deb
šMJenie
:v%	IX...\..1.ј.јт1??;^р#?7?тгггг^м?????ртгтт^^мт1л.у.у.".'.',?мтрттч.................^ii1111nn
ЈЈШЈЈМЈЈЈЈЈШШШМЈЈИШШМШЈШИИШШШ
letnik 26
2IRI, december 1988
Alpina med starim in novim letom 1989
Zelo hitro se približujejo koncu leta 1988. To le-je bilo v novejšem raz-^^ju Alpine verjetno eno ^o.jbolj kritičnih. Soočiti ^ЈПо se morali z mnogimi, nas skoraj nerešljivimi ^^oblemi. Veliko težav imeli zaradi notranjih razmer in soočanja z ^vimi kvalitetami dela. moram reči, da v letu pretežni del te-^o.v pa je bil zunanji. V letu smo se morali ^fioprijeti z najtežjo obli-^0 eksperimentiranja na-gospodarske politike z ^^spodarstvom. Z nekate-ukrepi, ki nas počasi ^^Цејо v smeri razvoja ^^nega gospodarstva, se tudi v Alpini gZo-"ofco strinjali. To so bile P^edusem različne liberalizacije na področju cen, ^^oza itd. Pozdravljamo y-di politiko realnega te-^o.ja dinarja, ki se je letos ^^eljavila prvič po mno-9^^ letih. Жкаког pa ni-sprejeli eksperimen-^iтanj z obračunskim za-^onom, ki nas je takore-popolnoma zapeljal stranski tir pri ugota-^Цапји realnih poslovnih ^^^ultatov. Še bolj nesmi-^^Ino pa je bilo letošnje obračunavanje tako imenovanih revalorizacijskih realnih obresti za izposojeni denar. Jasno je, kapital, kot eden
Glavni direktor Bojan Starman
osnovnih produkcijskih tvorcev iskan in da mora imeti temu ustrezno ceno. Kljub temu pa cena kapitala ni nikjer na svetu taka, kot se je izoblikovala pri nas. Povsem neumno je pri taki politiki obrestnih mer razmišljati o razširjeni reprodukciji in v končni fazi povečanju našega narodnega dohodka. Še za tistega, ki ima denar, je veliko bolje, da ga enostavno posodi tistemu, ki ga nima in bo dosegel precejkrat višje učinke kakor pa z investicijami v razširjeno reprodukcijo. To preračunavanje na koncu koncev izgleda kot igrica osmo-šolčkov, pri kateri je lah-
Vsem sodelavcem in bralcem želimo vse najlepše v novem letu!
Uredništvo
ko vsem jasno, da od nje ne bo nihče nič imel. To je samo eden od nesmislov, ki smo jim priča v naši družbi. Naslednje, kar velja omeniti je dejstvo, da delujemo in proizvajamo pod zelo neenotnimi pogoji. Pri vsem tem nam ostaja zelo velika želja, da bi prišli na področju gospodarstva do trajnih rešitev. Želimo, da se to eksperimentiranje zaključi, da se bomo lahko namesto neprestanega prilagajanja spremembam preusmerili v vsebino poslovanja v delovni organizaciji. To pa je predvsem kvalitetno delo na vseh področjih, od razvoja, preko proizvodnje do prodaje. Šele ob stabilnih pogojih poslovanja se bomo lahko resneje lotili svojih lastnih problemov in nepravilnosti. Dobro se zavedamo, da ne poslujemo najbolje. Kljub temu, da smo že počistili marsikateri kotiček skritih rezerv, je jasno, da so še možnosti za boljše delo. Zavedamo se, da sodobna, tržno usmerjena proizvodnja z neusmiljenim trgom, ne dopušča nobenih nepravilnosti in neracionalno-sti. Kdor ne bo delal dobro, bo moral propasti. Kajti trg in cena ne priznata nepravilnih odločitev. Na trgu ima vrednost znanje, inovacija, razvoj in kvaliteta na vseh področjih. Važno je, da se zavedamo svojih problemov; trdno smo pripravljeni le-te tudi razreševati.
(Nadaljevanje na 2. strani)

d
4^9
Možnosti uvoza usnja po intervenciji, Iti smo jih dobili po odloku Zveznega sekreta' riata za zunanjo trgovino smo v naši DO dodobra izkoristili. Trenutno imamo še za okrog 2500 kvadratnih metrov (mq) možnosti uvoza po intervenciji, tako da računamo, da bi intervencijski uvoz, v vrednosti USD 1.020.000.- v celoti izkoriščen do 20. decembra letos.
Ugodnosti, ki nam jih je nudil intervencijski uvoz, so se v Času od avgusta do decembra bistveno zmanjšale, saj cene usnja v Italiji rastejo skladno z devalvacijo dinarja, tako da so se sedaj cene italijanskega usnja približale cenam usnja na domačem trgu, kljub temu da za uvoženo usnje plačamo samo 1 % carinskih dajatev.
Drug problem, ki se je pokazal pri intervencijskem uvozu, je bil razdelitev kvot v okviru našega kontingenta za uvoz surovih kož med domače proizvajalce usnja, kateri bi nam potem na osnovi uvoza surovih kož po intervenciji izdelali usnje za domače potrebe. Surovih kož je bilo na domačem tržišču dovolj, saj so jih nekateri usnjarji celo izvažali. Problem pa je bil tudi v tem, da domače usnjame niso imele potrebnih obratnih sredstev za uvoz kož. Kontingent za uvoz surovih kož, v vrednosti 1.020.000.— USD smo razdelili med tri usnjarne: lUV Vrhnika, TOZA Zrenjanin in Viko Varaždin, vendar so se pogoji pri oblikovanju cen usnja zaradi stalne devalva-сЦе bistveno spremenili, tako da so ugodnosti, ki smo jih dobili z intervencijskim uvozom, postale zanemarljive.
Menim, da smo možnosti intervencijskega uvoza dobro izkoristili, le devalvacija je naredila svoje, saj se cene usnja ne spreminjajo tako hitro kot pada dinar.
Robert BOGATAJy
DOCOynRjnfflO fC -
DOGOVORIH ffflO fC
Ob rob sklepom delavskih svetov
v začetku decembra se je na svoji redni seji sestal le delavski svet TOZD Prodaja, ostali pa so sklep o povišanju osebnih dohodkov potrdili s pismenim glasovanjem.
Delavski svet TOZD Prodaja pa je problematiko delitve osebnih dohodkov obravnaval širše, ker je bilo že na prejšnji seji dogovorjeno, da je potrebno pripraviti novo degresivno skalo in uskladiti rast OD in TOZD Prodaja z'ostalimi deli DO.
Delegati se s predloženo novo
skalo niso strinjali, ker so menili, da je zaostritev prehuda in ne nagrajuje vloženega dela. Tako ostane v veljavi skala, ki je bila sprejeta že v mesecu juliju, faktor realizacije pa znaša 1,67. Delegati so obravnavali še kritični položaj pri prodaji ženskih škornjev Alpina. Menijo, da so cene previsoko postavljene in škornji ostajajo v prodajalnah, zato je treba takoj ukrepati. Sprejeli so sklep, da se s 15 decembrom 1988 uvede novoletno znižanje za to obutev v višini 30 %. A. K.
Sindikat o plačah
Izvršni odbor sindikata TOZD Proizvodnja je sredi prejšnjega meseca razpravljal o osebnih dohodkih.
