisajmovič, Cok, Planinšek II, Kocjan, Rešeta, Unšič, Kovačič, Cosič, Meden, _ Za goste so nastopali: Krasna, Čop, Vidakovič, Furlanič, Gom-bač, Papec, Mihelič (po poškodbi Be.rtok), Jermanič, Pogačnik, Lu-kič, Kavalič.
Med tekmo se je zgodila nesreča. Zaradi kostnih prelomov so morali prepeljati v bolnišnico desno krilo gostov in levega po-magača domačih.
Sodnik Lovko je sodil slabo. Pri presojanju prekrškov ni imel enotnega kriterija, domačim je često spregledal prekrške, goste pa takoj kaznoval.
V predtekmi so mladinci- NK Tomosa premagali NK Tabor z-2:0 (2:0),
AGFA
Tretji in zmagoviti gol NK Tomosa ter strelec Jermanič
Utrujeni, vendar zadovoljni so bili igralci NK Tomosa po tekmi
»S.--* ......!
■¡hzfcMmsl
fe;- „ > *
Lepa igra je navdušila gledalce, ki so se rade volje postavili pred objektiv skupaj z zmagovalci
nsEnnm m nog s -
Na siild je prvi astronavt. Jurij Aleksejevič Gagarin, rojen a. marca 1931 blizu Smolenska kot mizarjev siit» Leta 1955 je postal civilni pilot, dve leti pozneje pa je vstopil v vojno letalstvo, kjer je naglo napredoval. Zdaj je major, poročen z zdravnico in ima dve hčerki: dveletno Jeleno in mesec dni staro Galjo, Gagarin pravi, da je bil prvi polet v vesolje šele začetek in da ne misli ostati le pri tem
VON BRAUN NA LUNI
Kmalu potem ko je Gagarin stopil iz vesoljske ladje, so ameriški novinarji poiskali svojega konstruktorja raket von Brauna. Vprašali so ga, kaj meni o ■sovjetskem podvigu in o ameriških vesoljskih načrtih. Von Braun je odgovoril:
. »Ko ho prišel na Mesec -prvi Američan, mu bodo ruski cariniki kovčke pregledali.«.
ATLASOVA TEŽA
Navsezadnje so le objavili ceno ameriške med-kontinentalne rakete »Atlas«, Vsaka raketa »Atlas« velja 4 milijone dolariev. (okrog 3 milijarde dinarjev). S tem denarjem bi bilo moč zgraditi tovarno, ki ne bi bila dosti manjša od Tomosa,
ZVOČNI PROMETNI ZNAKI
Izkušnje kažejo, da šoferji 'zlahka spregledajo prometne znake, če vozijo z veliko hitrostjo. Da bi to preprečili, so v Ameriki napravili zvočne prometne signale. Pred prometnimi znaki bodo cesto prekrili s posebno tvarino, ki bo pod avtomobilskimi kolesi zacvilila in opozorila voznika na prometni znak ob cesti.

'Se en simbol boji' Afričanov, za svojo svobodo je vodja gibanja Mau Man, šestdesetletni J orno Kenyatta (na sliki). Čeprav je že pred letom dni prestal zapor, na katerega so ga obsodili britanski imperiaUstl, ga ti še vedno držijo v internaciji, ker se boje njegovega vpliva in njegovega brezkompromisnega stališča v pogledu usode afriških narodov
21. april 19G1 o ZADNJA STKAN o LETO X. — St. 17
Kolikor bolj se Koper modernizira, toliko večji kontrasti nastajajo v njem in okoli njega, kadar gre za primerjavo s starim. V načrtu je že popolna sanacija najbolj zanemarjene mestne četrti Bose drage, ki je najbolj žalostna dediščina preteklosU, Tamkaj bodo sedanje podrtije izginile, na njihovem mestu pa bo zraslo kakih petnajst nebotičnikov. So pa tudi nekateri objekti, ki groteskno Izpadajo v naglo se menjajočem okolju, vendar pa jih ni vedno mogoče odstraniti, ker drži nanje roko Zavod za spomeniško varstvo LRS. Veliko pozornosti vzbuja majhno znamenje na križišču pri stadionu — ne zaradi svoje starosti ali zgodovinskega pomena, marveč zaradi tega, ker zaradi premikanja zemlje vse bolj drsi v Jarek. Vsekakor bi bilo treba znamenje — če Je zgodovinska vrednota — zavarovati In prenesti nekam na varno, da se ne bodo koprski šaljlvci spotikali ob ta »spomenik« — češ, da imamo tudi v našem mestu podobno znamenitost kot italijanska Pisa
