Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Ko-porec — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina, Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XVI — 29.2.1972 Št. 2
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
IZ VSEBINE:
—	Akcijski program 1972
—	V letti 1971 se ni povečalo število nesreč
—	Vzpon novatorske dejavnosti
—	Kako smo izpolnili plan v januarju
—	Letni občni zbor gasilcev
—	Predstavljamo vam
—	Modna revija na Bledu — uspela
—	Pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka zaradi nezmožnosti za delo
—	Marjan Mesec doma
—- 2. nagradna križanka
Akcijski program 1972
Uvod
V letu 1971 je bilo podjetje soočeno z močnimi nestabilnimi gibanji. To je tudi oviralo uspešnejše izvrševanje postavljenih akcijskih programov delovnih enot. Vendar pa se kljub temu beležijo razmeroma dobri gospodarski rezultati že s tem, da kljub močni razprodaji zalog podjetje ni napravilo izgube, čeprav se je obračunavala polna amortizacija. S polno odgovornostjo se je pristopilo k izdelavi perspektivnega programa podjetja, ki je v celoti izdelan ter usmerja podjetje v rentabilnejšo proizvodnjo. Tudi osebni dohodki zaposlenih so se dvignili in sicer letos za 29,1 % s tem, da je bil nlajbolj občuten dvig pri kategorijah delavcev z nižjim OD. Delovne enote so se v skladu s svojimi akcijskimi programi tudi prizadevale za izboljšanje rezultatov, kar pa je močno ovirala fluktuacija do meseca septembra. Gospodarski plan za leto 1972 je predvidel tudi ugodna ekonomska gibanja, kar bi dosegli poleg ostalih ukrepov tudi z upravičeno regulacijo cen. Z zamrznitvijo cen in s preprečitvijo uvajanja nove proizvodnje pa se je situacija za nadaljne 3 mesece zelo poostrila v našo škodo, ker so trenutno večji premiki v smeri večje rentabilnosti in aku-mulativnosti precej otežkočeni. Kljub temu je tudi v letu 1972 potrebno podvzeti določene ukrepe, ki bodo izboljšali položaj podjetja kot celote, zvišali njegovo reproduktivno sposobnost in omogočili zvišanje OD. že s 1. 1. 1972 se zvišujejo osebni dohodki za 10%, kar je treba z boljšim gospodarjenjem in poslovanjem zaslužiti.
Program za leto 1972
1.	Rentabilnost proizvodnje trenutno ni zadovoljiva, kar pa predstavlja enega izmed najvažnejših negativnih faktorjev za uspešno poslovanje. Le z rentabilno proiz-
vodnjo podjetje lahko doseže gospodarski napredek in omogoči zaposlenim boljše osebne dohodke.
V naslednjem pregledu je prikaz rentabilnosti in cilj, ki ga mora podjetje tekom leta doseči:
Rentabil. stopnje	Oper. plan jan. 72	Cilj
I.	27,7	35
II.	13,0	20
III.	6,0	20
IV.	13,8	25
V.	12,0	—
VI.	27,5	—
To je izredno težka naloga, ki je delno odvisna od zunanjih faktorjev, pri nas bo pa terjala mnogo kreativnega dela in iznajdljivosti v komercialnem, razvojnem in tehničnem sektorju. Tudi od vsakega posameznika terja vso iniciativo in sposobnost, da se doseže postavljeni cilj.
2.	Pri naročanju materialov za proizvodnjo se. mora skrbno paziti, da se le-ti naročajo pravočasno, v primerni količini, ustrezni kvaliteti in ceni. Za to nalogo so odgovorni direktor komercialnega in tehničnega sektorja, obra-tovodje in vodja nabave.
3.	Osnovni in pomožni material, ki se preneha uporabljati, je treba do kraja potrošiti, razen če se ne doseže sporazum o prodaji. Sicer je pa treba še nadaljevati z akcijo o porabi nekurantnega materiala.
Zadolženi:	vodja proizvodnje,
obratovodje.
4.	Količina izdelkov v nedovršeni proizvodnji se mora znižati na 3,3 milijonov metrov za ple-menitilnico I in plemenitilnico H skupaj.
Količina preje za tkalnice ne sme presegati zalog 220 ton (surovo in barvano).
Zadolženi: tehnični direktor, direktor razvoja, vodja proizvodnje in obratovodje.
5.	Pričeti je treba s standardizacijo proizvodnje v predilnicah in tkalnicah s tem, da se število mešanic, prej in artiklov zniža na nivo velikoserijske proizvodnje. Pri kreiranju novih artiklov je treba čimbolj upoštevati obstoječe možnosti in pri plemenitenju iskati večji asortiment.
Zadolženi: direktor razvoja, komercialni direktor, tehnični direktor in vodje proizvodenj.
6.	Pri kreiranju artiklov in nove tehnologije skrbeti, da se bodo uporabljali najracionalnejši tehnološki postopki, ki bodo temeljili na sodobnih znanstvenih dosežkih. Poseben poudarek pri predpisovanju tehnologije je treba posvetiti stroškom proizvodnje.
Zadolženi: direktor razvoja, tehnični direktor, direktor komerciale, vodje proizvodenj in obratovodje.
7.	Podvzeti je treba ostre ukrepe, da se bo s surovinami in pomožnimi materiali skrajno skrb-
Kmalu volitve
Mandat članov naših samoupravnih organov se počasi izteka. Po statutu podjetja se morajo vršiti volitve vsako drugo leto meseca aprila. Delavski svet podjetja bo na eni izmed prihodnih sej razpisal volitve in obenem imenoval tudi organe za izvedbo volitev.
Prav bi bilo, da začnemo že sedaj misliti na vse potrebno v zvezi z volitvami, predvsem na izbiro možnih kandidatov. Zavedati se moramo, da bodo morali organi samoupravljanja v naslednjem mandatnem obdobju odločati o pomembnih zadevah za naš nadaljnji razvoj, zato se moramo s posebno skrbjo pripraviti na volitve.
himne
O C* S« tnn'icu - ilncmt zenu
čestita uredništvo vsem ženam našega kolektiva in vsem bralcem Tekstilca.
no ravnalo, tako da bo v teku proizvodnje čim manj odpadkov.
Zadolženi:	tehnični direktor,
vodje proizvodenj, obratovodje, mojstri, delavci.
8.	Kvaliteta proizvodov v vseh tehnoloških fazah se mora še izboljšati. V letu 1972 morajo delovne enote doseči sledeče poprečne rezultate:
tkalnica I tkalnica II plemenit. I plemenit. II
90 % I. kvalit. 89 % I. kvalit. 92 % I. kvalit. 85 % I. kvalit.
Skladno z navedenimi zahtevami morajo tudi predilnica I, predilnica II in gravura povečati svoje napore za izboljšanje kvalitete svojih proizvodov. Da bi vse to dosegli, moramo dvigniti strokovni nivo vseh zaposlenih, zlasti Pa v proizvodnih obratih, kjer bi se moral tehnološki proces bolj strokovno usmerjati in kontrolirati. Tudi nagrajevanje za kvalitetnejšo proizvodnjo je treba bolj poudariti, zato je treba tudi ustrezno dopolniti pravilnike o nagrajevanju.
Zadolženi: direktor komerciale, tehnični direktor, direktor kontrolnega sektorja,. vodje proizvodenj, obratovodje, osebje v delovnih enotah.
9.	Delovne enote morajo v sodelovanju z vodji proizvodnje in pripravo dela skrbeti, da se bodo planirani roki in asortiment izpolnjevali. Predvsem je treba skrbeti, da se bodo naročila za izvoz in konfekcije realizirala brez zastojev. Posebno pozornost je treba posvečati, da se bodo viški kretali v predpisanih okvirih. Proizvodnja v tkalnicah in plemeni-tilnicah se mora praviloma izvajati brez dodelav. V kolikor pa Ie-ta izjemoma nastopi, se jo pa izvede samo s predhodno odobritvijo tehničnega sektorja.
Zadolženi: priprava dela, disponent, obratovodje.
10.	Zniževanje proizvodnih stroškov in povečevanje produktivnosti ostajata še v nadalje permanentna naloga vseh delovnih enot. Tudi letos morajo vse enote izdelati aproksimacijo prihrankov, kar naj predstavlja cilj, ki ga mora vsaka enota doseči. Istočasno je pa treba zviševati pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Objava
Vse člane kolektiva obveščamo, da se bodo s 1. 3. 1972 povečale mesečne premije kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Kolektivno nezgodno zavarovanje je eno najbolj razširjenih in najmasovnejše nezgodno zavarovanje. Po obsegu jamstva daje zavarovancem široko jamstvo, saj Zavarovalnica Sava izplača odškodnino zavarovancem za vse nezgode, ki se pripete v službi in izven nje.
Zavarovalnica Sava nudi jamstvo za nezgodno smrt, invalidnost in dnevno odškodnino za vsak dan bolovanja zaradi poškodbe do 200 dni za posamezno nezgodo.
V našem podjetju je cca 1300 članov kolektiva že zavarovanih, in sicer plačujejo mesečno premijo po 2 ND oziroma 4 ND, ki se jim odteguje pri izplačilu mesečnih osebnih dohodkov. To zavarovanje pa ima veljavnost samo do konca meseca februarja 1972.
Zavarovalnica Sava je poslala podjetju predlog, po katerem že zavarovani člani podjetja lahko povečajo mesečno premijo na 5 ND ali 10 ND. Nevarnosti razred (II) in zavarovalne vsote so enake za vse delavce, neglede na vrsto dela, ki ga posameznik opravlja.
Zavarovalne vsote so naslednje:
— za mesečno premijo 5 ND:
0 nezgodna smrt	7.936
0 invalidnost	15.872
0 dnevna odškodnina	7,95
za mesečno premijo 10 ND	
0 nezgodna smrt	15.872
0 invalidnost	31.744
0 dnevna odškodnina	15,85
Novo zavarovanje naj bi pričelo veljati s 1. 3. 1972, zato naprošamo vse člane kolektiva, ki so že zavarovani, kakor tudi tiste, ki do sedaj še niso bili zavarovani, da se o tem odločite na izjavi, ki vam bo dostavljena na delovno mesto.