Že dalj časa namreč ugotavljajo, da je pod 400.000 din še vedno precejšnje število delavcev.
Kaj je temu vzrok, je bilo glavno vprašanje. Menili so, da je treba v prvi vrsti zahtevati ustrezen poslovni program in učinkovito organizacijo dela. Le to bi bilo jamstvo, da smo na eni strani uspešnejši kot delovna organizacija, na drugi strani pa edino to omogoča trajnejše boljše osebne dohodke. Mimo tega, kot bi rekli preventivnega delovanja oz. ustvarjanja pogojev za boljši zaslužek, tudi merila za delitev sredstev za OD niso vedno najustreznejša.
Zato so se dogovorili, da se povežejo s strokovno službo, analizirajo zlasti vzroke najnižjih osebnih dohodkov in potem predlagajo ustrezno ravnanje.
Tako naj bi v resnici dosegli pravičnejšo delitev po rezultatih dela, pri tistih, ki niso uspešni brez lastne krivde, ugotavljati vzroke, medtem, ko se bo treba temeljito pogovoriti s tistimi, ki bi lahko dosegli boljše rezultate, pa za to ne kažejo zanimanja.
N. P.
ALPINA MED STARIM IN NOVIM LETOM 1989
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svojo pot v lepšo prihodnost si bomo morali izboriti sami. Od družbe nismo bili deležni velike pomoči in je tudi ne pričakujemo. Kot »odpisana panoga« smo bili prepuščeni samemu sebi. Nikoli nismo uspeli dosegati rezultatov, ki nam bi omogočali nadpovprečne osebne dohodke. Kljub temu pa smo dokazali, da se lahko s trdim delom in odrekanjem marsikaj doseže.
Mogoče se je letos prvič od ustanovitve naše Alpine komu porodila misel, kaj bi se pravzaprav v Ži-reh zgodilo, če ne bi imeli Alpine. Verjetno je vsak hitro odvrgel to razmišljanje; češ, saj to ni mogoče. Vendar pa bi bilo, na
žalost, tudi to mogoče. Tega pa delovni in pridni, kot smo Žirovci, ne bomo nikoli dopustili. Še bolj bomo pljunili v roke in si v naši Alpini poiskali in ustvarili boljše rezultate in boljšo prihodnost, tako za nas, kot za naše potomce. Pot, po kateri smo krenili, je prava. Delati bomo morali več in kvalitetneje, pa bomo lahko tudi delili več in si ustvarili boljše življenje. Trdo in pošteno delo je še vedno imelo svojo ceno.
Ob tej priliki želim vsem našim delavkam in delavcem srečno in uspešno novo leto. Želim jim, da bi našli svojo srečo in zadovoljstvo tako doma, v krogu svojih družin, kakor tudi v tovarni.
Bojan Starman
Merjenje v delavnici je še vedno pomembna sestavina normiranja
Izvoz in njegove perspektive
rali, predvsem na tako imenovanem »Colorado« programu (d'" rektno naliti PV podplati) Zmanjšana naročila za domače tržišče smo in upamo, da jih bomo tudi za leto 1989, uspešno nadomestili s povečanim izvozom-V razvojnih oddelkih je v zaključni fazi izdelava široke kolekcije za zahodne kupce in to že za naslednjo sezono jesen^ zima 1989—90.
Ta mesec se bomo še dogovar; jali v Sovjetski zvezi in določil' količine obutve za izvoz v SZ v letu 1989 pa vse do konca marca 1990. Alpina ima kot močan iZ' voznik na konvertibilno področje, po pravilih igre, ki so še ved; no v veljavi možnosti, da zapoln| razpoložljive zmogljivosti, ki hi ostale na račun slabših razmer na domačem trgu. Ob tem moramo seveda zahodno tržišče obravnavati enako, oziroma se boljše, saj je najbolj zanesljivo-ker edino deluje po tržnih zakonitostih. Naša naloga je zato racionalizacija dela in uporabe materialov, zmanjšati stroške poslovanja, skratka ponuditi na trgu še bolj zanimiv proizvod, ki pa mora biti za nas stroškovno cenejši.
Mnoge tovarne obutve v Jug*' slavij: danes lovijo naročile; praktično za vsako ceno, da delavci imeli vsaj delo; prav z*' to, ker so pozabili na zaliodn" tržišče. Mi teh težav še nimam" in upamo, da bo še naprej takO; Na zahodna tržišča smo vlag«' veliko, mogoče nismo vedno koristili vseh prednosti. »saJ zdaj, ko se moramo streznit" moramo delati res dosledno.
Naš edini cilj mora biti ponuditi tržno zanimiv izdelek, vreden svoje cene, izdelan pravočasno in kvalitetno. To je jamstvo naših naročil za izvoz.
Izteka se leto 1988. Še malo pa bomo zbrali rezultate dela, oziroma pobirali drobtinice, ki jih bomo morda ohranili na poti skozi viharni družbeni preporod, ki je sam s^e opevajoč, še vedno pa z dejanji proti zdravemu gospodarstvu.
Domače tržišče hitro peša, peša skladno z dejanskim padcem osebnih dohodkov in tako ne moremo pričakovati velikega priliva denarja. Vse več je ljudi, ki so primorani čakati na socialni kruh in niti ne pomislijo na nove čevlje.
V	borbi za preživetje nam ostane le večji izvoz obutve na vsa zunanja tržišča. Tu nas vse večja inflacija ne prizadene tako očitno. Seveda pa še vedno nosimo težko breme prevelike družbene in tovarniške režije, ki je odprti trg pač ne priznava.
Znotraj tako zoženega okvira možnosti si moramo dolgoročno zagotoviti svoj prostor. Potruditi se moramo, da bomo do konca leta prodali v izvoz kolikor mogoče največ, saj si le tako lahko zagotovimo denar.
V	tem kratkem obdobju imamo še nekatere obveznosti do zahodnih kupcev, še več pa želimo izvoziti do konca leta, predvsem v Sovjetsko zvezo, kar bi nam, glede na kratek plačilni rok, pripomoglo k izboljšanju rezultatov dela v tem letu.
Vnaprej si glede naročil vsaj na področju modne obutve lahko obetamo dobro prodajo.
v proizvodnji so večje količine obutve za Sovjetsko zvezo, ki jo bomo izdelovali tudi v začetku leta 1989. Vzporedno komaj lovimo sapo pri obvezah za zahodno tržišče sezone pomlad—poletje 1989, ko so nas kupci presenetili z večjimi naročili, kot smo plani-
Tone Klemenčii
DOGOYflRjnfflO M -DOCOYORIll ШО SE
Prilagajanje je pogoj za poslovni uspeh
Načrtovati v teh časih lepšo in boljšo prihodnost — sla-sploh ni potrebno načrtovati, ker pride samo, potrebuje •"es veliko optimizma.
Toda, nič ne pomaga, živeti moramo naprej, čeprav slabše kot smo si zaslužili in kot si želimo. Zato bom predstavil cilje, ki naj bi jih dosegli v letu 1989.
Proizvodnja naj bi izdelala f 177.000 parov obutve. Razmer-modne in smučarske obutve približno enako kot letos, kar Pomeni, da bo tudi delo v proizvodnih oddelkih podobno kot do-• Skupno naj bi izdelali ^0.000 parov več kot letos, ^'jub temu mislim, da je mogo-izdelati načrtovane količine, p bomo vsi, vsak na svojem de-fovnem mestu napravili vse, kar le treba.
