Nove pravila.

starodavne bratovšine

Matere Božje sedem žalost

v

CELJU.

Razglasil

Anton Šlander,

vikar v Celju in voditelj bratovšine.

S privoljenjem milostljivega knezoškofa Lavantinskega.


Založila bratovšina. — Tisk ..Katoliške tiskarne “ v Ljubljani.

ž'c pred 16 . stoletjem se je vtemelila v Celji
pobožna bratovšina Matere Božje sedem žalost
vernim dušam v pomoč — in je slovela na daljne
kraje, kakor nam še staro bukve bratovšine spri-
čujejo. Čislana je bila od raznih stanov, — maš-
nikov, žlahtnikov, rokodelcev in kmetov, — ljub¬
ljena od vsili udov kot duhovna mati, ki umira¬
joče v svoje varstvo sprejema , in za njih dušni
pokoj v večnosti skerbi.

Imela je ta braterna mnoge imenitne pra¬
vice in. svoje postave, po kterih se je ravnala in
oskerbovala. Bo tolikanjih posvetnih spremembah
pa, ki so zlasti od pretečenega stoletja sem bra-
terni nje stare pravico zelo kratile, ni bilo več
mogoče, jo po starih postavah voditi. Treba je
tedaj bilo, jo po drugih novih postavah osnovati,

da bi zopet oživela in bila sedanjim in prihodnjim
rodovom v tolažbo in pomoč. To se je zgodilo,
ker so se za njo nove pravila osnovala, milostlji¬
vemu knezoškofu lavantinskemu Antonu Martinu
v presodbo poslala in 12 .  januarja 1856 slavno
škofovo poterjenje prejela.

I.

Sveti namen kratovšine je:

1. Izprositi živini udom srečno zadnjo uro po
priprošnji Matere Božje 7 žalost.

2. Preskerbeti umerlim udom večni mir in
pokoj.

II.

Pripomočki k temu svetemu namenu so:

1. Pobožna molitev družbenikov.

2 .  Darovanje sv. maše.

3. Zasluženje sv. cerkvenih odpustkov, ki se
tudi za dušni pokoj rajnih oberniti dajo.

Dolžnosti, ki jih imajo udje do bratov-
šine so te-le:

1. Moliti vsak dan on Očenaš in eno Cešeno-
marijo za srečno zadnjo uro v čast Matere
Božje sedem žalost.

2. Hoditi k braterninim opravilom in pa. kedar
kdo od bratovšine umerje, ga spremiti na
pokopališč.

3. Si služiti sv. odpustke, in jih obračati tudi
v dušni mir rajnih bratov in sester.

(Ako se pa kakova teli imenovanih dolžnosti
opusti, ni greh; ker hrateruine dolžnosti si nakla¬
dati in jih spolno vati ker,sanska postava ne zapo¬
veduje, ampak le svetuje.)

4. Plačati imajo družbeniki vodju bratovšine
vsako leto 35 kr. a. v. za braternina sv.
opravila in za kinčanje braternine kapelice
Matere Božjo sedem žalost.

XV.

Dobrote, ki jih dobivajo udje od bratov¬
šine so:

1. Vsako leto se obhaja na god Matere Božje
sedem žalost (v petek pred cvetno nedeljo)
slovesno sv. opravilo s pridigo in peto sv.

8

mašo za srečno zadnjo uro vsili živili udov.
Po pridigi sc razloži pričujočim bratom iti
sestram, kako da se je letnimi v prid bra-
tovšine obernila; za tega del se šteje leto
bratovšine od enega cvetnega petka do
drugega.

2. Vsako leto se obhaja v osmini po vsili
vernih dušah obletnica za dušni mir in po¬
koj rajnih udov.

3. Za vsakega brata (ali sestro), kedar umerje,
sc še služi posebej peta mertvaška sv. maša
v žalostni kapeli, in po sv. maši so molijo
trije Očenaši in Oešenemarije za-nj.

Vsako braternino opravilo se v nedeljo
poprej iz prižnice pri obeh farnih opravilih
oznani.

4. Ako od potrebnih stroškov iz letnega pla¬
čila še kaj ostane, se pa še tihe sv. maše
za mertve ude berejo.

Razun teh dobrot pridejo živim in odmerlim
udom še mnogi cerkveni odpustki v dušni blagor,
ako jih živi udje v določenih dneh zaslužijo.

Sveti Oče, Papež Klemen Vlil. so namreč to
častito bratovšine že v starodavnih časih na svo¬
jem rimskem sedežu slavno poterdili in jo z ime¬
nitnimi odpustki obdarovali, kar nam kaže Njilt
papeževi list od 10. novembra 1597, kojega nam
je Božja previdnost potem, ko je bil dolgo že

9

skrit, zopet najti dala, kakor da bi nam bil Bog
očitno in čudno pomagati hotel, preljubo bratov¬
ščin Matere Božje sedem žalost na novo oživiti.

