VOJKO VALIč ŠKOFJELOŠKA lOVARNA KLOBUKOV V LETIH 1921 —1941 Nekaj zgodovine Ll^radni list Pokrajinske uprave za Slovenijo je 10. avgusta 1921 (št. 94) objavil razglas o ustanovitvi nove delniške družbe za tovarno klobukov: Tovarna klobukov »Sešir« d. d. v Škofji Loki (francosko: Fabrique de chapea\ ix >Šešir^< s. a. a Škofja Loka: angleško: Hat manufactorv Ltd. in Škofja Loka: italijansko: Fabbrica di cappelli Šešir<^ a sp. Škofja Loka: nemško: Hulfabrik Šešir- A. G. iji Škofja Loka), s sedežem v .Škofji Loki. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111.. pa je izvršilo že 12. junija 1921 naslednjo dofpoLnilno registracijo: »Namen in področje: Družba izdeluje klobuke, polfabrikate, izvršuje vsa dela. spadajoča v to stroko, ter prodaja klobuke in klobučarske izdelke. V to svrlio sme družba v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanavljati tvornice in prodajalne, ki bi izdelovale ozirojna razpečavale navedene predmete, kupovati že ustano\ljena podjetja te vrste ali pa se tideleževati pri njih. Oblika družbe: delniška družba. Ustanovitev družbe dovoljena in pravila odobrena z odlokom ministra za t^go^ino in industrijo z dne 24. januarja 1921, VI. št. 325, in s koncesijsko listino ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 30. marca 1921, št. 2247/21. Ustanovljena dne 19. maja 1921 za nedoločen čas. Delniška glavnica: 5,000.000 K. razdeljena v 12.500 delnic po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačan ter se glase na prinosnika. Firma se pravnoveljavno podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko udarjeno besedilo podpisujeta dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en prokurist ali ravnatelj s prokuro in prokurist — vsi kolektivno — ravnatelj in prokurist vselej s pristavkom p. p. (per procura). CIaui upra\ncga sveta so: Haiiuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljvd)ljani. Janko Komar, podravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Franc Cerar, tvorničar v Stobu pri Domžalah, Jakob Dermota, trgovec \- Železnikih, Leopold Dermota, tvorničar na Dunaju VI, MoUardgasse, Anton Ogrin, ravnatelj v Škofji Loki. Objave se razglašajo v uradnem listu, na sedežu družbe in v listih, določenih za njene objave. Prokura se je podelila Josipu Pekliču, t\orničarju v Škofji Loki.« Priprave za ustanovitev delniške družbe in nove tovarne pa so se začele že prej. 167 Industrija slamnikov je bila v predvojni Jugoslaviji že močno razvita. Znana centra sta bila Domžale in Mengeš. Zaradi nove teritorialne razdelitve, novih trži.šč in velikih potreb se je mladi slovenski kapital kmalu odločil, da osnuje z delniško družbo novo tovarno tulcev in klobuko\- iz volne in iz zajčje dlake. Pogoji za takšno ustanovitev so bili torej realni, surovinska baza in delovna sila pa tudi zagotovljeni. V takšnem vzdtišju so se na teritoriju predvojne Jugoslavije kmalu pojavili slični tovarniški obrati v Galdovem pri Sisku, \ \elikem Bačkereku (Zrenjanin), v Vršcu in v Subotici. Inž. Viktor Turnšek je v aprilu 1920 kot prvi zainteresiral krog industrialcev in bančni kapital, da osnujejo tovarno klobukov. Prvi interesenti so bili: inž. Viktor Turnšek iz Ljubljane, Franc Cerar, tovarnar iz Stoba pri Domžalah, Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke iz Ljubljane, dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in