Ce zmogljivosti v proizvodnji "J^erimo z minutami naj povem, nam za uresničitev načrtov Mmanjkuje 230.000 minut vloženega dela. Zaradi tega se bo Povečal obseg del naših kooperantov za izdelavo zgornjih de-ov. To dejstvo pogosto vodi do
vprašanja: ali nas je premalo ali pa smo neustrezno organizirani.
Prepričan sem, da za nas bolj velja drugo; to z drugimi besedami pomeni, da smo premalo učinkoviti. To se pokaže zlasti tedaj, ko tržišče in zunanje razmere zahtevajo posebno hitro prilagajanje tudi nenormalnim pogojem gospodarjenja, kar se pogosto dogaja. Preveč časa potrebujemo za dogovarjanje, ne-malokdaj tudi za ugovarjanje, vse premalo pa za hitro in učinkovito ukrepanje. V trenutni krizi smo vsi prepričani, da za normalno življenje dobimo premalo. Vemo pa, da za izboljšanje tudi premalo naredimo oz. vla-gdmo za boljši jutri. Pri tem imam v mislih strokovnost, viso-
v razgovorih s kupci moramo biti doslednejši
Letošnja priprava Itolekcije, tako alpske kot tekaške, je primer, kako se v bodoče kolekcije ne bi oblikovale, tako konceptualno kot terminsko. Imeli smo namreč štiri glavne sestanke s kupci (februar, junij, september, november), in sicer iz naslednjih razlogov: Februarja (ISPO), ko bi morali imeti že izdelan prototip novega čevlja, še ni bilo odločeno, kakšen naj čevelj bo. To je bilo določeno šele na aprilskem medse-stanku s predstavniki AS-USA. Dilema je bila namreč v tem, ali spet delati čevelj v višjem cenovnem razredu ali v tistem, kjer največ zgubljamo. Nazadnje je prevladalo zadnje, kar je bilo po moje pravilno. Zaradi tega zamika seveda čevelj junija ni bil predstavljen, ker pač ni mogel biti, tako, da so bili prvi testi narejeni šele septembra.
Čevelj je bil razmeroma dobro sprejet, kar je za nas zelo pomembno, saj naj bi bil v naslednjih letih okostje alpske kolekcije. Na njem so bile narejene pomembne izboljšave, v smislu možnosti uporabe cenejših materialov, teže, funkcionalnosti in designa. Ves ta zamik pa pomeni velike težave v izdelavi serije orodij in možnosti izdelave prednaročil v prvih mesecih naslednjega leta.
Pri alpski kolekciji imamo letos še dodatne težave s patenti Salomon, ki se jih moramo izogibati pri kompletni liniji z zadnjim vstopom. Poiskali smo sicer rešitve, ki pa stanejo čas in denar.
Pri tekaški kolekciji se je zataknilo malo kasneje, kar je zahtevalo izredni novembrski sestanek. Tako je bila kolekcija praktično določena šele takrat, ko bi že množično morali izdelovati potniško kolekcijo.
Posledice vseh teh zamud pa se pokažejo kasneje, ko hočemo proizvodnjo voditi v normalnem času.
Mislim, da se bo v bodoče treba dosledno držati dogovorjenih rokov dogovarjanj s kupci, saj le tako lahko zagotovimo normalen potek dela.
Miro KAVCiC
ko storilnost in kvaliteto dela. Osebno sem prepričan, da bomo prihodnje leto prav tu morali še veliko napredovati.
Zelo pomembno področje in temelj uspešnega poslovanja delovne organizacije so kadri. V letu 1988 smo doživeli ogromno kadrovskih sprememb. Kljub temu, da so bile spremembe predvsem v obliki rotacije, sem prepričan, da je za visoko produktivnost in strokovno uspešnost potrebno veliko vaje in izkušenj, kar pa samo z menjavo del nismo dosegli. Menim, da bi zato moralo biti leto 1989 v tem pogledu bolj umirjeno.
Nove sodelavce bomo praviloma zaposlovali samo na izpraznjenih delovnih mestih v neposredni proizvodnji. V režiji bomo, razen nekaj izjem, ob uvajanju sodobne tehnike, izpraznjena delovna mesta zapolnjevali z istim številom ljudi; to pa je seveda možno ob pretehtanih strokovnih razporeditvah.
Investirali bomo le v razvoj tehnologije in strojno opremo. Zaradi težav pri financiranju v osnovna sredstva, bomo morali najemati tuje kredite, kar pa je zapleten in razmeroma dolgotrajen proces. Ne smemo tudi poza-
biti, da smo v zadnjih letih kar veliko investirali v tehnologijo in strojno opremo, vendar je to še vedno premalo izkoriščeno. Na to opozarja še vedno prenizka storilnost in premajhna kakovost. Posebno poglavje, ki ga tudi ne smemo zanemariti, je nagrajevanje. Sistem moramo poenostaviti, da bo razumljiv vsakemu; to pomeni, da bo vsak zase znal izračunati osebni dohodek. Stimulacije, ki so bile uvedene, da se spodbudi interes vsakega posameznika za boljše delo, niso prav zaživele in tudi niso prinesle pričakovanih učinkov. Vzrokov je več, tako objektivnih, kot tudi subjektivnih.
Za zaključek naj povem, da sem pri svojem razmišljanju upošteval tudi spremembe ustave. Tudi to bo vplivalo na naše poslovanje, ker pa stvari še premalo poznamo, zlasti učinke sprememb, tega tudi ne želim posebej izpostavljati. Nekaj pa je zanesljivo: Pravočasno in dovolj kvalitetno se bo treba prilagoditi spremembam. To pa velja v poslovnem svetu vedno in povsod. Velja tudi kot potrditev uspešnosti poslovanja vsakogar.
Jože Bogataj
InQVBcije'
pR7n.1AV( A, BK/ilJAVrA. BR/DJAVI A VSFJ1 DELAVCtM, Vbhtrt UtLAVCtM. VStfl
predlagaj Ikaj koristnega iitop

Objavljamo nekaj trditev oziroma izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji.
Organiziranost
Ste kdaj razmišljali, da organizacija ni le zgradba — organizacijska shema ali sistemizacija delovnih opravil?
Organiziranost:
Naše šibke točke razmeroma hitro naštejemo, zelo počasi pa jih rešujemo. Prednosti komaj registriramo, kaj šele, da bi jih izkoristili.
Kadri:
Leta 2000 naj bi v naši tovarni delalo 10 % ljudi z višjo ali visoko izobrazbo. Kaj menite, zakaj jih v Smeltu dela 70 % že danes?
Kadri:
Dobro je, da kdo kaj študira, še bolje bi bilo, da bi znanje, ki ga imamo tudi zares izkoristili.
Denar:
Samo nesposobni pobirajo denar po tleh. Sposobnim manj sposobni mimo plačujejo — iz žepov.
Denar:
Zakaj razmišljamo o delnicah, če pa imamo vedno manj denarja? Ste razmišljali, da bi bila lahko delnica tudi vaše minulo delo?
кпко umoRiofflo
v Gorenji vasi predlagajo drugače
Kar hitro sem začutil, da tole ne bo zgolj rutinski obisk, naštevanje kako delajo, omenjanje težav, nakazovanje rešitev.
