Kaj, če bi nas pošteno streslo
£ I
o	, ■
£
Šaleški dolini drugi solijo pamet
Se spominjate rušilnega potresa na Kozjanskem? 20. junija pred 38 leti je na tisoče ljudi ostalo brez domov. Kako smo danes pripravljeni na takšen dogodek, smo preverjali v naši temi. Upamo seveda, da bo ostalo samo pri vajah iskanja pogrešanih, kot je bila ta na fotografiji.
Cel Šmiklavž živi za kulturo
i]P
smo

Sofija iz devetčlanske družine Hrastnik
Obtoženi za požig Špice končno na sodišču
iTw
UVODNIK
Zapečkarji in lepe Vide
Bi potres opusto:
Brez panike: gre le za predvidevanje - A vseeno: ljudje bi o ravnanju ob potresu m
TATJANA CVIRN
Nekateri smo očitno zapečkarji. Med študijem si nisem znala predstavljati, da bi morala ostati v prestolnici, kjer mi ni bilo všeč skoraj nič. Motila me je gneča povsod, kamor si šel. Pa dolgotrajne vožnje z enega konca mesta na drugega, da o nenehni megli in depresivnem vremenu sploh ne govorim. Na kak svetel žarek je bilo treba počakati, da si prispel na »sončno stran Trojan«, ko si se vračal domov. Da so prebivalci prestolnic narcisoidni, pa sem vedela že od nekdaj in pred dnevi sem to trditev tudi prebrala v neki izjavi. Torej nisem edina, ki tako misli, sem si rekla olajšano! Edino bogata ponudba koncertov in predstav bi lahko odtehtala vse minuse, pa še to le v časih, ko avtocesta še ni presekala Slovenije po dolgem. Zaradi nje pa dilem, kje živeti in kje delati, skoraj ni več in reke vozačev, ki se zlivajo na delo v prestolnico, so postale povsem običajen pojav. Slaba ura za vožnjo na delo, še ena za vračanje, včasih gre hitreje, če ni gneče ali nesreče. Nekateri pravijo, da so utrujeni od tega, da so nenehno na cesti, drugi, da so se privadili, zlasti če vožnjo kombinirajo s prijatelji, tretji izberejo vlak, če je le mogoče. Vse za ljubi kruhek. Tisti, ki imamo službo tako rekoč pred nosom, smo lahko srečni.
Danes opazujem mlade, ki razmišljajo povsem drugače, kot smo mi. Brez težav so se pripravljeni odpraviti na drug konec sveta, če naj bi jih tam čakala boljša prihodnost ali vsaj nove življenjske izkušnje. Ali so bolj odprti za novosti in imajo povsem drugačne poglede na življenje, kot smo jih nekoč imeli mi, ki smo živeli v povsem drugih časih? Gotovo. Ženejo pa jih tudi ambicioznost, želja po uspehu, dokazovanju, finančni varnosti. Vse to so stvari, ki jih je v domačih okvirih vse težje doseči.
Po eni zadnjih raziskav o tem, kako so Evropejci v enajstih državah zadovoljni s svojim življenjem, smo se Slovenci uvrstili nekje na sredino. Še vedno je več kot polovica vprašanih ocenila, da ni tako slabo in da so zelo ali pretežno zadovoljni. Pred nami so Avstrijci, sledijo Švicarji, tudi Francozi in Italijani se ne pritožujejo tako zelo. So pa bolj nesrečni naši vzhodni sosedi, če sklepamo po rezultatih. Med manj zadovoljne pa sodimo po ocenah o kakovosti življenja, finančnem položaju in stanjem na trgu dela. Preseneča podatek, da kljub temu dokaj optimistično zremo v prihodnost. Kaj pa, če se temu reče strah pred soočenjem z realnostjo? Ali pa naivnost v smislu »bo že kako«?
Če smo v minulih desetletjih opazovali, kako se k nam prise-ljujejo »z juga«, v želji po lepšem življenju, se očitno zadnja leta ta tok obrača. Vse več Slovencev se menda odloča za izselitev v druge dežele oziroma celo na druge kontinente, predvsem tja, kjer bi še naj bile možnosti zaposlitve in bolj varne prihodnosti. Ena takšnih obljubljenih dežel je še vedno Avstralija, o čemer pišemo v današnjem časopisu. Povsem drugačen svet, ljudje in način življenja so za nekatere morda rešitev, drugi pa se ne znajdejo in se razočarani vrnejo. Če se imajo kam. Za takšno korenito spremembo je treba imeti kar nekaj denarja, ki ga zberejo tako, da prodajo, kar imajo. In nazadnje jih lahko povsem dotolče že navadno domotožje, opozarjajo tisti, ki se ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo novodobnim izseljencem. Če jih človek po eni strani občuduje in jim kar malo zavida, sploh če jim uspe v novem svetu, si večina težko predstavlja, da bi se šli lepe Vide in iskali boljše življenja preko morja. Saj smo vendar brali, kako hudo ji je bilo! Morda pa časi v domačih krajih, kjer je vse znano in varno, le še niso tako nevzdržni, vsaj ne za večino. Se pa v življenju človeka včasih hitro vse obrne...
PETEK
SOBOTA
PONEDELJEK
□ca El!
12 I 27 14T30Î6T3
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve « vzdrževanje vrtov % načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 [0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvotasimbio.si I www.simbio.si
20. junija bo minilo 38 let od potresa na Kozjanskem, ki je prizadel kar 15 tisoč prebivalcev, na srečo je minil brez smrtnih žrtev. Strah je še vedno prisoten. Nazadnje so se na našem območju zatresla tla pred tedni, ko je več potresnih sunkov poškodovalo območje severovzhodne Italije. Ali je takšno občutenje tresenja tal ne tako daleč od nas opozorilo, da le ni tako samoumevno, da se kaj podobnega ne more zgoditi spet v naši neposredni bližini? Če bi potres z enako stopnjo kot v Italiji (5,9) stresel knežje mesto, bi največ škode utrpele stavbe mestnega središča in najvišje stolpnice v mestu. To je razvidno iz javno dostopnega načrta zaščite in reševanja ob potresu v Celju.
Najhujše posledice bi bile ob takem potresu opazne na starejših objektih. Moderne fasade na njih še zdaleč ne pomenijo potresne varnosti ali trdnostnih elementov, ki takšno varnost zagotavljajo. Prelomnica v jugoslovanski/ slovenski gradnji objektov je bil potres v Skopju leta 1963, v katerem je umrlo več kot tisoč ljudi, ogromno jih je bilo poškodovanih. Brez doma je ostalo okoli 200 tisoč ljudi, skoraj 80 odstotkov mesta je bilo uničenega. Ta potres je »stresel« tudi vodstvo takratne države, da je za gradnje objektov predpisalo določene pogoje, ki morajo zagotavljati stopnjo varnosti, če do potresa pride. Vendar potresno varna gradnja še ni popolno zagotovilo za to, da bo objekt ob potresu obstal.
Pripravljeni na najhujše
Celje sodi v območje nevarnosti potresov 7. oziroma 8. stopnje evropske potresne lestvice. Za lažjo predstavo: potresi 5. in 6. stopnje na primer povzročijo preplah in poškodbe dimnikov ali razpoke na slabše grajenih stavbah, potresi 7. stopnje poškodujejo objekte, povzročijo zdrse zemlje, pri potresih 8. stopnje grozi že porušenje stavb, v naravi pa udori in spremembe pretokov. Tudi če bi Celje stresel takšen potres kot v Italiji (5,9 stopnje), bi se vsaj
Namestnik poveljnika Civilne zaščite MOC Danilo Praprotnik
v središču zagotovo porušil del objektov, saj so zelo stari, nekateri kljub obnovi tudi v zelo slabem protipotresnem stanju.
Gre le za oceno, ki pa je ključna za pripravo načrta, od
katerega sta odvisna reševanje in pomoč, če bi kdaj do takšnega dogodka v Celju res prišlo. Zanimivo je, da namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Celje Danilo Praprotnik
v pogovoru o nevarnosti potresa v Celju ne govori v pogojniku, temveč na način, kot da je to že dejstvo, čeprav daleč od tega, da bi s tem strašil ljudi: »Potresa se resda ne da napovedati, vendar
Večjega strahu ni
Ali se ljudje še spominjajo potresa na Kozjanskem, smo povprašali naključne mimoidoče na celjskih ulicah. Prav tako nas je zanimalo, če je po njihovem mnenju Celje na potresno ogroženem območju in kako bi ravnali v primeru hudega potresa.
Emil Rojc iz Celja: »Kozjanskega potresa se dobro spominjam, saj sem bil v skupini, ki je skrbela za popotresno obnovo porušenih zgradb, zato mi je tema blizu. Celotna akcija je bila pri nudenju najnujnejše pomoči zelo učinkovita. Potres leta 1974 se v Celju ni zelo čutil. Vsak človek se najbrž boji potresov, saj je to nenadna sprememba, ki ogroža človeška življenja. Človek takrat odreagira instinktivno, da zaščiti sebe in družino. Veliko se ne da pomagati, saj je vse odvisno od intenzivnosti potresa. Celje je blizu krške prelomnice, zato so verjetno posledice močnejših potresov možne. Takšne stvari je težko napovedovati in ugotavljati. V času potresa je treba poiskati oporni zid oziroma čim prej zapustiti zgradbo.«
- St. 47-15.
Friderika Romih iz Vrb-nega: »Kozjanskega potresa se spomnim, občutila ga nisem, videla pa sem njegove še sveže posledice. Na usodni dan sem ravno zjutraj peljala enega od delavcev iz Imena v pohorske gozdove. Zvečer sem ga odpeljala nazaj na Kozjansko. Na veliko začudenje so bile vse hiše poškodovane, opeka je ležala po tleh. Na srečo imamo hišo grajeno na skali, zato pri nas ni bilo škode. Prav tako nismo čutili nobenega drugega potresa. Če se potresov bojim, ne vem, ker ga še nisem doživela. Celje je bolj kot ne na nepotresnem območju, zato se nam ni treba preveč bati. Bolj so na udaru Brežice in Krško ter Posočje.« junij 2012 -
Dragica Sojič iz Celja: »Potresov me je strah, saj stanujem v sedmem nadstropju, kjer se zelo čutijo. Najbolj se spominjam potresa, ki sem ga čutila v prejšnjem stanovanju v starem bloku. Stene so se zibale. Bilo je ravno v času kozjanskega potresa. Po mojem mnenju je v Celju lahko rušilen potres, zato me je ves čas strah. Slejkoprej bo najverjetneje prišlo do kakšne katastrofe. V primeru močnega potresa je treba stanovanje čim prej zapustiti pri zasilnem izhodu. Če bi bil potres ponoči, bi stopila pod podboje.«
Maks Mrak iz Celja: »Trenutno se ne spomnim nobenega večjega potresa, ki bi ga čutil na lastni koži. V času kozjanskega potresa še nisem živel v Sloveniji. Kolikor sem zasledil v medijih, Celje ni na potresno zelo nevarnem območju, zato najverjetneje ni velika verjetnost, da bi bil tukaj rušilni potres. Nikoli pa ne vemo. V primeru močnega potresa bi takoj zbežal iz hiše ali se skril pod mizo oziroma posteljo. Sicer me potresov ni strah.«
ŠO, foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
šil Celje?
orali vedeti več
Ravnanje med potresom
-	če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem,
-	iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam,
-	izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom,
-	ne uporabljajmo dvigal in stopnišč,
-	ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja,
-	na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav,
-	v stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost,
-	če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto,
-	če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajmo krušljivih sten in območij skalnih podorov.
Malo občanov ve, da je Načrt zaščite in reševanja MOC, v katerem so zapisane vse ključne informacije o reakciji ob potresu, javno dostopen na spletnih straneh Poklicne gasilske enote Celje in preko povezave tudi na spletu Mestne občine Celje.
Nevarne celjske stavbe
je treba biti na to pripravljen. Treba je omeniti, da vedno predvidevamo najhujše posledice.«
Toda ali smo res pripravljeni ali še vedno vlada prepričanje, da se to pri nas ne more zgoditi? Vodstvo celjske občine je vsem službam, ki so glede na podatke iz načrta zaščite in reševanja ob potresu v bolj nevarnih objektih, poslalo tudi določila za nujnost izdelave njihovih lastnih načrtov ravnanja v primeru potresa glede na njihovo delo in uporabo objekta.
Evakuacijske vaje same sebi namen
»Morali bi se zavedati, da smo civilna zaščita mi vsi skupaj, torej vsi ljudje,« dodaja Praprotnik. Ob tem ne skriva razočaranja, da pravega interesa večine ustanov o dodatnem izobraževanju o tem, kako ravnati ob potresu, ni. Do zdaj na primer ni nihče v Celju poklical kogarkoli v civilno zaščito MOC in prosil za kakšno predavanje za svoje zaposlene o tem, kar bi bilo več kot dobrodošlo. Še posebej, če delajo v stavbah mestnega središča, ki bi ob močnejšem potresu pod seboj pokopale kar nekaj ljudi.
Znano je, da se v osnovnih šolah o ravnanju ob potresu sicer učijo, znane so tudi evakuacijske vaje v šolah. Učenci že vedo, da morajo ob takšni vaji odhiteti na prosto. Medtem ko se za večino šol evakuacijska vaja takrat konča, pa bi se šele morala začeti, meni Praprotnik. »Na primer da se potres zgodi kakšen zimski
dan, zgodaj zjutraj. Telefoni odpovedo, pojavijo se prometni zastoji, vsepovsod je kaos. Kako bodo takrat ti učenci ravnali? Stekli bodo ven - kot pri vaji, toda kaj potem? Zunaj bo mrzlo, starši ne bodo mogli priti v stik z njimi, ne bo hrane in pijače. Kako bodo ravnali profesorji, koga klicali, kam odpeljali dijake na varno?« nakaže Praprotnik na to, da bi se morali bolj zavedati namena in analize evakuacijskih vaj.
Sicer pa Praprotnik navaja, da imajo ljudje še vedno premalo informacij o odzivnosti sistema zaščite in reševanja in pomoči ob potresu. »Zdi se mi, da smo ljudje pogosto preveč razvajeni, kar vodi v malomarnost in tudi negativen odnos do problema - dokler ne pride do česa. Poglejte poplave. Preden so tako pogosto prizadele naše mesto, ljudje niso bili tako ozaveščeni. Zdaj ko Savinja malo naraste, nekateri takoj odpeljejo vozila na višje ležeča območja, drugi že pospravljajo kleti. Prej takšnega samozaščitnega ravnanja ni bilo.« Na drugi strani, meni Praprotnik, so člani civilne zaščite že nekako navajeni, da se o takšnih naravnih katastrofah ponavadi največ govori, ko se nekaj že zgodi, nato država 14 dni še obljublja pomoč, potem pa ponavadi tako ali tako vse potihne. Dokler se spet kaj ne
Ali bi ta stavba res lahko zdržala potres 7. stopnje, četudi bo objekt dobil novo fasado?
Glede na Načrt zaščite in reševanja MOC ob potresu bi ob potresu 8. stopnje, a tudi že pri 7. stopnji, najslabše končali naslednji objekti v mestnem središču: celjski zapori, stavba mestne občine in upravne enote, sodišče, pošta, železniška postaja in stari objekti bolnišnice.
Najhujše posledice bi lahko pričakovali še v objektih I. in III. osnovne šole Celje, Glasbene šole Celje, I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje
-	Center, srednje ekonomske šole ter v vrtcih Tončke Čečeve
-	OE center, Anice Černejeve
-	Kajuhova ulica, v nekaterih enotah ekonomsko-poslovne fakultete. Nevarni bi bili tudi objekti, kot so Dom ob Savinji, Center za varstvo in delo Golovec, lekarna v Stanetovi ulici, stavbe inšpektoratov za zdravje, okolje in prostor, delo, oba muzeja, nekatere banke, celjski mladinski center, del osrednje knjižnice ter gledališče. Morda so glede na preventivno navodilo civilne zaščite sami izdelali svoje načrte ravnanja ob potresu, kar
je težko pričakovati, najbolje pa naj bi se odzvali v domu upokojencev, kjer naj bi imeli natančno zapisano, kako reagirati, če bi do takšne naravne nesreče prišlo.
Kateri so še objekti v Celju, ki bi bili lahko poškodovani v močnejšem potresu? Stolpnici v Trubarjevi ulici, večsta-novanjski objekti v Nušičevi, Vrunčevi in Brodarjevi ulici, stolpnici ob Mariborski cesti in Tkalski ulici, nekaj hiš na Skalni kleti in ob Teharski cesti ter na Bregu, Polulah in v Zagradu. »Potres 7. in 8. stopnje bi predvsem na območju mestnega središča povzročil večje število mrtvih in veliko poškodovanih ljudi. Skupaj okoli 3.500 neposredno ogroženih prebivalcev in okoli 12.000 otrok v vrtcih, šolarjev in rednih študentov. V mestnem jedru bi nastale velike količine ruševin, večje število prebivalcev bi nenadoma ostalo brez domov. Pojavile bi se težave pri oskrbi z elektriko, ogrevanjem, s pitno vodo in hrano ter kanalizacijo.« Tako ugotavlja ocena ogroženosti MOC.	SŠol
V kakšni hiši
zgodi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA TimE (arhiv NT)
l*J»um. - -TTV7,«, „ _
Priznana profesorja Fakultete za arhitekturo v Ljubljani dr. Vojko Kilar in dr. Domen Kušar sta leta 2009 izdelala analizo z naslovom Ocena potresne ogroženosti večsta-novanjskih zgradb v Sloveniji. Njuna raziskava je potrdila zaskrbljujočo potresno varnost večstanovanjskih stavb, saj sodobnim zahtevam ustreza le malo manj kot polovica le-teh v Sloveniji (glede na takrat dostopne podatke o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj).
Ob tem je treba upoštevati, da so posledice potresa odvisne tudi od lokalnih razmer, kvalitete temeljnih tal in drugih dejavnikov. So pa rezultati njune analize pokazali, da je najhuje na severovzhodnem delu države. »V pasu, ki se začne na Koroškem in se nadaljuje na obeh straneh Drave, delež potresno verjetno nevarnih večstanovanjskih objektov presega 50 odstotkov,« navajata v analizi.
Ocena stanja je pokazala, da sta v primeru potresa dve pomembni kategoriji stavb:
1.	Potresno verjetno nevarne stavbe
Opečnate konstrukcije (stavbe s petimi ali več etažami, ki so bile zgrajene pred letom 1981 in stavbe s štirimi ali z manj etažami, zgrajene pred letom 1964)
Kombinirane konstrukcije (stavbe, zgrajene pred letom 1894 ter med letoma 1946 in 1963)
Betonske konstrukcije (stavbe s štirimi ali z več etažami, zgrajene pred letom 1894 ter med letoma 1946 in 1963)
2.	Potresno verjetno manj varne stavbe
Opečnate konstrukcije (stavbe s petimi ali z več etažami, grajene med med letoma 1982 in 1999)
Kombinirane konstrukcije (stavbe, zgrajene med letoma 1894 in 1945 ter stavbe s štirimi ali z več etažami, zgrajene med letoma 1964 in 1981)
Betonske konstrukcije (stavbe s štirimi ali z več etažami, grajene med letoma 1894 in 1945 ter stavbe s petimi ali z več etažami, zgrajene med letoma 1964 in 1981)
jtffto OMiHsim WiOiWMcu m rfuiTÏÏ^
jas,
Kozjansko ni pozabilo leta 1974
Naslovnica Novega tednika iz leta 1974
Številni prebivalci Obsotelja in Kozjanskega se še dobro spominjajo 20. junija 1974, ko je območje prizadel hud potres med 7. in 8. stopnjo po evropski lestvici. Močno tresenje tal je poškodovalo več kot pet tisoč zgradb in prizadelo okoli 15 tisoč prebivalcev. Obsotelje in Kozjansko je še danes eno bolj potesno ogroženih območij, česar se dobro zavedajo predvsem v šolah.
Na največji šoli na območju, Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, ki skupaj s podružnicami šteje okoli 800 učencev, po besedah ravnatelja Stanka Šketa vsako leto v tednu požarne varnosti pripravijo evakuacijsko vajo. Otroke in zaposlene naučijo, kako se odzvati v primeru kakršnekoli naravne nesreče. Poučijo jih, kako čim hitreje, a vendar varno in brez panike zapustijo šolo in poiščejo varno zavetje. Kot poudarja ravnatelj, vsak razred natančno ve, kateri izhod mora uporabiti v primeru alarma, da na določenem mestu ne nastane prevelika gneča in da lahko stavbo zapustijo kar se da hitro. Dodaja še, da je šolska stavba, ki je bila zgrajena leta 1976, sicer varna pred potresnimi
sunki, saj je grajena po pravilih, prav tako pa je redno vzdrževana. Isto velja za vseh šest podružnic.
Šest občin Upravne enote Šmarje pri Jelšah ima sicer skupni organ za civilno zaščito in požarno varnost. Strokovni sodelavec Bojan Hrepevnik pravi, da analiz, kako varne oziroma nevarne so stavbe na območju, nimajo, a pripravljajo več preventivnih akcij, na katerih člane civilne iniciative in gasilce poučijo, kako ravnati v primeru potresa in kako čim hitreje in kakovostno ukrepati in nuditi pomoč. Postopki so namreč drugačni kot na primer v primeru požarov ali poplav. Eno takšnih vaj pripravljajo prav za prihodnji petek v Trebčah v občini Bistrica ob Sotli. Hrepevnik sicer ljudi poziva, naj takoj po prvem potresnem sunku zapustijo stavbe in poiščejo varno zatočišče, saj so kasnejši sunki praviloma še močnej ši in bolj uničujoči kot prvi. Zaklonišča v Obsotelju in na Kozjanskem sicer so, a se vanje med potresom ljudje ponavadi ne zatečejo, so pa izredno dobrodošla za ureditev zasilnega bivanja po potresu, če bi ta imel rušilne posledice, še razlaga Hrepevnik.
ANJA DEUČMAN
H	■	■■	I ■ V ■	■■■
Znani najboljši v regiji
Kar štiri zlata priznanja za najboljše inovacije - Med inovatorji tudi otroka - Kdaj več netehnoloških inovacij?
Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) je že 12. leto zapored podelila priznanja in diplome za najboljše inovacije. Na razpisu je komisija obravnavala 26 inovacij iz 15 podjetij, pri katerih je sodelovalo 55 inovatorjev. Nekatera podjetja in inovatorji so prejeli celo več priznanj oziroma diplom. V zbornici so z izborom zelo zadovoljni, saj so letos podelili kar štiri zlata priznanja. Z zlatom nagrajene inovacije bodo sodelovale na finalnem izboru najboljših inovacij na ravni celotne države. Kljub temu pogrešajo več netehnoloških inovacij.
Zlata priznanja za posamezne inovacije so prejela podjetja Swatycomet, Bosio, Izobraževalni center Štore in Ursa. Komisija je podelila še osem srebrnih in pet bronastih priznanj ter devet diplom. Direktor RGZC Drago Polak je z letošnjim izborom inovacij zelo zadovoljen, vendar dodaja: »Treba je priznati, da so te inovacije v glavnem tehnološke. Premalo je še storitvenih inovacij ali inovacij na področju socialnega podjetništva, kar je še velika priložnost za naše podjetnike.«
Predsednica komisije za ocenjevanje inovacij Iva Mlinšek Lešnik odgovarja, da je sicer res še vedno velik odstotek tehnično-tehnoloških inovacij, vendar se odpira tudi področje netehnoloških inovacij: »Vidimo preboj storitvenih inovacij, bolj predrznih idej, recimo s področja športa. Vidimo tudi, kako je pomembno sodelovanje z drugimi inštitucijami.« Mlinšek Lešnikova meni, da bodo tehnološke inovacije še kar nekaj časa prednjačile, čeprav to ne pomeni, da netehnoloških ni, ampak da jih je le težje prepoznati. »Tudi ocenjevati je lažje tehnične inovacije, saj vidiš izplen pred inovacijo, pred spremenjenim postopkom in po inovaciji. To je zelo enostavno izračunati,« razlaga Mlinšek Lešnikova.
Slovenska inovatorska situacija ni slaba
Iva Mlinšek Lešnik pravi, da bo v prihodnosti najbolj pomembno sodelovanje med različnimi akterji. V tem pogledu so v RGZC verjetno edini v Sloveniji, ki imajo
Podjetje Ursa je zlato priznanje dobilo za mul-tifunkcijsko elektrolitsko peč s termoelektričnim generatorjem MEP-TEG.
Inovacija rešuje težavo, kako za ogrevanje nadomestiti fosilna goriva, ki povzročajo izpust toplo-grednih plinov, in kako vse vire toplote usmeriti v ogrevanje. Inovacija izkorišča eno najčistejših tehnologij, in sicer tehnologijo vodika, ki je še bolj učinkovita v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri, ki jih uporabljajo za elektrolizo vode. Vodik kot nosilec energije ponuja skoraj neomejene priložnosti, saj omogoča vsem dostopno in čisto energijo, ki jo bomo lahko proizvajali lokalno in povsem brez izpustov. Zasnovan inovativni sistem omogoča ogrevanje posameznega prostora, možnost priklopa na odjemnik toplote z vodo (centralna napeljava), generiranje energije preko termoelektričnega elementa in povezovanje več modulov skupaj.
med nagrajenimi inovatorji celo dva otroka, in sicer Aleksandra in Nika Ružiča, ki sta z očetom Damijanom Ružičem in Ovejem Herlogsonom zasnovala hitri čoln za globalno cirkumnavigacijo in dobila srebrno priznanje RGZC. Pomembno je tudi povezovanje med različnimi inštitucijami in tudi različnimi področji, kot je povezovanje na področju športa.
Zanimivo je, da nekatera podjetja zelo dobro izkoristijo inovatorski potencial, nekateri inovatorji dobijo tudi več priznanj in diplom. Iva Mlinšek Lešnik sicer pravi, da število priznanj ne pove vsega, kot tudi ne pove, koliko je nek prenovljen izdelek tržno zanimiv. »Ne pomeni, da je družba, ki prihaja samo z eno inovacijo, manj inovativna kot druga. Lahko je eno podjetje samo z enim produktom milijonske vrednosti izjemno zanimivo na trgu, ampak ni nujno, da ima inovacijsko kulturo med svojimi zaposlenimi tako dobro razvito kot nekdo, ki sicer prihaja s skromnimi manjšimi produkti in s temi tudi nastopa na trgu,« razlaga Mlinšek Lešnikova. Dodaja, da nameravajo na državni ravni podjetjem predstaviti modele spodbujanja inovativnosti znotraj družb.
To bi bilo vsekakor nujno, glede na to, da naša podjetja še vedno proizvajajo izdelke z nižjo dodano vrednostjo, tako da povprečna dodana vrednost za povprečjem Evropske unije zaostaja za okoli 40 odstotkov. Poleg tega smo po podeljenih sredstvih za raziskave in razvoj na 23. mestu med 27 državami Evropske unije. Vendar vse ni tako črno, razlaga Mlinšek Lešniko-va. Reportaža, ki so jo pripravili ob obisku evropske komisarke za raziskave, inovacije in znanost Marie Geoghegan-Quinn, je pokazala, da sicer nismo vodilni inovatorji, ampak da smo sledilci inovatorjev. »To pomeni, da implementiramo in nadgrajujemo prenesene ideje in inovacije. Dobro je, da vemo, da smo že prešli fazo zmernega in skromnega inovatorja,« pravi Mlinšek Le-šnikova in zaključuje, da je inovativnost osebna pravica posameznika, da jo izrazi ali pa ne.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Inovatorja Urse (z leve) Iztok Medved in Sebastjan Prislan
In zlato gre v roke ...
Podjetje Swatycomet, umetni brusi in nekovine je dobilo najvišjo oceno komisije za inovacijo Profi extrem - lamelni brusni disk s podaljšanimi lamelami.
Novi lamelni brusni diski zaradi svoje edinstvene zasnove maksimalno izrabljajo brusno platno. Pri brušenju odbrusijo več materiala od klasičnih in dosegajo večjo agresivnost. Z njimi lahko dosežejo finejše površine, kar dodatno krajša čas brušenja. Z njimi načrtujejo povečanje obsega proizvodnje za 15 odstotkov in povečanje prihodkov na letni ravni za najmanj 45 tisoč evrov. Ker bodo porabili manj časa in energije, bo s tem tudi manjša obremenitev okolja.
Priznanja so podeljevali (z leve) direktor RGZC Drago Polak, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije dr. Andrej Friedl in predsednik RGZC Aleš Mikeln. Zlato priznanje sta za Bosio prejela inovatorja direktor Hugo Bosio in Jernej Mele. Na podelitvi sta manjkala še inovatorja Mihael Kaiser in Jurij Škorjanc.
Podjetje Bosio je dobilo zlato priznanje za uplinjevalnik trdih goriv v lebdeči plasti katalizatorja ob prisotnosti vodne pare.
Uplinjanje trdih goriv je serija kemijskih procesov, na podlagi katerih poteka njihova pretvorba v plinasta goriva. Nastala zmes plinov je sintezni plin. Novost sistema, ki so ga razvili, je delitev uplinjevalne in zgorevalne cone, zaradi česar sintezni in dimni plini izstopajo ločeno. Tehnologijo uplinjanja za proizvodnjo elektrike zelo uporabljajo v vzhodnih državah, tako da v Bosiu načrtujejo preboje na nove trge, kot so Indija, Kitajska in jugovzhodna Azija. Imajo namreč bolj okolju prijazno tehnologijo, kot jo zdaj uporabljajo v teh državah. Največjo težavo predstavljajo katrani v sinteznem plinu, ki jih lahko uspešno znižajo z uporabo katalizatorja.
Izobraževalni center Štore je komisijo prepričal s pisemsko ovojnico in postopkom izpisovanja zaupnih vsebin z laserskim tiskalnikom (pin pismo).
Posebno pin pismo omogoča večjo zaščito vsebin, varnost in zaščito osebnih podatkov. Kot so ugotovili v podjetju, je tehnologija pri izpisu podatkov šla v korak s časom, medtem ko obrazci temu niso sledili. Obrazec oziroma pin pismo onemogoča nepooblaščeno odpiranje in vpogled v dokument tako, da se pri postopku izpisovanja pisma to zlepi s pritiskom na mesta, kjer je nanešeno lepilo. Pin številke so prekrite z večkratnim pretiskanim delom, kar onemogoča nepooblaščen vpogled v vsebino. Obrazec je izdelan na recikliranem papirju.
Inovatorka Izobraževalnega centra Štore Sla-vica Glavan
Eden od velenjskih pogledov proti Tešu
Šaleški dolini drugi solijo pamet
Znova enotna Šaleška dolina: gradnja bloka 6 naj se nadaljuje brez tujega denarja
Svetniki treh šaleških občin, Šoštanja, Velenja in Šmar-tnega ob Paki, so na ponedeljkovi izredni seji znova izrekli glasno in jasno podporo za nadaljevanje gradnje bloka 6 pri Termoelektrarni Šoštanj. Vendar so znova govorili sami sebi, saj se izredne seje ni udeležil nihče od predstavnikov vlade, in sicer z opravičilom, da so na seji državnega zbora. »Projekt je preveč pomem- pojasnjeval velenjski župan
ben za to dolino in okolje, da bi lahko nemo opazovali, kaj se dogaja. Zahtevamo odgovorno ravnanje in da se vlada aktivno vključi v podelitev poroštva,« je razloge za sklic trojne seje
Bojan Kontič. Povod za sklic je bilo to, da na dnevni red državnozborskega zasedanja ni bil uvrščen predlog zakona o podelitvi poroštva za najem 440 milijonov evrov kredita pri
Odbor DZ za finance in monetarno politiko bo predlog zakona o poroštvu za Teš 6 obravnaval 21. junija. Na poziv predsednika Andreja Širclja morata vodstvi hSe in Teš tri dni prej dostaviti informacijo o končni ceni bloka 6 in ceni montaže glavne tehnološke opreme. Direktor Teša Simon Tot je povedal, da so določili najvišjo mogočo ceno pri 1,3 milijarde evrov.
Evropski investicijski banki, s čimer bi se v Šoštanju nemoteno nadaljevala gradnja bloka.
V glavnem so na seji opozarjali, da gre pri nadaljevanju gradnje bloka 6 za vprašanje obstoja termoelektrarne in premogovnika, s tem pa za tisoče delovnih mest v dolini. »To ni samo naša zadeva, temveč Slovenije, ki bi morala ustrezno reagirati.«
Breme Šaleški dolini
Med razpravo je bilo slišati kar nekaj sočnih izjav, tudi poziv k obliki nepokorščine zaradi dogajanja v državi, ki ne izda poroštva za najem kredita.
»V preteklosti smo električno energijo proizvajali za ceno
Vilma Fece, šoštanjska svetnica in predsednica KS Šoštanj: »Šoštanjčani smo užaljeni in prizadeti. V zgodovini so se v mestu, ki ima stoletno tradicijo, dogajale vsiljene in nevsiljene politične odločitve, povezane z gospodarstvom. Kot otrok sem se srečevala z ugrezanjem Družmirskega jezera. 30 let sem se vozila mimo zgradb za pomemben energetski objekt za bivšo Jugoslavijo, ki so samevale. Spomnim se zapiranja tovarne usnja v Šoštanju, ko ljudje brez dela niso imeli denarja. To je zgodba, ki čaka Šaleško dolino in Šoštanj. Zaslužimo si sanacijo okolja, ker namje država dala kamen za vrat, mi pa smo ga sprejeli. Sprejeli smo tudi blok 6 - kje drugje bi ga pa? Vendar smo Šoštanjčani prizadeti. Zaslužimo si, da vlada reče, da bodo blok 6 gradili takoj ali ga zaprli. Šoštanjčani bomo morali odločitev sprejeti. Če se bo gradnja nadaljevala, pričakujemo odločitev, tako hitro, da se bomo v svojih glavah prilagodili na stil sedanjega življenja, ko nas spremljajo hrup, promet, številni delavci... Če pa se blok ustavi, bomo imeli nov objekt kot opomin norosti. Šoštanj ne bo več Šoštanj, temveč Butale. Vendar Butalci ne bomo mi, temveč prejšnja in sedanja vlada, ki nista znali pravočasno sprejeti odločitve o bloku 6.«
lastnega zdravja, degradiranega območja, slabega zraka, onesnaženih voda ... in nas nihče ni vprašal, kaj mislimo o pridobivanju električne energije. Danes, ko se borimo za blok 6, ki bo okolju bolj prijazen in bo porabil manj premoga, so se našli nekateri, ki nam solijo pamet in govorijo, kaj bi bilo za dolino boljše,« je nizal Kontič ter dodal, da bodo svetniki še naprej sodelovali: »To smo počeli že v preteklosti in če bo potrebno, bomo še v prihodnje. Za dolino je to preveč pomemben projekt, da bi nemo opazovali dogajanje.«
Kot je poudaril direktor HSE Matjaž Janežič, so za gradnjo porabili že 600 milijonov evrov in da bi bile vse druge rešitve, razen posojilo EIB, slabša možnost. Direktor Teša Simon Tot je omenjal različne možnosti, če se gradnja bloka prekine ali celo zaustavi, kar pa ne bo pomenilo nikakršnega prihranka.
Predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved je še enkrat zagotovil, da bo premogovnik realiziral svoj del nalog pri gradnji bloka, hkrati pa pozval k večjemu
optimizmu: »Projekt je dober iz ekonomskega, ekološkega in energetskega vidika ter nujno potreben za varno in zanesljivo preskrbo Slovenije z električno energijo.« V premogovniku se zavedajo, da je doseganje cene 2,25 evra za gigajoul v letu 2015 obveza, ki bo omogočila konkurenčno odkopavanje premoga in s tem kakovostna delovna mesta tudi v prihodnjih desetletjih.
Na seji so svoje videnje želeli predstaviti tudi že znani nasprotniki gradnje bloka 6, vendar jim po sklepu občinskih svetnikov niso dali besede.
Da Šaleška dolina odgovorno zagotavlja električno energijo za slovenski prostor, je zatrdil velenjski poslanec Srečko Meh, ki je opozoril, da pri gradnji bloka ne gre za davkoplačevalski denar. »Ko smo sanirali dimne pline, imeli požgane vrhove, ko je bila voda bela in ko smo >gagali< zaradi plinov, ni bilo nikogar v Šaleško dolino,« je nizal Meh ter pozval svetnike k protestu. »Ni dovolj, da samo tukaj sedimo, nekaj moramo narediti.«
Sklepi
Med sklepi so poleg podpore nadaljnji gradnji bloka občin-
ski svetniki odločno nasprotovali, da bi tuji vlagatelji doka-pitalizirali družbe energetske dejavnosti. Kot so ocenili, bi to povzročilo dolgoročne negativne okoljske, socialne in ekonomske posledice v Šaleški dolini ter celotni Sloveniji. Privatizacija družb energetske dejavnosti z odprodajo lastniških deležev tujim investitorjem je dokazano slaba pot in dolgoročno za državljane Slovenije ekonomsko neupravičena.
Od investitorja Teša ter skrbnika Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) svetniki pričakujejo, da bosta projekt gradnje bloka 6 vodila skladno s predstavljenim terminskim načrtom in zanj pridobila uporabno dovoljenje do 15. februarja 2016. Kot so navajali bodo v Šaleški dolini odkopavali premog in proizvajali električno energijo po letu 2015 pod pogojem, da bo sočasno izvedena kakovostna in celovita sanacija zraka, vode in tal ter se bodo odpirala nadomestna delovna mesta.
Občinski sveti so na seji pozvali DZ, da brez škodljivega odlašanja nadaljuje obravnavo predloga zakona o poroštvu za Teš 6, s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Francoski Alstom bo, če ne bo poroštva, 17. junija ustavil vsa dela na gradbišču. Kot je slišati, Alstom hoče plačilo za opravljeno delo in nadaljevanje projekta, Teš pa denarja, brez posojila EIB, nima. Rešitev bi lahko bilo najetje premostitvenega posojila, s čimer bi se tudi nujno sprejetje zakona o poroštvu premaknilo na september.
Preiskava kot bomba
Če smo v preteklosti, kadar je bilo govora o bloku 6 v Tešu, govorili o vojni, ognju in še čem, lahko mirno rečemo, da je bilo torkovo dogajanje podobno bombi. Takrat so namreč kriminalisti opravili več hišnih preiskav, med drugim tudi pri nekdanjem direktorju Teša Urošu Rotniku. Iskali so pogodbe, ki naj bi bile ključne pri dokazovanju domnevno korupcijskih povezav med francoskim dobaviteljem Alstomom, podjetnikom Petrom Kotarjem in nekdanjimi vodilnimi v Tešu.
Kot so pojasnili v Nacional- spodarsko družbo iz Ljubljane
nem preiskovalnem uradu, sta dve odgovorni osebi v sredini leta 2008 sklenili z dobaviteljem iz Francije pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme v skupni vrednosti več kot 650 milijonov evrov. V istem časovnem obdobju je dobavitelj iz Francije z go-
sklenil svetovalne pogodbe v skupni vrednosti več milijonov evrov. Družbo svetovalca Petra Kotarja iz Ljubljane sumijo, da je poslovno povezana z naročnikom ter da je družba aktivno sodelovala pri izbiri dobavitelja tehnološke opreme iz Francije.
Sumijo tudi, da so sporne svetovalne pogodbe navidezne in posledica odločitve o izbiri dobavitelja iz Francije. »Pri hišnih preiskavah, ki potekajo na podlagi sodnih odredb, se iščejo dokazi za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, katerih storitve je osumljenih več pravnih in fizičnih oseb, ki jim je bila odvzeta tudi prostost,« so navedli v NUP.
V grobem gre za to, da naj bi podjetje Sol Intercontinental s švicarsko družbo iz Skupine Alstom sklenilo navidezne pogodbe. Alstom
Medtem ko velenjski župan Bojan Kontič ne komentira preiskav v zvezi s Tešem, tudi direktor Simon Tot pravi, da preiskave ne pozna in da gre za stvar pristojnih organov. Poslanec Srečko Meh se je odzval s precej ostrimi besedami, češ da so pristojni čakali leto in pol. V tem trenutku se mu zdi pomembnejše poroštvo oziroma naložba, ki jo je treba zaključiti.
naj bi jih preko svoje švicarske družbe s Kotarjevim podjetjem sklenil le zato, da bi dobil podlago za izplačilo provizije pri izbiri francoskega Alstoma za dobavitelja opreme za blok 6 in »prelitje« tega denarja v Slovenijo. Kot trdijo, je imel Kotar najboljši možen vpogled v pripravo in razvoj projekta TEŠ 6 preko svojega podjetja CEE. To je spisalo investicijski načrt za novi blok, pripravilo razpis za opremo, na katerem je kasneje zmagal Alstom, in sodelovalo pri izbiri izvajalca.
V bistvu velja, da so kriminalisti iskali predvsem pogodbe, sklenjene s francoskim Alstomom, glavnim dobaviteljem opreme za blok 6, in podjetjem Sol Intercontinental, v javnosti pa krožijo podatki o treh milijonih evrov provizije. Kriminalisti naj bi se po neuradnih informacijah poleg Kotarja in Rotnika ogla-
sili še na domu nekdanjega vodje projekta Teš 6 Bojana Brešarja. V šoštanjski termoelektrarni so nam pojasnili, da
pri njih preiskovalcev ni bilo niti v preiskavo ni bil vpleten sedanji direktor Simon Tot.
US
Uroš Rotnik: »Ne držijo govorice, da sem bil pridržan. Bil sem na službeni poti, domov sem se vrnil nekaj po 14. uri, preiskava pa je bila zaključena po 17. uri. Kriminalisti so pobrali dokumente v zvezi v blokom 6, ki bodo pokazali pravo sliko, kaj se je dogajalo v letih 2006-2008. Še vedno trdim, da smo z ožjo ekipo delali korektno in v duhu dobrega gospodarja, zato mislim, da ni bilo provizij. Osebno pričakujem, da se zgodba čimprej konča, saj bo v resnici prikazala neko pravo sliko. Ko sem videl odločbo, vse bolj ugotavljam, da je sedanje vodstvo več delalo na tem, kako bi oblatili nekdanje vodstvo, kot pa na pridobitvi poroštva. Zato težko ocenim, če bo poroštvo izdano pravočasno ali ne.«
IZ NAŠIH KRAJEV
Stroji letos še ne bodo zabrneli
Država naj bi nadvoz Grobelno začela graditi prihodnje leto, križišče v Mestinju le, če bo denar
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na državni cesti Šentjur-Dobovec so številni odseki, ki jih ima država namen modernizirati in tako zagotoviti večjo varnost udeležencev v prometu in boljšo pretočnost prometa. Največ jih je prav na območju šmarske občine. Ko se je že zdelo, da bodo letos le zabrneli stroji na Grobelnem in v Mestinju, se je ponovno zapletlo.
Gradnjo nadvoza na Grobelnem - na meji občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur - domačini, a tudi številni iz ostalih občin Obsotelja in Kozjanskega, že nestrpno pričakujejo. Promet je namreč zaradi prečkanja kar treh železniških prehodov, pri čemer eden sploh ni zavarovan z zapornicami, izjemno upočasnjen, nadvoz pa naj bi omogočil potovalno hitrost vsaj 70 kilometrov na uro. Direkcija RS za ceste je denar za projekt, ki ga v večini sofinancira Evropska unija, že zagotovila, ob čemer je obljubila, da bo nadvoz začela graditi še letos. A kot so nam z direkcije
sporočili v začetku tega tedna, bodo stroji zabrneli šele prihodnje leto, pri čemer so dodali besedo predvidoma. Še vedno namreč niso uspeli zagotoviti vseh potrebnih zemljišč, ko jim bo to uspelo, pa jih čaka še pridobitev gradbenega dovoljenja.
Mestinje brez semaforjev še več let?
Šmarčani si že dolgo prizadevajo tudi za ureditev zelo obremenjenega križišča v Mestinju. Kot smo že poročali, so želeli, da država tam uredi krožišče, a so strokov-
Denarja za ureditev križišča v Mestinju očitno še ne bo. (Foto: BJ)
njaki direkcije za ceste ocenili, da je bolj optimalna ureditev semaforiziranega križišča z gradnjo zavijalnih pasov. Križišče bo po novem le tri-krako, saj bo obstoječa cesta proti Lembergu in Sladki Gori ukinjena, šmarska občina pa je novo cesto že zgradila skozi obrtno cono. Na direkciji so februarja zagotavljali, da bodo križišče začeli urejati v drugi polovici letošnjega leta, po najnovejših informa-
cijah pa denarja zdaj očitno še ne bo. Na naše vprašanje o začetku del so odgovorili, da še pripravljajo projektno dokumentacijo, da pa je realizacija projekta odvisna od zagotovljenih sredstev v letu 2013.
Občinski svetniki se zaradi namigov, ki so jih dobili na direkciji, bojijo, da se bo projekt zamaknil za več let, zato od občine zahtevajo takojšnje ukrepanje. Župan Jože Čakš
je zagotovil, da bo občinska uprava storila vse, da država projekt obravnava prednostno, pri čemer poudarja, da bi bilo pri celovitem urejanju ceste Šentjur-Dobovec potrebnega več sodelovanja na lokalni ravni. »Z župani iz ostalih občin se sicer veliko pogovarjamo in vedo, da je problem državne ceste skozi šmarsko občino izjemno velik, ko je treba pritisniti na odgovorne, a vseeno vsak gleda
bolj ali manj le na svojo občino, kar je po svoje logično. A če si bodo za ureditev problemov prizadevali samo župani, ne pa tudi gospodarstvo Obsotelja in Kozjanskega, bo verjetno pot do ureditve kritičnih odsekov še dolga. Vse breme pa v bodoče ne bo mogla nositi le šmarska občina, saj gre za cesto, po kateri se vozijo tudi občani sosednjih občin,« razlaga Čakš.
ANJA DEUČMAN
Nevarni odpadki na varnem JmišljahMfo o
■	CELJE - V tednu slepih ie združenje priiateliev slepih Sle
V	družbi Simbio so v spomladanski akciji na terenu zbrali malo več kot 42 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kar je približno 10 ton več kot lansko pomlad.
Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu so izvedli maja po občinah, kjer Simbio tudi sicer opravlja javno komunalno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Med malo več kot 42 tonami zbranih nevarnih odpadkov je tako kot že v preteklih akcijah tudi letos z dobrimi 15 tonami prevladovala elektronska in električna oprema. Med zbranimi nevarnimi odpadki so s skoraj 8 tonami izstopali še premazi, lepila in smole ter na tretjem mestu odpadna motorna olja, ki so jih natehtali skoraj za 5,5 tone.
V	družbi Simbio zbrane nevarne odpadke iz gospodinjstev začasno skladiščijo v prehodnem skladišču Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje, od koder jih nato predajo specializirani organizaciji, registrirani za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.
Količinsko so letos največ nevarnih odpadkov zbrali v občini Šentjur - kar dobrih 10 ton oziroma malo več kot pol kilograma na prebivalca. Glede na število prebivalcev so bili z 0,94 kilograma nevarnih odpadkov najbolj skrbni v občini Dobje ter z 0,76 kilograma v občini Polzela. V Celju je prišlo do posebnega premičnega zabojnika za nevarne odpadke sicer največ občanov, ki so prinesli malo manj kot 10 ton nevarnih odpadkov - a preračunano na število občanov pomeni to le 20 dekagramov na prebivalca.
IS
Količina zbranih nevarnih odpadkov na terenu je v zadnjih petih letih na ožjem celjskem območju praviloma naraščala. Tako so leta 2007 zbrali 31,3 tone nevarnih odpadkov, naslednje leto manj, le 24,5 tone, potem pa je količina ves čas naraščala. V letu 2009 na 31 ton, leto kasneje, ko je bila zadnjič izvedena akcija le v spomladanskem času, pa na 39 ton. Lani so v posebne pomične zabojnike zbrali kar 66,2 tone nevarnih odpadkov, od tega spomladi 32,5 tone in jeseni še 33,7 tone.
Na »šoping« v Tepanje
SLOVENSKE KONJICE - V Tepanju so odprli nov center ponovne uporabe, kjer je mogoče kupiti različne rabljene izdelke, ki bi drugače končali med smetmi.
Izdelke, med katerimi so gospodinjski aparati, športni in otroški izdelki, oblačila, igrače in knjige, je mogoče kupiti po simboličnih cenah. Pri ljudeh, ki živijo v bližnji
okolici Tepanja in teh izdelkov ne potrebujejo več, opravljajo iz centra brezplačni prevzem opreme na domu. S popravilom in obnovo izdelkov želijo doseči njihovo daljšo življenjsko dobo ter zmanjšati porabo naravnih virov. Center je odprl konjiški okoljsko raziskovalni zavod s pomočjo sofinanciranja zavoda za
zaposlovanje in ministrstva za delo - prejšnji mesec so tako lahko zaposlili dva težje zaposljiva občana. Prvi center ponovne uporabe v Sloveniji je bil odprt v Rogaški Slatini. V sklopu posebnega projekta, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, bo odprtih vsega skupaj sedem takšnih centrov.
BJ
CELJE - V tednu slepih je združenje prijateljev slepih Slovenije s sedežem v Celju obeležilo dan prijateljev slepih. Na prireditvi, ki so jo pripravili v Celjskem domu, se je obenem končal projekt Ozaveščanje učencev o slepoti, v katerem sodeluje šest osnovnih šol s širšega območja. V okviru projekta so učenci napisali spise, v katerih so razmišljali o slepoti. Najboljšim so na prireditvi podelili priznanja. Na prireditvi s kulturnim programom je cilje združenja slepih predstavil njegov častni predsednik Zvonko Perlič.	BJ
ŽALSKA NOČ*
x SOBOTA, 16. 6.2012t *
Spor,n' od 10. ™