Izjave o pristopu h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju bodo tudi vseskozi na razpolago v kadrovskem sektorju, kjer jo lahko član kolektiva vsak čas dobi in izpolni ter se tako zavaruje za nezgodo.
Vabimo vse tiste člane kolektiva, ki doslej še niso bili kolektivno zavarovani, da to store sedaj.
Kadrovski sektor
Defile modelov Iz komercialne modne revije v GOLF hotelu na Bledu. Več o tem preberite na 5. strani.
V letu 1971 se ni povečalo število nesreč
Odbor za varstvo pri delu je v februarju obravnaval poročilo o nesrečah pri delu in na poti na delo. Iz podatkov je razvidno, da se število nesreč napram letu 1970 ni povečalo. Pri delu se je poškodovalo v letu 1971 — 77 delavcev, na poti pa 12 delavcev; v letu 1970 pa je bilo pri delu 78 nesreč, na poti pa 12. Tudi izguba delovnega časa v primerjavi z lanskim letom je nekoliko manjša: zaradi nesreč je bilo v letu 1970 izgubljenih delovnih dni 2.482, v letu 1971 pa 2.248 delovnih dni, to pa zato, ker so bile nesreče lažjega značaja.
Na 100 zaposlenih oseb se je ponesrečilo:
	leto 1970	leto 1971
pri delu	2,71	2,76
na poti	0,42	0,43
pogostnost nesreč	15,97	17,46
resnost nesreč	440,4	440,9
Na 100 zaposlenih so se nesreče povečale za	0,06 %, pogostnost za	
1,49 %, resnost pa za 0,5 %. To povečanje se	predvsem	nanaša na
zmanjšanje števila zaposlenih delavcev v letu 1971.		
Vzroki nesreč so bili naslednji:	leto 1970	leto 1971
popravilo strojev in naprav	4	5
spremembe v tehnološkem procesu dela	2	1
pokvarjeno orodje	2	5
popravilo električnih naprav	—■	1
nezadostno vzdrževanje delovnih prostorov	4	7
nezadostna razsvetljava, ventilacija, ropot	—	2
prenatrpanost strojnega parka	5	2
neurejen interni transport	5	7
osebni vzroki kršenja delovne discipline	3	1
neprevidnosti delavcev pri delu	23	20
slaba organizacija dela v skupini	2	3
pomanjkanje kontrole nadrejenih	1	1
nezadostna strokovna izobrazba	—	2
nezadostna poučenost na delovnem mestu	8	7
zaradi naglice pri delu	2	3
zaradi neuporabe zaščitnih sredstev	2	4
akutne ali kronične bolezni	3	3
utrujenosti zaradi predolgega delovnega časa utrujenosti zaradi nezadostnega počitka	4	1
v prostem času	4	—
skrbi in razne težave delavcev	2	—
na poti na delo in z dela	12	12
Skupaj:	90	89
jCxÀ*
Gornji pregled vzrokov nesreč nam prikazuje najvišje število ponesrečencev zaradi neprevidnosti pri delu. V letošnjem letu bo treba prav temu vzroku posvetiti več pozornosti. Analiza nesreč po letih zaposlitve oziroma delovni dobi nam potrjuje tudi ugotovitev, da se ponesreči največ tistih delavcev, ki so zaposleni prvo leto v našem podjetju. To nam narekuje, da mora strokovni kader, posebno pa mojstri oziroma neposredni vodje, polagati več pozornosti novodošlim delavcem, da se jih bolje seznani z nevarnostmi pri delu, kakor tudi, da se jih večkrat občasno kontrolira.
Kljub veliki fluktuaciji delovne sile in premestitvam na delovnih mestih, nam je z vsestranskimi napori uspelo, da se število nesreč ni povečalo, temveč obdržalo na istem nivoju kot v letu 1970. S to ugotovitvijo pa nikakor ne smemo biti zadovoljni, ampak moramo v letošnjem letu polagati še več pozornosti tistim virom in vzrokom, kjer število nesreč lahko znižamo. To pa ni dolžnost samo članov odbora za varnost pri delu, temveč vseh članov našega delovnega kolektiva.
Vzpon novatorske dejavnosti
V zadnji številki našega glasila smo članom kolektiva objavili Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Uredništvo je obljubilo, da bomo posredovali tudi razlago o postopku uveljavitve izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Za kratek razgovor smo zaprosili predsednika odbora za tehnični napredek Franca Indi-harja, dipl. ing., ki nam je na postavljena vprašanja odgovoril naslednje:
V.: KLJUB TEMU, DA SMO PRAVILNIK O IZUMIH, TEH NIČNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH OBJAVILI ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI GLASILA, NAS ZANIMA, PO CEM SE NOVOSPREJETI PRAVILNIK BISTVENO RAZLIKUJE OD STAREGA?
O: »Novi pravilnik v primerjavi s starim priznava avtorjem približno petkrat višje nagrade. Novost je tudi v tem, da se lahko nagrajujejo tudi določeni predlogi, pri katerih ni mogoče izračunati gospodarske koristi, kar je sicer pogoj za izplačilo odškodnine. Prav tako so v pravilniku tudi določeni predlogi, za katere ni potrebno, da se ugotovi gospodarska korist; tu so mišljeni n. predlogi, ki omogočajo lažje in manj nevarno delo. Poleg tega je možno nagraditi tudi ideje, ki smiselno nakazujejo rešitev določenega problema, vendar za podjetje v dani situaciji niso sprejemljive ali izvedljive, kljub temu pa zanimive.
Ker je podroben izračun gospodarske koristi dolgotrajen postopek, je predvideno, da se lahko avtorju predloga, za katerega se vnaprej ve že približno ocenjena gospodarska korist, lahko izplača delna akontacija do višine 1000 dinarjev.«
V. NOVI PRAVILNIK PRINAŠA BISTVENE RAZLIKE TUDI V POJMOVANJU INVENTIVNE DE-JAVNOSTI IN V NAČINU PRIJAVLJANJA IDEJ. KAKŠEN JE NOV POSTOPEK PRIJAVLJA. NJA?
O: »že v osnovi je postopek drugačen; kot je veljal po starem pravilniku. Po novem pravilniku mora avtor prijaviti idejo, od katere si lahko obetamo določeno gospodarsko korist, le-ta se potem tudi nagrajuje. Realizacija ideje pa se v nadaljevanju izvede po nalogu tehničnih služb, ko se ugotovi določena gospodarska korist. Z ozirom na to je tudi način prijave bistveno različen od starega. Postopek uveljavitve izuma, tenične izboljšave ali koristnega predloga poteka takole:
Avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora v primerni pismeni obliki, po možnosti opremljeno s skicami, predložiti dokumentacijo odboru za tehnični napredek. Pri sestavi predloga lahko vsak, ki ni vešč sestavljanj.^ take prijave, prosi za pomoč določene strokovne službe (obratovodstvo). Prijavljeni predlog odbor za tehnične izboljšave nato obravnava, pri čemer ugotovi, če je možna strokovna ocena koristnosti predloga. Ce to ni mogoče takoj, odbor formira posebno strokovno komisijo, ki nato oceni predlog. Ako ugotovi, da je predlog koristen in da bo prinesel določeno gospodarsko ali kakršnokoli drugo korist, ga izroči tehničnemu sektorju, ki izda nalog za izvedbo oziroma realizacijo predloga. O vsem dogajanju je avtor predloga sproti obveščen. V primeru koristnosti predloga se avtorju že takoj lahko izplača delna akontacija. Celotna letna nagrada pa se praviloma izračuna po končanem koledarskem letu, ko je mogoče dokončno oceniti gospodarsko korist. Nagrada je seveda odvisna od vrste predloga (izum, tehnična izboljšava, koristen predlog) in mu od tega za-visi tudi čas prejemanja odškodnine (6 ali 3 leta).
V.: ZAKAJ JE POTREBNO PRIJAVLJATI PREDLOGE PRED IZVEDBO?
O: »To je važno in potrebno predvsem zaradi naslednjega: do-
slej se je dogajalo, da je nekdo brez predhodne prijave izvedel oz, preizkusil na primer neko tehnično izboljšavo. Pri tem je nekontrolirano potrošil določen material in opravil delo, ki ni spadalo o njegov delokrog. Pri takem »improviziranju« je lahko prišlo tudi do materialne škode. Razumljivo je, da so z?a tak način izvedbe nekega predloga imeli le delavci v tehničnih obratih, ki imajo možnost uporabe določenih sredstev. Novi pravilnik pa omogoča vsem avtorjem, da bo vsak njihov predlog, ki bo prinesel kakršnokoli gospodarsko korist, izveden. Prepričani smo in želimo, da bomo z novim pravilnikom pospešili inventivno dejavnost v
našem podjetju, kar nam bo prav gotovo tudi uspelo.«
V: ALI IMA ODBOR ZA TEHNIČNI NAPREDEK V OBRAVNAVI ŽE KAKŠEN PREDLOG, ODKAR VELJA NOVI PRAVIL NIK?
O: Trenutno ima odbor za tehnični napredek v delu 4 prijave iz preteklega leta. Z veseljem pa ugotavljamo, da se je po sprejemu novega pravilnika novator-ska dejavnost močno aktivirala, saj prijave kar »dežujejo«.
Članom kolektiva obljubljamo, da bomo o delu odbora za tehnični napredek in o novatorski dejavnosti v našem podjetju, sproti poročali v našem glasilu.
R. S.
S skupino modelov, izdelanih iz bombažnega ripsa, potiskanega s karo deseni, smo začeli našo komercialno modno revijo.
Akcijski program...
(Nadaljevanje s 1. strani)
duktivnost, vendar ne na račun kvalitete proizvodnje.
Zadolženi:	vodje proizvodenj,
obratovodje, osebje v delovnih enotah.