Leopold Dermota, tovarnar na Dunaju. Krog interesentov pa se je kmalu spremenil v konzorcij za ustanovitev tovarne klobukov v Skofji Loki, h kateremu vSo kasneje pristopili; Jakob Dermota, tovarnar iz Železnikov, Josip Peklič, tovarnar na Dunaju in Adolf Sindermann. tovarnar na Dunaju. Konzorcij je pooblastil inž. Vilctorja Turnška, HanuŠa Krofto in dr. Ivana Slokarja, da vodijo vse priprave za ustanovitev nove delniške družbe. Konzorcij je imel od 27. septembra 1920 do 8. aprila 1921. leta 14 sej, na katerih so razpravljali o dovoljenju za obratovanje, o pravilih delniške družbe, o adaptaciji poslopij, o nabavi strojev, surovin itd. Lastnik bodočega tovarniškega poslopja in ostalih naprav v Skofji Loki je bil Jakob Dermota. Kupil jih je od Alojzija Krennerja, ko je ta svojo suknarno med prvo svetovno vojno opustil. Konzorcij, katerega član je bil tudi Dermotin brat. je kupil od njega tovarniško poslopje in ostale naprave. Člani konzorcija so se tudi strinjali, da Jakoba Dermoto sprejmejo za svojega člana. Ker so bile v tovarniškem poslopju že nekatere strojne naprave (pvarni kotel, vodna turbina itd.), so z manjšo preureditvijo in gradbenimi deli pripravili proizvodnjo. Seveda pa so bili potrebni novi stroji za proizvodnjo tulcev in klobukov, katerih v začetku še ni bilo. Na klobučarsko industrijo v Skofji Loki potemtakem ni vplivala stara klobučarska obrt, ki je bila v mestu razvita skozi stoletja, temveč vzroki, ki sem jih že navedel. Omembe vredna je tudi konstatacija, da se iniciativa za ustanovitev delniške družbe ni i>ojavila v Skofji Loki in da v konzorciju ni sodeloval noben škofjeloški klobučar, prav zaradi pomanjkanja jiotrebnega kapitala. Ustanovni občui zbor delničarjev in ustanovnikov je 19. maja 1921 v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Prvotno je bil določen 18. maj, iz neipojasnjenih vzrokov pa so se delničarji in ustanovniki sestali naslednjega dne. S prezenčno listo, ki je bila priložena zapisniku z oljčnega zbora, so bili dokumentirani naslednji delničarji: Ljubljanska kreilitiia bauka, Ljubljana, ki jo je zastoj^al raviiatolj Hanuš Krofta 5.187 delnic ali 518 glasov Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana ki jo je zastopal dr. Ivan Slokar 5.515 delnic ali 531 glasov Inž. Viktor Turnšek, Ljubljana 500 delnic aU 50 glasov 168 Adolf SindiTiuanii, Duuaj 1.250 delnic ali 125 glusftv Leopold Derniota, Dunaj 1.230 delnie ;di 125 glasov Jakob Dermota, Železniki 1.250 delnie ali 125 glasov I'rane (erar. .Stob-Domžale 500 delnie ali 50 gla-sov Josip Peklič, Dunaj 1.250 delnic aJi 125 glasov Skupno . . . 12.500 delnic ali 1.249 glasov 2e v začetku obstoja je imel prevladujoč vpliv bančni kapital, ki je imel v svojih rokah 52 % vseh delnic. Glede na razmerja po državah je imel jugoslovanski kapital 70%, avstrijski pa le 30% vseh delnic. Zadružna gosj) odarska banka v Ljubljani je morala izdati 5. maja 1921 potrdilo, da so interesenti vplačali ustrezne zneske v kronah na račun snujoče se družbe tovarne klobukov. V dopisu z dne 8. maja 1921 pa je Zadružna gospodarska banka d. d. že obvestila tovarno klobukov »Sešir«, da .so delničarji vplačali skupno 5.000.000 K in da je ta znesek dan tovarni na razjK>lago. Zanimiva je tudi koncesijska listina t. j . dovoljenje in odobritev pravil, ki jo je izdalo Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani (št. 2247/21, dne 30. marca 1921), da se sme osnovati delniška družba z imenom Tovarna klobukov »Šešir« d. d. v Škofji Loki z delniško glavnico 5,000.00K. Na prošnjo Zadružne gospodar.ske banke v Ljubljani in Franca Cerarja je minister za trgovino in industrijo izdal odlok že 24. januarja 1921, pravila za ustanovitev delniške družbe pa so bila ponovno prediskutirana in sprejeta na občnem zboru. Občnemu zljoru delniške družbe je prisostvoval v imenu oblasti dr. Franc Ratelj, srezki (okrajni) glavar. Za predsednika občnega zbora so izvolili Hanuša Krofto. Vsi delničarji so bili prisotni in so pravila potrdili. Ta so obsegala naslednje točke: a) Namen in delovno področje delniške družbe: Namen družbe je izdelovanje klobukov, polizdelkov kakor tudi prodaja klobukov in klobiičarskih izdelkov. V (a nanaen družba lahko na teritoriju Jugoslavije ustanavlja tovarne in prodajalne. b) Delniška glavnica, delnice in razmerje delničarjev do družbe: Glavnica znaša 5,000.000 K in je razdeljena na 12.500 vplačilnih delnic po 400 K Ta glavnica se lahko poveča do 10,000.000 K z izdajo potrebnih delnic. Za povečanje delnic pa je potrebno dovoljenje državnih oblasti. O povečanju glavnice in o pogojih oddaje novih delnic sklepa občni zbor delničarjev. Vsakokratni delničarji imajo vedno predpravico, da prevzamejo delnice vsake poznejše emisije. Vsak imetnik delnic je v razmerju do družbe delničar. Delničarji so deležni vsega premoženja, dobička kakor tudi izgub družbe po razmerju števila njihovih delnic. Za družbene obveznosti jamčijo le s svojim deležem pri delniški glavnici. Družba jamči za vse svoje obveznosti z vso delniško glavnico in z vsem imetjem, skupno z rezervnim skladom. c) Ustanovni občni zbor voli predsednika zbora in 2 skrutinatorja, sklepa o ustanovitvi delniške družbe in določa o pravilih, voli 4 do 10-članski upravni svet in 3 do 5-članski nadzorstveni svet. Ustanovni občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj četrtina delničarjev. č) Organi družbe so: 169 1. Občni zbor delničarjev, ki se skliče enkrat letno. Izredni občni zbor se skliče, če lo sklene občni zbor, upravni ali nadzorstveni svet. Na občnem zboru ima vsakih 10 delnic 1 glas. Določena so nadalje pravila o sklei)čnosti udeležbe, o načinu glasovanja itd. Občni zbor sklepa o letnem poročilu upravnega sveta, o letni bilanci, o razdelitvi čistega dobička, o izpremembi družbenih pravil, o združil\ i družbe s kako drugo delniško družbo, o razpustu in likvidaciji družbe in končno voli upravni in nadzorstveni svet. Odclflfk lovuriu' za vuljkaiijo klobuko\ 2. Upravni svet: Njegove funkcije so. da vodi posle družbe in kontrolira ravnateljstvo tovarne, zastopa družbo pred upravnimi in sodnimi organi. Upravni svet sestoji iz 4—10 članov, od katerih morajo trije stanovati v Ljubljani, Člani upravnega sveta so voljetii za dobo 3 let. T^pra^ni svet ima svojega predsednika in 2 namestnika. 5. Nadzorstveni svet: Voli ga občni zbor in šteje 5—5 članov. Svet nadzira vse poslovanje družbe in kontrolira poslo^^le knjige. d) Računski zaključek, bilanca, razdelitev čistega dohodka in rezervni sklad: Računski zaključek sestavljata račun dobička in izgube ter letna bilanca. Bilanca je sestavljena iz aktive (gotovina, premakljivo in nepremakljivo imetje družbe in terjatve) in iz pasive (delniška glavnica, rezervni sklad in družbeni dolgovi). P^a^ ila določajo odbitek vrednosti od zadnje bilančne vrednosti, in sicer za poslopja, za oiiremo, stroje in drugi inventar. V pravilih je določena tudi razdelitev čistega dobička. Prav tako je za kritje morebitnih izgub ustvarjen rezervni sklad in določen namen uporabe. 