Zaključek športne akcije
fogpnimo jadra
od J7- ure dalje
Zumbaioirmpusom Ribič Pepe
*»H Fešta Band
Tanja Žagar & Avantur
pOVSI^f^lSÄ

t> * t
ji« -
jf iSM-1 i i i; h.
hI I	IV	I ■	V
Zidovi že, vsebine se ne
ŠMARJE PRI JELŠAH - Končana je obnova stavbe, v kateri bo svoje domovanje našel muzej baroka. A objekt bo še kakšno leto prazen. Postavitev zbirke je namreč predvidena šele za prihodnje leto, saj občina še išče možnosti financiranja.
Občina muzej, ki naj bi postal pomembno kulturno središče celotnega Obsotelja in Kozjanskega, ureja v nekdanjem gospodarskem poslopju šmar-ske župnije tik pod kalvarijo in cerkvijo svetega Roka. Prav kalvarija bo predstavljala bistvo muzeja, saj bodo vanj postavili 45 originalnih kipov, ki so nekoč krasili kapelice, zadnjih 25 let pa jih hranijo in obnavljajo v ljubljanskem restavratorskem centru. Zbirko v muzeju
bodo popestrili še s fotografijami baročne umetnosti iz drugih krajev Obsotelja in Kozjanskega. Da gre za pomemben projekt, dokazuje sodelovanje številnih institucij, med njimi kulturnega ministrstva, zavoda za varstvo kulturne dediščine, narodne galerije, celjskega pokrajinskega muzeja ...
Šmarska občinska uprava upa, da bo drugi del projekta - postavitev zbirke, za katero skrbi arhitektka Meta Hočevar - financirala s pomočjo evropskega denarja. Skupaj s hrvaškim Varaždinom se je občina prijavila na javni razpis IPA Slovenija - Hrvaška, a rezultati bodo znani šele v začetku prihodnjega leta, tako da odprtje muzeja načrtujejo šele v drugi polovici leta 2013. Obnova stavbe
- zaključek gradbenih del so obeležili s sredino slovesnostjo - je sicer stala skoraj 900 tisoč evrov. 345 tisoč evrov je zagotovila Evropska unija, preostanek je šmarska občina namenila iz svojega proračuna.
AD, foto: GrupA
Kalvarija s cerkvijo svetega Roka je vrhunski baročni umetnostni spomenik, ki je bil pred nekaj leti razglašen za eno od sedmih čudes Slovenije. Kalvarijo že vrsto let sistematično obnavljajo, v kapelice pa so postavili replike originalnih kipov. Na obnovo čakajo še tri kapelice, ki naj bi novo podobo dobile prihodnje leto.
Zaradi obnove fasade bo predvidoma do 20. junija Friderikov stolp zaprt za obiskovalce.
Friderikov stolp zaprt za obiskovalce
Župnijski gospodarski objekt so popolnoma obnovili in ga tudi razširili. Muzej je zasnovan tako, da je iz njega čudovit pogled na kalvarijo svetega Roka (na levi). Pritličje starega dela stavbe je še vedno v lasti šmarske župnije, lastnica muzejskega dela je občina.
Kje bodo plesali?
Prostorskim težavam društva Rolly ni videti konca
ROGAŠKA SLATINA - Društvo plesnih dejavnosti Rolly se že vse od ustanovitve leta 2000 srečuje s prostorsko problematiko. Člani vodstvo občine pozivajo, da jim končno poišče in priskrbi primerne prostore, medtem ko župan Branko Kidrič poudarja, da so društvu že večkrat ponudili roko.
Člani društva so plesali že na več lokacijah, želijo pa si, da bi končno le dobili stalno streho nad glavo. Predsednik Branko Padjan poudarja, da je zaradi vidnih uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih društvo eno najuspešnejših športnih društev v občini, zato od
župana in občinske uprave pričakuje, da jim bosta zagotovila primerne prostore. »Potrebujemo prostor, velik od 70 do 100 kvadratnih metrov, v katerem lahko na daljši stranici postavimo ogledala. Poleg tega moramo imeti tudi možnost uporabe sanitarij,« pravi Padjan. Ob tem dodaja,
da v kulturnem centru, kjer vadijo zdaj in kjer se jim bo pogodba z občino iztekla konec tega meseca, tovrstnih pogojev nimajo.
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič trdi, da je občina že večkrat pokazala posluh za rešitev prostorske stiske društva Rolly. »Ponovno smo omogočili vadbo otrok v kulturnem centru, pri čemer smo pristali na 20-odstotno znižanje najemnine zaradi velikega števila aktivnosti v mesecu, pred ča-
som pa smo vodstvu društva ponudili tudi možnost najema prostorov v podjetniškem centru, ne vem pa, zakaj jim ne ustrezajo,« razlaga Kidrič. Glede morebitne gradnje novega objekta pravi, da bi morala občina v tem primeru nove objekte zgraditi vsem društvom v občini, kar je nemogoče.
O tem, kje bodo člani društva Rolly plesali v prihodnjih mesecih in letih, se bo zagotovo še veliko govorilo. Občinska uprava bo problematiko namreč uvrstila na dnevni red prihodnje seje. Društvo je sicer že pred zadnjo sejo občinske svetnike prosilo za podporo pri svojih prizadevanjih, a je podpis dobilo le od približno polovice svetnikov.
ANJA DEUČMAN
CELJE - Minuli petek so delavci podjetja Map-Trade iz Slovenske Bistrice začeli obnavljati fasado na Frideri-kovem stolpu. Za obiskovalce Starega gradu nad Celjem bo tako v času del predvidoma do 20. junija Friderikov stolp zaprt.
Zdajšnja dela na fasadi so posledica tega, da je bila celovita obnova Friderikovega stolpa izvedena v zimskem času v letih 2009 in 2010. Dela so takrat v vremensko neprimernih pogojih opravljali delavci celjskega Gradisa, zdaj pa so deli fasade začeli odpadati. Ker bodo opravljena dela sodila v okvir odpravljanja reklamacij, stroški sanacije fasade na Frideriko-vem stolpu ne bodo bremenili občinskega proračuna.
IS, foto: GrupA
Kompole bodo
V ■ « ■ V
čistejše
ŠTORE - V občini bodo letos po odsekih nadaljevali gradnjo kanalizacije v Kompolah.
Letos bodo tam zgradili še okoli dvesto metrov fekalne in meteorne kanalizacije, obenem bodo celovito prenovili cestišče. Za kompolsko kanalizacijo je v letošnjem občinskem proračunu na voljo 95 tisoč evrov, od česar predstavljajo večino namenska sredstva iz okoljske dajatve. V občini Štore so v preteklih letih zgradili kanalizacijo med Kompolami, delom Prožinske vasi, Drago ter obrtnima conama v Štorah, ki je že priključena na čistilno napravo pri Celju.	BJ
osfcrta s plinom in toplofa
4É
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@cnergetika-ce.si
Za male čistilne naprave
CELJE - V mestni občini so objavili razpis za dodelitev finančne pomoči za nakup in vgradnjo malih - individualnih ali skupinskih - čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. Iz občinskega proračuna bodo občanom in tudi pravnim osebam z območja občine do polovice sofinancirali nakup malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do zmogljivosti 50 populacijskih enot.
V proračunu je za letos na voljo 10 tisoč evrov, kar sicer ni veliko, a tudi zanimanje za urejanje malih čistilnih naprav je bilo doslej med občani zelo skromno. V podjetju Vodovod-Kanalizacija ocenjujejo, da bo do konca leta 2017 moralo biti na območju občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna zgrajenih malo več kot 3 tisoč malih komunalnih čistilnih naprav, do
lani pa je bilo zgrajenih le kakšnih 60. Mestna občina sprejema prijave na razpis do 20. junija, investitor bo moral malo čistilno napravo vgraditi v letošnjem letu. V primeru, da bo razpisanega denarja manj kot vlog občanov, bodo imele prednost tiste, ki bodo na razpis prispele prej.
Spomnimo, da je v Sloveniji že od leta 2007 v veljavi uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Ta zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se tam, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijska omrežja. Tam, kjer ni, morajo postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave. Skrajni rok, da to storijo, je 31. december 2017, povprečen strošek za lastno čistilno napravo pa znaša med 2 in 3 tisoč evri.	IS
Na obisku v turističnih Varpoljah
V okviru obiskov pred občinskimi prazniki smo se pred praznikom Občine Rečica ob Savinji ustavili v Varpoljah, kjer lahko obiščete Kamp Menina, Športni center Gmajna ali kinološko vadišče
Zaselek Varpolje v občini Rečica ob Savinji se razprostira na jugozahodnem delu prostranega rečiškega polja. Značilen je stari del vasi z velikimi kmečkimi domovi, gospodarskimi poslopji, s kozolci in kaščami ter novejši del oziroma večje naselje individualnih hiš.
Do sedemdesetih let je glav- je bilo v preteklosti kar nekaj na cesta vodila skozi vas, danes mlinov in žag, ki so danes opu-pa je speljana severno od nje. ščeni, med njimi tudi valjčni Ob umetni Grušoveljski strugi Žunterjev mlin. V novejšem
času je bilo na njej zgrajenih nekaj malih hidroelektrarn.
Na terasi južno od starega dela vasi med strugo in Savinjo je v zadnjih desetletjih nastalo moderno naselje, ki po velikosti daleč presega prvotno vas. V preteklosti je od tu čez Savinjo na Zgor-
nje Pobrežje vodila lesena brv, ki jo je odnesla ena od poplav. Zaradi večkratnega prestavljanja rečne struge brvi niso več obnovili. Tudi nekdanja Pobreška gmajna, ki se razprostira na levem bregu Savinje, ne služi več prvotnemu namenu. Med-
Zagnani člani Športnega društva Gmajna v športnem parku jutri, v soboto, ob 14. uri pripravljajo tradicionalni malonogometni turnir za Colnarič-Žunterjev memorial. Žreb bodo izvedli že nocoj, organizatorji pa pozivajo ekipe, da se še prijavijo za precej odmeven turnir z bogatimi nagradami. Denarni nagradni sklad znaša tisoč evrov, nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar. Prijave sprejemajo na tel. 041 763 853, število prijav pa je omejeno.
tem ko je bilo kmetijstvo v preteklosti vodilna dejavnost, s katero so se ukvarjale domačije v prvotnem zaselku vasi, se je dandanes to skoraj povsem spremenilo. Večina prebivalstva, od več kot 330, je zaposlena v industriji, obrti in drugih dejavnostih.
Prazniku v čast
Občina Rečica ob Savinji praznuje občinski praznik 17. junija kot spomin na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo in na podelitev trških pravic leta 1585. Tudi letos v okviru praznika pripravljajo številne kulturne, športne, turistične in druge prireditve.
Tako se bodo jutri na Po-brežjah srečali motorni padalci, občani se bodo podali na pohod po občinskih mejah, najmlajši pa na pohod na Kuglo. V nedeljskih popoldanskih urah bodo pred šolo pripravili poulično slikanje, ob 18. uri pa se bo začela slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj.
Poleg županovih priznanj mladih, ki jih bodo prejeli najboljši učenci ter zlati maturant Jan Potočnik, bo župan Vinko Jeraj s priznanjem nagradil še PGD Rečica ob Savinji ob 130-letnici dela. Bronasti grb bo prejel Jože Štorgel, srebrna grba bosta šla v roke Jožetu Grudniku in Francu Matjažu, vsem zaradi izjemne aktivnosti v posameznih društvih. Z zlatim grbom bodo nagradili domačega župnika Ferdinanda Luknarja zaradi pristne človečnosti ter nenehne skrbi za duhovno življenje in ohranjanje sakralne dediščine.
Ferdo Hrovat v eni od akcij (foto: TimE)
Športni park v Varpoljah
Pogost prizor iz bolj vročih dni
Zgornjesavinjski kinologi so širom naokoli poznani tudi kot zelo dobri gostitelji različnih kinoloških srečanj in taborov. Letos bodo organizirali preizkušnjo za uvrstitev v področne skupine za iskanje pogrešanih oseb in reševanje iz ruševin ter vsakoletne društvene izpite, že 23. in 24. junija pa v Varpoljah pripravljajo agility vikend pod vodstvom Rosane Krajnc, članice in tekmovalke ŠKD Celeia.
Obilo rekreacije za vse generacije
Zahodno od kampa so prizadevni domačini, člani Športnega društva Gmajna, zgradili lepo športno igrišče oziroma kar športni park.
»Ko smo leta 1999 ustanovili športno društvo, nekaj časa nismo našli prave lokacije za igrišče. Po dveh letih prizadevanj smo s pomočjo Agrarne skupnosti Spodnje Pobrežje pridobili prostor in po štirih mesecih odprli prva igrišča,« pripoveduje predsednik ŠD Gmajna Varpolje Franjo Pukart. Verjetno ni treba posebej poudarjati, koliko navdušenja, volje in prostovolj-stva je bilo treba, da so v zapuščeni gmajni zgradili igrišča za ljubitelje malega nogometa, košarke in rokometa, odbojko na mivki in balinišče, za najmlajše pa so uredili zanimiva igrala.
Igrišča so izjemno dobro zasedena. »Naš moto je obilo rekreacije za vse generacije. V resnici igrišče povezuje vse krajane, ki se tu radi srečujejo, poklepetajo in seveda poskrbijo za rekreacijo,« pravi Pukart. Še posebej odmevno je dogajanje na zadnjo počitniško soboto, ko pripravljajo športno-družabno srečanje med »firklci«, torej deli Varpolj in okolice.
Igrišče na Savinji
V	Varpoljah, med novim naseljem in reko Savinjo, je znan turistični Kamp Menina, ki posebno v poletnem času privablja precej turistov, največ iz zahodne Evrope, ki radi obiščejo košček neokrnjene narave, počitnice pa preživljajo v šotoru, prikolici ali bungalovu.
Kamp leži 800 metrov od glavne ceste Mozirje-Ljubno na levem bregu reke Savinje. Zaradi lokacije je zanimiv tudi za smučarje, saj je odprt celo leto in je od smučišča Golte oddaljen le 4 kilometre. »V kampu nudimo kar precej priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Tako so obiskovalcem na voljo odbojka na mivki, košarka, nogomet, namizni tenis, plavanje v jezeru ali reki, ribolov, masaža, izposoja koles, vožnja s kanujem, večerni taborni ogenj,« vneto našteva lastnik kampa Jure Kolenc in dodaja letošnje novosti. Gre za napihljiva igrala, ki jih bodo postavili na jezero. To postaja legalno kopališče, saj občina ureja, da bi Savinja po sto letih končno postala kopalna voda.
V	kampu resno razmišljajo o pravem adrenalinskem parku. Kolenc pa še posebej stavi na nepozabne trenutke na raftingu na Savinji.
Kinologi na delu
V turističnem sklopu v Varpoljah najdemo še izjemno lepo vadišče z brunarico, kjer je svoj prostor našlo Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline.
Društvo je ustanovila skupina zanesenjakov v letu 1986. »To je bila skupina, kjer je imel vsak samo voljo in svojega psa. Oborožena s tem in veliko ljubeznijo do psov smo stopili na pot razvoja kinologije v Zgornje Savinjski dolini,« je omenil predsednik KD Ferdo Hrovat. V društvu so svoje dejavnosti najprej pripravljali pred Mozirskim gajem, nato so se s svojimi ljubljenci selili v gozdno šole Loke pri Mozirju, nato pa jim je takrat še skupna občina ponudila zapuščen in od smeti razdejan prostor v Varpoljah.
Seveda je odveč poudarjati, koliko dela je bilo vloženega v sedanjo podobo vadišča, ki ga sedaj poznajo vsi ljubitelji človeku najbolj zvestih prijateljev. Mnogi se s pomočjo kinologov tudi izobražujejo, saj so njihove letne šole precej dobro obiskane. Kot je razložil Hrovat, je delo društva usmerjeno k razvoju športne kinologije in reševanja. Posamezni člani se ukvarjajo z vzrejo psov delovne pasme ter tudi z vzrejo razstavnih psov.
URŠKA SELIŠNIK
V Lažišah so nas sprejeli člani KD Miklavž (z leve) Ivan Jelenc, Martina Jelenc, Tatjana Skalič in Marko Šmit.
Kultura združuje v Šmiklavžu
Šmiklavž nad Rimskimi Toplicami živi in diha s kulturnim društvom, ki krajane povezuje že skoraj 110 let - Medgeneracijsko sožitje je v kraju več kot očitno
Za delovanje društva je zelo pomembna podružnična šola Lažiše, kjer se otroci prvič srečajo z javnim nastopanjem. Otroci so zapeli tudi nam, nanje pa je bila ponosna vodja podružnice in učiteljica Martina Jelenc.
Večkrat lahko slišimo, kako bi se morali ljudje več družiti, biti bolj povezani s sokrajani, skratka, kako ne bi smeli živeti drug mimo drugega. V Šmiklavških vaseh nad Rimskimi Toplicami so za to zelo dobro poskrbeli. Kulturno društvo Šmiklavž namreč povezuje praktično vse krajane v različnih sekcijah. Tako prav letos praznuje 30-letnico delovanja njihov moški pevski zbor, samo društvo pa bo prihodnje leto zabeležilo že 110-letni-co delovanja. Društvo deluje v prostorih šole, ki je poleg cerkve edini kraj združevanja krajanov.
Kulturno društvo (KD) Šmiklavž ima sedež v podružnični šoli Lažiše. Lažiše so tudi edina strnjena vas, kjer
še Katoliško bralno in gospodarsko društvo. Prva sekcija, zaradi katere so društvo pravzaprav ustanovili, je bila dramska. »Ko so imeli člani čas, to je bilo predvsem pozimi, so naštudirali kakšno igro,« razlaga član društva in vodja sekcije za obujanje starih običajev Ivan Jelenc. Dramska sekcija je ostala najmočnejša tudi po drugi svetovni vojni, začeli pa so se že zbirati tudi pevci. Sprva le priložnostno, za pogrebe in podobno. Leta 1982 so ustanovili moški pevski zbor, ki je maja slavnostno praznoval 30-letnico. Kot pravi Jelenc, so pri pevskem zboru večinoma starejši moški, čeprav se je letos zbor tudi malo pomladil. Mimogrede, ženske pojejo pri cerkvenem zboru, tam je
Kulturno društvo Šmiklavž in vse njegove sekcije sodelujejo pri različnih prireditvah tudi v ostalih krajih. Tako bo sekcija za obujanje starih običajev sodelovala na jutrišnjih drugih kmečkih igrah, ki jih pripravlja Ko-njerejsko društvo Vrh nad Laškim pri kozolcu na Slogih v Tevčah. Igre se bodo začele ob 14. uri.
je cerkev svetega Miklavža. In prav po tej fari nosi ime naselje enajstih okoliških vasi. Šmiklavž so torej vasi Brstovnica, Lože, Vodiško, Škofce, Dol pri Laškem, Lažiše, Konc, Selo, Brodnice in Poreber. In iz vseh teh vasi se krajani združujejo v kulturno društvo. Da se družijo, da ne hodijo drug mimo drugega po cesti in da se ne srečujejo le v cerkvi. Gostilno ali trgovino boste namreč tam zaman iskali.
Za vsakega nekaj
KD Šmiklavž deluje že od leta 1903, ko se je imenovalo
tudi veliko mladih. Menda so za starejše manjša težava stopnice do kora ...
Še starejša sekcija kot pevski zbor pa je sekcija za obujanje starih običajev. Najprej so štirikrat zaporedoma pripravili prikaz starih običajev v Škofcah, ki si jih je ogledal Jure Krašovec. To mu je bilo zelo všeč in je začel prikaze starih običajev propagirati tudi širše v drugih društvih. Tako so v občini ustanovili etno odbor, ki zdaj združuje vsa društva, ki se ukvarjajo s starimi običaji. So pa v društvu poskrbeli tudi za mlade, saj imajo še sekcijo mladih.
Ker so poskrbeli za praktično vsa področja in vse starosti, ni čudno, da ima društvo tako veliko članov, in sicer okoli 80. Prebivalcev v Šmiklavžu pa je okoli 500, ki se prireditev društva radi udeležujejo.
Brez šole ne bi šlo
Posebej obiskane so komedije, ki jih občasno pripravi dramska sekcija, ki jo vodi vodja Podružnične šole Lažiše in učiteljica Martina Jelenc. Njena namestnica Tatjana Skalič se spominja, da so pri zadnji komediji Moža je zatajila, ki so jo odigrali pred dvema letoma, imeli okoli 16 ponovitev, še več pa pri komediji Na kmetih, ki so jo odigrali dvajsetkrat. Igre je precej težko postaviti na oder, še posebej, ker pri tem sodelujejo večinoma mladi, ki imajo še obveznosti s šolo, fakulteto ali službami. Poleg tega se vedno odločajo za precej dolge igre, zadnji dve sta bili v treh dejanjih, in te zahtevajo veliko dela. Seveda se pri tem tudi sami igralci zelo zabavajo, razlaga Skaličeva: »Veliko smeha je s šepetalci. Ponavadi imamo dva in včasih se tudi šepetalci tako smejijo, da se izgubijo. Včasih tudi igralci nalašč kaj improviziramo, da jih malo zmedemo. Je pa zanimivo, da so te igre - improvizirane - morda še bolj zabavne.« Ponovitve iger so v okoliških krajih, igrajo jih tudi v kulturnem centru v Laškem.
Brez šole bi dramska sekcija težko delovala. Otroci, ki obiskujejo šolo v Lažišah, namreč nastopajo na odru od prvega razreda. S tem si pridobijo samozavest, so bolj sa-
mostojni, imajo manj treme. Sprva nastopajo ob praznikih, kot je materinski dan. V šoli hitro opazijo, kdo ima talent, zanimanje in voljo. »Če ima otrok veselje, ga vključimo v dramsko sekcijo ali sekcijo mladih. Tako se tradicija nadaljuje. Nič ni prisiljenega. Prav zdaj se pogovarjamo s tistimi, ki odhajajo iz osnovne šole v srednjo šolo in se navdušujejo, da bi se priključili dramski sekciji. Mislim, da ne bo kar tako zamrla,« pove Tatjana Skalič.
Medgeneracijsko druženje
Še ena sekcija v KD Šmi-klavž skrbi za dogajanje v kraju. Gre za sekcijo mladih, ki jo vodi Marko Šmit. Sek-
Šola je kraj, kjer se družijo člani kulturnega društva in kjer je oder. Ivan Jelenc pravi, da bi druženje zamrlo, če bi šola svoja vrata zaprla: »Šolo so pred 25 leti že hoteli ukiniti, ampak smo takrat vsi protestirali, da je ne damo. Vidimo, da je bilo to dobro. Šola, objekt, je namreč last občine. In če občina tega ne bi vzdrževala, mi sami ne bi bili sposobni in bi vse skupaj najbrž propadlo.«
cija prireja srečanja mladih, a tudi starejših, ker se je izkazalo, da so mladi bolj zasedeni in imajo manj časa. Tako sekcija pripravlja srečanja za starejše nad 70 let, okoli novega leta pripravijo srečanje za najmlajše, za osnovnošolce. Pripravljajo tudi različne prireditve, kot so Valentinov ples, pustovanje, kresovanje. Da je sodelovanja med mladimi in starejšimi dosti, priča tudi to, da imajo vsak teden medgeneracijska srečanja.
V Šmiklavžu so veseli vsakega novega člana. In povsem netipično za slovenske vasi z veseljem sprejmejo tudi vse »prišleke«. Teh je v zadnjem času v Šmiklavžu precej. Priselili so se iz Ljubljane, Zasavja, a tudi iz tujine. In nekateri so že člani KD Miklavž in kot pravi Jelenc, so zelo prizadevni člani. Kultura, kot kaže, res ne pozna meja.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Vsaka sreda v mesecu!
Ugodnejše plačevanje položnic v Banki Celje
Vsako sredo v poslovalnicah Banke Celje razvajamo upokojence. Vsi, ki na račun pri Banki Celje prejemate pokojnino, boste lahko ob sredah na bančnem okencu plačevali svoje obveznosti z nižjim nadomestilom. Poleg tega vam bodo naši svetovalci podrobno predstavili posebne ponudbe za upokojence, vam pomagali pri vseh vaših željah in svetovali najboljše rešitve za vaše potrebe. Ponudba velja od 20.6.2012 dalje.
Več informacij o ponudbi dobite v naših poslovalnicah ali na spletnem naslovu www.banka-celje.si.
I) banka celje
www.banka-celje.si
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
V novo slovensko pridobitev v mestu - Narodni dom - so se naselile tudi slovenske finančne ustanove. V pritličju je delovala Celjska posojilnica, v prvem nadstropju pa Južnoštajerska hranilnica.
Grenki sadeži prepira
Narodna čitalnica v Celju (1862-1927
Po letu 1890 so Slovenci v Celju uspešno naskakovali nemško trdnjavo, vendar so se med njimi kazale vse večje generacijske in ideološke razlike.
Nasprotja so dosegla višek v letih 1906/07 ob ustanovitvi Narodne stranke, ki se ji starejši slogaši niso priključili, na kulturnem področju pa so se nasprotja polarizirala zlasti glede čitalnice in Celjskega pevskega društva. Čitalnico so namreč še vedno obvladovali starejši narodnjaki, medtem ko so se mlajši in zlasti pripadniki Narodne stranke zbirali okoli pevskega društva in dramske sekcije. Nesoglasja so se razrasla, medtem ko Celjska posojilnica, v kateri so imeli vodilni čitalničarji še vedno večino, programom mlajših ni bila naklonjena. Pevsko društvo z dramsko sekcijo je skoraj propadlo in društveni tajnik Mikuž je na izrednem občnem zboru analiziral vzroke za nastalo stanje: »Osebnosti in nezdrava am-
v
Rafko Salmič (1870-1930)
bicija posameznikov na eni, nenaklonjenost denarnih zavodov, v prvi vrsti Celjske posojilnice, na drugi strani agonija med člani in splošna zaspanost v Celju - vse to je na društveno delovanje porazno vplivalo.«
Z namenom, da bi razgibali kulturno mrtvilo na gledališkem področju, so v goste povabili celo ljubljanske gledališčnike, ki so pred
leti uspešno nastopali, toda njihove tri predstave so bile slabo obiskane. Občinstvo je očitno pogrešalo ljudske igre, kot jih je uprizarjal Rafko Salmič s svojimi diletanti. Le-temu je kljub vsem zdraham uspelo, da je njegova skupina julija 1907 izvedla prvi slovenski kabaret Veliki celjski Orfej z znamenitimi dialogi med celjskimi damami in gospodi.
Po nekaj letih so se medge-neracijska nasprotja unesla. Stari celjski gospodje - člani Narodne čitalnice - so uvideli, da spor z mladimi ne pelje nikamor, zato so se z njimi skušali pomiriti. Novemu odboru pevskega društva, v katerem so bili skoraj sami novi ljudje, je tokrat uspelo. Rafko Salmič je ponovno sprejel vodenje dramske sekcije, obljubljena ji je bila tudi finančna pomoč. Leta 1911 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je zelo uspešno delovalo vse do izbruha vojne.
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Antiki
Ze zdaj poskrbimo za učbenike!
V knjigarna in antikvariat v Kocbekovi ulici 6 v Celju sprejema od prvega junija dalje v komisijsko prodajo rabljene učbenike.
Vabijo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev ter ostale strokovne literature za osnovne, srednje in visoke šole.
Odprto imajo vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Lahko jih tudi pokličete na tel. številko 03-490-89-90
antika.book@siol.net; www.antika.si promocijsko besedilo.
S
Poletje v Velenju
V soboto se bodo začele že 28. poletne kulturne prireditve - Letos v znamenju EPK
S koncertom priljubljene skupine Jararaja se bo v soboto ob 21. uri na Titovem trgu v Velenju začel obsežen sklop prireditev, ki jih je Festival Velenje s soorga-nizatorji pripravil za letošnje že 28. poletne kulturne prireditve. Velenjski poletni festival bo letos bogatejši kot kdajkoli doslej, zlasti po zaslugi partnerstva z Evropsko prestolnico kulture (EPK).
»V Velenju bo to poletje kar 130 različnih dogodkov, od tega 61 pod okriljem poletnih kulturnih prireditev, ki so drugi najstarejši tovrstni poletni festival v državi, starejši celo od slovitega Lenta. 24 bo glasbenih, 18 dogodkov za otroke, 8 scenskih, 8 filmskih predstav in trije sejmi, med njimi že v sredo BazArt, umetniška tržnica, na kateri bodo na ogled in naprodaj dela več kot 50 umetnikov iz vse Slovenije, ki se bodo predstavljali
na stojnicah vzdolž Cankarjeve ulice,« našteva direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Sodelujoči v letošnjem programu poletnih kulturnih prireditev prihajajo iz 11 držav. Med pomembnejšimi dogodki v Velenju izpostavljajo julijska koncerta Josipe Lisac in Massima Saviča, avgustovski poseben projekt cirkuške akrobatske skupine in gostovanje kar dveh tujih simfoničnih zasedb iz ZDA in Velike Britanije. Ker Velenje slovi po otroških prireditvah, so tudi letos vse torke in sobote namenili ustvarjalnosti in predstavam za otroke.
»Pomembno je, da se bo že do 30. junija zvrstila kar tretjina prireditev, ki smo jih pripravili v okviru EPK. Posebej opozarjam na koncert zasedbe StoP, ki bo 28. junija uprizorila Carmino Burano, na projekt Šaleški študentski
oktet v mestu in na dogodek šaleških likovnikov, ki pripravljajo Veliko formo, med katero bodo na ogled človeške figure, ki izhajajo iz velenjskega okolja: rudar s soprogo, pohodnik, fotograf s soprogo in številni drugi liki človeških podob, upodobljenih v veliki kiparski formi. Veselimo se tudi mrežnega projekta EPK Uf industrija, v katerem pripravlja velenjska galerija razstavo Gorenje z vizijo, ki bo predstavila vrhunsko oblikovanje izdelkov Gorenja ter njegove marketinške pristope in strategije v preteklosti in sedanjosti ter s pogledom v prihodnost,« pravi Barbara Pokorny.
Poletne prireditve bodo v Velenju trajale do 2. septembra, nato bodo štafetno palico predale festivalu Kunigunda in ob koncu septembra še Piki Nogavički.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Festival Velenje
Program velenjskih poletnih prireditev so predstavili (z leve) njihov vodja Matjaž Šalej, direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny in vodja zasedbe StoP Dejan Tamše.
NE ZAMUDITE...
... koncerta Okteta 9, ki bo v soboto ob 20. uri pri Vodnem stolpu v Celju. S koncertom, ki so ga poimenovali Balkan Express, bodo fantje predstavili zanimiv program, ki so ga pripravili za poletno turnejo, ki jih bo tokrat popeljala po Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Spored skupine, ki ob klasičnem neguje tudi beat box petje, obsega vse od dalmatinskih popevk do evrovizijskih in drugih uspešnic bivše Jugoslavije ter narodne in umetne pesmi. Vstopnina 4-8 EUR.
... koncerta Slovenskega komornega zbora, ki bo v okviru Večerov v atriju pri Domu sv. Jožefa v ponedeljek ob 19. uri. Prvi del koncerta tega edinega slovenskega poklicnega zbora, ki ga vodi Martina Batič, bo v cerkvi sv. Jožefa, drugi del pa v atriju doma. 40-članski Slovenski komorni zbor je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991, od leta 1998 je del Slovenske filharmonije in ima v vsaki sezoni povprečno po 35 koncertov. Njegova osrednja naloga je predvsem izvajanje glasbe a cappella, največ v Vokalnem abonmaju, ter vokalno-inštrumentalne glasbe z orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi slo-
venskimi in tujimi orkestri, pa tudi snemanje zborovske glasbe. Slovenski komorni zbor je tudi dobitnik več uglednih umetniških priznanj in nagrad. Vstop prost ...
... sobotne muzejske noči, med katero bo večina slovenskih muzejev omogočila brezplačne, večinoma vodene oglede svojih zbirk in razstav med 18. in 24. uro. V nekaterih muzejih pripravljajo tudi posebne dogodke. Pokrajinski muzej Celje v sodelovanju s Slovensko veteransko avto moto zvezo Slovenije ter Muzejem motociklov Vransko ta večer omogoča vožnjo s sta-rodobnimi avtomobili od kina Metropol do muzeja. Razen ogleda svojih zbirk pripravljajo to noč tudi projekcijo nemega črno-belega filma Ulrik Celjski in Vladislav Hunjadi. V Muzeju novejše zgodovine bo po razstavi Obrazi operete vodil Herman Lisjak. Mogoče si bo ogledati posnetke vseh štirih kratkih operet mladih skladateljev, ki so nastale v projektu Jumum, večer pa bo zaokrožilo druženje na muzejskem balkonu ob glasbi kvinteta Gamma. Letos se je v muzejsko noč z razstavo Tabla Ive Tratnik vključil tudi Likovni salon, kjer pripravljajo spontan koncert, na katerem
bodo glasbeniki obiskovalci razstave.
... baletne predstave Ali-ca v čudežni deželi, ki bo v izvedbi Baletne šole Tamare Divjak v nedeljo ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Šola Tamare Divjak praznuje letos peto obletnico svojega delovanja. Proslavili jo bodo prav z glasbeno in plesno poslastico, otroško baletno predstavo Alica v Čudežni deželi, v kateri sodeluje tudi priznana celjska balerina Mojca Majcen, ki bo zaplesala v vlogi Alice. Večje vloge bo odplesalo 13 otrok, sodeluje pa tudi vseh 70 učenk baleta in baletne pripravnice, v starostni skupini od 5 do 14 let. Glasbo bo izvajala pet članska komorna skupina s 13-članskim pevskim zborom pod vodstvom Monike Lojen.
Vstopnina 7 EUR .
... koncerta skupine Muškat Hamburg, ki bo v petek (danes) ob 21.30 uri v Mestnem kinu Metropol. Muškat Hamburg s svojo kombinacijo punka in rock'n'rolla pustoši že od leta 1998. Januarja je izšel njihov drugi cd z naslovom »Zbogom Madam-fucker.« Parada ironije, prst v oko ali slaba vest našega časa. V desetih podivjanih dejanjih, kar se tiče domačega jezika, ter v štirih dodatkih neznanega angleškega izvora. Vstopnina 5 EUR .
KULTURA
Dihali s sodobnim plesom
Nagrade Opusa 1 na Japonsko in v Kranj
Celje je v soboto dihalo s sodobnim plesom. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Celje sta namreč v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pripravila že dvajseto mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura.
Tekmovanje, ki je namenjeno spodbujanju mladih plesalk in plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih solo plesov ali kompozicij za največ dva plesalca, je predstavilo 46 plesnih miniatur, ki jih je ocenjevala mednarodna žirija. Ples in literatura je bila letošnja tema, kar pomeni, da so se mladi plesalci pri pripravi koreografij naslonili na literarna besedila.
Glavna nagrada je tokrat šla na Japonsko. V kategoriji plesalcev, rojenih med letoma 1988 in 1995, je namreč slavila japonska plesalka No-riko Nishidate, ki je prejela nagrado za najboljšo miniaturo v celoti. Vse glavne nagrade v nižjih starostnih skupinah so tokrat pobrali plesalci KD Qulenium Kranj.
Strokovna žirija je podelila tudi nagrade za najboljšo izvedbo in najboljšo idejo miniature. V skupini plesalcev, rojenih med letoma 1996 in 1999, je nagrado za najboljšo izvedbo prejela Kaja Vajdetič iz Plesnega foruma
Celje za avtorski ples Deklica z žalostnimi očmi. V skupini plesalcev, rojenih med letoma 2000 in 2001, pa je bila sonagrajenka Špela Jezov-šek iz Društva za umetnost plesa Celje Harlekin za avtorski ples Oskar.
Opus 1 je spremljal tudi koreograf Matjaž Farič, ki je izbral 30 miniatur, ki se bodo konec avgusta predstavile na uveljavljenem mednarodnem festivalu 7. Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti.
BS, foto: SHERPA
Nina Meško, umetniška vodja Opusa 1 in samostojna strokovna svetovalka za ples pri JSKD: »V veliko veselje mi je, da Opus 1 traja že dvajset let, da se razvija in da je za marsikaterega mladega plesalca odskočna deska za študij plesa ali profesionalno plesno pot. Mladim ves čas govorim, da ni pomembno tekmovati, niso pomembne nagrade, pomembno je ustvarjati in se predstavljati na odru.«
Miška Mica v arhivu
Z večmedijsko prireditvijo počastili svetovni dan arhivov
V soboto so arhivi po vsem svetu proslavili svoj svetovni dan. Celjski zgodovinski arhiv je s kar štirimi partnerji ta dan obeležil že v sredo, ko je v Narodnem domu pripravil večmedijski dogodek Miška Mica v arhivu.
Z njim nadaljujejo usmeritev arhivov, s katero želijo ti svojo dejavnost približati najširši javnosti, pravi direktor celjskega arhiva dr. Borut Batagelj. »Če začnemo z otroki, smo na pravi poti. Upamo namreč, da bodo vsaj mladi pri starejših vzbudili več zanimanja in občutka za dediščino.«
Projekt je bil večplasten. Začel se je pred letom, ko je arhiv začel z Osnovno šolo Petrovče pripravljati gledališko igrico Miška Mica v arhivu. »Ob kulturnem prazniku smo predstavili igrico, ki je dramatizirana pravljica Nataše Budne Kodrič in Barbare Pešak Mikec. Za dramatizacijo je poskrbel naš Aleksander Žižek. Uspeh predstave nas je spodbudil in poiskali smo še nove partnerje. Priključile so
se glasbena šola Žalec, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ter Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Z njihovo pomočjo je v tej pedagoški dejavnosti arhiva ta projekt postal nekakšen mejnik, ki je zaživel v polni meri,« ni skrival zadovoljstva Batagelj.
Skozi dramatizacijo otroške igrice in s sprehodom skozi
Večer prijateljstva so pripravili (z leve) Urban Ulrych, Michael Green Aljujević in Barbara Vidovič.
Poezija in prijateljstvo
Večer poezije in prijateljstva so v petek v celjskem Plesnem forumu pripravili Michael Green Alujević, Barbara Vidovič in Urban Ulrych.
Prireditev so naslovili Celje, mesto, ki ga ljubim. Skozi preplet poezije in glasbe so pripravili prijeten večer, na katerem so se posvetili predvsem poeziji ljudi, ki so se v Celju rodili, se tu izobraževali, živeli ali bili na kakšen drug način povezani z njim. Občinstvo je tako poslušalo pesmi Bine Štampe Žmavc, Karla Destovnika - Kajuha, Antona Martina Slomška, Fany Hausmann, Vinka Möderndorferja in drugih, vse ob spremljavi klavirja, seveda pa tudi ni šlo brez šansonov in zimzelenih pesmi.
BS, foto: SHERPA
Najboljši mladi lutkarji in gledališčniki
Za najboljšo izvedbo je v svoji kategoriji nagrado prejela Kaja Vajdetič iz Plesnega foruma Celje.
Na odru Doma kulture Velenje se je v četrtek končalo tridnevno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. V torek, 5. junija, so v Šmartnem ob Paki videli osem najboljših lutkovnih skupin Slovenije in zamejstva, ki jih je na regijskih selekcijskih ogledih izbrala državna selektorica Jelena Sitar. Na odru Doma kulture Velenje pa je bilo v sredo in četrtek na ogled še dvanajst najboljši otroških gledaliških skupin, ki jih je izbrala državna selektorica Maja Gal Štromar.
Oba izbora temeljita na 99 lutkovnih in kar 254 otroških gledaliških predstavah, kolikor se jih je letos prijavilo na selekcijske oglede posameznih območnih srečanj. Srečanje je bilo velika, kakovostna in simpatična prireditev, ki so jo pripravili prizadevni organiza-
torji JSKD Republike Slovenije za kulturne dejavnosti s svojo območno izpostavo v Velenju in ob pomoči lokalnih organizatorjev. Skupno se je na njej predstavilo 70 lutkarjev in 171 mladih gledališčnikov, med njimi s celjskega območja tudi Gledališki krožek OŠ Marjana Nemca Radeče, POŠ Svibno. Predstave si je v treh dni ogledalo okoli 2 tisoč mladih gledalcev osnovnih šol in vrtcev iz Šmartnega ob Paki in Velenja.
Svojo nalogo na odru so vsi opravili kakovostno, z veliko mero polnega in raznolikega gledališkega izraza, kar jim je potrdila tudi stroka na okroglih mizah, ki so jo organizatorji za svoje strokovne sodelavce, mentorje v šolah in druge umetniške ustvarjalce pripravili vsak dan po končanih uprizoritvah.
ŽB
baročno glasbo, med cvetličnimi aranžmaji, s prijazno kulinarično ponudbo piškotov v obliki starih pečatov in razstavo likovnih del, ki so nastala med projektom, so skušali razbiti mit o arhivih kot strogih, zaprtih in zaprašenih ustanovah, v katerih navadni ljudje nimajo kaj početi.
BRST Foto: SHERPA
Začetek tudi na Dobrni
Terme Dobrna so tudi letos pripravile privlačen spored zdaj že tradicionalnega glasbenega poletja. Občinstvo bo lahko v privlačnih glasbenih koncertih uživalo vse petke od danes do 7. septembra, koncerti pa bodo v Zdraviliški dvorani na Dobrni.
Za nocojšnje slavnostno odprtje glasbenega poletja bo poskrbel Big band Glasbene šole Velenje, ki ga vodi Jani Šuligoj. V pestrem sporedu prevladujejo večeri komorne glasbe, nekaj bo koncertov pevskih zborov, za zaključek pa pripravljajo tudi večer zimzelenih melodij z Nušo Derenda in Boštjanom Grabnarjem.
Prizor iz predstave Miška Mica v arhivu
KONCERT: OKTET 9, Balkan Express
Sobota, 16. junij, ob 20.00, VODNI STOLP
SLIKARSKO USTVARJANJE NA TEMO RODBINE CELJSKIH
Nedelja, 17. junij, 14.00-21.00, STARI GRAD CELJE
KONCERT: TOLKALNA SKUPINA GLASBENE ŠOLE CELJE
Sreda, 20. junij, ob 20.00, VODNI STOLP
KONCERT: CELJSKI PLESNI ORKESTER ŽABE Z GOSTI
Četrtek, 21. junij, ob 20.30, STARI GRAD CELJE
KONCERT: PIHALNI ORKESTER CELJE Z GOSTI
Petek, 22. junij, ob 20.00, VODNI STOLP
Več info TIC Celje, www.celeia.info
2012
Poletje v CELJU, knežjem mestu
i«
ZAVOD CELEIA CELJE

Alenka Obrul
Ambrož Krajnc
Marijan Pušnik
Pušnik: »Gobi in Mujke kot ata in mama«
Proračun okoli 700.000 evrov - V pričakovanju žreba
Vodstvo nogometnega kluba Celje je v ponedeljek pred uvodnim treningom predstavilo trenerja Marijana Pušnika in tri nove igralce, medtem ko cilji v novi sezoni niso določeni, kajti moštvo še ni sestavljeno. Celje še naprej z Mariborom in Gorico tvori trojico klubov, ki so edini od osamosvojitve vseskozi v 1. SNL.
Žreb 1. predkroga kvalifikacij za ligo Evropa bo 25. junija, prvi obračun 5. julija, zato bodo Celjani prvo prijateljsko tekmo odigrali že v nedeljo v Slovenski Bistrici. Sredin tekmec (namesto Dravinje)
še ni znan. 23. junija bodo gostovali v Trbovljah ob 90-letnici ustanovitve Rudarja, preizkušnja v Dravogradu s Sarajevom, možnim evropskim nasprotnikom, je odpadla. 26. junija bodo Celjani odpotovali k Zagrebu, dva dni kasneje v Rogaško Slatino k Interju iz Bakuja, 1. julija pa se bodo v Mariboru pomerili z moštvom Karpati iz Lvova.
Trener za vizijo
»V klub sem prišla v mesecu februarju, sredi sezone ni bilo časa za spremembe. Zdaj smo zastavili novo vizijo, v naši sredini je nov trener,
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
strokovni štab je razširjen s športnim direktorjem. Večino energije sem s sodelavci stavila na pridobivanje licence. Zanjo je zaslužen tudi glavni pokrovitelj, z njegovo pomočjo smo poravnali davčne obveznosti. Igralcem smo dolžni določene zneske za lansko leto. Letošnja izplačila so bila redna. Finančni okvir je postavljen in dosledno se ga bom držala,« je bila kot vselej jedrnata predsednica Alenka Obrul.
Novopečeni športni direktor Ambrož Krajnc je v uvodu dejal: »Ponovno sem v Celju, kar me zelo veseli. K odločitvi me je pritegnila vizija vodstva, po kateri naj bi Celje znova postalo prepoznavno po delu z mladimi, pod dobrem izboru igralcev in po možnosti za optimalen napredek mladih nogometašev. Zato sem k sodelovanju povabil trenerja, za katerega sem prepričan, da lahko to vizijo najbolje ude-jani. Z Marijanom Pušnikom sva med najinim prvim obdobjem v Celju že zelo dobro sodelovala.« V prvi fazi - morebiti tudi v naslednjih - bo
ÄVt
y vm


