Znanstvena razprava GDK 265 : 621 (497.12 ''Naklo") Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo Solitary trees in an agricultural landscape ;na part of the municipality of Naklo Mark SLABE 1 Janez PIRNAr Izvleček: Slabe, M., Pirnat, J.: Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 18. Prevod izvlečka v angleščino: avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Na 1.580 ha kmetijske krajine nižinskega dela občine Naklo smo evidentirali prostorastoče drevje. Z zaslonsko digitalizacija smo izločili gozdne, kmetijske in pozidane površine ter določili lokacije prostorastočega drevja. Ugotavljali smo t.i.gluhi prostor in prostorski razpored prostorastočega drevja. V območju obravnave imamo 125 dreves in 50 skupinic drevja velikosti do 5 arov, skoraj polovica jih je nižjih od 5 m. Analiza oddaljenosti posameznega drevja od naselij in infrastrukturnih objektov kaže, da je le osem dreves oddaljenih več kot trideset metrov od omenjenih elementov prostora. zato domnevamo, da se ta drevesa le stežka uveljavijo oz. obdržijo sredi obsežnejših obdelovanih površin. Izdelali smo tudi načrt lokacij za nadomestno sadnjo. Ključne besede: prostorastoča drevnina, kmetijska krajina, fragmentacija, raba prostora, občina Naklo Abstract: Slabe. M .. Pirnat, J.: Solitary trees in an agricuhural landscape in a part of the municipality of Naklo. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 3. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 18. Abstract translated into English by the authors. English Janguage editing by Jana Oštir. Solitary trees on 1580 ha of agriculturallowland in the municipality of Naklo were studied. We used on-screen digitalisation to determine Jand use and individual forest patches and solitary trees. Spatial evaluation was applied determining solitary trees, and ·'empty space" (the area without any natural vegetation) was established. 125 solitary trees and 50 patches of trees with the size of up to 5 ares were found, with abnost half of the trees lower than 5 m. The analysis of tree disrances from settlements and infrastructure shows that only eight trees are more distant than 30 m. Solitary trees have a difficult time surviving in wide cultivated areas . The study also includes a location plan for substitutional planting. Key words: solitary trees, agricultural landscape, fragmentation, land use, municipality of Naklo 1 UVOD Prostorastoče drevje poseljuje kmetijski prostor odkar ta obstaja. Franciscejski kataster iz začetka 19. stoletja pozna kategorijo "travnik/pašnik z drevjem", strokovno in zakonodajno pozornost pa mu namenjamo šele v najnovejšem času. V 20. stoletju smo bili priča številnim spremembam v svetu in tudi pri nas. Šlo je za politične, socialne, gospodarske in druge spremembe, ki so nepovratno zaznamovale tudi kmetijstvo. Z razvojem mehanizacije ter z obsežnimi komasacijami in arondacijami se je spremenil tudi odnos do prostorastočega drevja in gospodarjenja z njim (PlRNAT 199Ia, b; PIRNAT 2000). V Sloveniji se pomembnejša skrb za to drevnino formalno začne šele leta 1993, ko je država sprejela novi Zakon o gozdovih. Bistvene značilnosti novega razmerja so predvsem: prostorastoče drevje se pravno zavaruje, GozdV 62 (2004) 3 - upošteva se, da izhajajo iz prostorastočega drevja številne funkcije, ki jih je potrebno zaradi splošnih družbenih potreb upoštevati, - ne glede na lastnike je potrebno prostorastoče drevje ohraniti in negovati, - gospodarjenje lastnika poteka v soglasju s stroko, - gospodatjenje se spremeni zaradi take narave v strokovno aktivnost in ni več povezano samo z interesom lastnika. Z vidika gozdarske stroke je možno pro­ storastoče drevje opredeliti z naslednjimi značilnostmi: - gre za posamezno (posamično) drevo ali