170 e) Razdružba in likvidacija družbe: Pravila natančneje pojasnjujejo, d a lahko le občni zbor delničarjev sklene, da se družba razpusti, a prav tako imenuje likvidatorje. f) Razsodišče: Vse spore med družbo in posameznimi delničarji, med družbo in upravnim svetom ali nadzorstvenim svetom rešuje družbeno razsodišče. g) Državno nadzorstvo: V upravni svet kot organ delniške družbe so bili izvoljeni: Anton Ogrin iz .škofje Loke. Franc Cerar iz .Stoba pri Domžalah. Hanuš Krofta iz Ljubljane. Janko Komar iz Ljubljane. Jakob Dermota iz Železnikov in Leopold Derniota iz Dunaja. Nato so na občnem zboru izvolili še nadzorstveni svet, katerega člani so postali dr. Ivan Slokar in Bogomil Kajzelj, oba iz Ljubljane in Adolf Sindermann iz Dunaja. Na ta način je bila delniška družba Tovarne klobukov «Šešir« v Škofji Loki pravnoveljavno ustanovljena, ker so za ustanovitev, za sprejem ooznati stroko, IMjleg tega pa obvladati tehnološki proces. Imela sta kader izučenih ali tovarniško priučenih mojstrom', in sicer za kožariu), za barvarijo. za valkarijo. za »finish-r in klol) učarno. Za delo v strojnici in v ključavničarski delavnici je odgONarjal strojnik, ki je obcncni vzdrževal strojni in parni park. \ komercialni službi je bil poleg skladiščnika in ekspeditorja zaposlen knjigovodju-bilancist. ki je ftingiral kot predstojnik urada. Prvo vodstvo (direktorij) j e bilo zaupano Josipu Pekliču. ki je bil imenovan dne 19. maja 1921 za direktorja s prokuro. Za komercialnega \odjo mu je bil dodeljen dne 8. maja 1923 Josip Bogataj, ki je 30. maja 192? izstopil iz delovnega razmerja. Na njegovo mesto je bil postavljen Fr. Flestenjak. takratni knjigovodja, kateremu je bila 18. aprila 1928 podeljena prokura. Kot tehničnega \odjo in strokovnjaka so sprejeli 6. septembra 1928 J. Krenilička v svojstvn direktorja brez prokure. Izučiti je moral inž. Skalickvja. ki je bil zaposlen v tovarni od 12. avgusta 1927. dela v barvariji in za tehničnega vodjo. Na lastno željo je v juliju 1930 izstopil iz delovnega odnosa Fr. Plestenjak. ki ga je zamenjal tedanji knjigovodja Alozij Kmetic. Že leto poprej, t. j . 30. junija 1929, je izstopil direktor Peklič, njegovo delo pa sta vodila vicedirektor Krenilička in komercialni vodja. V januarju 1932 je zapustil tovarno Krenilička, ker je svoje delo izvršil, vodstvo tovarne pa sta takrat pre\zela inž. Zdenko Skalickv in Alojzij Kmeteč; .sredi tega leta jima je bila podeljena prokura. Konec marca 1933 je umrl inž. Skalicky in vodstvo celotnega obrata je ostalo v rokah prokurista Kmetica, ki so mu bili dodeljeni: inž. Stojkovič za vodst\o barvarije, Mirko Badiura za valkarijo in Franjo Cerar za »finish« in klobučarno. Ko je inž. Stojkovič zapustil tovarno 30. septembra 1938, j e v začetku marca 1939 na njegovo mesto prišel inž. Ribarič. Takšno je bilo vodstvo tovarne vse do začetka vojne z edino dopolnitvijo, da so Kmetiču podelili 27. junija 1934 naslov ra\ iiatelja. Omeniti je še treba, da je imelo že pred vojno delavsko gibanje v tovarni močne korenine. V leto 1933 segajo začetki prvega