Ii s
■■■ >'
prijave do 22. junija 2012
-	ustvarjalne delavnice Tfip pJT^
-	športne aktivnosti fc^rao ^fc. ,*li
-	pravljične urice in od 27. do 31. avgusta
-	ouoškeig™	040 50 20 60
-	še in še...	www.top-fit.si
Marko Kolsi
Krajnc omejen pri ustvarjanju moštva. »Tudi moje delo je pogojeno s proračunom. Mladi k nam ne prihajajo po zaslužek, temveč v želji po uveljavitvi. Sodelovanje z NK Šampion ni izključeno, sestanek z Janijem Žilnikom sem že opravil. Pogovore bova nadaljevala, pameten dogovor bi pomenil obojestransko korist.« Pri evropskem tekmecu si želi tekmeca, ki je »dosegljiv z avtobusom«, takšnih pa na prvi pogled ni veliko. »Toda mi smo tokrat pripravljeni daleč potovati z avtobusom,« je v šali navedel kruto dejstvo, da denarja enostavno ni na razpolago toliko kot včasih. Novinca sta Interblockova mlada reprezentanta, napadalec Grega Bajde (U18) in vezist Blaž Vrhovec (U20), okrepitev pa Finec Marko Kolsi, ki je že igral za Maribor in Rudar.
Panike ne bo
Najuspešnejši trener Celja, kar se tiče državnega prvenstva, pa še marsičesa drugega, je v uvodu našteval, kaj
Grega Bajde
se je medtem spremenilo: »Mesto je še lepše, štadion izpopolnjen, sam pa imam več kilogramov in sivih las, ki so me naredili bolj razsodnega, tako da ne bom toliko >šrajal< ob igrišču.« Koroščine seveda ni pozabil, saj je po vrnitvi iz Irana deloval v Nogometni šoli Roberta Korena v Dravogradu. »Glede ciljev je jasno, da me nogometne izkušnje ne bodo zapeljale v neuresničljive obljube. Lahko pa napovem trdo delo in da bo Celje s pomočjo mojih sodelavcev čez dve, tri leta igralo nogomet, ki so ga obiskovalci tukaj pred leti že videli.« Njegov pomočnik bo dosedanji prvi trener Damjan Romih, trener vratarjev ostaja Mladen Dabanovič. »Zakaj sem se odločil za vrnitev? Sem poklicni trener in vsako vabilo preverim. Imel sem tudi ponudbo iz Irana. V Celje me je pritegnilo dolgoročno sodelovanje, obljuba, da ne bo panike, če bomo po dveh ali treh mesecih v spodnjem delu lestvice, in proste roke, ki jih bova imela s športnim
Blaž Vrhovec
direktorjem. V moštvu ostajata izkušena Sebastjan Gobec in Amel Mujčinovič. Mladim igralcem bosta kot ata in mama, to pa ne pomeni, da bosta imela zagotovljeno mesto v prvi postavi!« je zaključil Pušnik. Kapiču je pogodba potekla, odslovili so Kovjeniča. Želijo si, da bi ostal Krljano-vič, ki pa odlaša z odločitvijo. Mnogi so pokazali zanimanje za najboljšega strelca Romana Bezjaka, a ni rečeno, da bo odšel. Pušnik ima dveletno pogodbo; bistven premik po lestvici lahko pričakujemo po dveh, treh prestopnih rokih, torej po poldrugem letu.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Selekcija U14 je dobila mestni derbi s Šampionom z 1:0 in postala prvak 1. SNL vzhod. Pred varovanci trenerja Gregorja Beraniča sta finalni tekmi državnega prvenstva. Prva bo v nedeljo v Celju (18.00), povratna pa v sredo v Domžalah.
Nov hangar na letališču v Levcu
Aeroklub Celje z novim hangarjem
Aeroklub Celje je na letališču v Levcu odprl nov letalski hangar. Celjski aeroklub, ki bo drugo leto praznoval 85. letnico delovanja, je največji v državi, njegovi tekmovalci pa dosegajo najboljše uvrstitve. Tako so lani na državnem tekmovanju v letenju dosegli kar osem od devetih medalj. Prav tako so se njihovi piloti udeležili kar dvanajstih različnih tekmovanj, od tega enajst v tujini. Nov hangar pomeni le še nadaljnji uspešen razvoj kluba.
Trenutno ima Aeroklub Celje 175 članov, ki delujejo v različnih sekcijah. Najštevilnejša je jadralna, sledijo ji motorna, ultralahka in modelarska. Pilot Sebastjan Ram-
šak je letos na Slovaškem na enem pomembnejših jadralnih tekmovanj v Evropi osvojil prvo mesto v svojem razredu, kar je za klub eden največjih uspehov. Imajo tudi perspektivno mladinsko skupino jadralnih tekmovalcev, kar je v drugih slovenskih klubih prava redkost.
Nov letalski hangar Aero-kluba Celje je na letališču v Levcu tretji po vrsti. Gradili so ga 7 let, njegova vrednost pa je 500 tisoč evrov. Postavili so ga z namenom, da še razširijo dejavnost letališča in povečajo finančno samostojnost kluba, saj za najemnike želijo pridobiti lastnike letal iz vse Slovenije. Kot je povedal predsednik Aero-kluba Celje Tomaž Berginc,
so se razmere na področju letalstva v Sloveniji v zadnjih letih poslabšale, zato so še posebej veseli, da jim je uspelo njihovo infrastrukturo razširiti. »Nov hangar bomo uporabljali za svoja letala, ostala dva bosta polna najemniških. Trenutno imamo 10 motornih in 11 jadralnih letal drugih lastnikov. Pričakujemo, da se bo hangar postopoma napolnil v letu ali dveh,« je na odprtju povedal Berginc in dodal, da za v prihodnje zaenkrat ne načrtujejo nobene večje investicije, saj želijo svoj letalski park, ki obsega štiri motorna letala in 14 jadralnih, kar se da izkoristiti.
ŠO
Foto: SHERPA
Đugum v Treh lilijah, Novakovič ostaja
Lucija Polavder, Urška Žolnir in Marjan Fabjan trenirajo, tekmujejo, organizirajo ...
Vrhunski judo brezplačno
Urška Žolnir proti Raši Sraki?
Jutri in v nedeljo bo v dvorani Zlatorog tekma evropskega pokala v judu. Organizatorji iz JK Sanka-ku Celje pričakujejo kar 450 tekmovalcev iz 30 držav.
Predsednik organizacijskega odbora Marjan Fabjan ni zadovoljen z odzivom pokroviteljev, tako da je klub prejel polovico sponzorskih sredstev manj kot lani. Vseeno napoveduje, da bo prireditev brezhibno izpeljana. Kaj ne bi bila, če pa glavne organizacijske niti v rokah držita nosilki olimpijskih medalj Urška Žolnir in Lucija Polavder. V delo so vpeti domala vsi člani kluba, Žolnirjeva je zadolžena za prijave: »Precej bo prisotnih
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško s podaljševanjem pogodb mladim igralcem sledi sprejeti usmeritvi.
Vratar celjske rokometne šole Urban Lesjak, ki bo 24. avgusta dopolnil 22 let, je imel pogodbo veljavno še za naslednjo sezono, a jo je podaljšal še za dve dodatni,
tekmovalcev, ki se bodo udeležili olimpijskih iger. Videli boste judoiste in judoistke tudi iz Burkine Faso in Kanade.« Urška ne bo nastopila v kategoriji do 63 kilogramov, temveč v višji kategoriji, kjer se lahko v nedeljo spopade z Rašo Srako, kar bi bila poslastica dvodnevne prireditve. Urška je sicer zmagala na vseh dosedanjih sedmih turnirjih. Luciji Polavder to ni vselej uspelo: »Borila se bom na vso moč. Moja dejavnost ne moti mojih priprav na olimpijske igre, kajti za turnir skrbim v prostem času.« Marjan Fabjan je poudaril, da bo to morebiti zadnja tekma, ko se bodo udeleženci OI pošteno »stepli«, kajti kasneje
in sicer do leta 2015. Za njim je odlična sezona, čeprav si je mesto med vratnicami delil z legendarnim Dejanom Peri-čem in slovenskim reprezen-tantom Matevžem Skokom. Dosegel je tudi dva gola, proti finski Kehri in ekipi Šmartne-ga. Po naslednji sezoni bodo pogodbe potekle Periču, Skoku, Toskiću, Ranevskemu,
bodo že pazili na poškodbe in zgolj pilili formo. Vrhunski judo si lahko brezplačno ogledate v soboto in nedeljo. Četrtič zapovrstjo bo v dvorani Zlatorog. Ne pozabite na dejstvo, da teče za Sankaku nepozabno leto. Fantje so postali državni prvaki, klub pa bo imel kar pet udeležencev na OI v Londonu: poleg Urške in Lucije še Ano Ve-lenšek, Vesno Đukič in Ro-kija Drakšiča. Pa še Matjaža Ceraja, Celjana, ki je kariero začel pri JK Ivo Reya. Oba dneva se bodo boji začeli ob 9.30, borbe za odličja pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 17. uri.
DŠ
Foto: SHERPA
Zelenoviću in Mačkovšku, leta 2014 Žvižeju, Mlakarju, Razgorju, Poteku, Potočniku, Skubetu in Lekaiju, še leto kasneje že omenjenemu Lesjaku ter Žuranu, Marguču in trenerju Matiću, leta 2016 pa Žabiču.
Gorenje je ostalo brez Nikole Manojlovića, najboljšega igralca slovenske lige. Uradno sta velenjski klub in srbski rokometaš sporazumno prekinila pogodbo. Manojlović, ki naj bi razmišljal tudi o Celju, je okrepil koprski Cimos.
DŠ
Novi trener košarkarjev Zlatoroga Miloš Šporar se je predstavil javnosti. Tudi v prihodnje trener KK Tajfun iz Šentjurja ostaja Damjan Novakovič, v Šoštanju je na trenerski stolček sedel Se-bastjan Krašovec.
V Laškem se je po turbulentni sezoni marsikaj spremenilo. Privrženci Zlatoroga si želijo, da bi se moštvo že po naslednji sezoni vrnilo v Jadransko ligo, kjer sta prepoznavnost in zanimanje veliko večja. Gledalci si ne želijo gledati le tekem državnega prvenstva. A vnovična vrnitev bo skorajda misija nemogoče, potem ko so moštvo zapustili Vladimir Panić, Nejc Strnad, Jure Škifić in Rašid Mahalba-šić, ki so se jim iztekle pogodbe. »Obstajajo še možnosti, da se slišimo, a trenutno ne vidim prostora za njih. Morda bom čez mesec dni razmišljal drugače,« je dejal Šporar. Novinec v »pivovarskem« dresu je hrvaški center Ante Đugum, ki prihaja iz Slovana. 211 cm visoki igralec je v ligaškem
Dosedanja kapetanka ŽKK Athlete Celje Teja Oblak bo svojo kariero nadaljevala pri evroligašu in poljskem podprvaku Polkowicah, s katerim je podpisala dveletno pogodbo. Odškodnina celjskemu klubu ni znana. Vsekakor naj bi bila spodobna in bodo z njo lahko igralki poravnali dolg.
Že pred odhodom Oblakove je trener Damir Grgič napovedal, da zamenjave zanjo ne bodo iskali, temveč bodo priložnost ponudili Abramo-vičevi in Gabrovškovi. Obenem pa sedaj obstaja večja možnost, da se bo v Celje vrnila Živa Zdolšek. Direktor Matej Polutnik je poudaril: »S ponosom ugotavljamo, da smo v zadnjih osmih letih na področju nekdanje Jugoslavije klub, iz katerega je v ugledne evropske sredine odšlo največ košarkaric. Za Tejo je odlična sezona, od novega leta naprej smo v pogajanja z različnimi klubi, trenerji in agenti vložili ogromno časa in energije, rezultat vsega skupaj je njen odhod v Polkowice.«
Oblakova in njene reprezentančne soigralke so v Bruslju odigrale prvo tekmo kvalifikacij za nastop na EP. Pod vodstvom Celjana Borisa Zrinskega so Belgijo ugnale s 63:59. V prvem delu so imele 13, v drugem pa 11 točk naskoka, toda končnica je bila dramatična, kajti domačinke so dobro minuto pred koncem zaostanek znižale na dve točki. A v finišu sta bili pri izva-
tekmovanju v povprečju dosegal dobrih 11 točk na tekmo. Vodilni v laškem klubu bodo morali zdaj pripeljati še najmanj dve kakovostni okrepitvi, sicer bo v novi sezoni s pretežno mladimi košarkarji sila težko. Šporarjev pomočnik naj bi postal Teo Hojč, ki je nazadnje deloval v ženski ekipi Grosuplja. Šporar je z ekipo v preteklih dneh odigral tri prijateljske tekme, na treningih pa že imel nekaj igralcev na preizkušnji. O tem je dejal: »Fantje, ki so še tukaj in tisti, ki so na preizkušnji, so prikazali veliko borbenost. To je bila drugačna slika od tiste, ki smo je bili vajeni do sedaj. Optimistično gledam naprej.« V Treh lilijah pričakujejo še okrepitvi na poziciji štirice in enice, na kateri bi imel glavni organizator igre Daniel Vujasinovič primerno zamenjavo.
Novakovič razveselil upravo
V Šentjurju, kjer ima košarkarski klub novega po-
janju prostih metov natančni članica Atleta Tina Trebec in Celjanka Maja Erkič, ki je bila z 19 točkami najbolj učinkovita igralka tekme. Tudi vse preostale strelke z izjemo Piršiče-ve so sedanje ali bivše članice
krovitelja, imajo znova čas za veselje. Vodilni v klubu so si želeli nadaljnjega sodelovanja z dosedanjim trenerjem prve ekipe Damjanom Novakovičem, to pa jim je tudi uspelo doseči. Podpisal je enoletno pogodbo. Zdaj je pred njim nova zahtevna naloga, ko bo sestavljal moštvo, ki bo v novi sezoni DP naredilo še korak naprej.
Premiki tudi v Šoštanju
V šoštanjski Elektri so po odhodu trenerja Gašperja Potočnika v Krko obelodanili novo ime trenerja prve ekipe. To je Sebastjan Kra-šovec, ki prihaja iz Rimskih Toplic. Krašovec je bil dolgoletni pomočnik trenerja Aleša Pipana v Laškem, zatem tudi Damjanu Novakoviču. Krašovec je bil nazadnje pomočnik Potočniku, obenem pa tudi vodja mlajših selekcij KK Elektra. Vodenje članskega moštva bo zanj prvi takšen izziv.
MITJA KNEZ
celjskega kluba: Trebec 13, Oblak 9, Komplet 6 ter Barič in Gortnar po dve točki. Jutri bo v Sloveniji gostovala Litva, ki je s kar 41 točkami razlike odpravila Nizozemsko.
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
V ponedeljek derbi Tristar - Casablanca
Po devetih krogih letne lige NT&RC v malem nogometu na Skalni kleti sta na vrhu Tristar s 24 točkami (tekma manj) in Casablanca z 22, ki se bosta spopadla v naslednjem krogu.
Izidi: Smrkci - Casablanca 1:2, Maček tisk - Nova vas CC 7:1, Tristar - Novem 4:2, Bolnica Celje - Kompole 1:9, Engrotuš - Amaterji Občina 5:2, Etol - AH Škorjanec Hochkraut 0:2, Hudinja Champion pub - Metropol Okna Stopar 2:6. Vrstni red: Tristar 24 točk, Casablanca 22, Šargi 19, Škorjanec 18, Maček tisk 15, Kompole, Hudinja, Amaterji 13, Etol 12, Engrotuš 11, Smrkci 7, Novem, Metropol 6, Bolnica 4, Nova vas 1. Tekme 10. kroga: Nova vas - Engrotuš (18.00), Casablanca - Tristar (18.50), Škorjanec - Maček tisk (19.40, vse v ponedeljek), Šargi - Bolnica (18), Kompole - Hudinja (18.50), Metropol - Etol (19.40), Amaterji - Smrkci (20.30, vse v torek). Lestvica najboljših strelcev: Toplak (Škorjanec) 17 golov, Čadikovski (Šargi) 15, Iskrač (Tristar) 13 ...
DŠ
CINKARNA
Tudi »Lesi« predčasno podaljšal
Slovo Teje Oblak
Teja Oblak je bila najbolj pogumna, ko so se celjske košarkarice »razgalile« za klubski koledar.
y y
iseero© m§§
D ©\?©?©J "
9019911
^»nn gnm
Sofija prva v tretjem tisočletju?
Enajstletna »novorojenka« Sofija Hrastnik iz Stopc pri Laškem
Sofija se je rodila kot sedmi otrok v družini Hrastnik. Doma so jo čakali dve sestri, Rebeka in Lara, in štirje bratje, Iztok, Leon, Krištof ter Tobija. Kljub temu, da je bila navajena živžava in ji ni bilo v družbi starejših sester in bratov nikoli dolgčas, je bila dolgo zelo navezana na mamo Magdaleno. A z vstopom v prvi razred je Sofija dokazala, da je samostojna in pogumna deklica.
Devetčlanska družina Hrastnik se počasi manjša oziroma veča, saj so najstarejši trije otroci že poročeni. Doma ostajajo devetošolec Tobija (na fotografiji s trobento), petošolka Sofija in srednješolca Lara ter Krištof.
Sofijino rojstvo leta 2001 je razdelilo tako njena starša kot medicinsko osebje v celjski porodnišnici. Polovica jih je namreč menilo, da se je rodila prva v tretjem tisočletju, spet drugi, da je za to prepozna za leto dni. Tako mama Magdalena še vedno vztraja pri prvem, oče Martin pa meni, da se je tretje tisočletje začelo z letom 2000. Navdih za hčerino ime sta starša dobila v nadaljevanki, v kateri je bila Sofija prijeten in pozitiven lik. Dokončno sta sprejela odločitev, ko sta ugotovila, da je ime izpeljanka iz besede modrost.
Od harfe do violine
Danes Sofija končuje peti razred. Med njene najljubše predmete sodita likovna in glasbena vzgoja, kar ne preseneča, saj je Sofija zagreta violinistka. Zasluge je treba pripisati najstarejši sestri Rebeki, saj je petletno Sofijo čisto spontano navdušila za violino, ko se je pošalila, da je violina zelo lahko glasbilo. »Odprla je etui z violino, jo iztegnila proti Sofiji in ji rekla, naj jo potehta,« se spominja mama, ki verjame, da danes Sofiji ni žal.
Vseh sedem otrok igra različna glasbila, cela družina pa rada ob tem še prepeva. Za glasbo jih je navdušil oče, ki je kot otrok igral dve leti klavir. »Na žalost za kaj več nisem imel podpore, zato sem moral učenje opustiti,« pove Martin, ki se je zato odločil, da bo učenje glasbil omogočil svojim otrokom, ki so že vsi po vrsti naredili vsaj nižjo glasbeno šolo, razen za to premlade Sofije.
Hrastnikovi svoje navdušenje nad glasbo širijo tudi naprej. Najstarejši trije otroci, šestindvajsetletna Rebeka, petindvajsetletni Iztok in triindvajsetletni Leon, so že poročeni, njihovi partnerji pa
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Kot je povedala mama, je Sofija zelo pridna, saj ji za razliko od ostalih bratov in sester stvari nikoli ni treba reči dvakrat.
so prav tako predani glasbi. Hiša se počasi prazni, a ko se ob nedeljah ali praznikih vsi skupaj vrnejo v Stopce, poka po šivih.
Iztok je bil letos, kot prvi Slovenec po sedemdesetih letih, sprejet v dunajsko filharmonijo kot kontrabasist. »Kar ni mogel verjeti. Tudi mi smo bili tri dni visoko nad streho,« razloži mama, ki je s Sofijo sina Iztoka in vnukinjo Olgo pred kratkim tudi obiskala na Dunaju.
Pod mamino režisersko taktirko
Hrastnikovih ne zaznamuje le glasba, temveč tudi igra, saj je mama ljubiteljska režiserka gledališke skupine v Kulturnem društvu Koral, v sklopu katerega z očetom Martinom, ki je predsednik društva, ustvarjata že več kot trideset let. Navdušila sta tudi otroke. Pod mamino režisersko taktirko je veliko iger odigrala tudi Sofija, ki ima najraje komedije. Njen
osemnajstletni brat Krištof bo v teh dneh poskusil opraviti sprejemne izpite za študij igre na AGRTF v Ljubljani. V okviru društva deluje tudi pevski zbor, v katerem sodeluje vsa družina. »Vse drugo bi še lahko odmislila, brez prepevanja pa bi težko živela,« pojasni mama, ki kot režiserka intenzivne vaje občasno pripravi kar doma. S sedmimi otroki je pri Hra-stnikovih vedno živahno. »Ko so bili otroci še manjši, se je igra velikokrat prevesila v pretep. Kregala sem se samo jaz, oni so se med tem časom že trikrat pobotali,« se spominja mama, ki so se ji v skrbi za otroke najbolj naporne zdele vožnje v glasbeno šolo, saj je morala včasih tudi po petkrat iz Stopc v Laško in nazaj. Čas v avtomobilu so želeli kar se da izkoristiti, zato so največkrat ponavljali šolsko
snov.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
ZVESTI NAROČNIKI
Prebere »vse od kraja«
Naša zvesta bralka, že okoli 50 let, je Angela Kampuš iz Radeč. Obiskali smo jo na deževen dan, sprejel pa nas je tudi njen mož Janez. Naročnika Novega tednika sta še iz časov, ko sta živela v Celju, ki ga Angela še vedno pogreša. V mestu ob Savinji ji je bilo namreč zelo lepo. Angela in Janez sta sicer s živel, med drugim je bil tudi
Kozjanskega. Angela je bila doma v Virštanju, Janez v Ortnicah. Imela sta precej težko otroštvo. Medtem ko je bil Janez ves čas pri tujih ljudeh, je Angela doma ostala sama in delala. Pri dvanajstih je spremila brata Franca k vojakom in ga nikoli ni več videla. Vendar vse ni tako žalostno. Z bratom sta vendarle ostala v stiku in si dopisujeta. Brat namreč živi v Argentini. Janez je vojno tudi težko pre-
v ujetništvu v Angliji.
Leta 1951 sta se Angela in Janez preselila v Celje, kjer sta živela do leta 1970. Janez je delal v cinkarni. Angela je bila večino življenja doma, čeprav je delala tudi v vrtcu, pet let pa je imela tudi bife. Rodili so se jima trije otroci, sinova Julijan in Benjamin oziroma Julči in Beno, kot jima pravita, ter hči Marta. Julijan je lani umrl in pokopala sta ga v Celju ob sestrici
Marti, ki je umrla v tragediji že pri rosnih štirih letih.
Kljub temu ima Angela na Celje lepe spomine in pravi, da je bilo tam najlepše. V Radeče se je družina preselila na pobudo sorodnice. V hiši, kjer še vedno živita, je namreč živela gospa brez sorodnikov, za katero sta Angela in Janez skrbela do smrti. Po njeni smrti so z družino ostali v Radečah.
Angela in Janez še danes sama skrbita zase, čeprav v hiši živijo kar tri družine, tri generacije. Kuha Janez, ker Angela ne zmore več. Poleg tega je Janez kuharije vajen še iz vojske, kjer je bil tudi nekaj časa kuhar. Spečeta si tudi kruh in samo belega, pravita. Oči Janeza pri branju ne ubogajo več, zato pa Angela prebere cel Novi tednik: »Preberem vse od kraja.«
ŠK
Foto: GrupA
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Kuralt je bila tokrat v Radečah.
Angela in Janez Kampuš
z Novim tednikom in Radiem Celje
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE Glasbena gostja: Manuela Brečko
Za konec še »zadnja« večerja
Z Boštjanom Bezgovškom na okusni in prav nič grešni večerji
H " wAvselnajboljse1
radiocelje novi
Z vsemi dobrimi nasveti bi nam učitelj kuharstva v Gostinski šoli v Celju Boštjan Bezgo-všek morda res bolj koristil na začetku akcije, a je treba priznati, da je bil čisto na koncu kot češnja na torti. S pomočnikom Viljem Podpe-čanom sta pripravila ajdovo rižoto z zelenjavo in okusnega brancina v foliji.
Recept je tudi tokrat enostaven. Čim bolj domače in čim bolj osnovne sestavine, z maščobami po pameti, čez margarino pa križ. Solatam se predajajmo z veseljem in domišljijo,
vse ostalo kuhajmo in soparimo. Na fritezo in hrustljave skorjice prav tako raje pozabimo. Dober okus belih izdelkov je pravzaprav odmev nekih navad iz otroštva. Če se vam zdi, da vas polnozrnati nadomestki še malo pikajo po grlu, nikar ne obupajte. Ko človeka enkrat zasvojijo, ga nobena brezokusna penasta štruca ne zamenja več. Predvsem pa naj bo kuhanje del kulinarčnega užitka, zato si ga nikar ne pustite vzeti.
StO, foto: GrupA
Brancin, pečen v foliji
Ribe znotraj in zunaj natre-mo z limoninim sokom, s soljo, poprom in z zelišči. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Za vsako ribo pripravimo ustrezen kos aluminijaste folije, da b°mo ribo vanjo zavili in pre-ganili robove. Svetlečo stran namažemo z malo surovega masla, ribe položimo nanj, pokapamo z vinom in potresemo še s kosmi surovega masla. Na vsako ribo položimo dve rezine limone. Folijo zavijemo in pre-ganemo tako, da sok nikjer ne more odtekati. Ribe položimo na rešetko v pečici pod žar in pečemo približno 18 minut. Postrežemo v odprti foliji.
V sopari kuhana zelenjava
Zelenjavno mešanico skuhamo v sopari, pazim°, da izberemo tako zelenjavo, ki se enako dolgo kuha. Kuhano zabelimo s hladno stiskanim deviškim oljčnim oljem.
Ajdova kaša s svežo zelenjavo
Ajdovo kašo skuhamo, zelenjavo zrežemo na kockice. Na olju prepražimo najprej por, nato papriko in bučke. Dodamo odcejeno kašo in jo ogrejemo med mešanjem. Po potrebi prilivamo juho, da se jed ne prismodi, serviramo.
Zelenjava naj ohrani čvrstost in lepo barvo, ker tako ohrani vitamine in ima boljšo hranilno vrednost.
Zelenjavni stolpič (gratiniran s sirom z manj mascob)
Comoli zelene olupimo in ga naribamo ali zrSemo na tanke dekorativne rezme, v
^^letoUkadaov^^«^ Lin .režemo na rezance. Tudi tega v pa" S* z mešanico seseUpmh
îbfaSSX^
Rh položimo rezino sira in v pecici na moramo biti skopuški pri uporabi.
Dušeni ohrovtovi rezanci s čebulo in pusto puranjo šunko