Čeprav bi misli lahko strnili v dveh stavkih: »minuta proizvodnega dela je premalo vredna in razlike med proizvodnimi grupami in režijo so prevelike«. Pri tem se čutita prizadeti obe strani, če lahko sploh govorimo o dveh straneh, če so mojstri delavcem tudi potrebni...

v šivalnici v Gorenji vasi so nezadovoljni z razmerji osebnih dohodkov
Kot so mi povedale delavke Milka Debeljak, Cilka Šu-bic, Lucija Pintar, Francka Potočnik, Milka Potočnik in Blažka Mohorič, je problem tudi v tem, da so najnižje plačilne skupine premalo ovrednotene in da bi zato kazalo združiti 3., 4., in 5. grupo, še posebno zato, ker delavke na teh grupah tudi pogosto delajo in tako smatrajo, da praktično ni razlike v zahtevnosti. Podobno bi lahko združili tudi višje grupe.
Na prevelike razlike med režijo in normiranimi deli po mnenju delavk neupravičeno vpliva tudi spremenjena stimulacija, saj delavke na normi ne dobijo nič od presega plana, temveč le za pre-
seg norme in kvaliteto, medtem ko je pri režiji drugače...
Čutiti je napetost, slišijo se očitki tako na račun vodstva tozda in obrata, pa strokovne službe. Že večkrat so imeli tudi sestanek, pa se ni kaj dosti izboljšalo.
Vodja obrata Gregor Pu-stavrh je vendarle menil, da bo po zadnjem sestanku z vodstvom tozda in delavci, lahko prišlo do popravkov, ki bodo zadovoljili vse. Kot primer naj bi merila uskladili tako, da bi delavec v isti plačilni skupini v proizvodnji za 20 % presega norme dobil ravno toliko kot delavec na režiji v isti skupini in s stimulacijami, ki tem delom

gredo po pravilniku. Tako bi se ljudje z večjo voljo posvetili delu in ne razpravam o delitvi.
Izkoristili smo priložnost in z vodjem obrata pokram-Ijali še o samem delu.
»Sedaj izdelujemo sandale
Lucija Pintar
Francka Potočnik
^ -Cilka Subic
Milka Debeljak
Nič ne kaže preveč modrovati
Kakorkoli smo že nagnjeni k odlaganju, po načelu: bo že kako, toliko bolj nas bodo pestile razmere, ki nam jih bo vsiljeval trg.
Kako se nam maščuje, če nam noben kamen ni dovolj velik, da bi se ga splačalo brcniti, da nam ne bi bil v napoto, dokler se zares ne spotaknemo in potolčemo kolena, tako smo božekakojevsko odlagali vsaj dvoje: našo se-zonskost in našo organiziranost. Vsi kolikor toliko osveščani vedo, da je problem sezon obstajal že leta, le da ni bil tako drag kot letos, ko smo dobesedno padli v finančno-obrestno luknjo. Vemo sicer, da smo imeli še malo smole s prejšnjo zimo, toda to problema ne zmanjšuje, temveč kvečjemu še zaostruje. Tako nam v tem pogledu ne sme uiti težko delo, da uravnotežimo prilive preko leta, naj bo to z nekimi programi, ki nam bi to omogočili ali z novimi tržišči, razširiti prodajo našega blaga v zadostni (finančni) meri tudi v poletnem času. O obojem se je že govorilo, na žalost le bolj govorilo...
Drugo, kar že ves čas vemo, je naša (ne)organi-ziranost. Saj si človek
preprosto ne more predstavljati, kako je mogoče, da ob taki delitvi dela del poslovnega procesa ni pokrit s solidno izvedbo, ki bi omogočala normalno delo, in da ob tem nihče nima podpovprečne ocene.
Človek razmišlja o vzrokih, včasih se mu zazdi, da nismo pametno organizirani po tozdih, drugič, da bi strokovne službe morali združevati (oblikovati drugače), tretjič da ni ustreznega informacijskega toka, četrtič spet, da preveč ljudi (po opisih) skrbi za isto stvar.
Nazadnje celo ugotovimo, da se kaj ni naredilo, ker se pač Peter in Pavel ne razumeta... ali pa, da morebiti kdo ni sposoben za svoje delo.
Tako nam ni kar nič treba filozofirati; odgovornost bi moral nositi tisti, ki je za neko področje zadolžen: bo že poskrbel, da bodo čutili tudi tisti, ki so res naredili napako.
Tako enostavno seveda ni, boste rekli. Upravičeno. Toda kaj bo, ko ne bomo imeli dela, ko bomo konkurenčni le, če bomo povsod vključili računalnik, če bomo natančno vedeli, kaj je to organizacija ...
Nejko Podobnik
КПКО UfTYARIfimO
Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali v novembru
Najbolj si želim, da hkrati dobim ves potreben material, pravi vodja obrata Gregor Pustavrh
KAJ PRAVIJO DELAVKE?
Milka DEBELJAK: Mislim, da je vrednost malih grup premajhna. Če samo pomislimo na signiranje, ki je v 3. skupini. Vemo, da je od tega odvisno, kako bodo sešiti zgornji deli... Nemogoče se mi na primer zdi, da je delavka v 9. skupini in 50 % presega norme dobila manj kot na defektih v 10. skupini. Razlika bi morala biti veliko manjša.
Cilka SUBIC: Delam na vstavi podloge. V obratu sem preko 20 let in ob 125 % presega dobim nekaj več kot 500.000 din. Mislim, da bi prve tri grupe morali ukiniti. To bi bilo za vse boljše, tudi za mojstre.
Lucija PINTAR: Sem kvalificirana in delam deset let. Moje faze so tja do sedme grupe in zaslužim z nadurami okrog 600.000 din. Mislim, da je minuta na proizvodnji premalo vredna, saj le ob 150 % presegu dosežeš kontrolo. Na slab zaslužek vplivajo tudi stalne menjave.
Francka POTOČNIK: Z nadurami vred zaslužim od 760—800.000 din. Toda normo presegam tudi do 160 %. Tu sem kot kvalificirana delavka že 15 let. V glavnem minuta je premalo vrednotena. Mislim, da so se razmere še poslabšale, saj je človek prizadet tudi če stroj nagaja, medtem ko na režijo to ne vpliva.
Milka POTOČNIK: Sem nekvalificirana; tu delam tri leta. Včasih, če je delo slabo, norme ne dosežem in tako v 5. grupi zaslužim 450.000 din. Bolje je, če je delo cel mesec ...
Blažka MOHORiC: Sem starejša delavka in v 5. grupi zaslužim 500—600.000 din, če preseženi normo 5 do 10 %.
2a Aspo, kasneje bomo delali Za Belmo«, je pripovedoval Gregor Pustavrh. »Količine Posameznih artiklov so piajhne, 1000 do 1500 parov jn še to v več barvah. Največja težava predstavlja dejstvo, da ne dobimo vsega potrebnega materiala naenkrat, zato so menjave po fazah še pogostejše, saj morajo delavke menjati delo celo Vsake 2—3 ure. To seveda vpliva na storilnost pa tudi ^a kakovost.
Moram reči, da se je sama Priprava dela (tehnologija, ppisi itd.) v zadnjih mesecih izboljšala.