gibanja za vzpostavitev strokovne organizacije, ki je nosila pečat borbe za boljše življenjske razmere delavcev. Leto dni kasneje je bila dosežena sklenitev Oblikovanje oglavja pri lahkili klobukih. (Foto inž. arh. Tone Mlakar) 173 kolektivne pogodbe in nastavitev obratnih delavskih zaupnikov. Pomembno pa je bilo tudi stavkovno gibanje, ki ga je organiziralo delavstvo v tovarni leta 1935 in je trajalo od 11. oktobra do 11. novembra. Iz borbe za svoje pravice je delavstvo izšlo kot zmagovalec. Ekonomski razvoj \logo škofjeloške tovarne klobukov v predvojnem obdobju moramo ocenjevati z gledišča jugoslovanske klobučarske industrije, v kateri je zavzemalo vidno mesto. Pa tudi v lokalnem gospodarstvu je zavzemala med drugimi industrijami ^ažen položaj in je bila vse do leta 1933, ko se pojavi tekstilna industrija v močnejšem obsegu, celo vodilna. Strojni park v tovarni je bil v začetku zelo primitiven. Tovarna je imela nekaj strojev (vodno turbino, parni stroj, parna kotla itd.) na razpolago iz opuščene suknarne. strojev za osnovno proizvodnjo pa ni bilo. Delničarji, ki so živeli v inozemstvu, so ji pošiljali zastarele stroje, medtem ko so za sebe kupovali nove moderne. Tako je uprava leta 1921 prejela pihalni stroj, phalne stroje, polstirne plošče, kladvičaste valjke itd., nekatere stroje kot n. pr. stroj za striženje dlake in pristriževalni stroj pa je kupila za kožarno. Že v samem začetku je torej tovarna imela pečat zastarelosti. Pozneje, leta 1925 in 1927 so prejeli še phalni stroj sistema >>Hcinze«, druge kladvičaste valjke, barvne aparate, dekatirni aparat, še en pihalni stroj, bobničaste valjke, stroj za stegovanje oglavja itd. Ker je v dogotav- Ijanici (klobučarni) prevladovalo ročno delo, so leta 1932 omislili in uresničili nakup stroja za oblikovanje, stroja za vlečenje okraje\". stroja za ribanje okrajev, stroja zti ribanje glave pri klobuku, avtomatične hidravlične sti.skalnice itd. V času krize je rentabilni račun pokazal, da se mora % strojnega parka na vsak način obnoviti, ker je drugače grozila tovarni neNariiost. da v konkurenčni borbi propade. Tako so že konec leta 1932 začeli obnavljati valjkarijo. Kupili so polovico strojev za predvaljkanje in bobničasto valjko. Konec leta 1933 in leta 1954 je takratna uprava začela s temeljito obnovo strojnega parka, ki je trajala vse do leta 1938. Kupovali so razne stroje, kot n. pr. drugo polovico strojev za predvaljkanje, listrirne stroje, oblikovalne stroje, barvne aparate itd. V tovarni so v tem času obnovili še parne naprave (leta 1935) in kotlarno. Star tehnološki proces, v katerem je prevladovalo ročno delo, se je moral umakniti modernejšemu sistemu, ki je pripomogel, da se je dvignila kvaliteta izdelkov kakor tudi kvantiteta. V takratnem obdobju je tovarna poizkušala prodati čimveč svojih proizvodov raznih kvalitet, posebno so bili ti znani potrošnikom pod imenom »piccadilly«:. Tovarna je surovine kupovala v glavnem iz inozemstva, od koder je uvažala predvsem dlako naslednjili kvalitet: bcb ks, cendre, jardinier, petit bon gris, petit bon blond, noir, bariole clair, bariole fonce, nanking. blanc, chinchila itd. Za poznane velurne izdelke, s katerimi je dosegla odlično kvaliteto, pa je uporabljala dlako divjih zajcev z domačega trga. V ta namen si je uredila kožarno z manjšo kapaciteto ter tu predelovala kože divjih zajcev. Tulce