Ohrovt zrežemo na rezance, čebulo na tanke lističe. Šunko zrežemo na drobne kocke. Čebulo prepražimo na malo oljčnega olja, dodamo mezgo in zalijemo. Začinimo. Ohrovt na kratko prevremo in odcedimo. Stresemo ga k čebuli v kozico, dobro premešamo in potresemo z narezano šunko in drobnjakom.
Kilogrami so šli, prijatelji bodo ostali
Vsaka akcija je nepozabna. Zato, ker se vsako leto spletejo dolgotrajna prijateljstva. In tudi letos so se. Da bi Srečko (v rdeči majici na sredini) svoj rojstni dan, in to celo abrahamovskega, praznoval brez podpore svoje skupine, res ni bilo predstavljivo. Je dobil pa za darilo prav posebno žlico. »Za krompir in večje kose mesa se kar obnese,« se je domislici smejal vedno nasmejani sla-vljenec.
IZDELKI MA VOUO V LEKARNAH, SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH iN SPECIALIZIRANIH BIO PRODAJALNAH
Dediščina ni cokla razvoju
»Tisto, kar v tujini občudujemo, doma spregledamo,« pravi Tanja Hohnec, vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine - Veliko posluha za ohranjanje dediščine v majhnih občinah
Na območju 36 občin v zavodu beležijo 212 enot arheološke dediščine, 3.745 enot profane stavbne dediščine, 727 enot sakralne stavbne dediščine, 218 enot memorialne dediščine, 117 enot naselbinske dediščine, 23 enot kulturne krajine in ostalih kategorij, skupaj kar 5.085 varovanih enot nepremične kulturne dediščine. Poleg tega je obdelanih več kot 250 tisoč fotografskih digitalnih posnetkov in izdelanih 4.400 analognih in 1.100 digitalnih arhitekturnih posnetkov. Zavod je doslej vodil ali sodeloval pri več kot 400 spomeniškovarstvenih projektih celovitih obnov ali vzdrževalnih del na objektih kulturne dediščine, ki jih je pretežno sofinancirala država ali občine, v manjši meri pa posamezniki. V zadnjem obdobju se kulturni spomeniki obnavljajo tudi z evropskim denarjem.
Spomeniško varstvo na Celjskem letos praznuje abrahama - formalno je zavod za spomeniško varstvo zaživel 3. maja 1962 z odločbo celjske občinske skupščine, pod vodstvom dr. Ivana Stoparja in z le tremi zaposlenimi pa je v Prothasijevem dvorcu začel delovati 1. januarja 1963. V petih desetletjih se je zavod nekajkrat preoblikoval, Območna enota Celje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa danes »pokriva« 36 občin; ob celotni Savinjski regiji še občino Sevnica iz Posavja in zasavski občini Trbovlje in Hrastnik.
V teh letih se je zavod kadrovsko krepil in širil na različne stroke, zaposlili so tudi prvega etnologa, arhitekte in krajinske arhitekte, primarni stroki pa sta umetnostna zgodovina in arheologija. »Leta 2007, ko sem prevzela vodenje območne enote, je bilo 22 zaposlenih, glede na zdajšnjo situacijo pa kaže, da bo prihodnje leto ob našem jubileju zaposlenih le še 14 ljudi,« pravi Tanja Hohnec in dodaja, da gre za ukinjanje strokovnega kadra, po drugi strani pa s centralizacijo v Ljubljani za širjenje in krepitev upravnega dela. »Strokovnjaki moramo biti prisotni na terenu, ne za pisalnimi mizami. Ljudem lahko svetujemo le, če poznamo razmere na terenu. Le tako lahko skupaj ohranjamo dediščino, ki jo na območju prepoznamo.«
»Pokrivate« izjemno veliko območje, tudi zelo raznoliko glede na prisotno kulturno dediščino, kajne?
Že v Celju je vse od antike do pomembnega deleža 20. stoletja in industrijskega razvoja. Žal na slednje kar pozabljamo, čeprav je industrijski razvoj Celje zelo zaznamoval. A ne le mesto, tudi širše območje, če omenim le usnjarsko industrijo v Šoštanju in rudarstvo v Trbovljah. Na teh območjih industrijsko dediščino spremljajo meščanska arhitektura s premožnimi vilami lastnikov in delavska naselja na drugi strani. Vse to je naša identiteta, to moramo varovati in ohraniti.
Kako to počnemo? Puščamo, da najprej propade, ali jo ohranjamo sproti?
Žal je v večini primerov pri nas dediščina še vedno na nek način cokla, zaviralka razvoja. Nanjo ne gledamo kot na nekaj, kar so nam ohranili predniki, in v njej ne vidimo prednosti za razvoj. Slovenija je rasla na prepihu, to velja tudi za arhitekturo. Imamo ogromno gradov in cerkva, to je naša kulturna krajina. Slovenci radi potujemo po svetu in tam občudujemo srednjeveška mesta, gradove ... A vse to, kar imajo na primer Avstrijci, imamo tudi mi. Le da te dediščine ne vidimo, se je ne trudimo ohraniti ter je seveda izkoristiti. Bavarci imajo zakon o ohranjanju kulturne dediščine nespremenjen od sredine sedemdesetih let 20. stoletja, mi smo ga v tem času trikrat spreminjali. Pod takšnimi pogoji je seveda težko delati z roko v roki. Standardi ohranjanja kulturne dediščine bi morali »vzdržati« vsakega lastnika. Vsekakor ni naš cilj ohranjati mrtve spomenike, vsak mora imeti svojo vsebino. V praksi je velikokrat tako, da lastnik nekaj ima, potem pa čaka, da bo država nekaj naredila. Ljudje pričakujejo in zahtevajo, da bo to plačala država, pri čemer pozabljajo, da tudi novogradnje niso zastonj in da je treba izpolniti kar nekaj pogojev pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Če pogledava po območju, ki ga »pokrivate«, je kaj primerov dobre prakse?
Teh je veliko. V Celju je to zagotovo obnova Starega gradu. Zanjo je bil narejen projekt in potem se je delalo. Namen je dosežen - imamo krasen prostor za prireditve. Odprto letno gledališče s pogledom na mesto je privlačna točka, ki ustreza tudi vsem strokovnim kriterijem. Res pa je, da se žal kasneje hitro pojavijo kakšne »packe«. V primeru Starega gradu je to oder, ki je postavljen na prostoru, kjer ni bil predviden in je oblikovno neprimeren. Drobec sicer, vendar je bilo na eni strani vloženega veliko truda in denarja, potem pa se vse to na lahek način izniči ... Zdaj uspešno sodelujemo pri prenovi Knežjega dvorca, ki mora ostati dominanta na obrobju mestnega jedra. Spo-
menik državnega pomena s svojim položajem omogoča tudi prostor za različne prireditve. Želim si, da bi v zaledju dvorca uredili zelene površine - garažna hiša, tudi če bi bila v celoti pod zemljo, na tem mestu ni primerna.
Zakaj ne?
Poznamo rešitve, ki so primernejše. Tudi v Celju potrebujemo garažno hišo in gradnjo podpiramo, zato tudi predlagamo druge prostore. Zakaj bi bila potrebna v najbolj kakovostnem prostoru, ki ga ima Celje? Bi jo zgradili ob areni v Veroni? Ne bi! In Knežji dvorec je spomenik državnega pomena, zato bi ga z dodatno infrastrukturo, ki jo garažna hiša potrebuje, preveč načeli. So pa v neposredni bližini najmanj tri ali štiri bolj primerna mesta.
V Celju se veliko govori o oživitvi mestnega jedra ...
A kako si to predstavljamo? Celje mora imeti socialno stratigrafijo različnih slojev, a za osnovo, kaj želimo z mestnim jedrom, bi morali imeti sociološko študijo. Mi smo v tem projektu zgolj eden od partnerjev, pri nas so vedno odprta vrata. Lahko nas pohvalim, da svoje
delo opravimo pred roki, ki so sicer zakonsko določeni. Prav zdaj pripravljamo analizo mestnega jedra, ki se je pokazala kot nuja pri pripravi obnove mestnega križa. V njej bo glede na to, kako je vrednoten, obravnavan vsak objekt posebej, vključno z Gosposko ulico. V Sloveniji imamo tri stopnje varovanja kulturne dediščine: spomenike državnega ali lokalnega pomena in objekte dediščine. Ker tega ljudje največkrat ne vedo, se potem jezijo, češ on lahko, jaz pa ne smem. Celje že ima odlične dokumente, osnova je zazidalni načrt. Menim, da bi ga morali še enkrat pregledati in jasno doreči, da bomo vsi vedeli, kaj se v starem mestnem jedru lahko počne. Da bo to res jasno, je treba izdelati tudi kataloge stavbnega oblikovanja, strešnih odprtin, urejanja gostinskih vrtov ... A to bi morala potem z odlokom potrditi lokalna skupnost, nato pa spremljati izvajanje in ob neustreznih posegih ukrepati.
Obnova starega mestnega jedra se je začela aprila. Koliko ste bili vpeti v priprave nanjo?
Ogromno smo sodelovali in še sodelujemo.
Naredili smo analizo, pregledali vso dosedanjo dokumentacijo in dali pripombe glede natečajnih rešitev. Natečaji so v začetku zelo široki, a najbolje je, če so v osnovi dane spo-meniškovarstvene usmeritve. Potem so enaki pogoji za vse, izborna komisija pa lahko izloči vse projekte, ki so v nasprotju z izhodišči. Za celjski natečaj velja, da so bile sicer nekatere rešitve zelo zanimive in inovativne, a osnova je, da je treba območje varovati vključno z obstoječo parcelacijo in morfologijo tal. Glede na to, da gre za obnovo obstoječega in ne uvajanje novosti, tudi zazidalnega načrta ni bilo treba spreminjati. Pri novi urbani opremi, ki jo bo dobilo mesto, gre za podrobnosti. Lahko jih usmerjamo, a to mora biti projektantska odločitev in tudi odgovornost. Ne moremo recimo priporočiti historičnih cvetličnih korit, edino, kar lahko zahtevamo, je, da se doseže neka skladnost.
A v mestnem jedru je treba živeti ... In to po današnjih standardih, pravijo meščani, ki imajo težave že z nameščanjem klimatskih naprav. So res tako moteče?
V	sodelovanju se da rešiti vse, poskrbeti tudi za vse sodobne elemente življenja. A v Celju se žal vidi, da dela vsak po svoje. Večina posegov stanovalcev v mestnem jedru je bilo narejenih na lastno roko. Zato zdaj tudi delamo analizo, kaj je bilo narejeno v mestnem središču. Velikokrat se zgodi, da lastnike opozarjamo, a potem se ne zgodi nič. Barve pročelij so že tak primer. Žal nas stanovalci vidijo kot oviro
-	a če bi prišli k nam, bi zagotovo našli skupno rešitev. V Celju je po veljavnem odloku mogoče izrabiti vsa podstrešja, a v pomembnih stavbnih nizih ob mestnem križu in v Gosposki ulici so posebni pogoji za izdelavo strešnih odprtin. Dovoljene so zgolj na dvoriščno stran, če dvorišče nima posebnega pomena. Do oktobra bo naša analiza narejena in če bo potem na tej osnovi sprejet odlok, bodo pravila veliko bolj jasna. Dejstvo je, da je odloke treba spoštovati
-	a če so preostri oziroma neživljenjski, jih je treba prevetriti in doreči, kaj je pomembno.
V	javnosti velja za »spomeničarje« ocena, da »komplicirate in postavljate nemogoče pogoje«. Je to res?
Nikakor, mi ne oviramo razvoja, to je daleč od resnice. Smo le eden od partnerjev in če se znamo poslušati, si prisluhniti in upoštevati argumente, potem vselej najdemo rešitve. Le strokovne sogovornike moramo imeti - pri lokalnih skupnostih so to arhitekti in ne pravniki.
So okolja, kjer te sogovornike najdete?
Gotovo je to povsod tam, kjer sodelujemo s projektanti. Lep primer so manjše občine, ki nimajo močnega gospodarstva in stavijo na razvoj turizma, tega pa spodbujajo s svojo kulturno dediščino. To - izkoristimo, kar imamo, in dajmo temu prednost pred novogradnjami
-	bi moralo veljati povsod. Nekaj primerov: obnova kulturnega doma v Velenju, parka dvorca Šenek z domom upokojencev in obnova gradu Komenda na Polzeli, kjer ni nobenih dodatnih dvigal in ničesar tistega, kar včasih želijo izsiliti investitorji in projektanti. In seveda ohranjanje usnjarske tradicije ter obnova Vile Mayer v Šoštanju in vsa dediščina v Rogatcu. Če drug drugega poslušamo, se da res veliko doseči. In na takšne rezultate smo potem vsi ponosni.
So zdajšnji krizni časi slaba popotnica vašemu delu?
Lahko jih sprejmemo tudi kot izziv, da bo strokovnost pred »upravnostjo«. Za celoten javni sektor velja, da naša država funkcionira po Zakonu o upravnem postopku, stroke pa žal ni nikjer več. Še iz šole dobite odločbe, na katere se lahko pritožite - to je banaliziranje strokovnega dela. Naš izziv je usmeriti energijo v pozitivne primere in k tistim, ki dediščino jemljejo kot vrednoto in jo želijo ohraniti. Bolj kot doslej bomo popularizirali primere dobre prakse. Zdaj se v medijih pojavljamo, ko so kje težave, a želeli bi se tudi, ko naredimo nekaj dobrega.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, bo pol stoletja spomeniškega varstva na Celjskem obeleževal vse do februarja 2013, ko bo konec praznovanja. Na dan ustanovitve, 3. maja, so v pritlični izložbi poslovalnice Kompas na Glavnem trgu 1, kjer je tudi vhod v prostore zavoda, izobesili prvega od desetih plakatov, ki mu zdaj vsak mesec sledi drugi. Februarja prihodnje leto bodo vse razstavili v Galeriji Plevnik-Kronkowska, v Mestnem kinu Metropol pa predstavili 15-minutni film o svojem polstoletnem delovanju.
Vedno več Slovencev, ki želijo postati Avstralci
Nikoli si ne predstavljajte, da greste za vedno!
Udeležili smo se predavanja, ki je bilo v Celju namenjeno vsem tistim, ki bi radi poiskali svoj boljši jutri v deželi kengurujev. Poklepetali smo s potencialnimi kandidati ter po vtisih o življenju v Avstraliji povprašali nekatere, ki tam že živijo.
V zadnjem letu se je povečalo zanimanje za odhod v Avstralijo. A ne le na počitnice, temveč za preselitev v deželo kengurujev, kjer niti peklenska vročina, ko se živo srebro povzpne do številke 45, Slovencev ne odvrne od predstave, da je Avstralija že leta obljubljena dežela. A treba je biti previden, pogoji preselitve so vedno težji in strožji, ob čemer mnogi ne razumejo, da je najbolj nevarno domotožje. To namreč mnoge kaj hitro potegne nazaj v Slovenijo.
»Razlogi, zakaj se nekdo seli v tujino, morajo biti zelo premišljeni. Nikoli si nihče ne sme že na začetku predstavljati, da se seli za vedno,« svetuje Bogo Bajec tistim, ki se odločijo za življenjski odhod na drugi konec sveta ... »Selitev ni za vsakega in ni šala. Tisti, ki to želijo, morajo imeti dovolj informacij. Morajo vedeti, da se ne podajajo v turizem - čeprav so predstavitveni filmčki ali posnetki o Avstraliji pogosto povezani s
tem - ampak gredo v normalno življenje,« dodaja.
Bajec, ki po Sloveniji ljudem predstavlja, kakšne so možnosti bivanja v Avstraliji, razlaga, da se tudi zgodi, da kar 80 odstotkov vseh, ki se za to zanimajo, ne zadosti vsem kriterijem za pridobitev stalnega dovoljenja za bivanje v Avstraliji. Že pri birokraciji se pogosto zatakne pri rokih in zbiranju vseh potrebnih dokumentov, kar lahko na koncu pomeni zavrnitev možnosti za selitev. V Avstraliji se namreč izjemno hitro spreminja tudi zakonodaja, ki je vezana na priseljence, zato jo je treba ves čas spremljati. Pripeti se tudi to, da so zbrani že vsi dokumenti, potem pa je na koncu treba spet pojasnjevati določene stvari, kar postopke spet samo zavleče - ali ustavi.
Povprečna bruto plača je okoli 1.400 avstralskih dolarjev na teden.
Ken Ličen in Deborah Faganel, Primorska
»Za selitev v Avstralijo se zdaj zanimava zgolj informativno, čeprav bi tja rada odšla čim prej. In če bova odšla, še ne veva, ali bi se sploh vrnila v Slovenijo. Obstaja tudi možnost, da bi iz Avstralije šla tudi kam drugam, to deželo sva si pač izbrala za začetek. Tam še nisva bila, je pa še vedno obljubljena dežela<, čeprav poznava kar nekaj ljudi, ki so se vrnili in nimajo dobrih izkušenj. Toda v Sloveniji se dela ne dobi, tja bi želela, da bi si lahko vsaj nekaj ustvarila in zaslužila. Mislim, da če je človek pripravljen delati, lahko uspe tudi tam.«
Silva Justinek Omerzu, Slovenska Bistrica
»Bolj kot zaradi želje bi se v Avstralijo preselila zaradi prisile. Službe v Sloveniji nimam že več kot leto dni, dela samo mož in še to je vprašanje, kako dolgo še. Če pogledam dogajanje v Sloveniji, nič ne kaže, da bo kaj bolje. Možni cilji za selitev so še Nova Zelandija, Švedska, Norveška ali Danska. V teh deželah me privlačijo predvsem boljši življenjski standard, drugačne možnosti in izzivi. Spremljala sem njihovo politiko in prepričana sem, da je pri njih resnično veliko boljše življenje.«
Slovenija je razočarala
Jasno je, da je med razlogi za selitev iz Slovenije na prvem mestu razočaranje zaradi finančne krize, ki je ljudi pahnila na rob preživetja. Toda urejanje papirjev, različnih viz in njihovih podskupin ter takšna selitev na jug sveta sta resda privlačna, a tudi draga. Okoli osem tisočakov namreč stane, da vam agencije oziroma podjetja uredijo vse papirje, kar je še vseeno morda bolj priporočljivo, kot da se v takšno birokracijo podajate sami. Če selitev pade v vodo in dovoljenja ne dobite, vam tega denarja agencije ne povrnejo. Za dokončen vstop v Avstralijo pa bodo tisti, ki se bodo tja selili, morali na računu imeti vsaj še 15 tisoč evrov. Dežela »tam spodaj« se pač želi na tak način prepričati, da ima nekdo, ki pride k
Povprečna življenjska doba ženske je v Avstraliji 82 let, v Sloveniji 80, moškega 76 let, v Sloveniji pa 73 let.
Ne le, da je Avstralija za državljane »ugodnejša« od Slovenije, kadar je govora o davkariji, je tudi strožja. »Tam se na primer ne more zgoditi, da nek davčni utajevalec čaka leta in leta, da mu začnejo soditi. V Avstraliji ga obsodijo v mesecu dni. Tudi v prometu velja večja previdnost. Če je nekje omejitev 60 km/h, Avstralec na tem delu ne bo vozil 62 km/h, ampak točno 60 km/h, torej po omejitvah,« pravi Bajec.
njim, vsaj na začetku dovolj denarja, da se ustali in uredi vse potrebno za začetek novega avstralskega življenja. Je pa treba reči, da večina tistih, ki se odselijo v Avstralijo (kjer so začeli omejevati priseljevanje Azijcev), tam ostane, ker so zadovoljni.
Zanimivost, ki je značilna za Slovence, ki bi se radi preselili, je tudi, da vseh del ne želijo opravljati. Avstralija je namreč znana po tem, da od delavcev iztisne »najboljše v njih«. »Primerov, kjer je nekdo v službi osem ur, delovno aktiven pa je le štiri ure, pri njih ni. Nikjer ni vse idealno, toda napredovati je možno vedno, ko vidijo, da je nekdo sposoben, in sicer prej kot tu v Sloveniji,« razlaga Bajec. Po vojni je tja odšlo veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije. Tako je v različnih delih Avstralije več hrvaških, srbskih in slovenskih društev. Vendar poznavalci trdijo, da medtem ko bodo Hrvatje ali Srbi svojemu rojaku vedno priskočili takoj na pomoč ali mu ponudili delo oziroma sponzorstvo za
delo, bo Slovenec od svojega rojaka to zelo težko dočakal, še predstavi realnost Bajec.
Previdnost
»Denar, ki ga morajo imeti na računu ob selitvi, je nedotakljiv,« je njegov stavek, ki si ga je dobro zapomniti. To je denar za preživetje, dokler se priseljenci ne znajdejo in poiščejo delo. Zato jih agencije in podjetja, ki urejajo dokumente, tudi poučijo o tem, kako navezati stik z delodajalci. »V Sloveniji smo navajeni pisati prošnje in potem v nedogled čakati na odgovore, ki jih največkrat tako ali tako sploh ne dobimo. V Avstraliji se delo išče vztrajno s trkanjem na vrata, če je treba, vsak teden! Tudi znotraj dežele je veliko preseljevanja, zato je možnost, da bo delovno mesto, ki je ta teden zasedeno, že naslednji teden prosto,« pojasnjuje Bajec. V drugem svetu je treba spremeniti tudi miselne vzorce, še dodaja. »Čeprav so Av-
stralci zelo delavni, dojemajo vse bolj sproščeno, ne mudi se jim tako kot ostalim v Sloveniji. Plače se tam nakazujejo tedensko, tako se plačujejo tudi stroški. Vsi prazniki so ob petkih ali ponedeljkih, kar ustreza tudi državljanom za lažje organiziranje dolgih koncev tedna. Slovenci, ki bodo odšli tja, morajo biti pozorni tudi pri nakupu hiše. Vedno najprej svetujemo najem, ne nakupa. Ker je večina hiš montažnih, ki nimajo več deset let življenjske dobe, se je treba s strokovnjaki dobro prepričati, ali je neka nepremičnina, ki je dobro izgleda, znotraj sploh vredna nekega denarja,« navrže Bajec še nekaj informacij.
SIMONA ŠOLINIČ
Postopki za trajno selitev v Avstralijo trajajo od 6 do 24 mesecev. Med tistimi, ki se zanimajo za bivanje v Avstraliji, je največ oseb s 6. in 7. stopnjo izobrazbe.
Priporočilo za vse, ki razmišljajo o selitvi, je tudi to, da na spletu spremljajo tamkajšnje ponudbe dela na določenih območjih, saj ponekod brezposelnost hitro raste. Plačilo za uro dela je na primer na vzhodu dežele resda višje (20 avstralskih dolarjev) kot na zahodu (8 avstralskih dolarjev), a to ne sme biti edini pokazatelj, saj se je treba zavedati, da so tudi stroški življenja tam posledično višji.
Nova Zelandija
Med obljubljenimi deželami je tudi Nova Zelandija, ki je manj poseljena kot Avstralija. Največ ponudb dela je tam trenutno na severnem delu, na južnem, kjer je bilo kar nekaj škode zaradi potresov, največ iščejo delavce v gradbeništvu. Podjetja, ki urejajo dokumentacijo za odhod tja ali v Avstralijo, opozarjajo, da z delovnim dovoljenjem, ki ga oseba pridobi za Novo Zelandijo, ne more delati v Avstraliji, medtem ko obratno lahko. So pa na Novi Zelandiji veliko težji pogoji za pridobitev delovnih dovoljenj.
Že pet let v Avstraliji in ni jim žal
Celjan Damir Kranjec je v Avstralijo s svojo družino odšel septembra 2009. Na takšno selitev se je s partnerko Natašo in tremi otroki pripravljal dve leti. »Dokumentacijo smo si urejali preko ambasade na Dunaju, partnerka je bila zaradi tega enkrat na Dunaju, vse ostalo smo uredili telefonsko ali po elektronski pošti. Moram poudariti, da sta dve leti priprav relativno kratek čas za družino srednjih let s tremi šoloobveznimi otroki, kot je bila naša,« nam je v elektronski pošti napisal Kranjec, ki zdaj živi na območju Brisbana.
»Načrtovali smo, da bi Avstralijo najprej malo prevozili, na koncu pa je
izpadlo čisto drugače. Takoj ko smo prispeli v Brisbane, sva otroke vpisala v šolo, sam pa sem že čez teden dni našel službo. To v Avstraliji lahko kaj hitro zamenjaš, če ti ne ustreza, tako da sem v nekaj mesecih zamenjal tri službe; od popravljavca strojev za čiščenje, trgovca z lesom do parketarja. Dokler se mi ni ponudila možnost za nakup tovornjaka,« razlaga Kranjec. Danes vozi tovornjak, vmes je moral opraviti še vozniški izpit, kljub temu, da je imel vozniški izpit pri nas že opravljen. Tudi njegova partnerka je zaposlena, dela v trgovini s t. i. šolskim časom, kar pomeni, da lahko odpelje otroke v šolo in gre med delom
tudi ponje. »Avstralija je res eldorado in ko enkrat zaživiš tukaj, je zelo težko reči adijo. Bivanje je zelo sproščeno in ljudje niso obremenjeni s tem, kako preživeti. Relativno enostavno je priti do lastnega doma, mi smo hišo kupili že po enem letu, ampak tudi to ni prioriteta tukaj. Na prvem mestu je >znati živeti<. Avstralci veliko potujejo, velikokrat se zgodi, da v službah dajo enostavno odpoved, sedejo v avtodom in gredo kampirat po Avstraliji,« razlaga utrinke novega življenja Damir Kranjec. »Skupna točka Slovenije in Avstralije je le lepa narava, vsega ostalega se ne da primerjati ...«
SŠol
Damir Kranjec s partnerko

