D o p i s i. Kranjsko. Iz Št. Vida pri Ljubljani smo prejeli ta-le dopis: ,,SIovenec" je priobčil v prilogi št. 13 z dne 17. januarja t. 1. daljsi dopis od naa. V tem dopisu je nekaj debelih laži o mojem uradovanju. Zato sem poslal uredništvu nSlovenca" primeren popravek. Ker pa ,,Slovenec" popravka ni v postavnem času priobčil, sem pisal njegovemu izdajatelju in odgovomemu nredniku g. dr. Ignaciju Žitniku in ga prosil, naj vpliva na svojega namestnika v uredništvu ,,Slovenca", da priobči moj popravek ali pa vsaj kratko izjavo, da omenjeni dopis ni resničen, kar se tiče moje osebe. Toda vse*zaman! Gospodje okolo nSlovenca" so se poskrili za dr. Žitnikovo imuniteto* ta pa, ki je itak le nekak nslamnat možic" v uredništvu, se menda ne čuti toliko moškega, da bi mi popravil storjeno krivico. Da se pa moje molčanje ne bo krivo razlagalo in da bodo gg. kolege videli, kako no5etovsko1' skrbi gospoda okolo ^Slovenca" za naš ugled, naj v naSem ,,Tovarišu" izpregovorim par besed kot odgovor na ,,Slovenčeva" obrekovanja. »Slovenec" pripoveduje, da je na naši šoli drugačen red, kakor drugod po Kranjskem. Jaz izpuščam otroke iz šole nezakonito z izpolnjenim 12. letom. Zato se mi pa starši pritožujejo in so celo šolake gosposke moje ravnanje zavmile. Ukazale so mi namreč 14 učencev, ki scm jib jaz baje iz vsakdanje šole izpustil, zopet poklicati nazaj po Božiču. —¦ Tu je ,,Slovenčev" dopisnik stvari tako spretno zasnkal in za svoj končni namen vzporedil kakor kak dresiran komedijant, ki v pričo ljudi iz "svojih sicer navadno praznih žepov — tolarje stresa in — goreče baklje požira. Kdor pri nas razmere količkaj pozna, ta ve, da je nekaj slabo izrejenih ljudi v fari, ki mi po vsej sili hočejo izpodkopati z raznimi lažmi in sleparijami ugled, ki ga uživam pri vseh doetojnih ljudch. Če bi lorej jaz količkaj nepostavno ravnal, bi mc šli ti možički takoj tožit. Saj sami govore: ,,Tako dolgo ga bomo tožili, da ga bomo proč spravili." A tožiti nimajo kaj, zato pa po ,,Slovencu" lažejo o meni in ai zraven mialijo: Le dajmo ga! Nekaj bo že obviselo na njem! Resnica je, da sem do letošnjega šolskega leta izpuščal iz vsakdanje šole učencc, ki so dopolnili 12. leto. Tc sem delal na podlagi deželnib šolskib postav in ukazov c. kr. deželnega šolskega sveta. Zoper to se ni nobena živa duša pritoževala. Pač pa so mi bili atarši, ki so nujno potrebovali otroke doma, zato jako bvaležni. A otroci, ki so jih starši lahko utrpeli pri delu, so hodili časih še s 13. letom v šolo kot prostovoljci. C. kr. okrajni šolski svet pa je z razpisom z dne 31. julija 1902. prijavil ukaz c. kr. dežclnega šolskega sveta, da se smejo učenci prestaviti v ponavljalno šolo šele potem, ko so vsakdanjo 6 let obiskovali. V novem šolskem 1. 1902/3 sem se torej moral ravnati po tem ukazu. Prišli pa so k meni starši učencev, ki so dopolnili 12. leto ali pa ga bodo v tekočem letu 1903., naj jim pomagam, da bodo prišli ti njihovi otroci v^ ponavljalno šolo. Obrnil sem se torej v imenu tebstaršev na c. kr. okrajni šolski svet, da naj dovoli stirinajstim takim učencem prestop v ponavljalno šolo. C. kr. okrajni šolski svct jc to prošujo izjemoma uslišal zato, ker imam v IV. razredu splob premalo prostora za toliko (99) otrok. A c. kr. deželni šolski svet je to dovoljenje razveljavil z razpisom z dne 16. decembra 1902, držeč se načela, da mora vsak učenee 6 let obiskovati vsakdanjo šolo. Poklical sem torej te nčence po Božiču v vsakdanjo šolo. To je pa hudo zadelo tiste stavše, ki svoje otroke nujno potrebnjejo za postrežbo ali pa pri delu. Prišli so torej nekateri prosit, naj jim svetujem, kam se jitn je obruiti, da bi njihovi otroci vendarle ostali v ponavljalni šoli. In ker ves svet stoji na prošnji, sem jim svetoval, naj se obrnejo s pvimerno prošnjo do višjih šolskih gosposk. H koncu onienjenega dopisa sc pa povspne ,,Slovenec" do očitne sleparije. Piše namreč, da seni mu lani poalal popravek, v katerem sem trdil, da imam ravno tako izkušnjo iz obrtnega risanja, kakor jo ima g. Jelenc. Tu je ,,81ovenec" za svoj nečisti namcn moj lanski popravek tako prenaredil, da