za volnene klobuke pa so ji dobavljali domači proizvajalci, in to iz Galdovega pri Sisku, iz Zagreba itd. Ostali reprodukcijski material (kot n. pr. barvila, kemikalije, usnje za znojalice, trakove, svilo 174 za podlofro itd.) je to\arna uvažala iz inozemstva ali pa kupovala na domačem trgu. Prodaja tulcev in klobukov je bila \ vsem obdobju odvisna od mnogih činiteljcv. med katerimi je brez d\oma prevladovala moda. Razen tega je imela na jugoslovanskem trgu močan položaj inozemska konkurenca, in sicer zaradi njenih kvalitetnih proizvodov- in zaradi dolgoletne tradicije. A čeprav je bila škofjeloška tovarna klobukov v začetku svoje poti neizkušena in na trgu malo znana, se je znala kmalu uvrstiti na vidno mesto jugoslovanskih proizvajalcev. Ze v začetku je poizkušala plasirati svoje blajro ludi v inozemstvo, vendar v tem ni povsem uspela. Inozemski kupci so leta 192? vrnili večje količine blaga in na ta način so propadle poslovne zveze, ki so f>ozneje bistveno vplivale na finančni položaj tovarne. Prav tako se je spomladi 1929 zgodila nesreča v proizvodnji, ko so morali zaradi pomanjkljivosti vskladiščiti večje količine dlake divjih zajcev, ki je pa nato v proizvodnji niso mogli v tolikšni meri uporabiti. Da bi rešili neprijeten položaj, so morali izvesti finančno transakcijo, s tem da so povečali vrednosi surovin na zalogi, v kasnejših letih pa so morali to vrednost odpisovati. Tudi kasneje se finančni položaj ni mnogo spremenil. Prav v času hude svetovne gospodarske krize so se naročila znižala. Mnogo je k temu pripomogla nižja cena kožam divjih zajcev in kuncev. Cena je leta 1930 znašala komaj 40% prejšnje nabavne cene. Zaradi kvalitete, ki jo je zahteval trg. je morala tovarna kupiti v začetku 19'50. leta 100.000 kož divjih zajcev, nekaj mesecev kasneje pa je cena kožam padla od 18.50 na 8 din za komad. Precejšnje razlike so nastale tudi v prodaji. Tako je bila prodaja spomladi 1930 za 10 9^ nižja od običajne spomladanske ])rodaje. Nižje cene surovin pa so vplivale, da je tovarna morala znižati tudi prodajne cene določenih proizvodov, če je hotela cksistirati. Celotni promet je na ta način upadel, in sicer po količini za 28,2%, po vrednosti pa za 35 % v primerjavi z letom 1929. Stalno zniževanje cen in ostali vzroki so vplivali, da je morala tovarna ponovno inventarizirati zaloge in jih oceniti. Med letom 1930 je bilo vrednostno odpisanega materiala za preko 3,000.000 din, izguba pa je bila konec tega leta ie za 1,000.000 din vi.šja. Tovarna je na ta način izgidjila svoj kapital in prav tako rezervni fond in bila popolnoma uničena. Ker je bila v rokah bančnega kapitala (96'% vseh delniških akcij je bilo v njegovih rokah!), je upravni svet poizkušal na drug način rešiti tovarno pred propadom: Ker je bila znižana delniška glavnica in odpisan rezervni fond, je izguba bremenila bančni ustanovi na posebnem kontu. Z namenom, da bi letna bilanca prikazala manjšo poslovno izgubo, je občni zbor delničarjev predlagal 80 % odpis vloženega kapitala in 100 % odpis rezervnega fonda. Ta transakcija je bila izv ršena konec leta 1930. V naslednjem letti (1931) se položaj ni popravil. Še vedno so vladale na trgu nizke cene za surovine in finalne izdelke. Vendar moramo ugotoviti, da se je v primerjavi s prejšnjim letom prodaja povečala. Cena koži divjih zajcev je tedaj znašala komaj 3 din za komad. Tovarna je morala ponovno jMjpisati zalogo in znižati njeno vrednost. Upravni svet tovarne je v takšnem položaju prejel navodilo, da tovarno likvidira, ker se njeno finančno stanje ni izboljšalo. Likvidacijo bi izvedli z njeno prodajo, medtem ko z delom ne bi prenehali. 