Za dušo in telo
Naslednjič 6. julija
Seksualnost je akumulator življenja, seks pa samo lučka na »armaturki«
Psihologinja Ana Miletić: »Nihče v resnici ne verjame, da je na tem področju resnično ali vsaj dovolj dober«
Ana Miletić je mlada psihologinja, ki je svojo dejavnost združila pod imenom Hekata. Njeno profesionalno raziskovanje je spodbudilo vprašanje, kaj je tisto, kar povzroči razliko v človekovemu dojemanju sveta. Kaj je tisto v nas, kar nas omejuje. V ta namen prireja številne psihološke delavnice in osebna svetovanja.
»Spolna energija je v svojem bistvu naša temeljna življenjska energija, ki vpliva na vsa področja našega življenja. Poleg tega smo v času, ko nas okrog in okrog obdaja seks. Zdi se nam izjemno pomemben vidik življenja, hkrati pa je obdan s celim kupom obremenjujočega balasta. Obremenjeni smo s tem, kaj je prav, kaj narobe, kaj dobro in kaj priporočljivo. Vse skupaj pa nas le oddaljuje od bistva problema in od samih sebe,« svoj pogled predstavi psihologinja Ana Miletić.
Noben strokovnjak nam ne bo želel ne znal točno določiti starosti, pri kateri je mlad
naša baterija. Ko se izprazni, je konec. Od nas pa je odvisno, kako pametno ali nespametno s tem zakladom ravnamo.«
Ženska ni dala, ampak sprejela
Čeprav nas kakšna misel spomni na vzhodnjaške filozofije, Miletićeva ostaja trdno na strokovnih dognanjih psihoterapevtskih metod. »Res se določena izhodišča prekrivajo. Predvsem tista, ki se jih naša znanost izogiba, ker so preveč zapletena.« Z vidika medicine in biologije je stvar enostavna. Spolni organi imajo svoj namen, penis je enak penisu in če poskrbimo za varnost, izbira in šte-
»Svojo seksualno - življenjsko energijo lahko negujemo in povečujemo. Pomembno je, kako dihamo, ali se dovolj gibamo, kaj jemo. Pomembno je, da dovolj spimo. Naše babice niso zastonj govorile, da ure pred polnočjo štejejo dvojno. Pomembno je zgodnje vstajanje. Jutranje energije nas polnijo drugače kot ure med dnevom. Predvsem nas polnijo ali praznijo medsebojni odnosi, udejstvovanje na delovnem mestu. Napačno je mišljenje, da se bomo skozi aktivna leta pretolkli zato, da bomo na starost uživali. Dotlej stenj čisto lahko že dogori in ugasne.«
človek dovolj star, da postane spolno aktiven. Vseeno pa ob poplavi spletnih podob opaža, kako nezrelo mladi prestopajo to pomembno življenjsko prelomnico. Pa ni nobenega zagotovila, da bi minevanje časa in staranje samo po sebi človeku prineslo uvid v lastno dojemanje spolnosti in razreševanje težav, ki jih kasneje naplavijo življenjske okoliščine.
»Nisem še srečala človeka, ki bi se sam sebi zdel dovolj dober na tem področju. Ki ne bi bil obremenjen s takimi ali z drugačnimi predstavami. Moško postavljanje pri tem je še najbolj sumljivo. Morali bi se zavedati, da je seksualna energija naših staršev življenjska esenca, iz katere smo nastali. To je naš pogon,
vilo partnerjev ne bi smela imeti velike vloge. A stvar je drugačna. »Spolni odnos je izjemen energijski akt. Že sam žargon tipa >ženska je
cije, vse nakopičene travme. Seveda velja tudi obratno. Moški se ne zavedajo, da v postelji z določeno žensko spijo tudi z vsemi njenimi predhodnimi ljubimci. Če bi se ljudje vsega tega bolj zavedali, bi veliko bolj odgovorno in pazljivo izbirali svoje spolne partnerje.«
Usodno privlačnost daje veselje do življenja
Vlogo seksualnega objekta smo ženske sprejele in ponotranjile tudi na veliko bolj subtilni ravni. »Odprite katerokoli prodajno spletno stran. Kavitacija, taka in drugačna sukcija, presoterapija, vse za lepoto in mladost. Smo se kdaj vprašale, za koga in zakaj? Ali to res delamo zase? Komu bi rade ugajale in zakaj? Če bi se zavedle, kaj si počnemo, verjamem, da bi marsikatera rekla >ne, hvala<.« Gotovo se je že vsaka ženska kdaj vprašala, kaj je tisto, kar njeno prijateljico, znanko ali kogarkoli - čeprav po vseh objektivnih merilih nič lepšo od nje - dela za moške tako privlačno. Za sogovornico je stvar jasna. »Veselje do življenja. To je tisto. Oči se jim svetijo. To je tisto, kar je bolj privlačno kot vsak ličilo.« Ženske smo
»Tudi dobri starši pri vprašanju spolnosti pri svojih najstnikih velikokrat ne vedo, kako ravnati. Kot da se bojijo postavljati meje. Pa je zelo normalno, da je najstnik do 18. leta do 21. ure zvečer doma. In mlado dekle ne bo nič zamudilo, če bo spolno aktivnost nekoliko odložilo. Kasneje kot bo izgubilo nedolžnost, bolj pametno bo skozi življenje ravnalo sama s sabo. Je pa to težko. Za današnje najstnike oralni seks na primer sploh ni spolnost. Je nekaj, kar narediš kot uslugo prijatelju, da se sprosti.«
dala< je problematičen. Ni res. Ženska je tista, ki sprejema. Za moške je namreč prav spolnost glavni čustveni ventil. In ženska je tista, ki sprejme vse njihove frustra-
Delavnica Ane Miletič bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. julija, v Celju v prostorih Društva za zdravo življenje v Vodnikovi ulici 13. Podrobnosti najdete na spletni strani www.hekata.si.
gle gojiti tisto nekaj v sebi, si ostati zveste in močne. »To je delo na sebi, ki ga lahko zač-
metajo pod preprogo. Ali so enostavno preobremenjene. Zvečer naj bi bile radožive
»Spolnost je človekova osnovna potreba. Če ostaja na ravni samozadovoljevanja, ostaja na najnižji ravni. Porabimo jo kot nekateri plačo od prvega do zadnjega, vsak mesec sproti, dokler se vrvica ne strga. Svojih potencialov tako nikoli ne razvijemo. Lahko pa seksualnost uporabimo tudi za izboljšanje kvalitete življenja. Seksualnost je bližnjica do samospoznanja in samorealizacije.«
še posebej obremenjene s tem, kar je treba in kaj se ne sme. »Zahodnjakinje smo poleg tega izgubile svojo žensko skupnost. Da bi z medsebojno podporo zmo-
nemo na katerem koli koncu.« Seksualnost - in pri tem sploh ne govorimo o seksu - je samo lakmusov papir za večino drugih stvari. In zakaj ravno ženske, boste vprašali. »Prav tako bi se teh vprašanj morali lotevati moški. A kot ženska z njimi nikoli ne bi mogla doseči potrebne stopnje zaupnosti. Zato se pač lotevam stvari tam, kjer lahko pomagam.«
Seks je seks ali pa problem
Če spolnost deluje, predstavlja deset, če ne, pa kar 90 odstotkov zveze. Ana se s tem strinja. »Spolnost je pokazatelj, kje smo v zvezi. Moška nezmožnost, prezgodnji izliv ali ženska frigidnost so le v izjemno majhnem odstotku biološko pogojeni. Vse ostalo so zavore v nas samih.« Človek je večplastno bitje, ki svoj temelj nosi v genitalijah. Nad tem lahko imamo naloženih cel kup blokad - čustvenih, umskih, kakršnihkoli. Vemo, da strah in odpor čisto fizično krčita mišice. »Kadar uživamo, da se nas nekdo dotika, verjetno ne bomo imeli težav, da bi spali z njim. Celi vrsti žena pa so njihovi možje skoraj odvratni. Morda že leta nerazčiščene zadeve po-
Mož se pritožuje, ker žena ob večerih popolnoma nezainteresirana v trenutku zaspi. Po pametnem nasvetu za teden dni zamenjata svoje dolžnosti in naloge. Že tretji večer se žena vsa cvetoča nagne nad svojega moža in mu zapeljivo zagruli na uho. Mož pa napol med smrčanjem zarenči nazaj: »Oprosti, ljubica, ampak ... utrujen sem.«
»Za mnoge moške je spolnost edini čustveni ventil, edini način, s katerim se lahko povežejo s partnerko. Zato je seks zanje tako pomemben. Če ni seksa, torej niso ljubljeni. Tudi mnoge ženske imajo podoben problem. Zdi se jim, da morajo svojo naklonjenost pokazati skozi seks. Četudi jim ni do tega.«
in pričakujoče ljubice. Ne bo šlo!«
Sam seks je tako zgolj izraz seksualne energije in pri vsem
skupaj sploh ne tako zelo pomemben, kot si radi predstavljamo. »Dober spolni odnos z nekom, ki ga ljubimo, je še vedno vrhunsko doživetje. In pri tem sploh ne gre za telesni akt. Zanimivo je, da ko smo enkrat v besedah, mislih in čustvovanju eno, potreba po seksu kot takem izgine. Da smo sposobni v polnosti biti del takega odnosa, moramo najprej priti na čisto sami s seboj. In to bo tema naše delavnice,« zaključi Ana.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
»Seks brez ljubezni sploh ne bi smel obstajati. Pa smo takoj pred vprašanjem, kaj ljubezen sploh je. Zoran Mi-livojević, priznan transakcijskih analitik, v svoji knjigi Formule ljubezni na več sto straneh opisuje, kaj ljubezen ni. Očitno imamo o ljubezni cel kup prepričanj in klišejev. Kaj ljubezen je, mora odkriti vsak sam.«
Koledarček za dušo in telo
Zvočna kopel z gongom in energijskimi instrumenti
Tjaša Cepuš, Velika Pirešica, Center čez mavrico, petek, 15. junij, ob 18.30 in Center Top Fit Celje, kresna noč, sobota, 23. junij, ob 19. uri. Gong kopel v naravi
Špela Cvetko Penič, Arja vas, Petrovče, v nedeljo, 17. junij, ob 18. uri (info 051 312 177). Energijski pohod po Rogli
Magičnost gibanja, aktivni dan samozdravljenja, sobota, 16. junij, ob 8.30, prijave na 040 393 060.