11.	Rednemu vzdrževanju strojev in naprav je treba posvečati vso pozornost, da nastopa čim manj nepredvidenih zastojev. Službo za preventivno vzdrževanje strojev je treba organizirati po sodobnih načelih ter skrbeti, da bodo stroji redno tehnično nadzorovani in vzdrževani.
Zadolženi: vodja energetike in vzdrževanja, obratovodja, strojni inšpektorji, vodje delavnic.
12.	Delovno disciplino je treba zaostriti, tako da bo razpoložljivi delovni čas racionalnejše izkoriščen:
—	z izboljšanjem notranje organizacije
—	z nadzorom o pravočasnem prihajanju na delo in o pričetku dela
—	s preprečevanjem predčasnega odhajanja z dela (posebno pri režijskih delavcih)
—	z doslednim predajanjem dela na izmenah
Kršitev delovnih dolžnosti morajo obvezno obravnavati ustrezne komisije, zato so vodje delovnih enot odgovorni, da vse težje primere obvezno prijavljajo.
Iz malomarnosti ali namerno povzročene gospodarske škode je treba brez izjeme prijavljati ustreznemu organu.
Zadolženi:	obratovodje, vodje
oddelkov, mojstri.
13.	Vzdrževanje reda in čistoče v delovnih prostorih je pomemben faktor, ki bistveno prispeva k boljšemu počutju zaposlenih, ki lažje delajo v urejenem okolju. To tudi dviga delovno storilnost in povzroča manj obratnih nezgod. Zato je treba še vnaprej skrbeti, da bo vsaka enota dopolnjevala sistem vzdrževanja reda in čistoče ter se po njem ravnala.
Zadolženi:	obratovodje, vodje
oddelkov, mojstri.
14.	Zunanjost tovarne mora biti stalno urejena, in to na vseh mestih. Vsak obrat mora skrbeti za vzdrževanje odrejenega področja.
Vodstvo vzdrževalnih obratov je pa posebej zadolženo, da skrbi za red in čistočo ostalih površin v tovarni. Razen tega je treba odlagati smeti na določena mesta, vzdrževalna služba pa mora poskrbeti, da so odlagališča vedno sposobna sprejeti vse odpadke, ki pridejo iz obratov.
Zadolženi:	vodja vzdrževanja,
obratovodje, vodje zunanjih delavcev, mojstri.
15.	Vsaka delovna enota dopolni lanski delovni program z navedenimi letošnjimi zadolžitvami.
Predloženi program je bil dne 171-1972 obravnavan na sestanku političnega aktiva podjetja, ki predlaga, da ga sprejmejo samoupravni organi podjetja ter izvedejo potrebne zadolžitve. S programom je treba seznaniti tudi vse člane kolektiva.
Kako smo izpolnili plan
Predilnica I — je proizvajala poprečni tex 26,52 (Nm 37,8) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,3 (Nm 39,5) kar je od dejansko predenega za 1,22 tex nižji tex oziroma za 1,7 višja Nm.
Mesečna izvršitev Mesečno skupaj	ef. kg
Predilnica I Predilnica II
v januarju
Mesečni plan je bil zelo ugodno izvršen bodisi v ef. kg ali bb. kg zlasti zaradi -tega, ker je predilnica obratovala dve prosti soboti v dveh izmenah.
Predilnici sta v januarju dosegli sledeče rezultate:
114,9%	bb. kg 106,4%
110,7	105,4
126,5	108,1
Kvaliteta gotovih tkanin se je pričela približevati postavljenemu cilju (92 %), saj je bila dosežena samo za 0,18 % nižje. Delovna enota se mora odločno spoprijeti s problemom ostankov, katerih je preveč, kar povzroča preveliko fi-načno izgubo za podjetje. Z zmanjšano količino ostankov je postavljeni normativ za I. kvaliteto realen.
Plemenitilnica II
Plan lastnih tkanin je delovna enota znatno presegla, vendar ni bil izpolnjen plan uslug, katere se bodo letos za plemenitilnico II redno mesečno planirale. Iz podatkov je razvidno, da je bilo izdelanih 353.963 m internih in eksternih uslug, planiranih je pa bilo 412.300 metrov, vendar izdelane usluge niso zajemale celotne tehnologije, zato se izdelane količine preračuna s faktorjem tehnološke obremenitve, kar pa nanese le 136.968 kv. metrov. Obrat torej ni obratoval s polnimi kapacitetami, ker so posamezni proizvodni oddelki ne-
enakomerno obremenjeni, t. j. predvsem barvarna tkanin in ad-justirnica. Vsekakor je potrebno, da se problem nabave uslug bolj resno obravnava, ker neizkoriščene kapacitete povzročajo izpad dohodka podjetju in premalo ustvarjenih OD, vsled česar enota zahteva dotacijo. V okviru komercialnega sektorja je treba osnovati poseben referat, ki se bo ukvarjal zgolj z uslugami. V kolikor problem ne bo takoj rešen, bo v prihodnjih mesecih glede tega še več problemov, ker se je del kapacitet zaposljevalo iz prekomernih zalog nedovršene proizvodnje, ki pa se hitro zmanjšujejo.
Zastoji so bili naslednji: menjava surovin 50.162 vret. ur, čiščenje in kvar el. motorjev 103.298 vret. ur ter popravila in os-tali zastoji 43.724 vret. ur.
Predilnica II — je proizvajala poprečni tex 19,— (Nm 52,6) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6) -kar je od dejansko predenega za 1,97 tex nižji oziroma za 6,— višja Nm.
Mesečni plan je bil zelo ugodno izvršen tako v efjkg kot bb. kg zlasti še zaradi tega, ker je predilnica obratovala dve prosti soboti tpo eno izmeno.
Mesečna izvršitev
Mesečno skupaj tkalnica I tkalnica II
Tkalnica I
Proizvodni rezultati tkalnice I so v januarju zelo dobri, saj teče izven osnovnega plana še vedno 23% statev v nočni izmeni.
Mesečni osnovni plan je bil dosežen 117,1 % po tek. metrih in 116,8% po votkih, operativni plan pa po tek. metrih 104,8%.
V tkalnici se je izvršilo v januarju več sprememb tako:
—	proizvodnih — zmanjšuje se asortiment, stanična preja iz proizvodnje, prehod na višjo številko po votku;
—	kadrovskih — nova zasedba obratovodje, asistenta obratovod-je, ukinitev vodje izmene na nočni izmeni;
—	akcijski program — sprejet za celo podjetje, posebej za ekonomsko enoto, katerih zadolžitve so obveza za tkalnico.
Proizvodnja teče normalno brez večjih problemov, preskrba z materialom (preja) je normalna. Kvaliteta preje se je v januarju poslabšala glede na niansiranost, navit j e na Wc, tako da prihaja vse več reklamacij s strani obratovod-stva tkalnice.
Kvaliteta blaga je bila dosežena 90,3 % vendar je normativ za tkalnico po akcijskem programu 92,0% I. kvalitete.
1.	Obseg proizvodnje
Mesečna izvršitev Plemenitilnica I Plemenitilnica II
2.	Kvaliteta	,
Plemenitilnica I (plan plem. napak 10 %):
Nereguliranih tkanin s plem. napako:	7,78 %
Skupaj nereguliranih tkanin:
8,18 %
Plemenitilnica II (plan plem. napak 1%)
Nereguliranih tkanin s plem napako:	0,47%
skupaj nereguliranih tkanin:
18,86%
3.	Usluge
Plemenitilnica I: za plemenitilnico II:	253.064	m
zunanje usluge:	3.200	m
Plemenitilnica II: za plemenitilnico I:	251.219	m
zunanje usluge:	102.744	m
4. Problematika
Mesečni osnovni plan je delovna enota presegla, medtem ko operativni plan ni bil dosežen. Osnovni razlogi za delne zastoje v produkciji so nastopili zaradi pomanjkanja določenih barvil in kemikalij. Zamrznitev cen je povzročila, da so konsignacijska skladišča prenehala S poslovanjem, vsled česar niso bile dobavljene že plačane koli-
Zastoji so bili naslednji: Menjava surovin 6.798 vret. ur, čiščenje in kvar el. motorjev 139.880 vret. ur in popravila 4.068 vret. ur.
Fluktuacija delovne sile v obeh predilnicah v januarju ni bilo zaslediti. Obe predilnici sta pravočasno prejeli osnovne surovine. Kvaliteta surovin ni bila zadovoljiva v pogledu trdnosti in napa-vosti ob predelavi ruskega in pakistanskega bombaža.
Tkalnici sta v mesecu januarju dosegli sledeče rezultate:
Letni občni zbor gasilcev
tm
111,6%
117,1
101,0
votki
111,9%
116,8
103,2
kvaliteta
89.3	%
90.3 87,0
Izkoriščanje učinka po statvah je 94,3 %, kar je višje od prejšnjega meseca.
Tkalnica II
Osnovni plan za januar je bil dosežen po tek. metrih 101,0%, po votkih 103,2 %, operativni plan pa po metrih 100,1 % in votkih 103,0%. Tkalnica dela v vseh oddelkih v 2 izmeni. Problemi v proizvodnji se več ali manj pojavljajo tako v kvaliteti preje (neenakomernosti niansiranje) v novih artiklih in vzorcih (barvanje, grebeni). Dosedanji nedostatki v škro-bilnici so se v tem mesecu uredili (montaža Dayco in Teflon valjev) tako, da je dana ponovna možnost kvalitetnejšega škrobljenja.
Preskrba z materialom je v glavnem v redu, na kvaliteto srajčevi-ne se polaga naj večja pozornost v proizvodnji. Kvaliteta blaga se je povečala iz decembra za 1,1 % in je dosežena v januarju 8,7%, izkoriščanje statev znaša 89,1 %,, asortiment 96,8 %.
Akcijski program za leto 1972 je bil narejen, obveza tkalnice pa je, da ga striktno izvaja, v tem pa je možnost doseganja večjih uspehov v proizvodnji in kvaliteti.
Plemenitilnici sta v mesecu januarju dosegli sledeče rezultate:
30. januarja so imeli gasilci našega podjetja letni občni zbor društva. Pregledali so dosedanje delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto.