Ob cesti med Tel Avivom in Haifo v Palestini leži stara trdnjava, ki so jo zgradili še Angleži, zdaij pa je kasarna izraelskih policijskih sil (na sliki). Tukaj jo bil zaprt vse do nekaj dni pred razpravo velezločinec Adolf Eichmann, strogo zastražen, da ne bi ušel razpravi in pravični obsodbi za storjene zločine
Hltlerjevski minister smrti Adolf Eichmann v svoji celici na procesu v Jeruzalemu, medtem ko posluša govor državnega izraelskega tožilca Gideona Hausnerja. Njegovo branje obtožnice je trajalo več kot eno uro, saj obsega petnajst poglavij, izmed katerih samo tri nimajo za posledico smrtne kazni, tako da bi moral biti Eichmann, ki je sicer cinično sledil celotni razpravi in zviška odklanjal vsako krivdo, kar dvanajstkrat usmrčen
Hary Golden, glavni urednik židovskega časopisa »Izraelska Karolina«, je nedolgo tega ustanovil klub, ki naj bi skrbel za strpnost in bratstvo med različnimi rasami in religijami. Na nekem shodu kluba je dejal, naj bi sprejeli za častnega člana Marilyn Monroe. »Poročila se je s protestantom, katoličanom in naposled še z Zidom in
Nekaj dni pred Gagarino-vim poletom okrog Zemlje je napisal sovjetski vesoljski ekspert V. V. Dobronravov članek, v katerem govori o problemih, s katerumi so se morali spoprijeti konstruktorji »kosmičeskogo korablji«, da bi bil človekov polet povsem varen. Vrli tega pa je spregovoril tudi o nekaterih posebnostih vesoljske ladje, ki naj bi ponesla človeka na daljše potovanje. V odstavku »Atmosfera v kabini« pravi:
Ko smo na Zemlji, si ne belimo kdo ve kako glave zaradi zraka, katerega vdihavamo. Za to skrbi priroda. V tesni in neprodušno zaprti kabini pa postane to vprašanje na mah življenjsko važno. Za potrebni barometrski pritisk, za enakomerno vlažnost zraka in temperaturo bodo skrbele posebne avtomatske priprave. Kaj pa kisik, ki ga rabimo za dihanje, in ogljikov dvokis, lii ga izdiha vamo? Vesoljska ladja bo morala Imeti na svojem krovu rastlinjak. RasUine bodo čistile zrak, razen tega pa se bo z njimi človek tudi hranil. Ladja pa bo Imela tudi jeklenke, z zrakom. Cemu? Za primer, če bi se v kabino zaletel meteo-rit in jo prebil;,zaradi tega pa so lcozmonavti tudi oblečeni v posebne obleke. Dopustimo, da v kabini nastane vacuum, Kaj tedaj? V hipu se vključi avtomatska naprava, ki privede zrak iz jeklenke in napravi v kozmonavtovi obleki potrebni
od vsakega se je ločila brez mržnje in z enako količino prelitih, solza,« je obrazložil svoj predlog Golden.
TELEVIZIJA
BREZ TELEVIZORJEV
V nekem ameriškem laboratoriju delajo poskuse s televizorji bodočnosti, ki bodo sedanji sistem prenašanja T V oddaj postavili povsem na glavo. Izdelali so trak iz lahke kovine, ki ga je treba kot nekakšen diadem oviti okoli glave. V traku so električni prevodniki, tranzistorji in baterije. Trak sprejema slike in zvoke in jih direktno prenaša možganom, tako da ne prihajajo v našo zavest preko oči ali ušes. Znanstveniki, ki delajo poskuse s temi »aparati«, trdijo, da bodo mogli gledati takšno televizijo tudi slepi.
STRELI V KINO DVORANAH
Interpol je predlagal vsem policijam na svetu, naj urede za policaje posebne kino dvorane, ki bi bili nekakšni »Poligoni za streljanje«. Policaji naj bi gledali gangsterske filme in sede ali stoje streljali na osebnosti na filmskem platnu.
DOBRO JIH POZNA
Brivec v angleškem mestecu North Shields je obesil na vrata svojega lokala takšen napis: »pripadnikom nemške vojske je vstop najstrože prepovedan!« Brivec je to opozorilo obesil, ker ne prenese nadutih nemških vojakov, ki se hvalijo, da so najboljši vojaki na svetu in da bodo to tudi dokazali. »To je spet tista stara nacistična popevka,« pravi Rudi Sleber, ki je po rodu Nemec ln nekdanji vojni ujetnik ter je sklenil, da bo za vedno ostal v Angliji.