za skupino dreves, 1 M. S. univ. dipl. inž. gozd., Cegelnica, 4202 Naklo. SI 2 J. P. doc. dr., univ. dipl. inž . gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SI 131 Slabe, M .. Pirnat, J.: Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo - gre za drevje, ki ne raste v gozdu, ampak v kmetijski (agrarni) krajini, - gre za gozdno drevje, - ne gre za drevje, ki raste v naseljih. Zakonodaja šteje med prostorastoče drevje tudi do 5 arov velike skupine gozdnega drevja izven naselij (ZOG, 1993). Poleg naziva prostorastoče drevje srečamo zanj v literaturi še naslednja poimenovanja: "drevnina", "gozdni ostanki", "posamična drevesa", "skupine gozdnega drevja", "prostorastoča drevnina", "šopi dreves", "osamelci", "drevnina v odprtem prosroru", "skupina drevja", "prostorastoče drevje v kmetijski krajini (ali tudi : v agrarni krajini)". 2 KMETIJSKA KRAJINA OBČINE NAKLO -OBMOČJE RAZISKAVE V raziskavi smo obravnavali šest katastrskih občin, ki vse spadajo v občino Naklo. To so katastrske občine Duplje, Žeje, Strahinj, Naklo, Pivka in Okroglo. Področje raziskave se nahaja na levem bregu Tržiške Bistrice in Save, na vzhodni strani ga omejuje Udin boršt, na jugu pa obsega še naselje Polica. Skupna površina obravnavanega območja je 1.580 ha. Njegov osrednji del predstavlja del nakelske ravnine, ki pravzaprav pripada Ljubljanski kotlini. Gre za najobsežnejšo wi..irmsko teraso v tem podolju, obenem pa za dolino, po kateri je prej tekla Tržiška Bistrica (ILEŠIČ 1935). Ta del predstavlja strnjeno neprekinjeno celoto, kjer se prepletajo kmetijska zemljišča in urbane površine. Le v severnem delu med Zgornjimi Dupljami in Zadraga to ravnino prekinja pas gozda, ki porašča dokaj globoko grapo, po kate1i teče potok Zadraga. Med naselji Strahinj, Žeje in Spodnje Duplje pa se nahaja nekaj metov dvignjena terasa, imenovana Nacovka, katere pobočja so poraščena z gozdom in tvorijo nekakšen venec okrog osrednjega dela s kmetijskimi površinami. Na letalskem posnetku jo lahko prepoznamo po trikotni obliki. Osrednji del se vleče od severa proti jugu, na severozahodu se v več terasah spusti k reki Tržiški Bistrici, na jugozahodnem ter južnem delu pa se 132 najprej ostro dvigne v z gozdom poraščen plato, imenovan Dobrava, nato pa se zelo strmo, na nekaterih mestih prepadno spusti proti terasi ob reki Savi. Površine pod osrednjim delom so v glavnem poraščene z gozdom, razen kjer se teren razširi v terase, tam so gozdove večinoma izrinile jase travnatih površin, medtem ko so polja manj pogosta. Razlog, da jase na teh razmeroma ozkih terasah niso intenzivneje obdelane, je vetjetno v tem, da jim gozd, ki jih obdaja, povzroča veliko sence. Najnižje, tik ob reki ležeče trase pa so še v neposredni bližini reke, ki te dele pogosto tudi poplavlja. Jase so med seboj ločene z gozdom, ki ponekod ni več kot samo nekaj metrov širok pas. V vzhodnem delu se ravnina konča s sorazmerno strmim prehodom v Udin boršt. Gre za z gozdom poraslo planoto. Enako kot pri osrednjem delu in Dobravi imamo tudi tu opraviri s konglomeratno matično podlago. Podobno kot v Dobravi so tudi tu pogoste vrtače in suhe grape (ILEŠIČ 1935). Znotraj obravnavane površine se nahajajo naslednje vasi: Naklo, Cegelnica, Strahinj, Zgornje in Spodnje Duplje, Polica, Okroglo, Žeje, Zadraga in Bistrica. 