Občnega zbora društva se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število članov. Od povabljenih pa so se občnega zbora udeležili še: predsednik občinske zveze Franc Škofič, glavni poveljnik Franc Košnjek, zastopnik gasilskega društva tovarn Save in Iskre ter iz Stražišča.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki podjetja: predsednica delavskega sveta Olga dipl. ing. Abramič, predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič, zastopnik mladinske organizacije Ciril Sitar, direktor tehničnega sektorja Zvone Černe, direktor Konfekcije Triglav Janez Vraničar in nekateri zastopniki posameznih delovnih enot.
Dobra udeležba na našem občnem zboru nam pozitivno dokazuje, da se naši predstavniki resno zanimajo za delo gasilcev in v zvezi s tem za požarno varnost v podjetju. Iz poročil in razprave povzemamo nekaj sklepov, ki so bili sprejeti na občnem zboru društva:
1. V letošnjem letu naj se izvede 44 gasilskih vaj in sicer: 28 suhih,
gasilskih aparatov in gašenju začetnih požarov.
3. Seznaniti nove člane društva, posebno pa tiste gasilce, ki opravljajo gasilsko dežurno službo v času, ko podjetje ne obratuje, o
Če bomo naloge, sprejete na občnem zboru tudi uspešno izvršili, bomo izpolnili dolžnosti, ki jih imamo kot člani gasilskega društva in člani našega kolektiva. Naša glavna naloga, pa tudi vseh
Med podelitvijo diplom
požarno-varnostnih napravah, aparatih, hidrantih in skladiščih, kjer so vskladiščene kemikalije in vnetljive tekočine.
4.	Vključiti v gasilsko organizacijo čimveč mladih članov, mladincev, mladink in strokovnega kadra.
5.	Izvajati preventivno gasilsko službo in opozarjati na vse nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki niso v skladu s predpisi o požarni varnosti, ker je dolžnost gasilcev in članov kolektiva, da se ti predpisi izvajajo.
6.	Sodelovati pri elementarnih nesrečah in civilni zaščiti v sklopu narodne obrambe.
članov kolektiva je, da čuvamo našo tovarno pred požari, ki povzročajo hude materialne škode.
Na občnem zboru je bil izvoljen tudi novi upravni in nadzorni odbor gasilskega društva. Za predsednika je bil izvoljen Franc Hribar, za glavnega poveljnika Stane Vilfan, za tajnika Ivan Alič in za predsednika nadzornega odbora Miro Ravnikar.
Ob koncu občnega zbora je glavni poveljnik občinske zveze tovariš Franc Košnjek podelil 19 članom društva diplome in značke za 10, 20 in 30-letno aktivno delo v gasilski organizaciji.
I. Alič
O delu kolektivnih izvršilnih organov
tm
112.7	% 103,5
153.8
111,2%
102,0
150,1 Marjan Jerala med razpravo
čine posameznih artiklov. Samo zaradi pomanjkanja črnega barvila (Echtschwarzsalz BTL) ni bilo dodelanih 200.000 m tkanin, to je samo izpad, ki ni omogočil doseg operativnega plana. Situacija glede barvil in kemikalij se še nadalje slabša zaradi nerazumljivega ukrepa odgovornih organov, ki niso predvideli takšnih posledic v proizvodnji.
12 mokrih in 4 nočne vaje. Vaje bodo v obeh operativnih enotah. Organizirati je potrebno tudi skupne vaje z industrijskimi gasilskimi društvi tovarn Sava in Iskra Kranj.
2. Organizirati moramo predavanja za člane društva in člane kolektiva o požarni varnosti in jih usposabljati za pravilno uporabo
Del udeležencev letnega občnega zbora gasilcev
Predvidoma bo delavski svet podjetja na eni prvih naslednjih sej obravnaval poročilo o delu odborov. Po določilih statuta in poslovniku kolektivnih izvršilnih organov, morajo odbori pred iztekom svoje mandatne dobe poročati delavskemu svetu o svojem delu. Clane kolektiva bo prav gotovo zanimalo kakšno vlogo so odigrali posamezni odbori in kakšno je bilo njihovo delo v teku mandatne dobe. Tokrat vam posredujemo poročilo o delu odbora za stanovanjske zadeve v letu 1970 in 1971, v prihodnji številki glasila pa vas bomo seznanili tudi o delu ostalih odborov:
Odbor za stanovanjske zadeve je v času svoje mandatne dobe imel 21 sej, na katerih je obravnaval predvsem:
—	tekoče stanovanjske probleme,
—	vselitve v Delavski dom »Tekstilindus«,
—	spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi stanovanj in posojil,
—	delitev kreditov za individualno gradnjo,
—	prioritetno listo socialno ogroženih prosilcev za stanovanje,
—- prošnje in pritožbe posameznikov,
—	nasilne vselitve,
—	analizo o reševanju stanovanjske problematike za obdobje 1965—1970 in perspektivni program za obdobje 1971—1975.
Na prvi seji so- bili člani odbora seznanjeni o nalvogah in kompetencah odbora ter o višini sredstev cca 1,600.000 dinarjev, izločenih za stanovanjsko gradnjo v letu 1970, katera so se porabila za podražitev naročenega stanovanjskega bloka, za anuitete že obstoječih stanovanj in za prispevek občini za reševanje stanovanjske problematike članov ZB.
Kljub temu, da v letu 1970 ni bilo sredstev za te namene, je imel odbor dokaj pestro delo, saj je bilo v letu 1970 nekako 5 nasilnih vselitev, v letu 1971 pa prav toliko. Nasilne vselitve so bile v provizorijih za obratom II, ena pa celo v bloku. Pri tem je odbor zavzemal zelo ostra stališča in sicer brez oklevanja je sprejel sklep za takojšnjo izselitev, kar nam je zaradi elastičnosti strokovne službe tudi uspelo.
Ker je bil pravilnik o delitvi stanovanj in posojil nekoliko pomanjkljiv, je odbor v letu 1970 obravnaval tudi spremembe in dopolnitve pravilnika ter jih dokončno potrdil na 10. seji dne 19. 10. 1970.
Spremembe in dopolnitve je obravnaval tudi delavski svet podjetja. V letu 1971 smo imeli na razpolago 1,200.000 dinarjev sredstev za reševanje stanovanjske problematike, katera so bila po sklepu odbora v celoti razdeljena kot posojilo individualnim
(Nadaljevanje na 4. strani)
Predstavljamo vam
Leto je naokoli in spet se bliža praznik delovnih žena — 8. marec. Prav zaradi bližajočega se praznika sem obiskala delavke v tkalnici II in jih prosila, naj mi povedo kaj o tem, kako se počutijo na svojih delovnih mestih. Takole so mi odgovorile:
Julka Kopač, navijalka in 15 let blematiko in dogajanjem v pod-zaposlena v našem podjetju:	jetju nisem preveč seznanjena.
»Ko sem se zaposlila, sem naj- Menim, da bi bilo na splošno poprej delala na vigonki, nato pa trebno organizirati več proizvod-sem menjala še tri delovna mesta nih sestankov, katere delavci pre-in zdaj sem navijalka. Ker nisem cej pogrešamo. Povprečno zaslu-član samoupravnih organov, s pro- žim 1.060 dinarjev, seveda to niso
MARIJA KAVČIČ, vdevalka
visoki osebni dohodki. Zadnje povišanje osebnih dohodkov se meni še ne pozna, ker sem bila januarja v bolniškem staležu. Prihodnji mesec pa bo bolje.
Predvsem se mi zdi prav, da smo končno ukinili nočno delo, kar je bilo za žene zelo utrudljivo.«
Marija Kavčič, vdevalka in 33 let zaposlena v našem podjetju:
»Tu sem zaposlena že od 15. leta starosti dalje. Najdalj sem delala v navijalitici, zadnji dve leti pa sem vdevalka. Z delom sem zadovoljna, prav tako tudi z nadrejenimi. Pripombe imam le glede osebnih dohodkov. Ne zdi se mi prav, pa tudi ostalim mojim sodelavkam ne, da prejemamo nižje osebne dohodke kot previjalke. Delo na obeh delovnih mestih se bistveno razlikuje in bi moralo biti naše višje ovrednoteno ali vsaj izenačeno. Situacija pa je ravno obratna. Delovno mesto vdevalk je za 10 točk nižje ocenjeno. Razlika pri zadnjem povišanju osebnih dohodkov je bila celo 15 točk, zato smo se pritožile in so nam nato popravili ocenitev za 5 točk, s čimer pa se še vedno ne strinjamo. Povprečno dosegamo akord 125% in zaslužimo na mesec okoli 1.220 dinarjev. Tudi dodatek na leta za-
ANA ARHAR, tkalka
poslitve se mi zdi prenizek, v drugih podjetjih prejemajo delavci občutno višji dodatek kot pri nas.«
Ana Arhar, tkalka na 6 revolver statvah, 23 let zaposlena v našem podjetju:
»Prvih 10 let zaposlitve v tkalnici II sem bila na delovnem mestu vezalke, nato pa sem postala tkalka. Z delovnimi odnosi in nadrejenimi sem zadovoljna. Zadnje čase nas preveč priganjajo glede kvalitete. Pred kratkim so mi naprimer 3 komade ocenili za II. kvaliteto, čeprav sama nisem bila nič kriva;
bil je namreč pokvarjen stroj in slabo škrobljen material. Po drugi strani pa nam povišujejo norme. Naš oddelek je delal namreč na 2 izmeni, zdaj pa obratujemo samo na eno. Z željo, da bi čimveč zaslužile, smo se tkalke trudile, da smo pred šesto uro zjutraj že začele obratovati, pa tudi med malico nismo ustavljale strojev. Zaradi tega smo dobro presegle akord. Namesto da bi to upoštevali, so nam zvišali norme, ker preko 125 % po pravilniku ne smemo presegati. Mislim da to ni prav in pošteno.«