Kot že rečeno, pa nismo zadovoljni v celoti, kljub te-%u, da smo zadnje mesece dosegli lepe rezultate, ni bilo Veliko škarta, delavci so kar
zaslužili...«
art. 3348 MS 950 in LS 910
\
Visokokvalitetni čevelj za odlične smučarje. Značilnost če-
vija je vstop od zadaj. Zunanji del je izdelan iz zelo lahkega in odpornega materiala z vrsto regulacij glede nagiba in flexa
Upamo, da bodo v Gorenji vasi zmogli razrešiti sporno vprašanje, toda ne po načelu uravnilovke, temveč po dejanskem prispevku delavcev, k skupnem rezultatu.
Nejko Podobnik
Art. 1003
Moški apreski. Gornji material je umetno usnje — svila, pod-
plat je iz TR GUME. Ta model so izdelovali v dveh barvnih izvedbah.
4616
art. 8030250 (8473)
Elegantna ženska salonka, izdelana iz mehkega boks usnja. Izdelana v smaragd (svetlo zeleni) barvi za izvoz v ZSSR.
Art. 4616
Moški polčevelj, izdelan iz mehke goveje nape in direktnim nabrizganim poliuretanskim podplatom. Ta model izdelujemo za izvoz v Zahodno Nemčijo.
Vladimir Pivk
RnZCOYOR zrn URCDniKOYO fflIZO
na temo KAKO VIDITE ALPINO PRIHODNJE LETO V razgovoru so sodelovali: Mlluška Poljanšek, Jelka Slabe, Milan Pipan in Miro Cadež
Delo-življenje:
Kaj menite o razmerah v Alpi-ni?
Miluška Poljanšek:
Menim, da naš položaj v letu 1989 ne bo bistveno boljši, v kolikor se obrestne mere ne bodo znižale in situacija na tem področju obrnila v naš prid. Na to ne smemo preveč računati, zato moramo pospešeno iskati naše notranje rezerve.
Če gledam na te stvari s stališča in sredine, iz katere izhajam, to je iz nabave, bi rekla, da bi se morali izogibati majhnih serij in delati zgolj zato, da bi zapolnili proizvodne zmogljivosti. Predvsem pa bi morali pretehtati finančno donosnost obutve, ki jo bomo izdelovali. Pri zunanjih kupcih bi bilo treba doseči bolj zgoščena naročila, s sprejemljivimi dobavnimi roki in dokončno dogovorjenimi tehničnimi podatki. Naročila ne bi smela biti tako razdrobljena, kot so sedaj, saj to izredno otežuje naše delo. Pri izdelovanju kolekcij bi morali doseči boljšo povezavo med vodjem programa, tehnično službo in nabavo. Do-sedaj nabava ni bila dovolj vključena v pripravo kolekcij, menim pa, da bi morala biti.
Kot pomoč pri našem delu, smo dobili tudi računalniško opremo, vendar, na žalost, ugotavljamo, da nam to zaenkrat povzroča še veliko več dela, kot smo ga imeli z ročno obdelavo. Predvsem gre za to, da podatki niso točni in ažurni, nekaj pa je odvisno tudi od uporabnikov samih, ki se na nov način dela še niso navadili.
Problem je tudi v tem, da odkar imamo računalnik, svoje napake nihče noče priznati in nazadnje izpade, kot da je kriv računalnik, kar pa vemo da ne more biti.
Delo-življenje:
In kaj bi morali na vašem področju v naslednjem letu izboljšati?
Miluška POUANŠEK:
Izboljšati bi morali predvsem to, kar sem že omenila, čeprav
vemo, da bo to težko, saj nam obljubljajo še manjše serije in še bolj razdrobljena naročila. V prvi vrsti si želimo boljšega sodelovanja med službami, kar sem že omenila, in možnost vpliva pri oblikovanju kolekcij.
Je pa res, da je tudi naša državna politika zelo nestanovitna. Enkrat kupujemo vsi na domačem tržišču, drugič spet vsi le uvažamo material in z raznimi interventnimi uvozi zapremo domačim proizvajalcem vrata, ko pa se bodo razmere obrnile, bomo naleteli na probleme, ker nas domači proizvajalci ne bodo hoteli več sprejeti in zadovoljiti naše potrebe.
Menim, da je vse prevečkrat izgovor za nedoseganje plana v pomanjkanju materiala. To dostikrat ne drži. Ponavadi nas spremljajo kratki dobavni roki in kopica tehničnih problemov; ko se vse nakopiči, je najlaže reči, da ni materiala in veliko pomanjkljivosti se s tem prikrije. Ne rečem, da se ne zgodi, da kakšnega materiala ni pravočasno, vendar je to nemalokrat posledica predhodnih sprememb in kratkih rokov.
Delo-življenje:
Kako pa je s tem v oddelku šivalnice?
Jelka SLABE:
Tudi v našem oddelku je veliko odvisno od serij. Če so serije velike, delo ponavadi lepo teče in tudi zaslužek je boljši, če pa so serije majhne, to nemalokrat povzroči precej težav in tudi nezadovoljstva pri delavcih. Veliko pa je odvisno od kvalitete materiala. Pogoste menjave artiklov nas res spravijo v slabo voljo, vendar se skušamo prilagoditi tudi temu, kar pa bi morali upoštevati pri naših osebnih dohodkih in s tem pri plači ne bi smeli biti prikrajšani.
Nerazumljivo pa je, da se težave pojavljajo iz leta v leto; in stvari se rešujejo le delno.
Nekatere težave, ki zadevajo oddelek, rešuje vodja oddelka, velikokrat pa je tudi on nemo-
čen, če ni materiala ali so kakšne druge težave.
Za naprej bi želela, da bi vsak svoje delo opravljal čim bolje in z željo, da bi čimveč doprinesel k skupnemu rezultatu delovne organizacije. Delavci v neposredni proizvodnji smo že doslej in bomo prav gotovo še naprej delali in po svojih najboljših močeh skrbeli, da bo delo opravljeno tako, kot se od nas zahteva. Misliin, da delavci, kljub težkim časom, še vedno čutimo neko pripadnost delovni organizaciji.
Delo-življenje:
Vemo, da so osebni dohodki pripeljani do tiste meje, ko se ljudje komaj prebijajo iz meseca v mesec.
Ali se vam zdi, da bi bilo ob primernih pogojih mogoče, da bi tiste prihranke, ki bi jih kljub vsemu vendarle uspeli »odtrgati od ust«, vložiti namesto v banko, v delovni organizaciji — po principu obveznic, s primernimi obrestmi. S tem pa bi tovarne imele na razpolago več denarja.
Jelka SLABE:
Če gledamo s strani delavca in njegove plače, bi bilo to bolj težko, saj vemo da imamo le še za življenje, kdor pa kljub temu lahko še kaj prihrani bi bilo gotovo koristno za delovno organizacijo, da varčevalec vloži tam, kjer bi se mu bolj splačalo.
Miluška POUANŠEK:
Vsekakor je tu pomemben motiv in če bi bile obresti višje, bi bili ljudje vsekakor za to, ne samo delavci Alpine, ampak tudi ostali krajani, če pa bi bile obresti enake, pa je že vprašanje, koliko se bi jih odločilo.
Pomembno je, da bi pred dogovarjanjem z delavci lahko dokazali neke koristi in boljše pogoje za poslovanje delovne organizacije.
Delo-življenje:
Seveda pa bi morali imeti motiv že v tem, da imamo sploh delo in da nam prav nihče ne bo pokril dolga, ki ga imamo trenutno. Vsekakor pa bi se ljudje prej in lažje odločili za takšne oblike varčevanja, če bi imeli tudi vpliv na trošenje denarja in vlaganja. Značilno je namreč, da ljudje radi vlagajo tja, kjer imajo neko korist in kontrolo nad sredstvi.