Iz globalne luknje
Spoznanje
razsvetljenega 40-letnika:
Telovadite in uživajte zdravo hrano. Telovadite tri- do štirikrat na teden, vsaj 30 minut, pa naj bo to joga, treking, tek ali ples. Uživajte veliko zelenjave, domače prekuhano mleko in domača jajca, če nanje niste alergični. Izogibajte se sladkorju, ker je strupen in nevaren. Predvsem popijte veliko naravne čiste vode.
Bodo priznali krivdo za požig?
Požig Špice - Končno vsi obtoženi na sodišču
Celjsko okrožno sodišče je več mesecev neuspešno poskušalo začeti sojenje za požig čolnarne na Špici 2. junija leta 2006. V sredo je sodnikom to vsaj delno uspelo, kljub temu pa se sojenje še ni začelo. So se pa vsi obtoženi odzvali vsaj na predobravnavni narok, kar se do zdaj še ni zgodilo, saj je vedno nekdo manjkal.
Obtoženih je pet moških, tatvine in požiga čolnarne pre-
štirje od teh so pripravljeni krivdo priznati in si s tem znižati kazen. Prvoobtoženi je Kristjan Hribar, za katerega je tožilstvo zaradi vloma,
dlagalo leto dni in tri mesece zapora. Hribar se bo na podlagi priznanja krivde pripravljen pogajati za nižjo kazen. To bo storil v prihodnjih tednih
skupaj s svojim odvetnikom in tožilstvom. Enako še trije soobtoženi, krivde pa ne priznava peti vpleteni v kazniva dejanja. V postopku je tudi do zdaj prihajalo ves čas do zapletov predvsem zaradi tega, ker je sodišče v tej zadevi združilo postopek zaradi požiga in vloma v čolnarno še s tatvino skladišča na drugi lokaciji, pri kateri naj bi se pojavljala vsaj
dva obtožena za požig Špice. Ker so obtoženi napovedali možnost priznanja krivde, je sodišče nadaljevanje pre-dobravnavnega naroka razpisalo za 19. september. Naj spomnimo, da je požar na Špici uničil celjskim kajakašem vso opremo, zgorelo je kar 50 kajakov, uničeni so bili rešilni jopiči in računalniki.
SŠol
Kradljivci!
Neznanci so v torek na območju Laškega ukradli kombinirano vozilo znamke Mercedes, Viano, 2,2, letnik 2005. Vozilo je imelo registrsko številko MS ZL-611. Na avtomobilu je napis Rent a car. Škode je za okoli 10 tisoč evrov.
Policisti še preiskujejo vlom v stanovanjsko hišo v Škofji vasi. Storilec v hišo vlomil skozi balkonska vrata, odnesel pa je prenosni računalnik in fotoaparat ter lastnikom povzročil za dobra dva tisočaka škode. Nepridipravi so vlomili še v prostore Kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah, od koder je izginil obračalnik, vreden tri tisoč evrov. Na Cesti na Ostrožno pa je lastnica peu-geota ostala brez torbice in dokumentov, ki jih je pustila v odklenjenem vozilu. Nepre-
vidnost jo je stala 500 evrov. Med zaenkrat nepreiskane tatvine so policisti v preteklih dneh vpisali tudi tatvino 350 litrov goriva iz tovornega vozila hrvaškega državljana, ki je bilo parkirano na počivališču Zima ter vlom v skladiščne prostore velenjskega podjetja v stečaju, kjer je neznanec ukradel več dvižnih pletenic in verig, vrednih okoli tisoč evrov. V Florjanu, prav tako na območju Velenje pa je neznanec iz gospodarskega poslopja odnesel del kosilnice ter del obračalnika. Lastnike je s tem oškodoval za 2.500 evrov. V Celju pa je tat izkoristil neprevidnost lastnice stanovanjske hiše, ki je odšla od doma, hišo pa pustila odklenjeno. Ob prihodu domov je opazila, da ji je nekdo ukradel zlatnino v vrednosti 1.200 evrov.
Kamenikovi spet na sodišču
Po enajstih letih spet o domnevni prodaji drog
Marija Kamenik
Spredaj z leve: Sašo Fijavž, Alojz Založnik in Konrad Kamenik
Marija in Konrad Kamenik sta morala v ponedeljek spet na celjsko okrožno sodišče. Sodijo jima še za stare grehe, domnevno povezane z mamili, v katere naj bi bil vpleten tudi Kristijan Kamenik, ki pa - kot je znano - zaradi prekupčevanja z drogo trenutno prestaja kazen zapora na Hrvaškem. Poleg Kamenikovih očitki padajo tudi na Alojza Založnika in Saša Fijavža. Zadeva se vleče že enajst let, vmes so jih tudi obsodili na visoke zaporne kazni, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in sojenje vrnilo na začetek. A se tudi v ponedeljek glavna obravnava ni začela.
Skoraj vsi so sodišču in policiji zaradi domnevnih nečednih poslov z mamili že znani, Založnik naj bi že bil zaprt v Španiji, Kamenikovo pa so pred meseci dobili pri tihotapljenju mamil, ki naj bi jih skrivala v telesnih odprtinah. V ponedeljek se sojenje ni začelo, ker so odvetniki zahtevali predobravnavni narok, do katerega se bodo z obtoženimi in s tožilstvom pogovorili o možnosti priznanja krivde in s tem o nižjih kaznih. To bo znano 12. septembra, ponudbo za pogovor je zaenkrat sprejela tudi tožilka Marinka Čakš, ki se bo - če bo tako
presodila - o nižjih kaznih tudi pogajala z obtoženci. Je pa eden odvetnik Marije Kamenik že predlagal izločitev dokazov, predvsem tistih, ki so vezani na tajno delovanje policije. Gre predvsem za poročila o sledenju, opazovanju, prisluškovanju. V kolikor bodo te dokaze izločili, se bi morala izločiti tudi predsednik senata Marko Brišnik in sosodnica Cvetka Posilovič, saj bi bila okužena, ker sta seznanjena s podatki iz kazenskega spisa. V kaznivem dejanju, ki naj bi ga storili in zaradi katerega bi se jim sodili, naj bi preprodajali heroin, marihuano in ekstazi, vsak pa naj bi v verigi imel svojo nalogo. Povezovalni člen naj bi bil Kristijan Kamenik, ki naj bi takrat dogovore koordiniral kar iz mariborskega zapora, kjer je prestajal drugo kazen.
SŠol, foto: SHERPA
Organizirano kradli iz novih hiš
Povzročili skoraj za 100 tisoč evrov škode
Celjska okrožna sodnica Marijana Topolovec Dolinšek je v ponedeljek obsodila tri moške, ki so leta 2009 z vlomi in tatvinami po stanovanjskih hišah storili skoraj za 100 tisoč evrov škode. Trojici je izrekla od enega leta do skoraj šest let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Natanko pred tremi leti si vloge in naloge organizi-
so se tatvine vrstile kot po tekočem traku. Trije storilci so največkrat organizirano kradli na območju Polzele, nato tudi v Celju in v Novi Cerkvi. V hiše so vlamljali kar z izvijačem, s katerim so poškodovali vhodna vrata, nato pa s tatvinami lastnikom povzročili ogromno škode. Pri tatvinah niso vedno sodelovali vsi trije skupaj, glede na obtožbe pa so
rano delili. Tarče so bile tudi novozgrajene hiše, iz katerih so največkrat odnašali belo tehniko, posteljnino, lestence, jedilne pribore, kopalniške armature, tudi pijačo, hrano ter zlatnino in orodje. V nekaterih primerih niso za seboj pustili niti straniščne školjke. Nekajkrat se je zgodilo tudi, da so vlomili v hiše, si pripravili stvari, nato pa so morali pobegniti,
Z vozilom v Voglajno
V sredo, nekaj minut po 19. uri, se je na cesti Šentjur-Planina pri Sevnici, na Cesti Kozjanskega odreda, zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega vozila je zapeljal s ceste, nakar ga je zaneslo v reko Voglajno, pri čemer se je huje poškodoval. Poleg reševalcev nujne medicinske pomoči so pri reševanju posredovali tudi celjski poklicni gasilci. Ti so morali pred tem na teren tudi v Vrunčevo ulico v Celju, kjer se je osebno vozilo prevrnilo na bok. V nesreči se ni nihče telesno poškodoval.	Foto: PGE Celje
ker so jih opazili. Pri svojem pohodu so šli tako daleč, da so v eni izmed novozgrajenih hiš, v katere so prišli, poškodovali vse vodovodne pipe, odtrgali odtočne cevi, zamašili odtoke, da je voda zalila vse prostore v novi hiši, s čimer je nastalo kar za 42 tisoč evrov škode. Gre za vlome, ki so bili izjemno specifični na Celjskem in za eno bolj organiziranih tatinskih združb. Obsojenci bodo morali poravnati tudi večino škode. Nekaj predmetov, ki jih skupina ni prodala, pa so jim zasegli že v preiskavi.
SŠol
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEV
Svetniki potratno z občinskim denarjem (NT, št.45)
V žalski občini že nekaj let, najmanj pa od leta 2003, svetniške skupine zelo »po domače« trošijo denar, ki ga občina nakazuje na transakcijske račune njihovih svetniških klubov. Prejšnji župan Lojze Posedel iz preračunljivih razlogov ni poskrbel za bolj racionalno porabo sredstev svetniških skupin. Pri tem je z vsemi sredstvi ignoriral in zaničeval delo nadzornega odbora v prejšnji sestavi, kar je pustilo pečat tudi pri delovanju sedanjega, ki svetniškim skupinam - kr-šiteljicam - ni naložil nujnih ukrepov, ki bi jih v skladu s pristojnostmi moral.
Od sedanjega župana Janka Kosa, ki je najvišji varuh finančnega poslovanja občine, nedvoumno pričakujem, da bo z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, in s svojim občutkom za spoštovanje pravil
in dobrega okusa, poskrbel, da se nenamensko porabljena sredstva svetniških skupin vrnejo nazaj v proračun. Slabi pravilniki ne morejo biti razlog za njihovo kršitev, kot tudi »široka koalicija« proti nesprejemljivemu vodenju občine v prejšnjih mandatih ne more biti razlog, da je vse dovoljeno. Taka nesamoo-mejevalna politika namreč vedno vodi v razkroj, kar si tisti, ki hočemo občini dobro, ne želimo. Izgovori v stilu kreativnega računovodstva so zgolj norčevanje iz nas, ki pravila - čisto preprosto - spoštujemo.
VOJKO ZUPANC, Zares Žalec
So res vsega krivi dimnikarji?
Januarska tragična nesreča na Rogli, v kateri so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrle tri mlade osebe, je v javnosti povzročila plaz kritik na račun di-
mnikarjev oz. dimnikarskih storitev. V Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da je odgovornost največkrat na strani lastnika in izvajalcev, ki nestrokovno vgrajujejo kurilne in dimne naprave. Sekcija že vrsto let neuspešno opozarja na nepravilnosti pri gradnji omenjenih naprav, saj uporabljeni materiali in naprave pogosto ne izpolnjujejo zahtevanih predpisov in kriterijev, ki zagotavljajo varnost. Posledično prihaja do nesreč, ki torej nikakor ne izvirajo iz dimnikarske malomarnosti ali nestrokovnosti.
Vzroki tovrstnih nesreč so številni. Več kot tretjina nesreč nastane zaradi neustrezne in nestrokovne vgradnje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav ali obnove dimnika, pomanjkljivega projektiranja, nestrokovne uporabe naprav, dotrajanih naprav in kurjenja plastike, smeti in ostalih predmetov. Izvajalci del v objekte vgrajujejo dimnike, ki so iz materialov, ki jih niso pregledale ustrezne inštitu-cije, kar je največkrat tudi vzrok, da pride do pregretja dimniške tuljave. Pogosto se vgrajujejo tudi zastarele kurilne naprave, ki imajo zelo slabe izkoristke in zelo onesnažujejo okolje. Precej kurilnih, dimovodnih naprav ni prijavljenih in prav tu pogosto prihaja do dimniških požarov in s tem ogrožanja premoženja. Po mnenju Bojana Brenčiča, predsednika
mômà(
In takoj je videti bolje!	^fc
Avstrijsko pohištveno podjetje MömaX je odprlo svojo prvo poslovalnico v Sloveniji, in sicer v Velenju.
MömaX ustreza današnjemu načinu opremljanja stanovanja, ki ga pogosto in raznoliko spreminjamo. »To je mogoče le takrat, če so izdelki zelo cenovno ugodni. Mi postavljamo nova merila tudi glede cen,« opisuje predstavnik za tisk Thomas Saliger steber koncepta podjetja. S trgovino v Velenju se odpira prva slovenska in skupno 36. MömaX poslovalnica. Z več kot 4.000 m2 prodajne površine nudi MömaX trgovina s pohištvom kupcem obsežen izbor pohištva in spremljajočega programa. V novi trgovini s pohištvom je z idejami in predlogi o opremljanju kupcem na razpolago 30 zaposlenih.
Sekcije dimnikarjev pri OZS, vzrokov za nesreče in onesnaževanje torej ne smemo iskati le pri dimnikarjih.
Sekcija dimnikarjev pri OZS si prizadeva za učinkovitejšo kontrolo, tako na področju vgradnje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, kakor tudi na področju izvajanja dimnikarskih storitev. Dimnikarske storitve se ne morejo izvajati po nekih časovno preživetih vzorcih, in sicer brez nadzora, brez računov, brez plačila davkov in prispevkov, brez sklenjenega zavarovanja odgovornosti, brez izdajanja predpisanih poročil, z izrazito slabo kakovostjo, s pomanjkljivo opremo, pomanjkljivim tehničnih znanjem in z nestrokovno izobraženim kadrom. V Sloveniji je veliko dobrih izvajalcev dimnikarskih storitev, ki so za svoje delo visoko strokovno usposobljeni, vendar pa je bil nadzor nad izvajanjem teh storitev v pristojnosti nekdanjega ministrstva za okolje in prostor, katerega prioriteta žal ni bila urediti dimnikarsko službo. To pa je privedlo do negativnega odnosa do izvajalcev dimnikarskih storitev.
Dimnikarske storitve se izvajajo zaradi javnega interesa, zato državljani po zakonu morajo dimnikarjem omogočiti izvajanje storitev. Nespo-štovanje predpisov namreč prispeva k slabšemu stanju
kurilnih naprav, ki povzročajo onesnaženost okolja in ogrožajo ljudi. Številne nesreče dokazujejo, da lastniki stanovanjskih objektov nikakor niso sposobni sami skrbeti za pravilno delovanje kurilnih in dimovodnih naprav. Edini strokovni nadzor
nad tem mora biti prepuščen za to usposobljenim dimnikarskim službam, ki jim je v interesu, da svoje delo opravijo kvalitetno, strokovno in v skladu s predpisi.
MIRA ČREŠNAR, vodja odnosov z javnostmi OZS
□ DRI TELEFON
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
V soboto brez stranišča
Bralka iz Šmartnega ob Paki je nezadovoljna, ker na avtobusni postaji v Velenju ni mogla uporabiti stranišča. Bila je sobota, natakarica v odprtem bifeju naj bi ji pojasnila, da je stranišče ob sobotah zaklenjeno, kar za bralko ni sprejemljivo.
Mag. Maša Kočevar iz Službe za odnose z javnostmi v Mestni občini Velenje odgovarja: »Informacijo, ki ste nam jo posredovali, smo preverili pri lastniku objekta, to je Izletnik Celje, d. d., ter povprašali, kako se je lahko zgodila ta nerodnost. Predstavnik podjetja se je opravičil in povedal, da imajo res nekaj tehničnih težav, ki jih na omenjenem stranišču odpravljajo. Opravičil se je tudi v imenu natakarice. Zagotovil je, da se bodo v bodoče potrudili, da do takšnih nerodnosti ne bo več prihajalo.«
Zakaj smrdi?
Bralec S. Š. iz Štor opaža, da posod za zbiranje bioloških odpadkov, ki jih ima postavljene podjetje Sim-bio, naj ne bi redno čistili. »Na posodah je na debelo odpadkov, ki grozno smr-
dijo. Posode so umazane tudi z zunanje strani, okoli je ogromno muh,« omenja bralec, ki so mu odgovorili, da posode čistijo dvakrat na leto. S takšnim odgovorom ni zadovoljen.
Monika Oštir, tiskovna predstavnica podjetja Sim-bio, odgovarja: »Zabojnike za biološko razgradljive odpadke čistimo dvakrat letno. Naše pralno vozilo opere notranjost zabojnika, kar se izvaja junija in septembra ali oktobra. Za čistočo zabojnikov najlažje poskrbijo uporabniki sami, s tem da biološko razgradljive odpadke odlagajo v biološko razgradljivih vrečkah ali jih zavijejo v časopisni papir. V primeru, če se odpadki odlagajo brez biološko razgradljivih vrečk oziroma ne da bi jih uporabniki zavili v časopisni papir, to vsekakor povzroča smrad in onesnažuje zabojnik. Za smrad v zabojnikih so tako krivi uporabniki sami, saj ne upoštevajo napotkov. Bralec nas lahko pokliče ali se osebno oglasi na Simbiu, kjer mu bomo svetovali in se z njim dogovorili o kakšni drugi možnosti glede zabojnika za biološke odpadke.«
BRANE JERANKO
RADIO, Ki GA BERETE
SOBOTA, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Elvis A. Herbaj, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 18. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Elvis A. Herbaj, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 19. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 20. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
ČETRTEK, 21. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 22. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Piknik Katrce Radia Celje vsakokrat privabi večtisočglavo množico in ponudi odlično nedeljsko zabavo. Utrinek je iz leta 2010.
S Piknikom Katrce Radia Celje v poletje
Vsi že nestrpno pričakujemo vroče poletne dni, ko bomo skupaj vsaj za trenutek lahko pozabili na hiter življenjski tempo. Za dober vstop v poletje vsako leto poskrbimo tudi v naši medijski hiši - s Piknikom Katrce Radia Celje.
Prireditev, ki je postala že tradicionalna, privabi večtisočglavo množico in ponudi odlično nedeljsko zabavo. Skupaj z nami se veselijo otroci in tudi tisti, ki že podajajo roko zlati jeseni. Rdeča nit letošnje glasbene zabave je slovenska beseda v glasbi, zato smo prireditev dopolnili s sloganom Najbolj slovenska zabava leta. Na odru se bo zvrstilo preko 30 glasbenih točk slovenskih izvajalcev zabavne in narodnozabavne glasbe.
V družbi Piknika Katrce Radia Celje bodo letos nastopili: ansambel Stil, Okrogli muzikanti, ansambli Mikola, Napev, Nagelj, Zreška pomlad, Vihar, Gadi, Navihanke, Zupan, Štrk, Pajdaši, Poet, harmonikarski orkester Pustotnik, mažoretke Rap Radeče, pihalna godba Nova Cerkev, Alfi Nipič, Anika Horvat, Adi Smolar, Marjan Smode, Saša Lendero, Brigita Šuler, Werner, Dejan Vunjak
in Brendijeve barabe, plesalke flamenka Los tacones, Domen Kumer, Nina Vodušek, Claudia, Marjan Malibu in Strašni Jože show. Pripravljamo tudi veliko glasbeno presenečenje večera za nostalgičen spomin na večne polke in valčke.
Prireditev bo tudi letos na igrišču v Vojniku pod velikim šotorom z odlično gostinsko ponudbo. Vstopnine tudi tokrat ne bo!
Kot darilo našim obiskovalcem pripravljamo torto velikanko, s katero se bodo posladkali. Bralci Novega tednika bodo na pikniku izvedeli, kdo izmed njih bo brezplačno odpotoval na Brač in užival na vročem soncu Jadranskega morja.
Prireditev vsako leto tudi svečano odpremo s prav posebnim prihodom voditeljice Klavdije Winder. Na prizorišče se je že pripeljala s helikopterjem, z vojsko, s policijo, starodobnimi katrcami ter harmonikarskim orkestrom. Letos bo otvoritev šestega Piknika Katrce Radia Celje spremljalo kar 40 udeležencev. Vidimo se torej v Vojniku to nedeljo, 17. junija, od 14. ure naprej.
KW, foto: arhiv NT
20 VROČIH	
	
RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA	
1. PAYPHONE - MAROON 5	
FEAT. WIZ KHALIFA	(4)
2. PRIMADONNA - MARINA &	
THE DIAMONDS	(5)
3. SUMMER PARADISE - SIMPLE	
PLAN FEAT. SEAN PAUL	(3)
4. PICKING UP THE PIECES	
- PALOMA FAITH	(1)
5. WIDE AWAKE - KATY PERRY	(2)
6. FORGIVE FORGET - CALIGOLA	(3)
7. LET'S GO - CALVIN HARRIS	
FEAT. NE-YO	(5)
8. CHASING THE SUN - THE	
WANTED	(1)
9. MORE THAN THIS - ONE	
DIRECTION	(4)
10. EUPHORIA - LOREEN	(2)
DOMAČA LESTVICA	
1. MOJA PESEM - ALYA	(4)
2. VEČ OD LAJFA' - ZLATKO	(1)
3. SONČNA UPRAVA - KINGSTON (5)	
4. BOMBON - KATARINA MALA	(3)
5. VESELOIGRA - BARNI BAND	(2)
6. ODIDI - NATAŠA	(5)
7. SLAB SPOMIN - BIG FOOT	
MAMA	(4)
8. VIDIM TI V OČEH - ESKOBARS (2)	
9. PRIDI V RING - EVA IN NIKA	
PRUSNIK	(3)
10. MISEL NATE - SHEEVA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO	
WHEN SHE WAS MINE - LAWSON	
TOO CLOSE - ALEX CLARE	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO	
VEGAS - JERNEJ ZORAN	
TAKO LEPO MI JE - MAJA KEUC	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	POTRKAL SEM NA OKENCE TOK TOK - POET & EUROKVINTET	(3)
2.	S TEBOJ - MODRIJANI	(7)
3.	ENKRAT DA, ENKRAT NE -GOLTE	(1)
4.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV	(4)
5.	ZMEŠAN SVET - DONAČKA	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO
OSAMELE DOMAČIJE - VITEZI CELJSKI
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ HRIBOVC - TINA DROLE
IN MLADI KORENJAKI (4)
2.	MARJETICA - ELA & ŠARMERJI(2)
3.	CELA ULICA NORI - ERAZEM (1)
4.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK (3)
5.	KO PADE MRAK - POGLED (5)
PREDLOG ZA LESTVICO
SREČA - ANS. TONETA RUSA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Jutri izlet z Zelenim valom
Oddaja Zeleni val, ki ji na Radiu Celje lahko prisluhnete vsako sredo dopoldne, letos praznuje 15 let. Izlet zeliščarjev in ljubiteljev narave pa bo letos deseti po vrsti. Dva jubileja bomo jutri okitili z razširjenim izletom.
Najprej bomo obiskali samostansko staro lekarno v Olimju. Nato se bomo obrnili proti Savinjski dolini in se najprej ustavili na malici v Petrovčah, kjer bomo gostje pekarne
Kuder. Sledila bo pot v vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalec. Dan bomo preživeli pod Gozdnikom pri lovskem domu, kjer nas bo čakalo druženje z zeliščarko Faniko Burjan. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel Ubrane strune. Poskrbeli bomo za okusno kosilo in se okrog 18. ure vrnili v dolino.
Avtobus z zeleno karavano bo krenil na pot jutri, v soboto, ob 7. uri z glavne avtobusne postaje v Celju.

ail .
www.radiocelje.com
INFORMACIJE
3
^i/. D	
10	
lo	1 Ik
[o	
Dom je ponavadi uaza miru, kjer se počutimo varno, A kai hitro se Idhku /.godi, da se nam kakšna reć pokvari, in takrat se poćulimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to, Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati. urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje na} iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zalo vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati borno veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k äe boljši obveščenosti iti predstavili svojo ponudho na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, ie, da pokličete Ü31 692-8Û0, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Za sodelovanje v og tesni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
lokličiteiCSEaiSJ
Koitrrtčrvtr 7 3000 Celje E-mail: info@zangTad.si
www.zangmd.si
Telefon: 031 713 240
		YIDRiEVÜLHA DELH^WPHOIE K0MLHIC MARJAN PEÏ0ÎAK S, P.. ST0PÜ11.323T CK0&ELNÏ GSM: 041/577-336, MAIL: mârjin.pelioHk ujmsU.fiHT
■- -: 1 Keremičsr^a dela .vodovodna inîtalwja .mwjwsraiiamjev. manjša zi&ntadeb. eletno I in vu ratfrtevalnadela, wadaptacijeIwpilnic Izdelovanje mozaikov. borM brušenje nizko stenske obrob, izdelava talnega v starejših kopalnicah in talnih Itadi s kanalm		
EB	iUMpUffJht) HIIW m »HOtflUREMHIH LEUUI! 5E ntlPOROCAMOl	
Kovinarski uMca 4a, 30&1 CeÈje	,'ntBICi ">■:':
TeJ. 03/431-R40; Gsm, 051/625-016, $ibädinjnlka
n
'.'.rntažEin seniis gretnih naprai) ftsrspactiEf Mntäittftrjfft LUctasra ffellinsta[»lirai zakleoœiia Sfriifett™ Parkssruun«
irarilDinmoiMa dadälna cpnars Hitri servis ([fils
UjptSr.: sistemi (en Vince za mot«™ biles»
prodaja, montažo, pre*o*L
"vse id ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
Nufliič F [and.p
Oumih Kralra 38,3239 Šentjur
GSMrtMl 787-935
e-mail Ireni. nuncicgg ma il .com
.meji ■ smiwanje
-	iidelava ponudb
-	prodaja
-	momafa
-peil
■	top ici ne črpalk
-	ko lektorji
-	bojletjl
■	kopolnišk} oprema
■unjiijftibitf.'Hihs.-itpnim -dimni);!
ELEKTRO STORITVE
8omsKROFLIČ s.p.
Vrhe 15,3221 Teharje
Tel,; 041 370 240 e-mail: kroflicboris@gmail.com splet: www.elektrokroflic.st
Prihaja poletje! PRIPRAVITI VOZILO ZA POLETNI DNI * NAJVEČJA UBIRA PRTLJAŽNIKOVIN KOVČKOV THÜLE
■	PBEVÏEMI m ODVOZ IZRABLJENIH VOZIL --
■	SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL__=|KUP0N!=|
NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSt UPOKOJENCE KIA MOTORS avt(])hiša skorja nec
The PawrrtioSitrprfim"
Mariborska 115, C*IJe. 01/426 ftB A4.031 60» 416
Pt Celje
CELEIA PARK Aškerčeva ulita 14 3000 Celje
PE Velenje
Šaleška 2a 3320 Velenje
03 4900 303 ia'ru"v' ' 1 0Ï 62 00 718
i \ .
IINSTALOJE I	
muiicts VEUoi	IZVEDBA VODOVODNIH IN tXKUULKIH NAPdlAY TER SANACIJA KOPALNIC liU lu Proilnska ras 3Vd. Štore, gim: 041 S32 907
SALON KERAMIKE V CEUU
I www.tupro graalnt.3l
■	Valih a izbiro KOPALNIŠKE iln ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
- Sanitarne ARMATURE
■	KOPALNIŠKO pohiMvo
Kidričeva cesta G, Celje
Tel : 03 491 22 11.041 659 547

lût
Hü
HH»0. X V A11T t T M 0 IK UGDDHOI
Mđfio Kukovi t s p
iiin(„.(L.,	WWW WWM laslifccWw tM-iummfcm
2KÏÏÏÎÏÏ8 i3S?W	™ MUtanJ«* ** Hi mfcrtb.
^i?^! ™ '	!»«<*> «"ft» <MdTp>i beobt^tud)
gSFTI: OH 741 09-1	pouttiE ttliKiE t ndnrnsio rarvii imi pfHliilim
e-mail: ma ria. kju kavicii-sioJ. net	Mrvim.- atttteffe. siirwwlWe, «ti-gnW,
spfet: http:/y www.slrajeplastika.ii	icnmi-SaWne „j. Uoimüt irdtUn i iflem dnmii
INSTALACIJE JEKL
ogrevanje bi vodovod, alternativni vili ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
GSM: 0ÏV329-702, Email: blisk.inslaladje^gmall.nm
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON I DRENAČA KAMEN I GROB! NASIPI
franiiiek itrobeiti
feSS na Brdo 5,3230 Sei gsm: 031300 $50
esnafi: leja. stoti erne$siokM
m W13H 5ÎI, ijsrn: 051W3 579 W;M/5771495,Ws03/S77149g e nail: tiigitaiiuaitfUmEJiet
BffltnA buok m Vse za streti o !
rtaiwdnjaïi moUfliaJjwio-bqöräati iaWkoi In sifîine krtine; Pttflnska v» 57 îJiOÎTOffi J
www.streha-metalko.si
ZA IZMES0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NAG5M. 041 622 385.
'LO

Fl orala d.o.o,
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41.3000 Celje GSM: 041 757 879
L 1 poikrbiDic u (JAHD1TBV ni* okolice in pulotnib pranem; ■ * zAiMtliU-v in vidrievanje;
I ' te I »prod «j ji in mutopraifefii okrunili rait] In In «itlja
S kartico zvestobe do 7% popusta
<PTIKK
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54
PB 1013, 3102 CELJE
Tel,: O3/49I-30-OO. Fax 03/491
CS NJI NI ITniNKI
v omm thuah vam kudi mi
. sinoKOvtnprwa.iBvi»juioć*u
■	KWrTETmETtiaAWOUVlRJÉ ZJ. HOflÉKCklSKAOÛAUt
• S»F«KOYNlPHE«4.EDi* KO«™Cn«1.EĆE
-	KVALITETNE KDTWÇTNE LEĆE
-	ĆJ5THJ ZA KONTAimjE L£££
■	KM&A D4JU> PB10JANW PKMZUUUjeEV
-	LASTEN ftlUK MM PBD5TOAJ* STWUJKÉ ÜPI.üE -
36-01
DELOVNi ČAS- delflvrlhi od 8.00-1fl.00. soboTn S,00-1 Ï.OO
ZLATAf&W TAjNSm j|
ïfftw) fyoscM - Ko/vsec
tS
Gbf-hg 17. JMH'ric SB Md tt 13 iMI 634W*
AflTIAL tJx.c.
070 300 525
•	VSA ZIDARSKA DELA
•	POLAGANJE TI AKOVCFV^""
•	UREDITEV OKOLIC
ANI IAL d.o.o,, Ariavs5 6a. 3301 Petrove
INFORMACIJE