R. S.
JULKA KOPAČ, navijalka
O delu kolektivnih izvršilnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
graditeljem stanovanjskih hiš. Pri delitvi teh sredstev se je odbor striktno držal pravil pravilnika o delitvi posojil. Objavljen je bil razpis, v katerem je bil določen zadnji rok za vložitev prošnje ter ostali pogoji, ki jih je prosilec moral izpolnjevati, da je lahko dobil posojilo. Odbor je imenoval posebno 4-člansko komisijo, ki je na terenu izvršila ogled gradenj in stanovanjskih razmer posameznih prosilcev. Zaradi omejenih sredstev in velikega števila prosilcev, je morala komisija in odbor vsak primer temeljito pre-lehtati, ker bi sicer rabili sredstev za rešitev vseh primerov najmanj 5,000.009 dinarjev. Stališče komisije in odbora je bilo, da se kredit ne dodeli, če ima prosilec vsaj do neke mere urejene stanovanjske razmere bodisi v prejšnjih prostorih ali pa v novi hiši. Na seji j,e bila določena tudi maksimalna višina 30.000 dinarjev, če sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju, če pa je en zakonec zaposlen v drugem podjetju pa 20.000 dinarjev. Stališče odbora je bilo tudi, da se posojilo dodeli v maksimalni višini vsem graditeljem stanovanjskih hiš, kateri bivajo v stanovanjih, last našega podjetja. Takšno stališče je odbor zavzel zaradi tega, da bi nam bila čimprej sproščena naša stanovanja, ker je precejšnje število socialno ogroženih prosilcev, ki imajo zelo težke stanovanjske razmere in si zaradi nizkih osebnih dohodkov ali bolezni sami ne morejo rešiti svojega stanovanjskega problema. Med 240 prosilci za posojilo je odbor z razpoložljivimi sredstvi delno lahko rešil le 90 prosilcev.
Vse ostale prošnje so bile zavrnjene, ker jih ni bilo mogoče rešiti.
Istočasno z ogledom stanovanjskih razmer in gradenj prosilcev za kredit je komisija izvršila ogled in točkovala stanovanjske razmere prosilcev za stanovanje. Po končanem ogledu so bili prosilci, ki se po pravilniku ne smatrajo za socialno ogrožene, izločeni in posebej evidentirani za odkup stanovanja, za ostale prosilce, ki jim povprečni osebni dohodek na člana družine ne presega maksimum, določen v pravilniku, pa je bila izdelana in potrjena prioritetna lista.
Velike težave so nastale zaradi bloka, ki je bil naročen za odkup etažnih stanovanj. Projekt je z gradnjo zavlačeval, vmes pa je prišlo do dvakratne podražitve. Odbor je zavzel stališče, da se kupcem predplačilo ne poviša, ampak da povišanje cen pokrije podjetje, kupce pa obremeni z višjim kreditom. Zavoljo tega smo imeli s kupci etažnih stanovanj dvakrat sestanek in pri tem tudi določene težave, saj se je kupcem večjih stanovanj zvišal kredit za nekako 30.000—40.000 dinarjev, s tem pa tudi mesečni obrok odplačevanja.
V času mandatne dobe sedanjega odbora za stanovanjske zadeve smo rešili:
18 socialno ogroženih prosilcev,
38 prosilcev, ki so stanovanje odkupili in
90 prosilcev za kredit.
Skupno smo rešili torej 146 primerov. V tem času pa smo tudi do kraja porušili 3 najbolj dotrajane provizorije na poplavnem področju za obratom II.
H. F.
IMov obratovodja tkalnice I
Boris Soklič
Po odhodu Viktorja Kompare ta v pokoj, je odbor za splošne zadeve na 20. seji dne 22. 1. 1972 imenoval za obratovodjo tkalnice I BORISA SOKLIČA. Kolektiv tkalnice I ga dobro ipozna, saj je v tej delovni enoti zaposlen že od leta 1946, zato Borisa Sokliča ne bom posebej predstavljala.
Ob njegovem nastopu na vodilno delovno mesto sem ga povprašala, kakšne težave trenutno spremljajo tkalnico I, kako teče proizvodnja in kakšne rezultate dosegajo. Na vprašanja mi je obratovodja odgovoril takole.
»Trenutno še vedno pričakujemo težave s fluktuacijo delovne sile. Odhodi delavcev so se sicer zmanjšali, fluktuacija pa se na nekaterih nižjih delovnih mestih (transport, natikanje votka, nakladanje kopsov in čistilci strojev) še vedno pojavlja. Spremljajo pa nas tudi znane težave glede preskrbe z materialom; tu mislim na prejo in rezervne dele. želeli bi, da se odpravi direktno navijanje preje v predilnicah, ker le-to povzroča več odpadka v tkalnici, poleg tega pa slabo vpliva na kvaliteto.
V tkalnici I dosegamo sedaj ugodne rezultate, saj presegamo svoje naloge glede kvalitete izdelkov. Podatek, da dosegamo preko 90% I. kvalitete, ocenjujemo lahko kot uspeh. Celotni kolektiv si prizadeva, da bomo tudi vnaprej tako uspešno poslovali. Posebno moram pohvaliti delavce, ki so vezani na akorde in pa seveda mojstrski kader, od katerih največ zavisijo naši rezultati.
Poskrbeti moramo tudi, da se izboljša delovni red in disciplina. Tudi to vpliva na uspešne dosežke naše delovne enote in prizadevali si bomo, da bomo tudi na
tem področju napravili red. Vse to bomo z ostalo problematiko obravnavali na proizvodnih sestankih. To je tudi ena izmed nalog akcijskega programa naše delovne enote. Prvi mesec letošnjega leta smo dosegli torej ugodne rezultate in upam, da bomo ob uspešnem izvrševanju ostalih nalog akcijskega programa (predvsem dobra kvaliteta, štednja z materialom, delovni red in disciplina in drugo) uspehi še boljši.
Za doseganje še boljših rezultatov oziroma kvalitete, pa bodo potrebne delne investicije v našo strojno opremo. V tkalnici bo nujno potrebno urediti klima naprave, razsvetljavo, nabaviti nov škro-bilni stroj, snovalo, strižni stroj in stroj za čiščenje cevk. Našteti stroji so stari in iztrošeni, zato jih bomo morali zamenjati z novimi. To je zajeto tudi v našem investicijskem programu in upamo, da ne bo ostalo le pri željah oziroma načrtih.«
Franc Dolenc odhaja v zaslužen pokoj
1t( tkalnice II se je v februarju upokojil Frame Dolenc, mojster vdevalnice. Po delovni dobi je Franc Dolenc eden najstarejših članov kolektiva v tkalnici II. Že kot 14-letni fant se je zaposlil v bivši Helerjevi tovarni na Gašte-ju, eno leto je bil pri Sircu. Leta 1930 je nastopil službo v bivšem podjetju Inteks. Že od vsega začetka je delal v tkalnici. Začel je na 2 strojih, kjer se je izdeloval žamet. Leta 1936 je sodeloval pri veliki tekstilni stavki. Kmalu nato je odšel za 2 leti na odsluženje vojaškega roka. Po osvoboditvi leta 1945 je nastopil delovno mesto podmojstra, kasneje pa mojstra vdevalnice, kar je ostal vse do upokojitve.
Polnih 40 let delovne dobe je bil Franc Dolenc zvest član kolektiva, v katerem je doživel vse dobro in hudo. Preveč je spominov na tako dolgo zaposlitev in ni se lahko posloviti od svojega drugega doma, kakor pravi Franc Dolenc našemu podjetju. Omeniti moram, da je bil Franc Dolenc eden iömed članov prvega delavskega sveta, pa tudi kasneje je sodeloval v organih samoupravljanja in družbeno-političnih organizacijah.
Posebna pohvala pa velja Francu Dolencu kot članu gasilskega društva. Franc je bil namreč leta 1945 ustanovitelj gasilskega društva v bivšem podjetju Inteks. Sodelovanje v tem društvu mu je pomenilo največje veselje. Leta Leta 1946 je imelo društvo prvi občni zbor. Takrat je bil Franc Dolenc izvoljen za blagajnika društva in je opravljal to funkcijo vse do upokojitve, to je polnih 27 let. Najraje se spominja gasilskih parad, kadar so oblekli uniforme, po končanih paradah pa so ga dali »malo na zob«.
Za dolgoletno delo v gasilskem društvu je Franc Dolenc prejel na zadnjem občnem zboru spominsko značko za 30-letno delo v društvu. Na vprašanje, kakšne načrte ima v zasluženem pokoju, je Franc Dolenc odgovoril, da si bo privoščil najprej malo počitka. Na več krajih mu ponujajo honorarno zaposlitev, vendar zaenkrat ne namerava tega sprejeti, čeprav se glede zdravja dobro počuti. Ob koncu pogovora mi je povedal, da želi industrijskemu gasilskemu društvu Tekstilindus obilo sreče in uspehov pri tekmovanjih, va-
jah, gašenju požarov in pomoči pri nesrečah.
Mi pa vsi želimo Francu Dolencu še mnogo zdravih in srečnih let v zasluženem pokoju.
Franc Dolenc
Modna revija na Bledu - uspela
Iz naše redne proizvodnje je artikel Beatrix. To je strukturna bombažna tkanina, potiskana z modnim pikčastim desenom, primerna za mladostne in resne modele.
Na Bledu smo letos že drugič po vrsti priredili sprejem za naše poslovne prijatelje. Sprejem smo uspešno povezali s komercialno modno revijo, v kateri smo predstavili naše nove izdelke, ki so že na sejmu mode v Ljubljani poželi visoko priznanje. Sprejema se je udeležilo preko 180 gostov iz vse države pa tudi iz inozemstva. Celotno prireditev je spremljal pester zabavni program, v katerem so sodelovali ansambel Jožeta Kampiča, prva dama slovenske popevke Marjana Deržaj in vsem dobro znana Nela Eržišnik-Marica iz Zagreba.
Pozno popoldne se je pričela modna revija. Devet manekenov (7 deklet in 2 fanta) so zbranim gostom prikazali okoli 80 modelov, izdelanih iz pestre kolekcije naših izdelkov. Preko polovice modelov je izdelala naša modna kre-atorka Ana štempiharjeva, ostale pa Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane.