175 Gospodarska in finančna kriza tudi \ letu lOiJ ni popustila. Cene surovin in finalnih izdelkov so bile nizke. Razmere v tovarni so se nekoliko izboljšale, saj je tovarna prodala več blaga kakor zadnji dve leti. Začeli so izdelovati cenejše vrste klobukov in tulcev in s takšnim delom je tovarna deloma uspela v svoji prcKlajni politiki. Vendar je v marcu 19'53 upravni svet ponovno poizkusil pro4 i<)-^9 M-lurni klobuki koiiuuiov . . . . 16.095 18.824 6.822 7.104 ostali klobuki komadov . . . . 3.802 8.795 85.407 69.802 .Seveda se j e morala proizvodnja klobukov, tulcev itd. prilagoditi vsak o k r a t n im razmeram na trgu, kajti potrošnja je bila. kot je že uvodoma povedano, v mnogočem odvisna od modnih krikov. Znane so naslednje kvalitete klobukov oziroma izdelki, ki so ugajali takratnemu okusu potrošnika: Iz zajčje oziroma kunčje dlake: Km. Merkur. D. Mars D. Etui D. Šport mele. Mele I. Mars mele, E. E pa.stel. Mars paste], pastel mele, pastel Mars mele. Blanc. Antilop, itd.: — iz volne: Mele. MRG. MRM. PK. trdi. Gm. Bd, Super, deški itd.: — kvalitetnejše vrste klobukov pa so bile: Samt special, .4 F velur, SK velur, Samt I, National, Bg itd. Tulci za damske klobuke v raznih težah in površinske obdelave pa so bile naslednjih kvalitet: Kd gladki, soleil. flanimand: pastel gladki, soleil, flaminand; Blanc gladki. Etui, D, mele, pastel. Jelen pastel, O soleil; Samt pastel, Samt blanc, Samt P, Samt soleil: \ elur, meluzin itd. Zanimive so tudi prodajne cene za posamezne proizvode škofjeloške tovarne klobukov. Takle j e bil cenik za klobuke iz zajčje dlake in za veliirne klobuke, stanje 15. j u n i j a 1959, za trgovsko mrežo (vse za 1 komad): kvalileta o/iroina vr-.la Bicz podloge S j)odlogo din din Km 79.— 82.— Merkur 80.— 86.— D 90.50 96.50 Mars D 86.— 92.— Etui D 82.— 87.50 Šport mele 84.— 89.50 Mele I 92.50 98.30 Mars niele 88.— 94.— E 102.50 108.50 pastel 92.50 98.50 Mars pastel 9).— 97.— 12* 179 .- ,-, . Brez podloge S podloero Kvahifla oziroma vr&ta T " diii pastel mek- 92.50 97.— pastel ifars nicIe 91.— 97.— Blanc 102.50 Zpolcilinder 9i.50 100.— Samt specJul 96.— 102.- AF velur lU.— 120.— Samt I 114.— 120.— SK velur 79.50 84.50 Ce j e bilo i)olrebno klobuk obrobiti ali napraviti okusnejšo podlogo, se j e cena dvignila za vsak posameztii komad od 1 do 5 diji. Cene so bile računane frco frco. Naročnikom so obračunavali 10 ^c skotita pri tukajšnjem plačilu. 5 ^f pri plačilu ^ 30 dneh, brez skonta pri plačilu v 60 dneh. Cene tulcem za damske klobuke so bile dosti nižje. Naj jih navedemo nekoliko po stanju II. maja 1939: Gro-^i^tična cena Detajlna cena Kvaliteta n/ironia vr^-ta za trp. mrežo za tre. mrežo din din Kd 26.50 29.— Pastel gladki 27.— 50.— Blanc gladki 40.— 45.50 litni 29.— 52.— D 50.— 55.- .Mele 50.— 55.— Jelen pastel 42.— 46.50 O solcil 28.50 51.50 Samt pastel 42.— 46.50 Samt P 55.— 40.— Samt T 58.— 65.50 Samt Soloi! 56.— 65.50 Velur II 45.50 51.50 Super Soleil 52.— 59.— Cene so veljale frco frco za 1 komad. Način plačila: 5% skonta pri i a k o j š n j em plačilu. 