( HOVENUAIES
Prenova kuhinje
Izkoristite dopustniški čas za domača mojstrska opravila
Ker si med letom teže vzamemo čas, je dopust idealna priložnost za prenovo in mojstrska opravila v našem domu. Zakaj si ne bi z nekaj preprostimi posegi preuredili kuhinje in tako vnesli svežino v svoj dom? S pomočjo trgovin s t.i. hobi programom je izdelava in I predelava pohištva pravzaprav postala preprosta in dostopna vsakomur.
Zamenjajte ročaje
Že s preprosto menjavo ročajev lahko svoji kuhinji pričarate svež in moderen videz. Izbira ročajev je danes vel i kaj pozorni morate biti Je na obstoječe iz vrti ne v vrat ci h. Za pravo velikost vzemite s seboj v trgovino svoj stari ročaj, sicer se lahko zgodi, da se luknje v omari ter med ročaji ne bodo prilegale.
Z menjavo front do nove kuhinje
Se bolj drastično spremembo lahko ustvarite z menjavo kuhinjskih front, saj bo vaša kuhinja tako dobila povsem drugačen in nov videz. Z merami obstoječih front se oglasite v trgovini s hobi programom in tam vam bodo izdelali nove. Izbor dekorjev je izredno pester; izberete lahko živahno, svežo barvo ali pa morda bolj umirjene lesne dekorje. V fronte vam bodo izdelali tudi izvrtine za spone in ročaje ter vam tako prihranili dodatno vrtanje. Priporočamo, da hkrati zamenjate tudi spone in morda izberete takšne s posebnim blažilnikom za mehko zapiranje ali pa morda celo odpiranje na dotik, brez ročajev.
Zamenjajte pult
Dotrajan kuhinjski pult zamenjajte z novim. Sodobni pulti z zaobljenimi robovi so bolj vzdržljivi in odporni proti udarcem in poškodbam. V trgovini s hobi delavnico vam bodo v pult naredili tudi izrez za kuhinjsko korito in kuhal no ploščo.
Stenske obloge namesto ploščic
Namesto keramičnih ploščic lahko nad kuhinjski pult namestite stensko oblogo v enakem dekorju, kot je pult. Tako boste ustvarili moderen in homogen videz. Stenske obloge so enostavne za vzdrževanje in odporne proti toploti in umazaniji.
Dodatne police za več prostora
Če vam v kuhinjskih omarah primanjkuje prostora, si omislite dodatne police. Namestite jih lahko v obstoječe omare ali pa prosto na steno. V hobi delavnici vam bodo police odrezali natančno na želene mere, za zaščito robov pa vam jih bodo tudi zarobili z robnim trakom. Če boste police na meščali na rob kuhinjskih elem ento v, priporočamo, da vam v delavnici robove zaoblijo.
Kam po materiale?
Vse potrebno za izdelavo ali obnovo kuhinje in drugega pohištva dobite v trgovinah s specializirano ponudbo za profesionalne in ljubiteljske mizarje. Slovenljales Trgovina, ki že več desetletij deluje na našem trgu, ima v svoji ponudbi poleg lesnih materialov, pohištvenega okovja, dodatkov, orodja in drugih izdelkov tudi mizarske storitve. V profesionalno opremljenih mizarskih delavnicah opravljajo vse vrste mizarskih storitev: razrez po meri, robljenje, izdelava izvrtin, okroglin, izrezi za korito itn. Storitve so hitre in kakovostne, tako da je treba dan ali dva počakati le ob večjih naročilih, če potrebujete le nekaj polic ali pult, pa jih boste lahko odnesli domov takoj.
Več na www.slovenijales-trgovina.si

Ö3J7&3&
-^B^JDEJAK »P-
mu I ej. dej an@siol.net
IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN •STAVBNO KLEPA RS TVO
• TESARSTVO
_
~	Peiovje 19,3220Store
/Pj-LtvifAÈ tet.: 03/577-12-31 fax:03/781-00-49
KI c^*™ ■	mobitel: 041/639-337
mJ ** ROVSTVO. ML EPABSTWO e-poita: bronlslav.canzek@t-f.sl
BRONISLA V ČANZEK d. o.o.
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
mMi
Na»ia Hrlbrrnlk i.p. Poslovne enote:
KaiobjeSenrjurCelje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www. cveti i car na-n at a o m
jpa flViLjflÇf EER.VK PLliČČA
PftüüAjA umjaüh Lz&ihv	Ttfi,:	Off
- ff Tvtra-äiu Sivariji in foffwtio- wnjtnikjzhJi
krajšanje hlac
„15 EUR<Uje;3*l GRATIS
HITRO îft UGODNO piTT-BVtiCr o^je un SUJbNJE Mnüi ___
PE NDVS Val, ut. M. ÇirO/tnirtrith U. Cetji, ft Mariiurtt« SV IrtaJ/irti. tiCpihurf)
r: 03 / 57 30 044;	m: 03 t 600 420
INFO@DOM -STREH A.SIL	WWW.DOM-STREHA.SI
	Prodaja glinenih kritin!
	«wuther #d«aiziecel
DOM-STREHA	
TmjBABjEVA 17	CREATON />
3230 Šentjur	vil y VODICI: y :
__ Za Vai In Va! dam vriltno: d o m o f ï n a 1 -lesaritvo	
DOMO FINAL Ivan fiOSACEft s.p. U L. BrAtov Janiaijevlla 3212 Vojni k GS Mi 041 756 668 telefan/fajcOl 781 21 72 e-pc!ta: domo finalst-1.îl	-	klCWÎtVD -	stavbno kf&parstvo -	montažo Velujt oken -	Izdelava nadstreikov ■ Izdelava ravnih In zelenih sr reh Pooblaščeni krov« u kritin»; GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAS. HOSFKRA.TEGOLA, S- METAL, ES AL. _
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA

Kuhanje je lahko dejavnost, pri kateri se sprostimo, ustvarjamo in uživamo. V kuharski oddaji na Radiu Celje je Edita Mejač, direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, predvsem v smehu priznala, da kuha zato, ker je treba in tu ni neke filozofije. Pri receptih se drži tistih preizkušenih, ki ji jih je zaupala njena mama, in zagovarja dejstvo, da so recepti napisani z enim razlogom - da ni treba vsega vedeti. Količine na grame so podatki, ki se jih nima smisla učiti napamet, saj jih, kojih potrebujemo, najdemo v knjigi ali na spletu. Ob kuhanju se tudi drži tega, daje dobro vse, kar se pripravi, in v družini nikoli ni bilo razumevanja za kakšno zmrdovanje nad hrano. Z izbirčnostjo se tako težko sprijazni, saj misli, da je pravzaprav težko ljudem, ki so omejeni z ozkim izborom živil, ki jih jedo. V kuhinji daje prednost doma pridelani hrani, z domačega vrta. Ne glede na to je kar malo kritična do vseh bio in eko označb, sploh do cene tako označenih živil. Edita Mejač ima na vrtu dovolj zelenjave zase, ob dobri letini tudi marsikaj pospravi v kozarce za ozimnico. Za vse, ki se radi sladkate, predlaga pecivo, ki ga čimbolj navlažite, in pri njem ne skoparite s sadjem. Naj vam uspe! Še vedno pa vas vabimo, da nam predlagate, koga naj še povabimo v kuharsko oddajo. Predloge nam pošiljajte na radio@nt-rc.si.
PECIVO S SMETANO IN SADJEM
Sestavine:
4 jajca
1 vanilijev sladkor
15 dag sladkorja
10 dag moke
1 žlička pecilnega
1 sadni kompot ali sveže sadje
sladka smetana
Priprava:
Jajca, ki ne smejo biti hladna, ločimo na beljake in rumenjake. Iz beljakov stepemo trden sneg. Rumenjake stepemo s sladkorjem, dodamo komo s pecilnim in združimo z beljaki. Pečemo 7 do 10 minut pri 200° C. Po peki testo prerežemo na pol, vsako polovico dobro navlažimo s sokom kompota, namažemo s stepeno sladko smetano in po vrhu naložimo sadje.
NL
RESTAVRACIJA	0nevne
r T K	Sobotna în nedeljska kosila
K i K i\	Jedi po naročilu - a la carte
trn d.o.D,, su tonu*, aoûn eeije	Posebna ponudba
* " „	Pizzerija, slaščice in bar
P0N-PEÏ od 5:30 do 22:30	p.nc.,„, ... - ,
SOB: od 8:00 do 23 00	^°St0r 23 iaMlUČenC
NED: od Bron do 22:00	VeHI(0 parklrlSće
Delovnfčas:
POH PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED: od 8:00 do 22:00
T: 03 /j828^02^1 [G: 031[630 51t Bit: restavraciiaOetra si
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Ročna limfna drenaža
Limfni sistem je zelo pomemben za zdravje človeka. Limfne žleze izločajo, tekočino, ki hrani tkiva. To so celice za obnavljanje, žleze proizvajajo milijone belih telesc, ki služijo obrambi telesa, istočasno pa limfna tekočina odstranjuje strupene odpadke iz telesa.
Naše zdravje je zelo odvisno od pretoka limfe. Celice bi lahko večno živele, če bi se limfne žleze obnavljale, zastoj limfe je razlog degeneracije in smrti. Zahvaljujoč danskemu zdravniku Emilu Vodderu, ki je okoli 1932 leta odkril ročno tehniko drenaže limfe, so odprli šole za izvajanje le-te. Pri mnogih, boleznih prihaja do večje prepustnosti kapilarnih membran. Velike molekule beljakovin prehajajo iz krvi v medcelično tekočino ter se ne morejo vrniti v kri. Njihovo prenašanje prevzame limfa. Zaradi zastoja limfe prihaja do oteklih nog, migrene, problemov s kožo, celulita in še mnogo drugih težav. Znano je, da so ljudje po kuri limfne drenaže ozdraveli.
Zakaj jo delamo kozmetičarke?
S to drenažo dosežemo zelo dobre rezultate pri zdravljenju aken, pri oteklinah po estetskih operacijah, pri velikih podočnjakih, rdečici na obrazu in odpravljanju celulita, pri starajoči se koži pa je limfna drenaža »eliksir mladosti«. Pridite in se prepričajte!
S KUPONOM DO 10% POPUSTA.
BI0NA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si ^oPRIc^
AHACU
_
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
GosVsaeinpœnoè/^ Bohorč " fgfc
domača kuhinja, mauce, pizze, kosila au card
CETERJHGi Sprejemamo naročita m većjc uključen« <*uibe' Sohofd Marjan Dušana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++336 (0)41 666 726
ttSKLUtfVNAGSVEŽm-v
VIN0@FRESER
ledeno vino PRUDENTIA
VINOGRADNIŠTVO FREIER
FRESERVLADK0,KAIiE19 2315SMARTN0 NA POHORJU SLOVENIJA
4 _
VLADKO FRESER , 040753137
MATJAŽ FRESER ! 031577980 TEL.: 02 80 34 215
Izletniška kmetija pri Mimik
Domače dobrote
Po naročilu tudi nedeljska kosila
Zaključene družbe
Igrala in ježa s poniji za najmlajše
petek, sobota: 14.00 - 22.00 nedelja: 10.00 - 22.00
Leskovec pri Ljubečni - samo Tel.: 03/54 61 212 in 04
FRIZERSTVO^ ^ KLOPČIČ, sp.
I Dobrova 16, 3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO	, GSM 031/371499
IN OTROŠKO STRIŽENJE '
• PODALJEŠEVANJE LAS •SVEČANE PRIČESKE
Ili fin ITI	vzorCaste hlačne nogavice
r A Kl AVI	vzorčaste samostojeće nogavice
I nUmlll	samostojeće nogavice
J WffXi M 4sk>	hlačne nogavice proti krčnim žilajvi
Martina Pinter s p	00K0LENKE
GLAVNI TRG 10	stopalke
300D Celje	bombažne nogavice
Tel.: 03/620 7720	nogavice po vašem naročilu
E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20
«©IJMrfiViM*^
Martina Pinter s.p. GLAVNI TRG 10
3000 Celje Tel.: 03/620 77 20
MOVA ZA MOČHe-JŠč-
GLA™,TR<i, Tragvjwa IK.IS
3000 Celje	------
ODPRTO:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MO
VOZILA
PRODAM
TWINGO 1,2, letnik 2004, prevoženih 96.000 km, rdeče barve, garažiran, prva lastnica, prodam. Telefon 040 164-285.	2285
RENAULT megane karavan 1,9 dc, letnik 2004, ima vso opremo, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 768-711.
2283
BMW 324 diesel, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 772-260.
2296
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
mmm
astrologinja
0906430
FIAT uno 1,1 ie, letnik 1998, rdeč, štiri vrata, na novo tehnični, prodam za 400 EUR. Telefon 041 506-145. 2296
KUPIM
MOPED, dobro ohranjen, kupim. Telefon 031 761-113 .	2 3 21
STROJI
PRODAM
Mitja Udovč, s.p., Celje
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
PRODAM
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

m
OJILA
.000 EUR ;
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokopiie j
PE CELJE« Ul. XIV. divizija 14, j 03/425 7000	!
PE MARIBOR, Partizanska M, i 03/2341000	\
PE MURSKA SOBOTA, i Stansta Rozmana 16,02/521-3000 !
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovanska 27,1000 Ljubljana !
Vse potrebno za izdelavo pohištva in mojstrska opravila kupim na enem

KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 2266 KOSILNICO Bcs, širina 127, Acme motor, visoka kolesa, novejši model, z vozičkom, zelo lepo ohranjena, prodam. Telefon 041 289-252. 2332
POSEST
HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici in gradbene parcele, 1.000 m2, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1949 PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend v Bovšah pri Ljubečni prodam. Telefon 041 709-684. 2255 MANJŠO kmetijo s staro hišo in poslopjem ter sončnim zemljiščem, primerno za poljubno kmetovanje ali vikend, v Gornjem Breznu, hrvaško Zagorje, oddaljeno od Rogaške Slatine ali Podčetrtka 7 km, prodam. Telefon 00386 64089-7071.	2289
MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico v Bukovju, Gorica pri Slivnici, prodam. Telefon (03) 5793-337.
Š 127
GRADBENO parcelo, veliko 380 m2 v Zagradu prodam. Telefon 040 665.-507.
2316
POPUST na izbrane dekorje lMAft iveralov z razrezom*
^^^^^	g	*Popust velja od 15. 6. do 21. 7. 2012, na hobby razrez. Na razrez celih plošč popust ne velja.
Dodatni popusti niso možni. Izbor dekorjev se lahko razlikuje po poslovalnicah.
H#BBY
pestra izbira dekorjev iveralov in pultov
razrez lesnih plošč, robljenje in ostale mizarske storitve
pohištveno okovje, dodatki, orodje
Poslovalnice
Celje. Medlog 18. tel.: 03 425 68 70 Hoče. Miklavška cesta 55. tel.: 02 618 B 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66
ODDAM
HIŠO in stanovanje na Gomilskem 28 oddam. Telefon 041 633-296. 2271
STANOVANJE
PRODAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 36 m2 (dve manjši kleti), v Žalcu, na iskani lokaciji, južna stran, prvo nadstropje (od štirih), obnovljeno, lepo opremljeno, z nizkimi stroški vzdrževanja, prodam. Telefon 031 449-059. 2269
ODDAM
APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od plaže, (2 odr.+1-2 otr), 32 EUR/dan, oddam. Telefon 031 370-486. p OPREMLJENO stanovanje, primerno za 2 do 3 osebe, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450. 2317 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2331
PROSTORONO dvosobno stanovanje v centru Celja (65m2 + balkon/loža 8 m2), z garažo, Ljubljanska cesta 16 (novogradnja), z vgradno kuhinjo in klimatsko napravo, gretje na plin, oddam v najem, Telefon 041 650-236.
P
IŠČEM
PRODAM
ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, hladilnik, sušilni stroj, steklo keramični štedilnik in trosed prodam. Telefon
040	869-481.	2329 KLUBSKO mizo, velikost 130 * 73, iz črnega železa, stekleno pokrivalo, prodam.
041	506-242, zvečer. 2347
ŠNAVCER, pritlikavi, črno srebrn, dve samički, prevzem po 24. 6. 2012. Če načrtujete dopust v začetku počitnic, vam v varstvo vzamemo kupljenega kužka. Telefon 031 474-203. 2310 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 2320 BIKA, starega 14 mesecev, pasma bp, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 384-488.	2346
KUPIM
PRODAM
APARTMAJE v Biogradu na moru zelo ugodno oddam. Cena po dogovoru. Telefon 00385 98162-21048.	p
MOŠKI iščem sobo s souporabo kopalnice in kuhinje za daljši rok. Telefon 031 553-076.	2301
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, dostava, možni očiščeni odojki, polovice, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	2089
KRAVE in telice simentalke prodam. Telefon 051 220-902.	2298 BIKCA črno belega, starega 6 mesecev, težkega 280 kg, prodamo. Telefon 031 814-570. 2315 KOBILO, staro 8 let, križanko, črno belo, brejo, mirno, prodam za 799 EUR ali menjam za bikca simentalca. Telefon 031 705-771. 2314 KRAVO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, četrtega teleta, prodam. Telefon 041 734-078. 2318
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 575 TELICE in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2185 VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p MLADO kravo, brejo ali s svežim mlekom, kupim. Telefon 041 928-010. 2268
[KMW
iBIOTERAPIJE
Gl 041404 935
■te
radiocelie
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z mmlocl mladosti cio starostu
ZLATOROGOVA
Transverzala
PONOSA
PRODAM
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735.	p
DOMAČE žganje prodam. Telefon 031 638-934.	2207
JABOLČNIK in odlično naravno žganje, po 3,5 EUR, prodam. Telefon 031 747-930.	2298
BELO kakovostno vino, samo žlahtne sorte, cena zelo ugodna, prodam. Telefon 068 157-828 ali (03) 5795-639.
2339
OSTALO
Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d. o. o., Lava 2a, 3000 Celje,
razpisuje prosto delovno mesto
H pomočnik vodje obrata h
za katerega lahko kandidirajo vsi, tudi pripravniki (to mora biti razvidno iz vloge), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
končana VI. stopnja elektro, strojne ali gradbene smeri, izpit B-kategorije, uporaba osebnega računalnika.
Drugi pogoji: organizacijske sposobnosti, sposobnost obvladovanja konfliktov, komuniciranje s strankami. Zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika, ročne spretnosti in različna znanja s področja vzdrževanja. Kratek opis del: vzdrževanje in širitev sistema, izvajanje HACCP sistema, nadzor omrežja, vzdrževanje objektov, popravila in redna vzdrževalna dela opreme, vzdrževanje čistoče ... Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z življenjepisom do 21.6.2012 na naslov podjetja s pripisom PRIJAVA ZA PROSTO DELOVNO MESTO.
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, kot nov, do 12 km/h, 160 kg nosilnosti in do 40 km dometa, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	p
BUKOVA drva prodam. Telefon 031 538693.	2327
KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96-ba-sno, malo rabljeno in žensko kolo na 18 prestav, kot novo, ugodno prodam. Telefon 070 269-302. 2312
VIKEND, na relaciji Celje-Laško in nakla-dalko Sip 17 prodam. Telefon 041 514-722.	2313
SMREKOVE »fosne«, 2 m3, suhe, stare tri leta, prodam. Telefon 031 748-020.
2319
10 m bukovih drv prodam. Telefon 041 668-981.	p
KUPIM
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju kupim, tudi motorno vozilo, motorno kolo, delovni stroj. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
2210
MLAD, preprost, delaven podjetnik, ki v ljubezni sreče ni imel, bi dekle zvesto rad spoznal in ji ljubezen izkazoval. Telefon 041 959-192. 2229
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
rioMedniKli
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
MOŠKI, star 55 let, išče žensko od 45 do 55 let za druženje in prijateljstvo. Prednost imajo ženske s kmetije. Telefon 070 281-722.	2302
42-letni moški, višje in lepe postave, želi žensko za skupno življenje. Ti k meni. Telefon 031 730-571. 2306 MLADOSTNA, 57-letna situirana vdova želi prijatelja do 73 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2309 DIREKTOR, 58 let, ekonomist, želi spoznati urejeno žensko. Ti k meni ali jaz k tebi. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	2309
ZAPOSLITEV
Hnniw.radiocelje.coni
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1024
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
KOŠNJO sena kupim ali vzamem zemljo v najem. Telefon 041 920-949. 2338
KOZOVINC, d. o. o.
Zagrad 41 a, 3000 Celje zaposli:
-	trgovca - vodjo trgovine s krovsko kleparskimi izdelki
-	delavca v proizvodnji krovsko kleparskih izdelkov
Informacije (03) 492-8223.
MUCA, ki se je pred dvema mesecema izgubila v Bukovžlaku, se še ni vrnila. Nazadnje so jo videli v Roškarjevi ulici v Novi vasi. Muca je čipirana in sterilizirana in išče svoj dom pri celjskem bazenu. Če jo vidite ali če se kje zadržuje, prosimo, pokličite po telefonu 031 766-595.
2344
ZAPOSLIMO TRGOVCA (m)
za določen čas (nadomeščanje) v samopostrežni trgovini Bala.
Zaželene so delovne izkušnje v trgovski dejavnosti, obvezen je šoferski izpit za vsaj B-kategorijo. Dodatne informacije na tel: 041/656-496 Vloge sprejemamo na naslov:
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, z.o.o., Petrovče 1, 3301 Petrovče
tednik
Laško
Poročila sta se: Urška VUČINA in Rok ALJAŽ, oba iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Nataša PŠE-NIČ in Srečko ZUPANC, oba iz Vodruža, Monika PIRJE-VEC in Boštjan VIDEC, oba iz Vodruža, Petra PUSTO-TNIK in Igor TRDIN, oba iz Lukovice
Mozirje
Poročili so se: Nataša GOLČMAN iz Gorenja in Simon ZAPUŠEK iz Prožinske vasi, Rada RAKANOVIĆ iz Šentjungerta in Aleš MOČNIK iz Šentjurja, Blažka OREŠNIK iz Ljubnega ob Savinji in Miha SLATINŠEK iz Radmirja, Ana UGOVŠEK in Bojan KERZNAR, oba iz Gornjega Grada, Anita KOTNIK in Anton PODVRATNIK, oba iz Brezja.
AZ
Z
n
Smrt ne more nas ločiti,
le za hip nas loči čas. Spomini ne morejo oditi večno, zdaj so živi v nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA BASE
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kolektivu SB Celje in osebnemu zdravniku dr. Klemnu Pozniču za trud in podporo v teh težkih trenutkih. V naši srcih ostajaš za vedno.
Žena Stanka, sin Stane in vnukinja Nina z družino
ZAHVALA
Tiho je zaspala naša draga mama, babica in prababica
ANA HRASTNIK
roj Klepej, iz Kanjuc (1923 -2012)
Od nje smo se poslovili 7. junija 2012 na Svetini. Hvala vsem za izražena sožalja, pogrebni službi Ropotar, govornici, pevcem, g. župniku in kolektivu Izletnika Celje.
Žalujoči otroci: Zinka, Jože in Milena z družinami
Med naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in praprababice
MARIJE ZVEGLAR
iz Turnega v Gorici pri Slivnici (5. 12. 1909 - 4. 6. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje in sveče. Zahvala g. Marku Šramlu in g. Milanu Strmšku za obiske na domu in lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Cvetku za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete pesmi.
Vsi njeni najdražji
Velenje
Poročili so se: Mateja VI-DEMŠEK in Martin APLINC, oba iz Velenja, Natalija ŠU-MAH iz Šoštanja in Bojan ŠTORMAN iz Laškega.
Celje
Umrli so: Albin KOVAČ iz Vrbja, 81 let, Alojzij RIZ-MAL iz Žalca, 84 let, Martin MASTNAK iz Bukovja pri Slivnici, 44 let, Karolina OŽIR iz Malih Braslovč, 83 let, Marija Darinka TISEL iz Vrenske Gorce, 65 let, Danica HOMAN iz Celja, 72 let, Ida KRAJNC iz Celja, 83 let,
Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit.
V SPOMIN
V teh dneh bo minilo 30 let žalosti in bolečine, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil nadvse ljubljeni sine
VITKO VITANC
(18. 6. 1982 - 18. 6. 2012)
V meglicah časa živijo sence lepega ... V mojih so nepozabni časi tvoje ljubezni in spoštovanja, dragi sine. Kar mi daje moč, da še živim s ponosom, ker sem te imela. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Z ljubeznijo: tvoja mami
V boju skozi življenje vedno zmagal si, v bitki s kruto boleznijo nisi imel moči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
DRAGA KUNDIHA
iz Šmartnega v Rožni dolini (23. 10. 1948 - 2. 6. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje. Iskrena hvala gospodu župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred, MCPZ Šmartno v Rožni dolini za odpete žalostinke, gospe Andreji Gardina za ganljive besede ob slovesu, pogrebni službi Ropotar, trobentaču in društvu
upokojencev. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
Jožef BOROVŠAK iz Kom-pol, 81 let, Jedert ŽIBRET iz Vojnika, 81 let, Marijan PA-VLETIĆ iz Šentjurja, 66 let, Zdenka KAJTNA iz Laškega, 77 let, Alojzij BREZNIK iz Velenja, 67 let, Silvester LONČARIČ s Planine pri Sevnici, 70 let, Milan KO-PRIVC iz Laškega, 60 let, Silva VIDENŠEK iz Celja, 84 let, Aleksander FLIS iz Vin, 28 let, Ana HRASTNIK iz Kanjuc, 89 let, Angela KUKOVEC iz Celja, 87 let, Alfredo SLEMENŠEK iz Celja, 65 let.
Mozirje
Umrl je: Franc TURK iz Gornjega Grada, 69 let.
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očeta
ANTONA TEMPRANA
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam pomagali in v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Jožica ter otroci Drago, Simona in Jasmina
2348
Velenje
Umrli so: Janez ŠTRIGL iz Velenja, 78 let, Stanislav TAMŠE iz Velenja, 71 let, Anton PLEŠNIK iz Šoštanja, 59 let, Karl ADAMIČ iz Vojnika, 66 let, Franc SAGONIČNIK iz Šoštanja, 74 let, Frančiška PO-ŽGAJ iz Velenja, 79 let, Ciril RŽEK iz Velenja, 90 let, Albin KAPEL z Raven na Koroškem, 62 let, Antonija EBENLECH-NER iz Velenja, 64 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru vsi počivali, delo za vselej končali in v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedi-ja, soseda in sorodnika
AVGUSTA GRIČNIKA
iz Vodruža 30 (7. 8. 1935 - 23. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano pomoč ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala gospe Mileni Ljubič za denarno pomoč in Jerici Krajnc za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, prisrčna hvala gospodu Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala gospodu Alojzu Cvetku za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, vsem pevcem in pogrebni službi Zalujka.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v lepem spominu
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi vse življenje le boriti si se znala, v pomladnem dnevu tiho si zaspala, a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, sestre, babice in prababice
KAROLINE ZUPANC
iz Sotenskega pod Kalobjem (1. 11. 1927 - 31. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebej družini Trauner za pomoč, izrečena sožalja ter podarjene sveče, svete maše in cvetje. Najlepša hvala g. župniku Petru Orešniku za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, mešanemu pevskemu zboru sveti Jakob za lepo petje v cerkvi in ganljivo odpete pesmi ob grobu. Najlepša hvala gospe Bernardi Zupanc za ganljive besede slovesa. Hvala dr. Šiljegu za večletno zdravljenje in spodbudo, reševalcem in dr. Ilićevi, ki so bili ob njej v zadnjih trenutkih. Iskrena hvala pogrebnim službam Zagajšek in Zalujka ter trobentaču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se kolektivom Nior, d. o. o., Štore Steel in Spar Celje za pomoč, darove in udeležbo na njeni zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči vsi njeni
Skromno in pošteno si živela, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Zapustila nas je
VERA MAZGON
iz Šibenika 3, Šentjur (30. 1. 1949 - 6. 6. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za spremstvo ob njenem slovesu. Hvala ZD Šentjur, dr. Hildi Prebil, dr. Dragani Džurič, patronažni sestri Olgi in osebju Lekarne Šentjur. Hvala gospodu župniku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči: mož Peter, sin Borut in vnuk Svit
2336
2295
2305
2333
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Navigacijske naprave so danes skoraj nujni pripomoček na daljših potovanjih.
»Čez sto metrov zavijte desno ...«
Navigacijske naprave tudi za pešačenje ...
Večina voznikov že pozna napotke v stilu »čez sto metrov zavijte desno« ali pa, če ga kdo »pobiksa« pri kakšnem zavoju, » ... preračunavam«. Danes skoraj vsi vozniki, ki so na cestah večino svojega delovnega ali prostega časa, poznajo navigacijske naprave. Te so tudi nadvse priročne predvsem na daljših poteh ali v mestih, v katerih se vozniki znajdejo prvič. V Sloveniji se s pestro ponudbo navigacijskih naprav ne moremo pohvaliti, saj bolj kot ne prevladuje le ena znamka (Garmin), šele pred kratkim je začel naprave uradno prodajati tudi TomTom.
&
Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoIa.cadej@siol.net
Tel. 08 2052291
Za vsako točo ... Triglav mobilna cenilna enota
Če je vaš avto poškodovala toča, pokličite 080 555 555 in se naročite.
A
Kar je staro, še ni za odpisi
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@ nt-rc.si, telefon 4225-164.
Na testiranju navigacijskih naprav so v Zvezi potrošnikov Slovenije posebej preverjali, kako se prenosne navigacijske naprave izkažejo med hojo. »Pokazalo se je, da so naprave večinoma kar uporabne tudi za ta namen, a ne vse. Ko pešačimo, nas nekatere vodijo kar po glavnih cestah, ne pa po priročnih bližnjicah,« je še izpostavil Boštjan Okorn.
Zveza potrošnikov Slovenije priporoča nakup navigacijske naprave, v kateri so naloženi zemljevidi vseh evropskih držav. Vendar je treba vedeti, da popolne pokritosti - predvsem v državah vzhodno od Slovenije - ni.
V Sloveniji še ni možno uporabljati storitev, ki so ponavadi označene z besedama »live« ali »link« in zagotavljajo še bolj ažurne prometne informacije, podatke o vremenskih razmerah, informacije o prostih parkiriščih in podobno. Sodobne navigacijske naprave že v osnovi ponujajo nekaj dodatnih funkcij, s katerimi je mogoče nadgraditi osnovno iskanje in vodenje do cilja. »Ko se med izbranimi modeli, ki so podobno ocenjeni za vodenje, odločamo, katerega kupiti, lahko prav ti dodatki prevesijo tehtnico. Pri tem je treba poudariti, da vas bodo tudi slabše naprave nekako pripeljale do cilja, a morda po drugih, ne najbolj optimalnih poteh, hkrati pa omogočajo manj možnosti nadzora izbrane poti in se slabše odrežejo, ko voznik
Poleti se žal zgodi, da toča na nekem območju hkrati poškoduje veliko avtomobilov naših zavarovancev. Za takšne primere smo pripravili posebno mobilno poslovalnico, ki jo lahko že dan ali dva po ujmi postavimo v bližini prizadetega kraja. Po zaslugi prve takšne mobilne enote v Sloveniji lahko naši zavarovanci opravijo prijavo in cenitev škode v neposredni bližini svojega doma. Preprosto in brez čakanja v vrsti.
ne upošteva njihovih navodil,« pravi Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dodaja, da bi se vozniki največkrat za navigacijske naprave morali odločati glede na velikost zaslona. »Večina navigacijskih naprav ima danes pravokoten zaslon z razmerjem stranic 16:9, le zasloni pri najcenejših modelih so še vedno bolj kvadratni in imajo staro razmerje stranic 4:3. Pri manjšem zaslonu je treba tudi upoštevati, da sta vnašanje cilja in brskanje po izbirnikih precej otežena - in tudi preglednost med vodenjem je slabša,« še pojasnjuje Okorn.
Varnost prva
Ob lagodnosti in brez-skrbnosti med vožnjo, če je v vozilu navigacijska naprava, moramo biti pozorni predvsem pri vnašanju cilja, čeprav je to pri vseh napravah olajšano. Okorn seveda izpostavlja varnost. Sicer pa še vedno ni poti brez klasične papirnate avtokarte, na kateri lahko pot, ki jo je izračunala navigacijska na-
prava, primerjamo in opazimo, ali je skladna z našimi željami. »Preprečili boste tudi možnost izbire napačnega cilja, če ima več krajev ali zanimivih točk enako oziroma podobno ime,« dodaja Okorn. Boljši modeli znajo takoj izračunati več alternativnih poti, pri drugih se boste morali malce potruditi, če se boste želeli peljati prav po izbranih cestah. Ena od možnosti je, da posamezen kraj ali križišče dodate kot točko poti. Nekateri modeli omogočajo celo iskanje optimalne poti med vnešenimi točkami - kar je bržkone bolj zanimivo za trgovske potnike kot za počitniško odkrivanje zanimivih krajev, menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Navigacijske naprave pogosto poleg najhitrejše in najkrajše poti poiščejo tudi turistično najprivlačnejšo pot, ki je tudi najbolj ekološka. »Pri tem ni odveč pripomniti, da vsi ekološki preračuni temeljijo na podatkih, ki jih vnese uporabnik - mednje sodita vsaj povprečna poraba in cena goriva,« pojasnjujejo pri zvezi.
SŠ, foto: GrupA
Kugtar u.a.o. O.MtiB.B r
aPJULtKJADLgjJ
' i (Mil (By
vedeževanje, astrologija, feng shui
I v^^j^alha
j Astrologlnja
J PACA
^vudfze vj|k j EM A
tarai t "QJflikfr kil» ti"
"deievalka MpfcftK ^J vedsževalka
■srig«!',ko karv K tf - j
dejanski1 karte*	etgamkt.' kane
JASNA
varat
vrdežcualka
KARINA
Vedežfetfđlkđ U LA
ciganske ka'te viliPiki kljs#£i
Pokličite nas ceneje!
VODNIK
■ONO
19.00 Citycenter Celje
			