V prvem delu modne revije smo prikazali modele, narejene iz pe-strotkanih tkanin seercucher, dvobarvnih karo desenov v kombinaciji s črtami ter diolena. Posrečene kombinacije z enobarvnim blagom, predvsem dvodelne obleke in hlačni kostumi, so gosti pozdravili z navdušenjem. Izredno domiselni in prikupni pa so bili modeli, sešiti v mornarskem stilu, katerega napoveduje letošnja moda za poletno sezono.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Mornarski stil je bil bogato zastopan na naši komercialni modni reviji in tudi toplo sprejet.
Modeli, izdelani iz pestrotkanih gabardenov, so poželi na naši komercialni modni reviji splošno priznanje.
Artikel Blue-Jeans je naš novi izdelek iz 50 °/o diolena in 50 % bombaža. Ta artikel je bil deležen visokega priznanja na letošnjem
sejmu mode; dobil je kipec »Ljub- Pestrotkani seerscucher je moderen in zelo primeren za izdelavo ijanski zmaj«. Na sliki sta dva modelov za najstnice. Tu sta dva modela iz te skupine, prikazane na športna modela iz tega artikla, reviji.
Modna revija ...
(Nanaljevanje s 5. strani)
V drugem delu modne revije smo predstavili našim poslovnim prijateljem modele iz tiskane tkanine Blue Jeans, za katero smo na letošnjem sejmu mode prejeli Zlatega zmaja. Pop-stil vzorec in posrečena kombinacija modelov za mlada dekleta in fante je bila prijetna popestritev revije. Temu so sledile poletne večerne obleke iz blaga, potiskanega s polikro-
matsko tehniko, kar predstavlja novost med jugoslovanskimi proizvajalci tekstila. S to tkanino smo se predstavili tudi na sejmu Moda-72. Modeli za plažo so bili sešiti iz naših novih dekorativnih tkanin v pisanih živahnih barvah. Na koncu revije pa smo predstavili še nekaj primerov večernih oblek v vzorcu t. zv. kinetike — velikih cvetličnih motivov v kombinaciji s pikami.
Ljubki in posrečeni so lahko modeli, izdelani iz kombinacije dveh desenov, potiskanih na isti kvaliteti blaga.
Celotna prireditev je zelo dobro uspela in prepričani smo, da bomo dosegli s takim načinom prikazovanja naših izdelkov ugoden prodajni efekt v letošnji sezoni.
Svečan zaključek športnih iger
Tako kot vsako leto je tudi letos Občinski sindikalni svet priredil svečan zaključek športnih iger, ki so mu prisostvovali najuspešnejši tekmovalci kranjskih delovnih organizacij, med njimi tudi iz našega podjetja.
Na omenjenih letnih športnih igrah se je tekmovalo v 8 disciplinah, in sicer: v nogometu, kegljanju, tenisu, namiznem tenisu, šahu, odbojki in streljanju.
Ekipno so naši tekmovalci dosegli naslednje boljše uspehe:
—	v nogometu: 1. mesto
—	v kegljanju: 2. mesto
—	v šahu: 3. mesto Med posamezniki pa je v šahu
Ratko Vojičič zasedel 1. mesto.
V nogometu je naša ekipa tako Obilo zasluženega priznanja so na naši modni reviji poželi modeli osvojila prehodni pokal, v keglja-izdelani iz artikla Lendava, to je bombažni krep, potiskan v filmski nJu m sa"u Pa diplome, tehniki s pariškimi deseni.	L. P.
Presneta vratarska ura
IlllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll
Ura je 6.10. Proti vratarju teče Janez, ves zadihan, srajca mu frfota izza hlač, vendar Janez tega še opazi ne, niti hladno mu ni! Ko pride do vratarja, je ves premočen, vendar bled kot novo prepleskana stena. Vratarja gleda zbegano, s svojimi blagimi očmi ga prosi, vendar besede ne spravi iz sebe, v požiralniku se mu je napravil »knedel«, ki mu ne pusti besede iz ust. Vratar ga gleda, in ko vidi, da je Janko v zadregi zaradi zamude, mu reče: »Janko, kaj je bilo, da si spet zamudil?« Šele takrat Janko pride do sape in jecljaje spregovori: »Hudič, presneta ura, ravno novo sem kupil, pa že sabotira! Takoj popoldne jo bom nesel k urarju, saj sploh ne
zvoni! Oh, veš kaj kolega vratar, nikar me ne zapiši, po pravici ti povem, da smo sinoči malo lum-pali, saj razumeš, ure sploh nisem slišal. Obljubim ti, da ne bom nikoli več zamudil, prav zares ne!« V eni sapi zdrdra Janez opravičilo, vendar zaman. Vratar dobro pozna Janeza, vedno ima pripravljen zagovor za zamudo: Enkrat mu prej odpelje avtobus, enkrat je kriva bolna žena, en dan se mu je sosed obesil, sredi januarja ga je celo sršen tako pičil, da je moral prej k zdravniku in še in še. Janeza ' se drži smola najbolj pogosto zjutraj. Malokrat se zgodi, da lahko pride pred 6. uro v tovarno, vedno se vrti njegov prihod nekako okrog 6.10, 6.25, pa tudi ob
7. uri rad pride. Če si skrajša delovni dan za eno uro, pa običajno reče: »Šef ve, da bom prišel ob 7. uri, tako sva se že včeraj dogovorila!«
Našemu Janezu začetek delovnega dne res ne odgovarja. Kaj bi mu svetovali pri njegovih težavah? Ob tem moramo res priznati, da Janez ni edini v našem podjetju, ki ima jutranje probleme. Podobnih Janezov je več, med njimi so tudi Jožice in Anice. To je skupina dirkačev in zasopihanih duš ter razkuštranih glav. Da je nesreča še večja, pa pripomore tudi vratarska ura, ki je običajno zjutraj »premaknjena naprej«!
Lepo vas pozdravlja
PIK
llllllllllllillllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIigillllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII llllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllll
Na osnovi 92., 306. in 313. člena podjetja na svoji 20. redni seji dne Statuta Tekstilne industrije »Tek- 28. 12. 1971 sprejel v prečiščenem stilindus« Kranj je Delavski svet besedilu naslednji
PRAVILNIK
o nadomestilu OD zaradi nezmožnosti za delo
1.	člen
Ta pravilnik določa za delavce podjetja »Tekstilindus «Kranj pogoje in način izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe oziroma zdravljenja ali medicinske preiskave v stacionarnem zdravstvenem zavodu za vsak posamezen primer bolniškega sta-leža.
2.	člen
Pravico do nadomestila po določilih tega pravilnika imajo samo delavci, ki so v delovnem razmerju za nedoločen, ali določen čas in vajenci.
Pravice do nadomestila nimajo praktikanti in osebe, ki se jim zaposlitev po določilih Statuta ne šteje za delovno razmerje ter upokojenci, ki prejemajo pokojnino in so še v delovnem razmerju.
3,	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se obračunava samo za obratovalne dneve in plačane praznike, ki nastopajo v okviru 30 koledarskih dni.
4.	člen
Delavci podjetja so za posamezne vrste dela nezmožnosti upravičeni do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih in navedenih odstotkih:
Posamezne vrste nezmožnosti
Obratovalni dnevi do 5 od 6 dalje
a) zaradi poškodbe pri delu v pod-
jetju po krivdi podjetja b) vse poškodbe v podjetju ali izven podjetja brez krivde de-	100 %	100%
lavca in podjetja	80%	90 %
c)	v primeru bolezni ali izolacije d)	za negovanje ožjega družinskega člana na domu, če ni na razpolago družinske bolniške strež-	80%	90%
nice e) zaradi splošnih ali specialističnih pregledov in drugih zdravstvenih storitev, ki jih delavci podjetja ne morejo opraviti v	80%	80%
prostem času	80%	—
Komisija za obratne nezgode odloča o priznanju nadomestila osebnega dohodka po točki a) in b) tega člena.
5.	člen
V času, ko se delavec zdravi v stacionarnem zavodu je upravičen do nadomestila osebnega dohodka za vsak obratovalni dan in plačan praznik, upoštevajoč število družinskih članov, ki jih preživlja, in sicer po spodaj navedenih odstotkih:
Število družinskih članov, ki jih preživlja
0	1—2	3 ali več
70 %	80 %	90 %
Delavec ne preživlja nobenega družinskega člana, kadar je samski, kadar sta z zakoncem oba zaposlena in nimata ožjih sorodnikov, ki bi imeli iz njihovega delovnega razmerja pravico do zdravstvenega zavarovanja.
Enega družinskega člana pa delavec preživlja v primeru:
—	če sta z zakoncem oba zaposlena in imata enega otroka,
—	če eden od zakoncev ni v delovnem razmerju,
—	če ima zavarovanec otroka, ki ga mora preživljati.
Po istem kriteriju se določajo tudi pravice zavarovancev, če preživljajo 2, 3 oziroma več članov družine.
6.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je povprečni osebni dohodek oziroma znesek nagrade, ki ga je delavec oziroma vajenec dosegel za poln delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastal primer, zaradi katerega ima pravico do nadomestila po določilih tega pravilnika.
Če je delavec ali vajenec določen čas dobival nadomestilo osebnega dohodka oziroma nagrade, se v osnovo za ta čas upošteva znesek, od katerega se je odmerilo nadomestilo.
Če delavec ali vajenec ni dobil osebnega dohodka oziroma nagrade v preteklem letu, se vzame za osnovo povprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma nagrade za tekoče leto do dneva, ko je nastopil opravičeni primer do nadomestila, zniža za 20 %.
7.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka po tem pravilniku uveljavi delavec s potrdilom od zdravnika obratne ambulante, ki je pristojen za odobravanje staleža nezmožnosti za delo.