Za vse to bi morali biti najprej začrtani in izdelani jasni programi, podkrepljeni z dokazi, kaj bomo s tem pridobili. O tem bi bilo potrebno ljudi dobro obvestiti.
Naša prva naloga pa je v tem, kar je poudaril že glavni direktor, da bomo delali le tiste artikle, ki nam bodo prinašali dobiček, v nasprotnem primeru nam ne bo uspelo priti iz težav.
Milan PIPAN:
Tudi na razmere v Alpini vplivajo splošne razmere v jugoslovanskem gospodarstvu. Ce bo
res kaj iz tega, da bo prišlo do razbremenitve gospodarstva, bo sigurno tudi za nas boljše.
Vemo pa, da se kaj bistvenega ne bo spremenilo, zato moramo predvsem iskati notranje rezerve. Z mojega vidika kot šoferja v avtoprometu, bi se morale službe, ki potrebujejo naše usluge, bolj dogovarjati, da bi bile tudi vožnje bolj usklajene in manj stroškov. Tako pa se še vedno dogaja, da je marsikatera vožnja preveč. Kar zadeva osebne dohodke, so sploh prenizki in upam, da se bo to izboljšalo, saj sedaj že nekaj let postopno padamo, denarja je vedno manj.
Morda bi omenil še našo kakovost, ki bi se morala izboljšati. Šoferji imamo pogoste stike z našimi partnerji in tu marsikaj izvemo ... In ni nam vseeno.
V podjetju bi moral vsak na svojem delu napraviti svoje čimbolj še, z veseljem. Tako pa vsak čaka, saj vemo, da je važno, koliko za delo dobiš ...
Še enkrat pa poudarjam — politiko bo treba spremeniti.
Miro Cadež:
Mislim, da je veliko odvisno od kvalitete. Vsak na svojem mestu bi moral skrbeti, da bi se stvari izboljšale, in sicer od vzorcev naprej; Bolj bi se morali zavedati tudi pomena ustreznega nagrajevanja. Če je nekdo nagrado zaslužil, naj jo dobi, tako pa se včasih zgodi, da nekdo dobi nagrado za nekaj, kar ni zaslužil, drugi pa ravno obratno. Mislim, da je to ena šibkejših točk v Alpini.
Mislim, da bi morali razmišljati tudi o izdelovanju kakšne dodatne obutve, ki bi šla dobro v promet. Tu mislim, na primer na moško obutev.
Če govorimo o prihrankih, oziroma sodelovanju pri investiranju v tovarno, bi morali imeti predvsem dober program in prepričan sem, da bi delavci svoje prihranke radi namenili v to. Važno pa je, da bi bili pogoji vla-
Kako vidite Alpino prihodnje leto
e
КПКО UfTYflRjnmO
r'W^
л »
Smučarski sejem Snežinka
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireja smučarski klub Snežinka vsako leto sejem rabljene in nove opreme za smučarje, na katerem že vrsto let sodeluje tudi nasa prodajalna iz Ljubljane.
Tudi letos je bilo tako, le da je bila prodaja smučarskih čevljev letos bistveno slabša kot prejšnja leta. Se lani smo v času sejma prodali 590 parov, letos pa dosti manj, 190 parov.
Vzrokov za slabšo prodajo bi lahko našteli več, eden od največjih je prav gotovo sedanja življenjska raven. V teh razmerah so čevlji za šport že »luksus« in bo kupcev pri teh cenah, kakršne so sedaj za to zvrst obutve vse manj.
Škornje — tople čevlje bo marsikdo primoran kupiti,
pred nakupom pancerjev pa bo vsak dobro premislil.
Letos je bila dosti kriva tudi politika cen, konkurenca,
saj so naši angro kupci prodajali smučarsko obutev dosti ceneje kot mi, prodajali so staro zalogo, kateri pa niso poviševali cen, kot je bilo to pri nas.
Sejem sam je za nas vsako leto barometer za nadaljnjo prodajo v sezoni. Na podlagi letošnjega smo tako resno zaskrbljeni za prodajo smučarskih čevljev; želimo, da bi se motili.
Menimo, da smo mogoče s cenami res malo preveč poskočili. Zavedati se moramo, da bo na našo prodajo dosti vplivalo tudi povišanje' cen ostalim športnim izdelkom in uslugam, na primer kartam za vlečnice. Tudi obisk na sejmu je bil bistveno manjši kot prejšnja leta, kot vemo pa je bila dosti manjša tudi prodaja rabljene opreme. Vsako leto je bilo po sejmu v prodajalni veliko zanimanje za pancerje, letos tega ni.
V prodajalni bomo sedaj imeli še drug problem; naročilo pancerjev je vsako leto malo večje prav na račun tega sejma; to velja tudi za apreski, ki pa letos niso bili narejeni do sejma; če nam bodo poslali vso naročeno blago, bo prodajalna zašla v težave z zalogami, zato prosimo, da nam te obutve ne bi dobavlajala, kot se je to sezono zgodilo s škornji.
Omenil bi še same modele pancerjev.
Ocenili smo, da so modeli zelo lepi, kvaliteta zelo dobra, mogoče še nobeno sezono nismo prišli na tržišče s
RAZCOYOR ZA
sanja ustrezno urejeni, da ljudje Ле bi izgubljali.
In kako v naslednjem letu?
Kako vidite Alpino prihodnje leto
takimi spremembami in modeli, kar pa velja tudi za cene.
Vse te ocene smo slišali tudi od obiskovalcev naših čevljev.	Stane Tušar
Stane Tušar, poslovodja iz Ljubljane na sejmu Snežinka
Dobro bi bilo, ko bi čimprej poravnali dolgove. Resnično si želimo le, da bi imeli delo, potem bodo tudi osebni dohodki; četudi ne bodo najvišji, bomo morali biti zadovoljni. Predvsem pa bomo morali prav vsi čutiti večjo odgovornost, na primer, pri raznih investicijah, saj je bilo prav na tem področju v preteklosti storjenih precej napak, nihče pa za to ne odgovarja.
Delovna zavest bi morala biti na višji ravni, predvsem pri vodilnih, ki se odločajo za takšne poteze.
Nazadnje lahko omenimo še konkurenco kadrov, ki je pri nas praktično ni. Vse premalo je možnosti za napredovanje tistih ki so dobri; vidimo da že 15 let več ali manj eni in isti »vlečejo voz« naprej in tu bi bile nujne kadrovske spremembe.
V Čakovcu praznujejo
Krajem 1968. godine bila je otvorena prodavaonica Čako-vec. Sa 2 zaposlena ostvarila je več u prvoj godini zapaženi promet, sa prodanih 14.048 pari ili 106 milijuna starih dinara, da bi se več u drugoj godini povečao na preko 21.000 pari i 233 milijuna starih din.
Slijedečih pet godina promet postepeno raste i zaustavlja se na oko 25.000 pari što je s obzirom na kapacitet prodajnog i skladišnog prostora zadovoljavajuči promet. Največi broj prodanih pari ostvarila je prodavaonica u 1981. godini, kada smo prodali preko 28.000 pari. Toj količini prodanih pri pripomogla je i prodaja na obveznice ZAJMA ZA CESTE.