Podeli se po tem papeževem listu družbenikom

popolnoma odpustek:

1. Na dan pristopa v brat  o v sin  o.  ke-
dar se čisto spovejo, sv. Rešnje Telo prej¬
mejo in po namenu bratovšine molijo.

2. V praznik Oznanjenja  Matere Božje,
ako od njegovih bilj do večera praznikovega
vsaj enkrat kapelico Matere Božje sedem
žalost obišejo, v njej pobožno molijo, in v
tem svetem času tudi ss. Zakramente prej¬
mejo.

3. Na s inertno uro,  ako so umirajoči druž¬
benik poprej spove in sv. obhajilo prejme,
če pa ne more več ss. Zakramente prejeti.

— ako vsaj prešla d k o i m e J e z u s a
Kristusa  z ustmi ali v sercu pobožno
izreče.

4. Nepopolnoma odpustek za 7 let in 7 kva-
dragen, (to je: za 7 lot in 7krat 40 dni
pokore) se pa podeli:

V praznik vnebovzetja Matere
B o ž j e, — na god roj s tv a sv. Janeza
K e r s t n i k a, — sv. apostol a T o m a ž a,

— oh s s. treh Kraljih;  — ako udje
v teh ss. dneh žalostno kapelo obišejo, in

10

v njej po namenu sv. Očeta Papeža molijo,
da l)i keršanski oblastniki v lepi slogi in
edinosti živeli, ljubi mir ohranili, kriva vera
se čedalje bolj zatirala, prava vera pa raz¬
širjala.

5. Odpustek za 60 dni se pa družbenikom
podeli:

Kolikorkrat se pri kakem svetem opra¬
vilu bratovšine snidejo, — vbogajme dajo,

— sami sobe ali pa koga druzega s so¬
vražnikom spravijo, — kedar presveto Košnjo
Telo k bolniku, ali morliča na njegovem
poslednjem potu na pokopališče spremijo;

— kedar kakega grešnika z lepim opomi-
novanjem sproobernojo, — nevedne pod¬
učijo, ali kako drugo lepo delo keršanskega
usmiljenja opravijo.

V.

Družbenikov se sprejme v bratovšino le 700 ;
kedar je to število dopolnjeno, se tako dolgo no¬
beden na novo va-njo ne zapiše, dokler kdo od
bratovšine ne odmerje; če se pa kdo prej oglasi,
se pa posebej zapiše, da potlej na versto pride,
kedar kdo uinerje. V znamnje, da je v bratovšino
sprejet, mu vodja bratovšine družbensko knjižico
podeli.

11

Družbeniki, ki v Celjski fari prebivajo, so
dolžni brate in sestro, ki blizo njih stanujejo, ke-
dar umerjejo, voditelju bratovšine sami naznaniti;
od daljnih uuierlih udov pa naj sorodniki bratern-
sko knjižico z naznanilom dneva smerti odrajtajo.

VI.

Pervo pravico do bratovšine imajo Celjski
farmam iz mesta in okolic, drugo pa tisti farmani,
ki ob bregovih Savine, Drave in Dravi ne prebi¬
vajo, ker so se njih preddedje od nekdaj za pod¬
poro te bratovšine slavno obnašali.

Novi udje, ki se za bratovšino oglasijo, ne
smejo čez GO let stari biti, ker so si udje že tudi
po starih postavah dobrote bratovšine skoz neke
leta pobožno zaslužiti morali.

Kdor svojih dolžnost do bratovšine zastran
plačila leto in dan zanemari, se iz bratovšine iz¬
briše.

VIL

Naj vikši varh bratovšine so milostljivi La¬
vantinski škof, — nje pervi oskerbnik pa pre¬
častiti infulirani Celjski g. opat, ki pa vodstvo
bratovšine enemu svojih namestnikov izročijo.

Bog daj svoj blagoslov starodavni bratovšiui!
Naj bo ljubeznjiva kapelica Matere Božje sedem
žalost čedalje obilniši zbirališče novih udov. ki se
v varstvo žalostne Matere Božje podajo, ter si
hočejo po njeni premogočni priprošnji potrebno
pomoč za svojo zadnjo uro pripraviti in skoz obilne
duhovne dobrote bratovšine svojo poslednjo pot v
večnost polajšati. Kako sladko jili bode tolažila
enkrat na smertni postelji vesela misel: ..Družbe¬
nik imenitne bratovšine sem, pod varstvom Matere
Božje stojim, — ni se meni treba bati, da bi se
zgubil moj spomin, kajti ljubeznjivih bratov in
sester zapustim, ki bodo za večni mir moje uboge
duše skerbeli, za-me molili, za-me dali darovati
spravno daritev- svete maše, in mi poslali v kraj
vic od dobe do dobe svojih zasluženih svetili od¬
pustkov. “

Vse k vikši časti Božji, k počešenju Matere Božje,
in k našemu Zveličanju!

V CELJU, na cvetni petek 1883.

^ ^/b t'f3 ^