3 % skonta pri plačilu v 30 dneh. po 30 dnevih brez skonta. Pri detajlni prodaji tovarna ni odobrila nobenega skonta. Iz razpoložlji\ ih uradnih računskih zaključkov je mogoče rekonstruirati sliko finančnega poslovanja tovarne k l o b u k o \ , ki je naslednja: Račun izgube in dobička (po uradnih podatkih) l e t o Bl.o oljra.ni Dobiček din I/fTuha din " '' " • " '' '" '' pnbitck dni divideiul superdivideiid 1921 467.569 112.912 5 1 1922 2.152.075 276.544 5 7 1923 5.086.755 405.215 5 7 1924 4.126.179 575.147 5 7 1925 4.264.025 285.215 5 4 1926 4.650.711 245.674 5 3 1927 5.525.766 5.196 — — 1928 2.691.205 20.858 — — 1929 5,070.621 9.411 — . — 1950 1.966.086 50.677 — — 180 D C 1 i ( C v v % Leto 1951 1932 1933 1934 1935 1936 195? t9S8 1939 mm pribitek din 2.517.904 2.634.126 •i.482.831 • '.4-6.765 4.068.244 4.552.056 4.762.82T 6.22-.806 7.955.542 9.554.765 Dobiček din 63.528 121.565 168.657 169.845 594.788 3,010.227 2,616.827 l / f i i ! 26. la (lin ,545 58.121 27, .578 dividend — — — 5 5 5 5 5 !f 5 superdividend — — 1 3 5 5 5 5 H koncu še nekaj besed o zaposleni delovni sili v tovarni, katere število se j e stalno spreminjalo, in to prav zaradi sezonskejra značaja dela. Tako j e bilo leta 1925 povprečno za])oslenih 180 delavk in delavcev, leta 1933 pa povprečno samo 100. Že naslednje leto j e njihovo število naraslo na 146 zaposlenih v proizvodnji, dočim j e bilo \ administraciji (v npravi. računovodst- u in v tehničnem oddelku) 13 uslužbencev. V letu I9'>5 j e bilo zaposlenih v proizvodnji povprečno 160—170 ljudi, število uslužbencev pa je ostalo nespremenjeno. V naslednjih letih pa je bila zaposlitev takšna: letfi 1936 povprečno 165 delavce\ in 13 uslužbencev, leta 1937 povprečno 150 delavcev in 17 uslužbencev, leta 1938 povprečno 172 delavcev in 17 uslužbencev, leta 1939 povprečno 172 delavcev in 17 uslužbencev. V letu 1940 pa se j e povprečje zaposlenih močno dvignilo, tako da je delalo v tovarni: v j a n u a r j u 204. v februarju 204. v marcu 223. v a p r i l u 265. v maju 255, v j u n i j u 180. v j u l i ju 191. v avgustu 195. v septembru 209, \ oktobru 215. v novembru 216. v decembru 215 delavk in delavcc\. število uslužbencev pa je ostalo nespremenjeno. V i r i Alojz Knu'tič, Kronika tovarnt" (rokopis). — Arhiv tovarne za predvojno olKiobje. R e ks u m e I.A MANTTFACTURE DE CHAPEAUX DE ŠKOEJA LOKA ENTRE 1921 ET 1941 La maiuifacture de chapeaiix išešir - fut creec en 1921 par une societe anonvme dont les capitaux fnrent fourTiis en majorite par des bancpies. Doja avant la guerre. cettc usino joiiait iiti role consitler. A Lepocjne de la grande t rise eeononiicpie. la mannfacture fut deja aii hord de la faillite 1950—1955. mais plius tard scs affaires redevinrent prosperes. A la veille de la giicrre. elle aiigmenta considčrablenicnt sa production; ainsi. elle vendit en 1940 exacIeMU'nt 558.054 pieces de sa production. d'une valeiir totale de 20.488.856 din. .Son ecpiipement mocanicpie, au debiit tres niodeste. fut niodcrnise et complete enlre 1955 et 1958: cetto niesure etait dictee par des raisons de concurrence. Le n(>nd)re du personnel. souvent tres variable, etait le plus grand en 1940 lorsciue Lusine emplovait en movenne 250 salaries. L'auteur presente riiistoriipie du developpement de cette entreprise et ime analvse economic[ue de sou aitivite dans les annees preeedant la seconde guerre mondiale. 181