Da bi se osuvremenio prodajni prostor in nešto povečao skladišni, godine 1974. bila je izvršena adaptacija. Od godine 1974. nije bilo nikakvih popravaka ni preinaka, tako da je na-kon 15 godine od adaptacije, prodavaonica u dosta trošnom i neuglednom stanju, te bi bilo krajnje vrijeme izvršiti adapta-ciju ili barem zamjeniti dotrajale dijelove (pod, tapisom, kre-čenje itd).
Svih ovih 20 godina prodavaonica je poslovala pozitivno i nalazila se redovito u krugu od 10 najekonomičnijih prodavaonica. Problemi, sa kojim se bori prodavaonica, su uglav-nom problemi, koji tište i ostale prodavaonice, te ih ne bi isti-cali.
Prodavaonica je godine 1981. prešla na NON-STOP rad no vrijeme, što se s obzirom na to da je Čakovec jaki industrijski centar, pokazalo vrlo dobrim. Naime, radnici napuštaju posao u 14 ili 15 sati, te tada dosta kupuj u a pošto smo ranije bili jedna od malobrojnih prodavaonica. koja je radila NONSTOP, promet nam se osjetno popravio.
Čakovec je vrlo lijep urbani gradič, sa dvadesetak tisuća stanovnika, velika pažnja posvečuje se uređenju grada opče-nito, pa tako i izgledu lokala, sa čime se s obzirom na trošnost mi ne možemo pohvaliti. U našem gradu su zastupljeni svi poznati j i proizvodači obuće, kao što su »Planika«, »Borovo«, »Astra«, »Leda«, itd. njih 14, a prije godinu dana, otvorena je najsuvremenija privatna prodavaonica, koja potrošačima nudi uz vrlo kvalitetnu obuću i razne okašice, koje za sada nisu uobičajene u društvenom sektoru. Da bi prodavaonica zadržala dosadašnji opseg prodaje, osoblje mora uložiti dodatne napore, preraspodjelom rad nog vremena, pažljivim i istančanim pristupom kupcu, tj. reklamirajući obuću na najprihvatljiviji način, poznavajući mentalitet kupca.
U prodavaonici je zaposleno 5 radnika i to; Volf Dubravka, Sopar Nada, Hergold Biserka, Zadravec Ljiljana i Glavina Viktor.
Vidljivo je, da su mahom zaposlene žene, koje uz svoje obaveze majke, domačice, supruge, vrlo disciplinirano rade svoj posao prodavača, često na uštrp vlastite obitelji, naročito zbog nepovoljnog radnog vremena. Bolovanja su svedena na minimum, iako su sve majke i često puta bi bilo opravdano da koriste svoje zakonsko pravo.
Pozdravljamo vas!

vmžno IE
kodroY/^ norice ^
Fluktuacija delavcev se je nadaljevala tudi v mesecu novembru in v začetku decembra. Tako je nastopilo delovno razmerje 6 novih de-
v novih stanovanjih
v novem stanovanjskem bloku na Jezerih smo po več letih čakanja dobili lepa sodobna stanovanja.
Kar zanimivo je bilo opazovati dobitnike stanovanj, ki so se ta dan zbrali pred novo stavbo.
Najprej jim je spregovoril predstavnik izvajalcev. Zatem so stanovanja odprli, s predstavniki stanovanjske skupnosti pa so nosilcem stanovanjske pravice izročili potrebne papirje, skupaj z garantnim listom. Očitno so bili stanovalci kar dobro pripravljeni za vselitev, saj so že kar vedeli, kje bo kaj stalo. Zadovoljni s tem, da stanovanje imajo, niso niti posebno natonko ogledovali stanovanj, čeprav so bili prisotni izvajalci pripravljeni odpraviti morebitne pomanjkljivosti. No upamo, da bo teh čimmanj.
Vsem želimo čimveč topline in zadovoljstva v novem domu.
Konec novembra so se v stanovanjski blok v soseski S-7 vselili prvi stanovalci. Med njimi so bile tudi štiri družine naših delavcev.
Alpina je z novim blokom pridobila pet stanovanj, s skupno površino preko 320 m^ Letos sta dve družini naših delavcev tudi izpraznili dve dvosobni stanovanji, tako da smo z novimi in izpraznjenimi stanovanji rešili stanovanjski problem sedmih prosilcev s prednostne liste kandidatov za stanovanja. S samo razdelitvijo stanovanj med prosilce ni bilo večjih težav. Na razpolago so bila v večini dvosobna stanovanja, največ pa je bilo med prosilci štiričlanskih družin. Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe je vse povabila na sestanek in predlagala razdelitev posameznih stanovanj. Kot je čutiti, so bili stanovalci s tem kar zadovoljni. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v letu 1987 in s tem tudi nizkih osebnih dohodkov na družinskega člana kar polovici imetnikov ni
bilo treba plačati lastne udeležbe za stanovanja. Res je. da je glede na visoko vrednost stanovanj to sicer nerazumljivo, vendar pa je dohodek na družinskega člana merilo za plačilo lastne udeležbe.
Letos se je tudi pokazala ne-zainteresiranost delovnih organizacij, kjer so zaposleni zakonci naših kandidatov za skupno reševanje stanovanjskih problemov naših in njihovih delavcev. Vsepovsod se kaže kriza in s tem pomanjkanje denarja, ki naj bi bil namenjen za stanovanja.
Zaenkrat kaže, da naša delovna organizacija nekaj časa ne bo sodelovala pri nakupu stanovanj v blokih, saj je postal kvadratni meter stanovanja zelo drag in nedostopen, tako za delovne organizacije, kot za posameznike.
Vsem novim stanovalcem želimo prijetno bivanje v novih stanovanjih.
Mihela Oblak
DA YEfflO
	
	
lavcev, delati pa je v tem času prenehalo 5 delavcev.
V TOZD Proizvodnja so pričeli delati Bojana Bačnar, Urška Poljanšek, Karla Albreht, Damijan Poljanšek, Marko Trček in Pavel Se-Ijak.
Prenehali pa so iz TOZD Proizvodnja: Amalija Jereb iz obrata Rovte, Miroslav Podobnik, Ivanka Bekš in Ivan Burnik, in iz TOZD Prodaja — Vlasta Rilko, iz prodajalne Osijek II.
OB VSTOPU NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT
Sodelavkama Tanji Vidmar iz obrata Col in Mariji Bož-nar iz obrata Gorenja vas ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in želimo predvsem sreče, zadovoljstva in razumevanja.
OB ODHODU V POKOJ
Dolgoletnim sodelavcem Ivanki Bekš in Ivanu Burniku ob odhodu v pokoj želimo veliko zdravja, dobrega počutja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu!
Aktualni intervju
V proizvodnji se pokažejo napake vseh
»Zlasti v montaži, ko se združijo sestavni deli, se pokažejo vse napake, ki smo jih napravili«, trdi Vinko Bogataj, ki je pred približno desetimi meseci postal vodja proizvodnje športne obutve.
Delo življenje:
Do pred kratkim ste delali na področju modne obutve. Je bil prehod iz Gorenje vasi, kjer ste bili vodja obrata, v Žiri, na delovno mesto vodje proizvodnje športne obutve težak?