SUPERKOVINA
Sovjetski znanstveniki so 'izdelali novo vrsto kovine, ;ki ima vprav nenavadne odlike. Kovina je približno šestkrat trdnejša od jekla. Palica, ki je napravljena iz te kovine, lahko pri debelini 2,5 cm nosi težu 1000 ton.
zračni pritisk. Kozmonavta je mogoče tako zavarovati na dva načina — kolelcUvno v neprodušno zaprti kabini in z individualno obleko. Da bi med poletom ne pni šlo do neljubega trčenja z meteoriti, bo ladja -opremljena z radiolokaeijskl-mi napravami. Te naprave bodo pravočasno opozorile na bližajočo se nevarnost in ladji tudi avtomatično spremenile kurs poleta, da bi se lahko izognila nezaželenemu srečanju.
Italijanski višji desetnik Eugenio De Simone je bil v znanem italijanskem ekspedicij-;" skem korpusu, lci ga je Musso-lini poslal Hitlerju kot simbo- . ličen znak zavezništva in za pomoč na Vzhodni fronti proti Sovjetski zvezi. Od tam nekje je prišla njegovi ženi Rosini Tiano vest, da je »junaško« padel, boreč se za svetle fašistične ideale in za veliko Italijo. V tem imenu je kot heroj prišel tudi na spomenik padlim v svojem kraju Apr.i-liano pri Cosenzi, ženi pa je bila dodeljena pokojnina. Nenadoma pa je te dni žena Resina (na sliki s pismom) prejela od Eugenia obvestilo s fotografijo iz Grčije, kjer se njen mož na vso moč veseli življenja. Zdaj ga bodo z dletom izbrisali s spomenika junaških fašističnih borcev, medtem ko bo morala žena vrniti čržavi doslej izplačevano pokojnino
Postojna se tudi sicer ureja v lepo turistično mesto in vsak dan menja svojo podobo. Za občinski praznik bo dobila tudi novo javno razsvetljavo, za katero pravkar postavljajo visoke kovinske drogove po mestnih ulicah
— Ljubček, to pa se tiče samo mene in mama mi jc rekla, da smem započateno kuverto odpreti šele po poroki ...
ROJSTVO »LETALA-PRIKAZNI«
Proti koncu februarja leta 1956 so se zbrali v glavnem štabu ameriške obveščevalne službe štirje inožjc. Pred veliko zidno karto severne poloble v kabinetu Allena Dullesa je stal podpolkovnik Hamloek. Predstavljal je oddelek za znanstvena raziskovanja W S in jc prišel semkaj prvi.
Civilist, ki se je nemirno sprehajal po sobi, je bil polkovnik v ostavki Praywitt. Zdaj je bil eden izmed vodilnih mož velikega finančnega koncema v Los Angelešu in svetovalec oddelka za aeronavtiko in kozmično raziskovanje (NASA).
Pri oknu, z ramo naslonjen na zid, je stal general g, štirimi zvezdami, Nathan F. Twining. Gledal je na ret Potomac, ki je valila svoje kalne vode proti Atlantik
»Gospodje, čemu bi še čakali.« Allen Dulles je zgrabil nekaj papirjev in vstal izza mize. »Državni departman je o tem že seznanjen. Bodite prepričani, da bodo misel, ki vam jo bom sedaj povedal, odobrili...
O tem ni nihče dvomil. Vsi so vedeli, da v Združenih državah tajna služba in zunanje ministrstvo še nikdar nista delala tako skladno: februarja leta 1953, ko so na volitvah zmagali republikanci, sta se brata Dulles dokopala do tistega, po čemer sta že dolgo hlepela: do vodilne vloge v ZDA.
Posedli so za dolgo mizo, ki je bila sredi kabineta. Dulles si je popravil suknjič in si pogladil sive brke.
General Twining je dejal: ■
»Naše obveščevalne operacije nad državami vzhodnega bloka preživljajo svojo krizo. Baloni so pokazali imenitne rezultate, vendar je nasprotnik že našel način, kako se jih ubraniti. Vendar moramo s tem na takšen ali drugačen način nadaljevati...«
»V našem oddelku smo mnenja,« je dejal Hamloch, da Rusi niso zmožni, da bi jih sestrelili. Naši baloni letijo precej visoko. Bolj verjetno se mi zdi, da jim je uspelo razvozlati šifre, s katerimi je mogoče prisiliti balon, da pristane. Če izpopolnimo naš sistem šifriranja, se bomij, lahko takšnim nevšečnostim v bodoče izognili.«
»Naša uprava ne deli vašega optimizma,« mu je suhi odvrnil Praywitt.	,	-.,'.