3 CILll RAZISKAVE IN DELOVNE HIPOTEZE Z raziskavo smo želeli najprej evidentirati prostorastoče gozdno drevje in ostalo drevnino v nakelski kmetijski krajini, potem smo želeli analizirati njihov razpored v tem prostoru in ugotoviti, t. i . gluhi prostor, kjer je zaradi pomanjkanja ostankov naravne vegetacije preha­ janje vrst oteženo. Nadalje smo želeli tudi predstaviti, kako je izginjale to drevje v obdobju od leta 1968 (najstarejši nam razpoložljivi letalski posnetki so iz tega leta) do leta 2002. Skušali smo tudi predvideti, kaj se bo s tem drevjem dogajalo v prihodnosti, predlagali smo tudi mesta za sadnjo novih dreves. Ob delu smo postavili sledeče delovne hipoteze: - Predvidevamo, da prostorastoča drevesa, ki so zadnji ostanek naravne vegetacije, pomembno prispevajo k zmanjšanju sterilnega, t. i. gluhega prostora in tako pomembno pripomorejo k izbolj­ šanju prehajanja vrst in boljšemu izpolnjevanju socialnih in okoljskih vlog, ki jih ima drevnina v kmetijski krajini. GozdV 62 (2004) 3 Slabe, M., Pirnat, J. : Prostorastoča drevesa v kmetijski krajin i dela občine Naklo - Predvidevamo tudi, da prostorastoče gozdno drevje od leta 1968 do danes počasi izginja tudi iz kmetijske krajine v okolici Nakla, kar pomeni, da skrb za to drevje ni učinkovita, novi skrbniki še niso našli ustrezne poti za njihovo ohranjanje. 4 MATERIALI IN METODA DELA Za področje, ki ga obravnavamo, smo pridobili digitalni ortofoto iz leta 1997, posnetke cikli čnih letalskih snemanj iz let 1968 in 1988, ravno tako smo imeli TTN 5 v digitalni obliki ter karto področja 1 : 5.000. Pridobili smo tudi podatke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pehrano o rabi tal (MKGP 2000). Obravnavano območje je zajeto na devetih listih digitaliziranih ortofoto posnetkov (DOF) iz leta 1997 in TIN listov oboje merila 1 : 5000, in sicer 5D-25-06, 50-25-07, SD-25-16, 5D-25-17, 5D-25- t8, 5D-25-27, 50-25-28, SD-26-46, 5D-26-47 (Geodetski zavod Slovenije, 1997). S programskim orodjem CartaLinx (HAGAN, 1998) smo najprej izvedli zaslonsko digitalizacija, pri kateri so nam kot podlaga služili zgoraj navedeni digitalni ortofoto posnetki. Z digitalizacija smo izločili gozdove, ostanke gozda, posamična drevesa ter naselja oziroma pozidane površine. Cest, z izjemo avtoceste, nismo izločali. Končni rezultat digitalizacije so jzločene površine v obliki poligonov in nekateri avtomatično izračunani parametri, med drugim tudi površina. Program omogoča tudi dodajanje lastnih para­ metrov, kar omogoča kasnejše ločevanje med posameznimi izločenimi površinami. Po izvedeni prvi digitalizaciji smo meje rabe tal preverjali na terenu, vnesli smo spremembe, ki so nastale od nastanka digitalnega ortofota (1997) do leta 2002. Preverili smo obstoj že digitaliziranih prosto­ rastočjh dreves, obenem pa smo vnesli tudi posamezno drevje, ki ga ali nismo zaznali zaradi omejene ločljivosti pri zaslonski digitalizaciji ali pa drevesa leta 1997 še ni bilo. Obenem smo določili tudi drevesne vrsto, izmerili višino in premer ter zabeležili morebitne poškodbe in druge pomembnejše zaznamk.e. Prav tako smo na terenu izdelali načrt možnih lokacij za nadomestno sadnjo drevja; ta mesta so lahko ob pomembnejših križiščih poti, znamenjih, ob mejah, sredi večjih strnjenih kompleksov ... , dodali pa smo še lokacije, ki so zaradi reliefnih ali drugih značilnosti kmetijskim strojem težko GozdV 62 (2004) 3 - ----- dosegljive in so zato potencialna stojišča dreves. Tu so predvsem mišljene razne grbine, jarki, neposredna bližina avtocestne ograje, nasipi ob nadvozih (v primeru, da vegetacija ne bi zmanjšala preglednosti), opuščeni manjši peskokopi ... Rezultate prve digitalizacije smo popravili glede na ugotovljene spremembe ter dodali lokacije dreves, kijih na digitalnem ortofotu nismo zaznali. Vsem evidentiranim drevesom smo v tabeli poligonov dodali vse že omenjene parametre, ki smo jih zbrali na terenskem obhodu. Končno verzijo smo potem v modulu Export izvozili v Idrisi 2.0 (EASTMAN 1995). Tako dobljena vektorsko obliko digitalne slike smo spremenili v rastrsko sliko, in sicer z ukazom Polyras v Raster/polyras modula Reformat. Ločljivost rastrskih slik je povsod 1,5 x 1,5 m. Za ugotavljanje gluhega prostora in deležev