8.	člen
Delavec ali vajenec nima pravice do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo v naslednjih primerih:
a)	za zdravniški pregled ali zdravstveno storitev, ki bi jo lahko opravil v svojem prostem času;
b)	če se namenoma povzroči nezmožnost za delo;
c)	če ne izpolnjuje napotkov oziroma navodil zdravnika, ki ga zdravi, za čas, ko ni izvrševal teh navodil, najmanj pa 3 dni;
d)	če odkloni družinsko bolniško strežnico za negovanje ožjega družinskega člana na domu;
e)	zaradi vseh ostalih poškodb po krivdi delavca, povzročenih v pretepu, pijanosti, grobem kršenju prometnih predpisov ipd.;
f)	če se brez opravičljivega vzroka ne odzove preventivnemu zaščitnemu cepljenju, ki ga predpiše samoupravni organ. V tem pri-
meru nadomestilo ne pripada za 3 dni, če dotični zboli v zaščitni dobi za boleznijo, proti kateri je bilo cepljenje izvedeno.
g)	zaradi poškodbe pri delu kot posledice neupoštevanja varnostnih predpisov.
9.	člen
O izgubi pravice do nadomestila za posamezen primer nezmožnosti po prejšnjem členu odloča zdravnik obratne ambulante, ki je pristojen za odobravanje staleža oziroma kadrovski sektor, kadar ugotovi nepravilnost ali zlorabo, razen za primer pod tč. g), o čemer odloča komisija za obratne nezgode.
10.	člen
Zoper odločitev o izgubi pravice do nadomestila iz prejšnjega člena se lahko delavec pritoži na Odbor za splošne zadeve.
11.	člen
Za nov primer bolniškega staleža se smatra, če je bil prejšnji stalež zaključen.
12.	člen
Delavec, ki izostane z dela zaradi enega izmed vzrokov nezmožnosti po tem pravilniku, mora svojo odsotnost v roku 24 ur sporočiti sam ali preko druge osebe obratni ambulanti podjetja, sicer mu nadomestilo ne pripada.
13.	člen
Kršenje določil tega pravilnika ima za posledico disciplinsko in materialno odgovornost.
14.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dni po sprejetju in razglasitvi, uporablja pa se od 1. 1. 1972 dalje.
Predsednik DS:
Abramič Olga, dipl. ing., 1. r.
Marjan Mesec doma
-fek. :
XI. zimske olimpijske igre so za nami. Kot član jugoslovanske smučarske reprezentance se jih je udeležil tudi naš član kolektiva Marjan Mesec. Ne glede na rezultate, lahko ocenjujemo že udeležbo na olimpijskih igrah kot uspeh. Sicer pa je jugoslovanska skakalna ekipa kot celota (Danilo Pudgar, Drago Pudgar, Peter Štefančič, Marjan Mesec) dosegla največji uspeh v
sledilo kosilo, nato pa smo imeli do večerje ob 19.30 uri prosto, ob 22. uri pa smo morali na obvezno spanje.
KAKO STE IZKORISTILI PROSTI ĆAS?
»Po kosilu, ko je bil prost termin, smo največ presedeli pri televiziji ali pa smo si šli ogledati kakšno zanimivo hokejsko tekmo na stadionu Makomanai. V Sappo-
Olimpijska skakalnica
»V olimpijski vasi smo imeli evropsko kuhinjo. V Tokiu pa nas je žena našega veleposlanika Smoleta peljala v restavracijo z japonsko kuhinjo, kjer smo preizkusili naše veščine s paličicami. Moram reči, da mi ni šlo slabo. Tu naj omenim, da Japonci s paličicami celo srebajo juho. Jedli smo piščance, polže, surove ribe, rake in seveda riž, ki je njihova glavna hrana. Pred restavracijo smo se morali sezuti, nato pa smo bosi posedli po blazinah. Le-te so bile visoke komaj dvajset centimetrov. Prostori restavracije so zelo majhni, zato pa je restavracij toliko več.«
PO ZADNJEM TEKMOVANJU NA VELIKI SKAKALNICI OKU-VAJAMO STE TAKOJ ODPOTOVALI V TOKIO, KJER STE BILI GOSTJE NAŠEGA VELEPOSLANIKA SMOLETA. PO NAPORNIH DNEH V SAPPORU JE BIL TA VAŠ OBISK BOLJ TURISTIČNEGA ZNAČAJA. KAKO SI IZKORISTIL PROST DAN V TOKIU?
»Zelo dobro. Zvečer smo prileteli v Tokio in se takoj nastanili v hotelu. Drugi dan po zajtrku smo se formirali v grupe za ogled Tokia. Z Gorjancem sva imela srečo, da sva se vozila z limuzino od veleposlanikove žene. Tudi ona je bila
Serija spominskih znamk
zraven, tako da smo si res ogledali najpomembnejše znamenitosti. Šli smo na stolp s 46 nadstropji, tako da smo lahko opazovali panoramo Tokia. Tudi znamenitih parkov nismo pozabili, ogledali pa smo si tudi obrede budističnih duhovnikov. Nočni Tokio pa je panorama svetlobnih reklam in raznovrstnih luči, tako da izgleda kot podnevi.«
SI SE ZAPOMNIL KAKŠNO JAPONSKO BESEDO?
»O, seveda! Sayonara (nasvidenje) in seveda Kampai (na zdravje). Tudi podpisati smo se učili po japonsko. Seveda ni šlo vse glad-
ko, ker vsaka drugače napisana črtica pomeni že drugo besedo.«
IN ŠE TVOJI NAČRTI ZA NAPREJ?
»Takoj se bomo začeli pripravljati za svetovno prvenstvo v Planici, ki bo marca letos. Upam, da mi bo sreča tokrat bolj naklonjena.«
MARJAN, HVALA ZA PRIJETEN POMENEK, MI PA TI ŽELIMO ŠE CIMVEC ŠPORTNIH USPEHOV, POSEBNO PA ŠE NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SMUČARSKIH POLETIH MARCA V PLANICI.	A. Omejc
zgodovini zimskih olimpijskih iger, saj se je Danilu Pudgarju uspelo plasirati na visoko 8. mesto, kar se še ni posrečilo nobenemu našemu skakalcu.
Kako oceniti plasma Meseca kot posameznika? Lahko rečemo soliden, če upoštevamo, da je bila konkurenca izredna (v skupni uvrstitvi 35. mesto na obeh skakalnicah).
Po prihodu domov smo Marjana vprašali o njegovih vtisih iz Sap-pora oziroma Japonske, saj so bili poleg Sappora gostje tudi Tokia, oziroma našega veleposlanika Smoleta. Za naše bralce smo mu postavili več splošnih vprašanj, ki jih nismo zasledili med vsakodnevnimi novicami v časopisu, radiu ali televiziji.
MARJAN, KAKO STE POTOVALI?
»Že v začetku smo imeli smolo na vlaku, ko je zadnji vagon razneslo in smo imeli večurno zamudo; zaradi tega smo v Beogradu komaj ujeli letalo za Moskvo. Tu so nas čakala nova neprijetna presenečenja: v Moskvi je zbolel naš Ludvik Zajc in še dva dni smo morali čakati na letalo za Tokio. Pot smo nadaljevali s sovjetskim »Aeroflotom« in sicer preko severnega tečaja v Tokio, od tod pa potem še tri ure z letalom v Sapporo.«
KAKŠEN JE BIL VAŠ DELOVNI OLIMPIJSKI DAN V SAPPORU?
»Delovni dan je potekal točno po urniku. Za vse je veljalo vstajanje ob 7.30 uri, nato pa smo šli na zajtrk v eno od restavracij z evropsko kuhinjo. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do skakalnice. Vožnja iz olimpijske vasi do skakalnice je trajala približno pol -ure. Trening se je začel ob 10. uri in je trajal do 15. ure popoldne. Povprečno smo opravili štiri skoke na dan, če je bilo lepo vreme. Po končanem treningu je
ro sem šel le enkrat, vendar sem si ga le bežno ogledal. Po treningu in kosilu smo bili namreč precej utrujeni, tako da za turistične izlete v prostem času nismo bili preveč razpoloženi. Sicer pa smo tako mislili samo na tekmovanje in smo imeli ves čas v mislih samo skakanje.«
KAKŠNI SO TVOJI VTISI O JAPONCIH?
»Japonci so prijazni, radi pomagajo, predvsem pa so zelo delavni. Tudi njihova disciplina je za naše razmere nekaj neverjetnega, približno tako kot v Sovjetski zvezi. Japonski človek dela tudi ob sobotah in celo ob nedeljah; tam ne poznajo prostih sobot niti letnih dopustov. Tudi pokojnin nimajo, zato morajo skozi vse življenje hraniti denar za stara leta. To nikakor nisem mogel razumeti, ker je Japonska po drugi strani tako visoko razvita gospodarska država. Evropejec zelo težko oceni Japonca, koliko je star. Japonke ob posebnih praznikih nosijo kimono. Ženska, ki je poročena, ima na hrbtu blazino, neporočena pa metulja.«
KAJ TI JE OSTALO NAJBOLJ V SPOMINU?
»Na to prav težko odgovorim. Prevzela me je cela Japonska in seveda olimpijske igre.«
MNOGO TEKMOVALCEV JE IMELO TEŽAVE Z AKLIMATIZACIJO. MARJAN, KAKO SI SE TI AKLIMATIZIRAL?
»Časovna razlika med nami in Japonsko je približno 8 ur. Prve dni smo bili vsi precej zaspani. Posebno neprijetno je bilo to za našega kombinatorca Gorjanca, ki je nastopil že prve dni na tekmovanju. V petih dneh smo se že privadili, tako da na tekmovanju časovne razlike nisem občutil.«
SI KAJ POIZKUSIL JAPONSKO KUHINJO, OZIROMA, KAKO TI JE TEKNILA JED S PALIČICAMI?
TRIM - šport za vsakogar
Prometni del Tokia
Na pobudo Zveze za telesno kulturo Slovenije, Partizana Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije, se v naši republiki organizira pospešen razvoj športne rekreacije pod imenom »TRIM — šport za vsakogar«, ki se je že z uspehom uveljavila v številnih državah.
Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjšanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na skrajšanju delovnega časa, na povečanju poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka.
Upoštevajoč ta dejstva menijo pobudniki akcije »TRIM — šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi; namreč vsega 6 % ljudi v SFRJ se aktivno ukvarja s športom. Trenutno stanje na tem področju ni razveseljivo in zato terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije TRIM — šport za vsakogar, predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, te-lesno-kulturne in druge organizacije.
Tudi naše podjetje se bo vključilo v akcijo TRIM. V ta namen lahko vsak član kolektiva naroči pri referentu družbeno-političnih organizacij v podjetju tovarišici Milki Jazbec (interni telefon 250, obrat I), ustrezen karton in prospekt z navodili za organiziranje akcije. Sindikalna podružnica bo prispevala za vsakega člana kolektiva po 0,50 dinarjev, lasten prispevek pa je 1 dinar, ki ga plačate ob naročilu. Prva akcija v okviru novega slovenskega gibanja TRIM je značka »TRIM«. Poglavitni namen značke TRIM je, da spodbuja k raznim športno-rekreativnim aktivnostim v prostem času.
Kako pridete do značke »TRIM«? V karton, ki ga naročite, morate vpisati najmanj 150 predpisanih aktivnosti v 365 dneh koledarskega leta 1972. Vpisujte zlasti take športno-rekreativne aktivnosti, ki jih zavestno opravljate za izboljšanje telesne kondicije, za razvedrilo, zdravje in sprostitev, ne pa
aktivnosti, ki jih morate opravljati po naključju. Tako se od vas zahteva, da se povprečno trikrat tedensko ukvarjate s kako predpisano športno aktivnostjo od 10 do 60 minut, odvisno od vrste športa. Razumljivo je, da ni dovolj, če smučate ali igrate košarko samo deset minut. V kartonu je točno predpisano za posamezne aktivno-
sti čas aktivnosti. Izbirati in vpisovati morate tiste panoge, pri katerih ste se najbolj oznojili in zadihali, to se pravi, izgubili največ kalorij. Ce pa opravljate težja fizična dela oziroma, če že v službi izgubite dovolj kalorij, pa vam nasprotno priporočamo, da opravljate in vpisujete aktivnosti, ki vas bodo sprostile (plavanje, balinanje, sprehodi, mini golf, lov, ribolov itd.) ne pa, da bi gojili zraven svojega dela še kako težjo športno panogo. Z njo naj se ukvarjajo tisti, ki večinoma presedijo. Tisti, ki bo ob koncu leta imel najmanj 150 aktivnosti vpisanih v karton, bo prejel brezplačno značko TRIM. Kartoni se bodo pregledali, nato pa ga bomo skupno z značko vrnili vsakemu posamezniku. Podrobnejša navodila so priložena vsakemu kartonu, tako, da ni bojazni, da bi ga kdo izmed nas ne znal izpolniti.
Torej člani kolektiva, prenehajmo »gojiti« šport samo ob televizorju, z branjem športnih rubrik, ampak se raje vključimo v splošno slovensko akcijo »TRIM — šport za vsakogar«.
Želimo vam mnogo razvedrila in rekreacije!
športna komisija
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIII
ZAHVALE
Vsem članom kolektiva obratne ambulante za lepa darila, dr. Cepudrovi pa še posebej za njeno skrb zame in obiske v bolnišnici, iskrena hvala. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem članom podjetja Tekstilindus obrata I za številne pozdrave in želje za dobro zdravje, ki jih dobivam vsak dan. Vsem skupaj želim mnogo zdravja in delovnih uspehov.
Lep pzdrav še enkrat vsem od sestre
Tončke
Ob odhodu v pokoj se celotnemu kolektivu tkalnice I, kakor tudi upravi podjetja iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost in zahvale. Posebno pa se zahvaljujem sindikalni organizaciji tkalnice I, dalje najožjim sodelavcem in vsemu strokovnemu kadru za vsa prejeta dragocena darila, ki mi bodo ostala kot lep ispomin.
Še enkrat želim vsem obilo delovnih uspehov, predvsem pa dobrega zdravja in zadovoljstva.
Viktor Kompare
Ob odhodu v pokoj so mi sodelavci iz plemenitilnice I poklonili lepo in dragoceno darilo, za katero se jim najiskrenejše zahvaljujem. Za darilo se zahvaljujem tudi izvršnemu odboru sindikata plemenitilnice I.
Vsem sodelavcem plemenitilnice I in celotnemu kolektivu podjetja želim še veliko delovnih uspehov.
Justin Čufar
2. nagradna križanka
NAGRADE:
1.	30,00 din
2.	20,00 din
3.	10,00 din
Rešitve nagradne križanke oddajte najkasneje do 15. 3. 1972 v skrinjice pri vratarju ali pa v uredništvo. Veliko Zabave pri reševanju.
Opozorilo nekaterim reševalcem križank
Z novim letom smo ponovno začeli v našem glasilu objavljati nagradne križanke. Uredništvu je uspelo pridobiti novega sodelavca, ki bo tudi vnaprej pripravljal križanke. Po številu prispelih rešitev je uredništvo ugotovilo, da so nove skandinavske križanke vzbudile mnogo večje zanimanje, kot smo ga pričakovali, saj je rešitev vedno več. Trudimo se, da je v križankah tudi tematika iz življenja v podjetju, zato je za člane kolektiva reševanje križank lažje in privlačnejše. Kljub tej ugotovitvi pa žal opažamo pri žrebanju križank, da mnogi člani kolektiva pošiljajo prepisane rešitve in to seveda napačne! Prav pri žrebanju novolet-križanke je komisija našla več križank z eno in isto napako, precej očitno: v stolpcu navpično je bila namreč pravilna rešitev TEKS-TIL1NDUS, v prepisanih rešitvah pa je bilo napisano »TEKSTIL-INOUS«. Nobenega dvoma ni, da gre v tem primeru za prepisano rešitev, saj upamo, da med nami ni nikogar, ki ne bi vedel za pravilno ime našega podjetja. Če bi omenjeni reševalci prepisano rešitev prebrali tudi navpično, bi napako verjetno opazili.
Vseeno pa takim reševalcem še vedno ne smemo toliko zameriti kot tistim, ki na eno ime pošljejo po 2 ali celo več rešitev. Žal je tudi nekaj takih! Nekdo iz ekspe-dita tkalnice II je poslal kar ŠTIRI rešitve 1. nagradne križanke v uredništvo na svoje ime! Logično je, da smo 3 križanke takoj izločili v koš.
Sploh ne razumem, kako si nekateri to dovolijo! Prav to me je danes napotilo k pisanju tega sestavka. Opažam namreč, da so to vedno eni in isti člani kolektiva. Komisija za žrebanje križank predhodno izloči vse podvojene rešitve, zato naj velja vsem omenjenim reševalcem opozorilo, da je njihov trud zaman. Po drugi
strani pa moramo opozoriti še na to, da smo naklado našega glasila bistveno znižali. Če bodo v bodoče člani kolektiva ob razdeljevanju časopisa pri vratarju jemali po več izvodov, ga bo zmanjkalo za ostale. TO VSEKAKOR NI LEPO IN POŠTENO!
Prepričana sem, da bo to opozorilo zadostovalo. Če bomo v uredništvu opazili, da se bodo podobne stvari še vedno ponavljale, obljubljam, da bomo take člane kolektiva objavili z imenom in priimkom v našem glasilu.
R. Smodej
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz delavnice tkalnica I ter izvršnemu odboru sindikata za lepa darila, ki me bodo spominjala na podjetje. Vsem želim še veliko zdravja in uspehov.
Jože Bukovšek
Ob odhodu v pdkoj se lepo zahvaljujem izvršnemu odboru sindikata plemenitilnice I in sodelavkam za prelepa darila in pogostitev. Vsem sikupaj želim še veliko zdravja in delovnih uspehov.
Ana Kalan adjustirnica
Pri odhodu v pokoj v letu 1971 se najlepše zahvaljujem izvršnemu odboru sindikata tkalnice I za lepo darilo ter predsedniku Cudermanu za ganljiv nagovor. Obenem se tudi zahvaljujem za darilo vsem svojim sodelavcem in jim želim tudi v bodoče obilo uspeha pri-nadaljnem delu.
tkalski mojster Franc Hafner
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam ter vodji adjustirnice obrata I za lepa darila in jim želim še mnogo zdravja ter veliko delovnih uspehov.
Sindikalni podružnici Tekstilindus Kranj se najiskreneje zahvaljujem za novoletni obisk na domu in za denarno darilo. Zahvaljujem se tudi za lanski obisk, ko sem ležal težko poškodovan v bolnici.
Celotnemu kolektivu želim srečno novo leto in obilo uspehov v letu 1972, posebno sodelavcem plemenitilnice II z željo, da bi se tudi sam čimprej vrnil zdrav med vas. Iskreno se zahvaljujem tudi sodelavcem za obisk v bolnici.
Jože Knific
Ob smrti drage mame
MARIJE TIČAR
se prisrčno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice I obrata II za venec in izrečeno sožalje
Ivka Ribnikar in Tilka Polajnar
Ob nenadomestljivi izgubi moje drage mame KAROLINE MOHAR
se lepo zahvaljujem vzdrževalno energetskim obratom I za darovani venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Valentin Mohar
Ob prerani izgubi mojega dragega očeta FRANCA KAMENŠKA
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje, še posebna zahvala velja obratni pisarni ter obratovodstvu tkalnice obrata II za poklonjeni venec.
Pavla Peranovič
Ob smrti mojega dragega očeta
JOŽETA DOLENCA
se zahvaljujem njegovim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeni venec in spremstvo na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem tovarišu Cudermanu za ganljive besede ob njegovem odprtem grobu.
Žalujoči sin Jože z družino
Ob smrti mojega ljubega moža in očeta FRANCA KOLMANA
se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici predilnice II za darovani venec in govor ob odprtem grobu.
Žena Eli in hčerka Monika z družino
Ani Kalan