1 p	LAN	ET TUS	
Spored od 15. 6. do 18. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 12.00, 16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D
14.45, 16.45
Kaj pričakovati, ko pričakuješ - romantična komedija 14.20, 19.05, 21.25, 23.45 Diktator - komedija 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija, 3D 12.25, 18.45, 21.05, 23.25 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija 20.35, 22.55
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina
12.10, 15.30, 18.10, 20.50, 23.30 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.50, 14.00, 16.10, 18.25 Prometej - akcijska znanstveno-fanta-stična grozljivka, 3D 12.20, 15.20, 18.00, 20.40, 23.20 Prometej - akcijska znanstveno-fanta-stična grozljivka 13.20, 16.00, 18.40, 21.20, 23.59 Petletna zaroka - romantična komedija
10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50
LEGENDA
vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Habemus papam: Imamo papeža - drama
PETEK
18.00 Talisman - romantična drama 20.00 Traktor, ljubezen in rock'n'roll
-	komična drama
20.15 Sol življenja - komedija SOBOTA
18.00 Mumini lovijo komet - animirani film. sinh.
19.00 Traktor, ljubezen in rock'n'roll
-	komična drama
20.00 Talisman - romantična drama NEDELJA
16.00 Mumini lovijo komet - animirani film. sinh.
18.00 Traktor, ljubezen in rock'n'roll
-	komična drama
19.00 Sol življenja - komedija 20.15 Talisman - romantična drama PONEDELJEK
18.00 Talisman - romantična drama 20.00 Habemus papam: Imamo papeža
-	drama
PETEK, 15. 6.
9.00 Grilova domačija v Vinski Gori Dan odprtih vrat
tudi v nedeljo od 9. ure naprej
18.00 Ploščad na Ulici V. prekomorske brigade Celje Ob kresu se dan obesi
prireditev Folklorne skupine Mestne četrti Slavka Šlandra z gosti
19.00 Kulturni dom Šentjur Šesti čut
gledališka predstava Fedrinega gledališča 1. gimnazije v Celju
19.00 Knjižnica Laško
19.30 SLG Celje
19.30 Roblekova dvorana Žalec
20.00 Rimska nekropola Šempeter
Cityband in koncert skupine Tabu
Večer z Jožetom Cajzkom
ogled dokumentarnega filma in potopis o njegovem življenju v Peruju
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
7 žensk, 7 svetov, 7 vetrov
odprtje razstave
Koncert citrarskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
Ko ulega mrak se po vasi
srečanje najboljših malih vokalnih skupin celjske in koroške regije
20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna
Big band Glasbene šole Velenje
odprtje glasbenega poletja
20.00 Glasbena šola Velenje
Recital
Barbara Mohorko, violončelo
20.30 Velenjski grad
Šaleški študentski oktet v mestu
koncert
21.30 Mestni kino Metropol
Muškat Hamburg (Slo)
rock'n'roll koncert
SOBOTA, 16. 6.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Hermanov operetni abonma
ob razstavi Obrazi operete
10.00 Pokrajinski muzej Celje
10.00 Trg v Kozjem
od 10.00 ure dalje Športni center Žalec in Šlandrov trg Žalec
od 10.00 ure dalje Ranč Burger Veniše Nazarje
11.00 Pokrajinski muzej
Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
Dan državnosti
praznovanje dneva državnosti, 70-letnice ustanovitve Kozjanskega odreda in odkritje obeležja vojne za Slovenijo
Žalska noč in dan
Zumba maraton in družinski dan s plesno šolo Spin
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 SLG Celje
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
17.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice in jezdenje ponijev - tudi v nedeljo
18.00 Velenjski grad
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk, ob 19. uri ogled filma Afriške lutke na Velenjskem gradu oživijo, ob 20. uri odprtje razstave Afrika 1931
18.00 Ekomuzej Žalec in Savinova hiša Poletna muzejska noč
brezplačen ogled ekomuzeja in Savinove hiše
18.00 do 21.00 Ulica skladateljev I 17, Šentjur
Poletna muzejska noč
delavnica za otroke, brezplačno javno vodstvo po razstavah
20.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini
Cvetje hvaležno odklanjamo
komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Šmartno v R. d., tudi v nedeljo ob 16. uri
20.00 Kulturni dom Vojnik
Poslednji tango v Vojniku
komedija dramske sekcije domačega KD Franceta Prešerna
20.00 Muzej Laško
Muzej v soju sveč
Poletna muzejska noč
20.00 Kozjanski park Podsreda
Večer pod češnjo
Poletna muzejska noč
21.00 Muzej Laško
Pivovar Simon Kukec
projekcija igrano-dokumentarnega filma
21.00 pred Domom kulture Velenje Jararaja
koncert ob odprtju Poletnih kulturnih prireditev
NEDELJA, 17. 6.
od 9.00 ure dalje Rogla Festival družin
10.00 Pred Zdraviliškim domom Dobrna Pozdrav poletju
sejem in kulturni program
15.00 Večnamenska dvorana Pristava predstavitev zgoščenke Vaških pevk iz Pristave z gosti
17.00 Marija Reka_
Festival domačih ansamblov
jubilejni koncert nagrajencev preteklih let
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alica v čudežni deželi
premiera baleta baletne šole Tamare Divjak
PONEDELJEK, 18. 6.
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Hura, počitnice
prireditev ob zaključku šolskega leta
17.00 Društvo hospic Celje
Moj otrok je zbolel za rakom
predava Tatjana Kruder
19.30 SLG Celje_
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
izven abonmaja
19.30 Glasbena šola Velenje
Višeslav Jaklin (Varaždin)
koncert za orgle in čembalo
20.00 Galerija Velenje_
Uf industrija - Gorenje z vizijo
odprtje razstave
PETEK, 15. 6.
8.00 Središča mesta Velenje
Kramarski sejem
SOBOTA, 16. 6.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem
10.00 do 13.00 Mestno središče Celje Podeželje v mestu
prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij; predstavitev domače obrti; predstavitev kmetij, turističnih kmetij in ekoloških kmetij
PETEK, 15. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice, risanje na steklo, izdelava lutk iz tekstila, ura pravljic...
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
19.00 Dom sv. Jožefa
Ženski pevski zbor Gotovlje
koncert slovenskih ljudskih pesmi
21.00 Celjski mladinski center Etno urban
koncert Saxotoxin in Dej še'n litro
SOBOTA, 16. 6.
18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Glasba za nostalgike '70., '80. in '90. leta
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Poletna muzejska noč
s Hermanom Lisjakom po razstavi Obrazi operete;
18.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč
brezplačen ogled vseh razstav v Pokrajinskem muzeju Celje
20.00 do 24.00 Likovni salon Celje
Poletna muzejska noč
razstava Tabla celjske umetnice Ive Tratnik
20.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
brezplačno javno vodstvo po razstavi
20.00 Vodni stolp
Balkan Express
koncert Okteta 9
21.00 Celjski mladinski center Etno urban
stand up komedija: Lucija Ćirović, Ana Marija Mitić in Janez Usenik
NEDELJA, 17. 6.
11.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Nedeljske reciklažne delavnice za staro in mlado
14.00 Stari grad Celje_
Slikarji na temo rodbine Celjskih
v različnih likovnih tehnikah bodo ustvarjali člani KPD Svoboda
PONEDELJEK, 18. 6.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Mojca Pokrajculja
gostuje Škratkovo lutkovno gledališče Celje
19.00 Dom sv. Jožefa - atrij Večer v atriju
Slovenski komorni zbor
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); Utrip svetlobe, do 13. 12.; Svetišča paleolitskih lovcev -Potočka zijavka in Divje babe, do preklica
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: gostujoča razstava Blaž Kumer-dej (1738-1805): slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec, do 29. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Mladi za Celje 2012, razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.; Razstava likovnih del dijakov GCC - umetniška gimnazija, likovna smer.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Likovni salon Celje: razstava celjske umetnice Ive Tratnik, Tabla, do 17. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava starih fotografij delavcev železarne Štore »Podobe dela«, do 20. 6.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner, do 22. 6.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava likovnih del Tatjane Milosavljević - Tanje, do 20. 6.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000
Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

RAZVEDRILO
Kdo kliče?
Napis med obvestili na eni od cerkva na Celjskem ...
ANEKDOTE
Kadar je prišel v uredništvo časopisa, za katerega je pisal članke, je francoski humorist in pisec komedij Alphonse Allais običajno dejal blagajniku: »Prišel sem po svoj prejemek.« Nekoč ga je blagajnik opozoril, da ne rečemo moj prejemek, temveč moji prejemki. »No,« je odgovoril Allais, »za tako malenkost res ni vredno uporabljati množine.«
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Vprašali smo vas: Za kolikšno vrednost smo nabrali živila v zadnji letošnji akciji Do polnega vozička brez mošnjička, ki je bila dobrodelna?
Pravilen odgovor se glasi: 363 evrov
Izžrebani nagrajenec, ki bo prejel knjigo Celjske Mohorjeve družbe, je Marjana Kolar, Poženelova 1, Laško. Knjigo dobi na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdaj in kje bo zaključna prireditve akcije hujšanja NT&RC?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najpozneje do srede, 20. junija, na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
SUSLJA SE
Trezna
Dolenjko so vprašali, koliko časa mora piti, da ima v krvi 0,5 promila alkohola. »Vsaj dva dni nič!« je odgovorila.
AP Saša
V teh dneh se vse pogosteje sliši, da lahko v kratkem pričakujemo ustanovitev Avtonomne pokrajine Saša z glavnim mestom Velenje.
»Kaj nam pa manjka?« pravijo prebivalci nove AP. »Imamo svoje občine, šole, vode, komunalo, premog, elektrike pa toliko, da jo bomo izvažali v ostale dele Slovenije. Potem bodo pa videli vsi tisti, ki so samo enkrat podvomili v blok 6.« Elektrika iz Šoštanja po novem ne bo poceni, saj so v bodočo ustavo bodoče AP zapisali, da gre za narodno bogastvo in dokaz izkoriščanja v preteklosti. Konsenz med Šalečani je popoln, obstaja le vprašanje, kaj naj storijo s prišleki oziroma priženjenimi zeti. Izgnali jih ne bi, ker bi jim bistveno padlo število prebivalcev, nenazadnje pa lahko predsednika sosednje slovenske vlade Janeza Janšo vzamejo za talca.
IZJAVA TEDNA
Na fakulteti
Profesor: »Midva se pa že poznava, kajne?«
Študent: »Da, lani sem bil na izpitu. Takrat mi je spodletelo.«
Profesor: »Bo šlo pa danes bolj gladko. Se spomnite, kakšno je bilo lani moje prvo vprašanje?«
Študent: »Midva se pa že poznava, kajne?«
Ste tudi vi slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
»To pomeni da sem star... in da sem že dolgo zraven.« Srečko Meh ob imenovanju za enega od šestih prvih častnih članov Skupnosti občin Slovenije
Saška T. Ocvirk: »Ali je kdo v redakciji videl vabilo na občinski svet Dobje?« »Kdaj pa bo?« »Včeraj!«
Odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašić je nabavila psa. »Zdaj bom pa vsa pasja,« je izjavila. Klic iz baze: »Kot da doslej še nisi bila ...«
Brane Stamejčič: »Delam, kar lahko, a je težko.«

Lahkoveren um je najsrečnejši, ko verjame neverjetnim stvarem, in čim bolj so neverjetne, tem bliže so mu; nikoli pa se ne zmeni za tiste, ki so preproste in verjetne, kajti takšnim lahko verjame vsakdo.
(Samuel Butler)
					2	4		
	6					1		
	9				6	5		
1			6	7				
						3	4	6
5				3				
		5	8			9		3
		2	7					
		3	5				1	8
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV <
Ful HD 3D
Eh, ta moj Franček ... Saj nič ne rečem. Čisto v redu mož je. Odkar so šli otroci na svoje, pa ... saj veste. Manj je doma, nič kaj se mu ne da, rad kakšno reče s prijatelji, spije kakšno pivo, pri domačih opravilih pa ni za kakšno posebno rabo. Pa se nič ne pritožujem. Je pač dedec, ki se mu ne ljubi gat in nogavic za sabo pospravljati, ki od domačega pohištva najbolj obožuje kavč. Tak povprečen slovenski dedec je, bi rekla.
Oni dan sem ga, kokoš neumna, poslala v trgovino po mleko in kruh. Štiri ure ga ni bilo nazaj. Saj veste - pred trgovino je tisti bifej-ček, pa seksi natakarica, pa prijatelji in ne gre, da ne bi malo jezika in oči popasel, pa še kakšno pivsko steklenico spraznil. No, ko je prišel, seveda mleka in kruha ni prinesel. Zato pa je bil z njim sosed Jože in skupaj sta pritovorila kak meter in pol velik paket. »Boš videla, Roža moja ..., zdaj boš pa res videla,« je vpil že v predsobi. In sem. Iz škatle sta privlekla ogromen zaslon, ga en, dva, tri postavila na stojalo, od koder je v hipu izginila tista najina stara škatla, v katero sva doslej ob večerih zdolgočaseno buljila. Pred mano je bil nov, čisto nov, ogromen televizor. »Ful HD je, meter deset ima diagonalo, poglej to sliko. Na, pa še 3D-očala sem dobil zraven. Zdaj pa bo. Boš videla svet čisto drugače...« je otroško navdušen blebetal, ko je neke čudne priključke in kable vlačil iz škatle in jih tlačil v tisto gmoto, ki je zavzela pol najine skromne dnevne sobe.
Oblile so me solze. Pa je šel dopust, za katerega sva dve leti nekaj malega na stran dajala ... kaj mu je bilo treba tega ... »To so solze sreče, vem ...« je nakladal, ko sem si brisala oči v predpasnik. »Vedel sem, da si ga želiš, da boš svojega Carlosa zvečer v 3D-tehniki gledala...«
»Idiot zarukani!« mi je prekipelo. »Kje živiš? Kaj ne vidiš, da si od ust trgava vsak mesec, da seprebijeva? Kako bova zdaj otrokom pomagala, da si tista svoja
stanovanjca opremijo? Kdaj bova šla na dopust?« je kar bruhnilo iz mene.
»Kaj boš z dopustom v tem vremenu? Bova Travel Cha-nell gledala, pa boš ves svet videla .«
Jok ni pomagal, saj ga zaradi navdušenja nad novo igračko tudi opazil več ni.
»Roža moja, ne skrbi. V akciji sem ga kupil. Nisem se mogel upreti. Takšna zverina ... pa za vsega 1.699 evrov ... Pol vnaprej, ostalo v štirindvajsetih obrokih. In to brez obresti. Res je bila super akcija. Priložnost, ki je ne smeš zamuditi . No, nehaj že >cmizdriti<. Boš videla, da bo šlo. V redu, 800 >našpa-ranih< je šlo. Naprej pa bo enostavno. Vsak mesec 33 evrov. Bom jaz prihranil, boš videla. Namesto treh le eno pivo na dan, pa namesto dveh le ena škatla cigaret... Ne se sekirat, poglej lepotca in uživaj .«
Ja, pri pivu in cigaretah bo »šparal«. Že kar vidim, kako. A kaj hočem, je kar je, in Carlos je v 3D-tehniki res še lepši. »Franček, Fran-ček... kako bova zdaj?Iz rok v usta?«
»Roža moja, sem vse izračunal. Jutri greva z Jožetom na kmete. Ima >žlahto< tam in pravi, da bova brez problema dobila zaboj krompirja. Nekaj zelja je že tudi na vrtu, ti pa lahko do tete Minke stopiš, ti bo dala kan-glico ocvirkov in nekaj tistih dobrih klobas. Tudi stric Toni mi je obljubil nekaj od zadnjih kolin. Boš videla, da bo šlo kot po >špagici<.«
Zdaj vsak večer čepim pred tistim monstrumom v dnevni sobi. Pa ne zaradi Carlo-sa. Ne pridem več do njega. Samo neki >prešvicani< dedci se kar naprej podijo za žogo. »Potrpi, Roža,« mi pravi Franček. »Euro je. In potem bo še olimpijada ...« godrnja tam s kavča. Jaz pa gledam. Kaj pa čem. Saj so res čedni tisti prešvicanci, ki naokrog žogo lovijo. Posebej mi je všeč, ko kakšen majico gor povleče, da si obriše potno čelo. In potem vsaj tiste lepe trebušne čokoladice vidim. Oh, ko bi imel takšne tudi Franček ... Pa saj ne more, pri vsem tistem pivu . Pa tudi imena nogometašev so kar zanimiva. Vedno pogledam, ko začne tisti komentator kričati - MaloDa, pa KoŠeNi, pa Brutalis, Pišček, Drobni, Suhi, Pedersen in Fortunis .
Saj mogoče pa res ni tako slabo kupil ta moj Franček. Evra bo konec, olimpijade tudi. Potem pride na vrsto moj Carlos. Potrpeti bo treba. Pa saj sem vajena ...
ROŽA
Nagradna križanka
4:2 = ?
MOČNO, KRATKOTRAJNO ČUSTVO
NAGLASNO ZNAMENJE
RAZČLENJEVANJE
MESTO V ZDA
IGRANA SREČO
MEDN. OZNAKA ZA
KNJIGE BIKOBORSKI VZKLIK
ANT1FAŠIST. FRONTA ŽENA
INTEŒKT
SLOVENSKA PESNICA NOW
OJAČANJE
MESTO V ITALIJANSKI BENEČIJI
DRUGA OBUKA GENA
MOST1ČEK (REDKO)
NEKD.ŠVIC. SMUČARKA (SONJA)
POČELO TAOIZMA PRAVLJIČNO BITJE
17
AMY IRVING
VEÉjj GOSTINSKI
OBRAT JADRANSKI OTOK
MLADA KRAVA (LIUBK.)
ZNIŽAN TOND
NAJMLAJŠA MOHAMEDOVA HČI
POLŽ BREZ HIŠICE ODISEJEV OTOK
KANADSKI PEVEC ADAMS
Povsod zvaml
OBOK (KNJIŽ.)
SIMON HOČEVAR
BIVALIŠČE
ČEBEL KVARTAŠKA IGRA
PRETIRANO VARČEN
TISOČ KILOGRAMOV
LAURENCE OLIVIER
KOŠCEVO ORODJE AMERIŠKA
PEVKA (AMANDA)
ALBANSKA REKA AVTO. OZN. VEL BRITANUE
DEL ZGRADBE
PRIPRAVA ZA STISKANJE
PREMAZ ZA
LES SUDANSKO LJUDSTVO
SLOVENSKA ŠANSON-JERKA MAVRIC
ČERNE IZTOK KRAJ NAD ŠK. LOKO
ZDRUŽ. DELA
IONE SVETINA SLOVENSKA REVIJA
OKENCE
NA OBEH STRANEH OMEJENA (EKSPR.) RAVNA
__ČRTA
2
IZDELOVALEC OPANK
SLOVENSKA MESTO NA IGRALKA NORVEŠ-RIBIČ KEM
Nagradni razpis
1.	nagrada: zlat obesek in knjiga Celjske Mohorjeve družbe Renata Dežman Depra
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Skrivnost kostanjevega gozda
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 21. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 45
Vodoravno: PTOLEMEJ, FUMAROLA, EL, KARAT, NET, ANA, MICHAEL, BEG, ABS, MU, APOTEKAR, KLETKAR, LITORAL, OREL, AGA, PLATO, LIČAR, CNN, LU, IZDATEK, MODER, ELO, IRCI, ANALIZA, SABLJAK, KNIN, DID, HAAG,
SAJE, VAJE, VNOS, OTOPELOST, AIDS, VILI, ČO, EK, GENETIK, TD, TAPA, AMI, UČAKAR, LAPOR, BIKIN, ROLETA, ELA, UN, RISAR, VRNITEV, NEZANIMANJE, CITA, DNINAR, KLEN, ETAN.
Geslo: Jubilej Novega tednika
Izid žrebanja
1.	nagrado, zlat obesek in knjigo Celjske Mohorjeve družbe Marjan Marinšek Tonček je prišel, prejme: Dragica Tovornik, Škarnice 24, Dobje.
2.	nagrado, bon za Gostišče Miran v Dramljah, prejme: Marija Rojnik, Polzela 89a, Polzela.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Alenka Sitar, Rožna ulica 1, Ljubečna.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado prejmete na oglasnem oddelku NT&RC, ostale bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	17	18	19	20	21	22	
Ona: Partnerja vam bo uspelo spraviti v izredno dobro voljo, pa se lahko tako nadejate nadvse prijetnemu koncu tedna v dvoje. Igrali boste igro, ki bo sicer precej tvegana, vendar pa boste prepričani v svojo zmago.
On: Ugotovili boste, da so se čustva v vas vse preveč razrasla, kar vas vse pogosteje privede v kočljive situacije. Zaenkrat ste se še vedno izmazali, toda vprašanje je, kako dolgo vam bo to še uspevalo.
Ona: Pri partnerju boste ugotovili, da ima veliko več dobrih lastnosti, kot pa ste si to predstavljali na začetku. Prijeten konec tedna v dvoje vaju bo ponovno zbližal in ni bojazni, da bi ga lahko izgubili.
On: Mnogo ste pričakovali, zato boste nekoliko razočarani, saj se vse vaše želje kljub prizadevanjem ne bodo popolnoma uresničile. Toda še vedno vam bo ostalo precej manevrskega prostora, ki ga boste s pridom izrabili.
DVOJČKA ^
Ona: Obetajo se vam ugodne priložnosti, od vas pa je odvisno, ali boste ponujeno tudi sprejeli in kar je glavno, tudi izkoristili. Zanimive ideje nikar ne hranite po predalih, ampak jih raje uresničite, saj vas lahko kdo še prehiti.
On: Postavljeni boste pred pomembno odločitev, ki lahko v veliki meri odloči o vašem prihodnjem življenju. Posvetujte se s prijateljem, ki je bil pred kratkim tudi sam v podobnem položaju - vsekakor vam bo znal pomagati.
Ona: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, vendar vas preveč dobro poznajo, da vi vam to lahko uspelo. Pokazali boste svoj pravi obraz, vendar boste morali biti vztrajni in odločni, da bodo sodelavci le uvideli, da mislite resno.
On: Poskrbeti boste morali za kopico stvari, ki so vam bile včasih le zabava. Obeta se vam kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudili, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari izdatno poslabšajo.
Ona: Precej časa boste porabili za izboljšanje vaših odnosov s partnerjem, vendar pa vam na koncu ne bo žal časa, ki ste ga vložili. Pred vami je obdobje, ko bo ponovno vse tako, kot si lahko le želite.
On: Prizadevali si boste ponovno osvojiti srce vaše partnerke, kar vam bo tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ravno ob pravem času, saj so sedaj pred vami dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo pravega časa za ljubezen.
DEVICA ^
Ona: Je že tako, da tudi vi niste najbolj imuni na zasanjane poglede osebe, do katere že tako ali tako niste povsem ravnodušni. Poskusili seji boste približati, seveda pa je končen razplet odvisen predvsem od nje.
On: Kmalu boste spoznali osebo, ki jo že dolgo čakate, ne da bi se tega sami zavedali. Zato pamet v roke, da vam priložnost ne spolzi med prsti. Vse skupaj se lahko razvije v kar prijetno avanturo, ki vam bo ostala v trajnem spominu.
TEHTNICA fl
Ona: Dobili boste nepričakovane obiske, ki pa vas bodo spravili v precej dobro voljo in vam popestrili sicer miren vikend. Skozi pogovor boste izvedeli marsikaj takšnega, kar vas bo odkrito presenetilo.
On: S srčno izvoljenko se bosta končno začela strinjati tudi o tistih zadevah, ki so bile do sedaj večno jabolko spora med vama. Ob tem vam bo pošteno odleglo, saj ste imeli preteklih prepirov že krepko preko glave.
msm
Ona: Kritičen pogled nase vam ne bo škodoval. Ali se vam ne zdi, da ste začeli vse preveč zanemarjati svoje prijatelje? Poskusite znova navezati stike, ki ste jih nekoč že imeli. To vam bo vsekakor koristilo.
On: Uspelo vam bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudite, če se bodo prijatelji zabavali na vaš račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost.
STRELEC ^
Ona: Spoznali boste nekoga, ki vas na začetku niti ne bo tako zelo privlačil, vendar pa bo kljub temu v vas vzbudil precej veliko zanimanje. Lepota ni samo zunanjost, ampak jo je treba iskati tudi v človeku.
On: Poskusite se odločiti, saj bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapleteno. In nikar si ne mislite, da imate časa na pretek - kaj kmalu se bo pokazalo, da boste morali kar precej pohiteti!
KOZOROG &
Ona: Prijatelj se vam bo sprva precej dobrikal, kasneje pa bo pokazal svoje prave namene, ki pa vam bodo celo všeč. Nikar ne pogrevajte starih pomislekov, saj so le-ti v tem trenutku popolnoma brez osnove.
On: Naredili boste potezo, ob kateri bodo ostali vaši sodelavci povsem brez komentarja. To vam lahko zagotovi kar precejšnjo prednost pred vašo konkurenco. Na koncu boste to prednost na koncu več kot dobro izkoristili.
VODNAR
Ona: Prav v delu boste našli največje zadovoljstvo, saj imate zadnje čase stalnih zapletov v ljubezni že počasi dovolj. Na nek način si boste v službi celo spočili in si tako nabrali novih moči za avanture, ki so še pred vami.
On: In vendar ni vse tako črno, kot si predstavljate. Življenje je vendar lepo in živahno, zato nikar ne obupavajte in se ne smilite samemu sebi. Udeležite se zabave, ki jo pripravljajo vaši prijatelji - veselo bo!
Ona: Kljub razočaranju ste lahko hvaležni tistim, ki so vam povedali resnico v obraz in vam s tem odprli oči. Vse predolgo ste živeli v zmoti, sedaj pa se bo situacija končno razjasnila. Je že tako, da ima vsaka stvar svoje slabe strani.
On: Niste navajeni hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družbi kaj težko znajdete. Okušali boste srečo, vendar boste še venomer iskali nekaj več. Je pač tako, da za vas ni nič dovolj dobro.
11
4
7
6
13
18
8
5
19
15
16
22
14
Odložil delo in skrbi
Za nekaj uric je delo in skrbi odložil tudi prvi slovenski finančnik, z varčevanjem, in s prelaganjem denarja in obveznic iz levega v desni žep in nenehnega kupčkanja s številkami preobremenjeni Janez Šušteršič. Rekel si je, da je računstva in matematike dovolj, kupil karto za večer na celjskem Džjezzu in v družbi Gregorja Deleje iz celjske hiše kulture in z Mišelo Mavrič, vodjo projekta letošnjega Džjezza, užival v nematematičnih glasbenih vzorcih Zanchinija in skupine Vita Marenčeja. Ni vse v številkah in ponavljajočih se vzorcih, je ugotovil - in se vrnil v belo Ljubljano štet, kupčkat in varčevat.
BS, foto: SHERPA
Galicija zaznamovala njegova otroška leta
V Galiciji se je na odprtju galerije rojaka Doreta Klemenčiča - Maja trlo pomembnih gostov, med njimi sta bila tudi zunanji minister Karl Erjavec in rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik.
Če je Karl Erjavec najverjetneje obiskal Galicijo zaradi zvestih volivcev v občini Žalec in strankarskega kolega predsednika krajevne skupnosti Jožeta Krulca, jo je rektor Stane Pejovnik zaradi spominov na svoje otroštvo, saj je, kot rad večkrat poudari, v Galiciji doživel najlepše stvari v življenju. Pejovnik se je sicer rodil v Dolenji vasi pri Preboldu, a se je kot enoletni deček s starši preselil v Galicijo. Njegova starša sta poučevala v gališki osnovni šoli in veliko pripomogla k razvoju kraja. Bila sta mentorja različnih krožkov, med drugim tudi sadjarskega in klekljarskega. Pejovnikov oče je eden najzaslužnejših krajanov, ki so se zavzemali za napeljavo elektrike po kraju. Rektorja Staneta Pejovnika so krajani predlagali za častnega občana občine Žalec, o potrditvi bodo odločali prav v teh dneh.
ŠO, foto: GrupA
Od leve Jože Krulec, Stane Pejovnik in Karl Erjavec v družbi dveh sinov Doreta Klemenčiča - Maja, podžupana občine Žalec Ivana Jelena ter predsednika Kulturnega društva Galicija Petra Vipavca
V modri trenirki in s sončnimi očali na glavi je bilo rokometaša Aljošo Rezarja med občinstvom praktično nemogoče zgrešiti.
Na obisku v Celju
Rokometni vratar Aljoša Rezar že dobro leto brani barve nemškega Gummersbacha in je tako eden od četverice slovenskih rokometašev v najmočnejši ligi na svetu.
Kot kaže, Rezar na rodno Celje še ni pozabil, saj se je v začetku tedna udeležil podelitve priznanj najboljšim osnovnošolskim športnikom v občini Celje, ki je bilo tokrat v Osnovni šoli Hudinja. Kot osrednji gost prireditve je podelil priznanja osnovnošolskim državnim prvakom. Ob tem ni najverjetneje obujal le spominov na svoje športne začetke, ampak tudi na osnovnošolske dni, ki jih je preživel prav v tej šoli.
ŠO, foto: GrupA
Resni in manj resni pogovori
Odprtje bivalne enote Varstveno-delovnega centra Šentjur na Podplatu je privabilo precej znanih obrazov iz sveta politike, med njimi kar dva ministra. Notranji, Vinko Gorenak, vedno znova dokazuje, da se v svojih domačih krajih več kot odlično počuti. Je za dobro voljo kriva vsebina kozarca? Zagotovo ne. Prepričani smo, da mu je nasmeh na usta narisal kakšen izjemen poklon sogovornice. Nedaleč stran pa so, glede na izraze na obrazih, v resno politično debato zapluli šmarski župan Jože Čakš (spodaj levo) ter občinska svetnika SDS Janko Šket in Irena Nunčič. Sumimo, da so se pripravljali na sejo občinskega sveta, ki je bila štiri dni kasneje. Ne smemo pa spregledati, da niso bili na »top« seznamu povabljencev, saj so se morali nasprotno kot minister zadovoljiti s plastičnimi kozarci.
DA, foto: GrupA
Mi imaaamo raaadi ...
Prejšnji konec tedna je v Šentjurju minil v znamenju mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. »Mi se imamo radi« so s Šentjurčani pritegnili Francozi in Nemci. Skupaj z njimi pa tudi novinarja obeh lokalnih časopisov. Jure Go-dler je glavna moč Šentjurskih novic, Tina Vengust pa prva in nepogrešljiva pomoč Šentjur-čana. In kot vidite, v druščini niti Novi tednik ni manjkal.
SO, foto: GrupA