kmetijskih površin v hektarjih, glede na najkrajše medsebojne razdalje med gozdom, gozdnimi zaplatami in gozdnimi ostanki, vključno s posa­ meznimi drevesi, smo sestavili rastrsko sliko le-teh površin. Dobljena sliko smo preoblikovali v sliko, kjer so vidni izbrani razredi razdalj. Delež gluhega prostora v obravnavanem območju pa smo izraču­ nali na podlagi teh površin. Celoten postopek, od izvoza slike iz CartaLinxa naprej, smo tako izvedli štirikrat, in sicer prvič z upoštevanjem posameznega drevja in ostankov gozda s površinami, ki so manjše od 5 arov, drugič pa brez njih. Slednje smo iz celotne slike v Ca.rtaLinxu izločili z oblikovanjem filtra. Za oba gornja primera pa smo postopek izračunavanja gluhega prostora izvedli še z upoštevanjem poteka avtoceste, kar pa zahteva grobo predpostavka, da je prehod živalskih in rastlinskih vrst preko avtoceste popolnoma nemogoč, čeprav dejansko tako izhodišče predvsem za rastline pa tudi za nekatere živali ni povsem utemeljeno. Z uporabo filtrov smo v programu CartaLinx za obravnavano območje izvedli še analizo gozdnih zaplat in krajinskih rudimentov po velikostnih razredih, razporeditev prostorastočih dreves po drevesnih vrstah za posamezne katastrske občine, enako smo zanje ugotavljali tudi razporeditev skupin drevja s površino manjšo od 5 arov. Tudi analizo tega drevja po v.išinskih razredih smo izvedli z njihovo pomočjo. Površinska razmerja rabe prostora v obrav­ navanem območju smo ugotavljali s programom 133 Slabe , M., Pirnat . J .: Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela obč ine Naklo Slika 1: Katastrske občine obravnavanega območja Idrisi, kjer smo na enak način kot pri ugotavljanju gluhega prostora prišli do tabelarne oblike površin posamezne rabe, merjene v hektarjih. Na enak način in z upoštevanjem analize števila dreves po katastrskih občinah smo prišli tudi do izračunov povprečnih površin, na katero pride eno posamično drevo ali skupina gozdnega drevja do površine 5 arov. Analiza ugotavljanja oddaljenosti posamičnih dreves od gozda, naselij, pomembnejših cest, železnice, gospodarskih objektov, gramoznic je zahtevala vse navedeno v digitalizirani obliki. Že iz prejšnjih analiz smo imeli sliko digitaliziranega posamičnega drevja, ki pa smo jo za to analizo morali posebej pripraviti, da smo prišli do želenih rezultatov. Na podlagi starih letalskih posnetkov iz let 1968 in 1988 smo z uporabo stereoskopa določili število prostorastočih dreves za ti dve leti. Iz sedanjega stanja in naših ugotovitev o gibanju števila dreves v preteklosti smo ugotavljali, kako hitro drevesa izginja jo. Omeniti moramo, da smo se pii tej analizi 134 omejili samo na posamično drevje, ki se kot tako pojavlja oz. bi se lahko pojavljalo na vseh treh posnetkih. To pomeni, da npr. nismo upoštevali prostorastočih dreves, ki so na kasnejših posnetkih (leta 1988 in 1997) rasla na mestih, kjer so bile leta 1968 še gozdne površine. Prostorski ureditveni pogoji (PUP 2002) za območje občine Naklo so nam služili za pogled v prihodnost, saj iz njih lahko razberemo potencialne grožnje danes stoječemu drevju. 5 REZULTATI Celotno področje naše obravnave meri 1.580,1 ha, od tega gozd in površine poraščene z gozdno vegetacijo predstavljajo 672,9 ha, pozidane površine 244,8 ha, ostale, pretežno kmetijske površine pa se raztezajo na 662,4 ha. Gozdovi in kmetijske površine v nakelski občini izginjajo zaradi širjenja naselij, pa tudi različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter energijske infrastrukture. - gozd c=J kmetijske površine - naselja Slika 2: Razporeditev naselij ter kmetijskih in gozdnih površin v obravnavanem območju GozdV 62 (2004) 3 Slabe, M ., Pirnat, J .: Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo ---- - D • • '"d 1 :m