Vinko Bogataj:
Seveda ni bilo enostavno; moram pa reči, da so me sodelavci dobro sprejeli in imeli tudi razumevanje za moje uvajanje. Sam mislim, da ob taki menjavi človek ne more biti uspešen čez noč in rabiš nekaj let, da delo obvladaš. Najbolje je, da se uvajaš ob novih kolekcijah ...
Delo-življenje:
Kako ocenjujete trenutne razmere v proizvodnji športne obutve?
Vinko Bogataj:
_ Največ težav je zaradi manjših naročil pancerjev, oz. poslov, ki so še »v zraku«. Mislim, da bi bilo povsem drugače, če bi ob menjavah sezon ostajalo na istih trakovih vsaj 80% delavcev (sedaj 40 50 %). Morali bi doseči, da bi v »mrtvi« sezoni pač delali na istih trakovih nekaj drugega. Na ta način bi dosegli veliko večjo storilnost in tudi boljšo kvaliteto.
Delo-življenje:
To je prav gotovo važno; kaj pa druge izboljšave?
Vinko Bogataj;
Izhajati bi morali iz naših zmogljivosti in poskrbeti, da bi jih res povsem izkoristili.
Delo-življenje:
Za vse to pa je na eni strani potrebna dobra priprava in organizacija in primerna zavest vseh delavcev, kajne?
Vinko Bogataj;
Seveda, vse to je potrebno; moram pa reči, da se je zvest delavcev dvignila, da je treba delati dobro in več.
Tako je od predhodnih priprav in dosledne izvedbe pravzaprav odvisno največ.
Prav nerodno je, če šele v montaži ugotovimo vse pomanjkljivosti...
Nejko Podobnik
Zbranim dobitnikom stanovanj je spregovoril predstavnik Tehnika, ki je stanovalcem svetoval, kako naj ravnajo v novem stanovanju
TO JE ш KRni
Dan republike smo praznovali s pogledom v prihodnost
Na letošnji proslavi ob Dnevu republike je spregovoril podpredsednik Republiške konference SZDL Viktor Ža-kelj
Nastopa igralka Polona Ve-trih
Ko govorimo o osebnih dohodkih, bi morali bolj govoriti o delu pa bi več dobili v žep.
(s sindikalnega sestanka)
Sindikat naj ne rešuje problemov delavcev, zlasti ne, ko so potrebne strokovne rešitve. Rešitve naj zahteva.
(s sindikalnega sestanka
če od nas pričakujejo dobro delo, bodo prej morali svoje dobro opraviti tisti, ki so pred nami.
(iz montaže)
žalostno je, da bi mi, ki manj vemo, svetovali rešitve. Naj to delajo tisti, ki so za to hodili v šole, ki imajo položaje in plače za to.
(iz šivalnice)
Izgovorov je že preveč. Zlasti, če krivdo prelagamo na druge. Za začetek bi morali obrniti ploščo in razmišljati — za kaj vse sem jaz kriv ...
Najmlajši pionirji so se srečali z nekdanjim prvim komandantom Prešernove brigade Ivanom Javorjem-Igorjem
Upokojenci hočejo ostati koristni
Letošnja proslava ob Dnevu republike je bila vendarle nekoliko drugačna kot običajno.
Sicer običajno sodelovanje Pihalnega orkestra Alpine v Začetku in na koncu proslave, je bila kot vedno nujna popestritev praznovanja. Dramska igralka Polona Vetrih je občuteno povedala nekaj pesmi in črtic, pevke Ženskega pevskega zbora Svobode so bile zanimive, govornik Viktor Žakelj, Podpredsednik RK SZDL pa se je odrekel običajnemu dolgočasnemu branju in spregovoril prisotnim o nas samih, o položaju, ki je nastal v naši domovini in o nalogah, ki nas čakajo v teh težavnih razmerah v prihodnje. Posebno je poudaril prenovo gospodarstva in političnega življenja, kjer bodo morali biti upoštevani različni interesi ljudi, kar edino lahko daje jamstvo za prihodnost, pri čemer za svoj kraj in razvoj Žirovci s svojo trmo prav gotovo lahko veliko dosežemo. »Ponosno živite svoje slovenstvo!« je končal Viktor Žakelj.	Nejko Podobnik
Pravzaprav je aktivnost našega društva raznovrstna. Delovanje bi lahko razdelili na prizadevanje za to, da ostanemo upokojenci čimbolj aktivni, na socialno plat in na skrb za dom upokojencev in njegov razvoj.
Vsi vemo, da je važno, kako preživljamo večer življenja, zato tudi v društvu poskušamo razgibati življenje. Vsako sredo se v domu srečajo kljekljarice, zelo je napredovala balinarska sekcija, saj imamo moško in žensko ekipo.. Podobno velja za izletni-štvo; pripravljamo vseh vrst izletov: peš, s kolesi in z avtobusom. Načrtujemo tudi večere pletenja, kjer bodo lahko upokojenke ne samo pletle, temveč tudi dobile nasvete za pletenje.
Vse to naj bi nekako obogatilo življenje: ki bo tako bolj družabno in zanimivo. Menim, da bo k pestrejšemu življenju pripomoglo tudi to, da smo samo v enem letu dobili kar 70 novih upokojencev. Tako društvo sedaj skupno šteje preko 700 članov.
Široko področje je socialna plat, ki jo skušamo razvijati. Tu smo nekaj že napravili, še več pa imamo načrtov.
Prvo, kar lahko upokojenci naredimo za svoje člane, je moralna podpora tistim, ki so bolni. Obiskujemo jih tudi na domovih, pa ne le ob novem letu. Solidarnostni sklad naj bi omogočil regresiranje zdravstvenega letovanja, na primer v toplicah. Vemo, da pri tem moramo sodelovati tudi z zdravstveno službo in
mladino, ki lahko starejšim marsikdaj veliko pomaga.
Skratka, ko je človek v težavah, mu je treba pomagati. Mislim, da je v kraju odprtih še več stvari, ki bi jih kazalo bolje urediti. Prvo bi omenil regresirano prehrano upokojencev v okviru sedanjih zmogljivosti delovnih organizacij.
Naslednje je pomoč tistim, ki ostanejo sami in potrebujejo oskrbo in razumevanje.
Upokojenci tudi veliko znajo in bi lahko delali usluge ostalim občanom. Toda vse te stvari bo treba še ugotoviti, zbrati in potem organizirati, morda tudi s pomočjo vašega časopisa.
Ob tako razširjeni dejavnosti, je seveda nujno, da ponovno usposobimo naš dom. Delamo sami, potrebna pa so finančna sredstva, zato smo zaprosili tudi delovne organizacije za pomoč. Tu smo naleteli na razumevanje in upam, da bo prišla tudi pomoč.
Radi bi razširili pevsko dejavnost, organizirali stalno razstavo ročnih del upokojencev, kjer bi drugi lahko tudi kaj kupili, itd.
Se bi lahko govorili o naših načrtih. Strnem lahko, da na večer življenja želimo ostati dejavni in koristni, želimo si zdravja in razumevanje, primerno gmotno urejeno življenje, ki bo v Žireh lahko znosnejše tudi z našo pomočjo, čeprav so časi
Vinko MARKED
je
»DELO-ŽIVUENJE glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar,
Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič.
Tisk: Go renjski tisk, Kranj
TO K mm; KRM
Л K
Inovacije
m
0«
lli'ntnr	-•
H,(M
Г-г,!Ј5".


NE*AW
TEZW ЗЕ
L
\
K ^ <<
„.POVAVJ^^^