Medtem ko so strokovnjaki proučevali podrobnosti, si je Allen Dulles napolnil pipo. Vedel je, da je zadnja in odločilna beseda prihranjena njemu; kot načelnik Centralnega obveščevalnega oddelka je bil Dulles neposredno odgovoren samo predsedniku Združenih držav.
»Četrti rod orožja« —tako je rad sam imenoval svojo obveščevalno armado, je štel 30 tisoč državnih uslužbencev, vrh tega pa je služilo v tej armadi še nekaj deset tisoč državljanov ZDA in državljanov drugih dežel, ki so jih tajno najeli za svoje delo.
Allen Dulles je dobro vedel, da ga za nič na svetu ne bodo odpustili z njegovega službenega mesta. Kakor so bili veliki stroški za vzdrževanje te organizacije, tako je bil velik tudi cilj: po vsej zemeljski krogli nasaditi agente CIA, pronikniti v vseh državah v vse oblasti življenja. »Totalno vohunstvo!« Dullesu je bil všeč ta termin, ki si ga je bil izmislil zadnji šef Hitlerjeve obveščevalne službe Walter Schellenberg.	-v
Allen Dulles si je popravil očala, vrgel bežen pogled na dokument, ki je ležal pred njim in je bil označen z oznako »10-10«, ter pomignil Praywittu. Le-ta je izvlekel iz aktovke nekaj tehničnih načrtov in fotografijo precej primitivnega monoplana razpotegnjenih oblik. Letalo je bilo dolgo 14,6 metra, preko kril pa je merilo 29 metrov. Njegova površina je bila — 62 kvadratnih metrov. Doslej še ni bilo letala, ki bi imelo tako veliko nosilno površino. Na zadnjem delu trupa je imelo letalo vgrajen najmodernejši turboreaktivni motor. »Pratt & Whitney Y-57«.
Praywitt je s prstom pokazal na motor.
»Blizu zemlje razvija moč 5 ton, zaradi tega se lahko to letalo dvigne do višine 21 tisoč metrov. Na tej višini letalo leti s hitrostjo 750 km na uro. Na manjših višinah pa more razvijati brzino do 920 km na uro. Iz svoje ne-produšne zaprte kabine lahko pilot od časa do časa izključi motor in plove v stratosferi vsaj 10 ur kakor jadralno letalo; tako lahko varčuje z gorivom. Letalo smo že z uspehom preizkusili...«
Podpolkovnik Hamloek se je nagnil naprej. Spomnil se je, da se je zamisel o takšnem letalu rodila pri njih, znanstvenem oddelku WS. Vendar pa je bilo PraywittoV poročilo zanj povsem nepričakovano.
»Kdo pa je letalo zgradil?«
»Lockheed,« je odvrnil Praywitt. »Konstrukcijo letala je napravil glavni inženir 'družbe Clarens Johnson. Letalo je zgrajeno največ iz plastičnih mas. Na njem skorajda ni kovinskih delov, pobarvano je s črno barvo in ga zato ni moč ujeti na radarski zaslon ...«
»Kakšno ime ste dali temu tipu?« je rezko vpadel v besedo Twining.
»U-2,« je odvrnil Praywitt. »Ker ima to letalo tako nenavadne odlike, se lahko izgovorimo s tem, da bomo z njim raziskovali atmosfero na velikih višinah.«
»To je ,letalo-prikazen',« je rekel Allen Dulles. »Pomagalo nam bo pri reševanju naših nalog za železno zaveso ... CIA je naročila pri Lockheedu 12 takšnih strojev.«
»CIA?« je vprašal Twining. »To se sliši tako, kakor da hočete napraviti svoje lastno letalstvo, sir!« Twining je bil besen. Kaj takšnega ni uspelo v fašistični Nemčiji niti samemu Himmlerju!
»Da in ne,« je previdno odgovoril Dulles. »U-2 je idealno letalo za daljše obveščevalne polete. To je naš največji adut in napraviti moramo vse, da ga ohranimai v tajnosti.,.«
Toda tajnosti ni bilo mogoče ohraniti. Že pri prvi, poskusih nad Ameriko se je ponesrečilo nekaj letal U-V začetku aprila se je nad Nevado poškodovalo še eno letalo in naposled se je v septembru leta 1959 pripetil» sila neprijetna zadeva.