govori o obrtnem risanju. Moj popravek ae je pa glasil: ,,Ni res, da nimam izkušnje, da bi niogel poučevati risanje v tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli. Res pa je, da imam ravno tako izknšnjo v tem predtnetu, kakor jo imata gg. Jelenc in Sonc." Torej o obrtnem risanju nisem govoril! Kako tudi? Saj obrtnega risanja niti nimamo ne. Pač pa itnamo strokovno risanje za to in ono obrt. ,,Slovenec" je pa potreboval obrtno risanje, torej falzifikacijo, da je mogel mene dolžiti, da seni lagal v popravku. — Resnica pa je tudi, da za pouk v risanju na obrtno-nadaljevalnih šolah zadostuje za silo ta izkuanja, katero mora itak napraviti vsak ljodski učitclj. Bolje pa je seveda, če je kak učitelj dovršil še risarski tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu. Toda lansko šolsko leto slučajno ni nobeden izmed nas, ki smo poučevali na tukajšni obrtno nadaljevalni šoli, imel tega risarskega tečaja, pa je bila šola vendarle dobra. Tako torej gospodje, ki pišejo od nas v ,,Slovencu", lažejo o delovanju človeka, ki ne ngaja njihovemu sprijenemu okusu, zraven pa še take izjave, ki so bile v ,,Slovencuu tiskane, tako prenarejajo, kakor jim v njihove slabe namene bolje slnži. Take dopise pa krijejo potem gospodje okolo ,,Slovencau z dr. Žitnikovo imuniteto! Lepi junaki to! Če bi bili imeli prvi kristjani toliko zajčjega poguma, kolikor ga imajo dandanes pri takib prilikab katoliaki uralniki katoliškega nSlovenca", tedaj bi imela katoliška cerkev ubogo malo — mučenikov. Janko Žirovnik, šolski voditelj. Goriško. Iz sežanskega okraja nam pišejo: V zadnji okrajni učiteljski konferenciji, ki je bila pri nas 2. julija 1902 v Sežani, je učiteljstvo stavilo razne predloge, ki so bili sprejeti. Važen predlog, ki je bil tudi odobren, je stavil g. Anton Leban, nadučitelj v Komnu, da naj c. kr. okrajni šolski svet predloži c. kr. deželnemu šolskemu avetu naše predloge in sklepe ia okrajni šolski svet naj potem vsako leto pismeno naznani učiteljstvu potom šolskih vodstev, kaj je deželni šolski avet ukrenil glede našib sklepov in predlogov, zakaj do sedaj smo sklepali in predlagali v okrajnib konferencijah, pa nam ni bilo nikdar javljeno rešilo c. kr. dež. sol. sveta, t. j. kaj naj se izvrši glede naših sklepov. Temn predlogu je c. kr. deželni šolski svet ugodil ter iiam naznanil z odlokom z dno 24. decembra 1902, da je naše sklepe v učiteljski konferenciji z dne 2. julija 1902 vzel na znanje in potrdil. Ob tej priliki nam je c. kr. deželni šolski svet piaal, da se na predlog g. nadučitelja Antona Kosovela v Sežani: ,,Naj se sklene, da naše merodajne šolske oblaati izposlujejo od gospoda ministra za uk in bogočastje nnormalen alfabet,1* ki naj se sprejme tudi v ,,Začetnico", ne more ozir jemati, ker se uvedba normalnega alfabeta ne spozna za potrebno. Z ozirom na referat g. Kosovela ,,Kako doseže ljudska šola dobro pisavo," je okrajna konferencija sprejela ta-le predloga: 1.) Uradna učiteljaka konferencija sprejme ta načrt in oblike pismeno * 2.) na podlagi tega načrta izdelaj stalni odbor podrobni učni načrt in ga predloži c. kr. okraj. šols. svetu, ki naj izpoaluje odobrenje istega od c. kr. deželnega šolskega sveta. — Ta dva- predloga je c. kr. deželni šolski svet potrdil, in se bo svoječasno potrebno izvrsilo. Nadalje je okrajna uciteljska konferencija sklepala o ,,Vprašanju in odgovoru v ljudski soli". — Referirala je o tej točki gdč. Ana Klavčičeva, učiteljica v Sežani. Stavila je ta in učiteljstvo vcč predlogov ali tez, ki so bili sprejeti. Ker bo ta referat v glavnih potezah ponatisnjen v letnem poročilu tega leta, opustimo poročilo teh predlogov in tez, ki jih je c. kr. deželni šolski svet sprejel in potrdil, poročali pa bomo o njib svojedobno. Dalje je c. kr. deželni šolski svet pritrdil predlogom in nasvetom gg. nadučiteljev Antona Kosovela (Sežana), Antona Lebana (Komen), Jožefa Ravbarja (Zgonik) in gč. učiteljice Helene Jermanove (Gorjansko) glede sestave podrobnega učnega načrta za pisanje, glede okrajne učiteljske knjižnice, glede nabave poštnih tiskovin, kakor glede premembe podrobnega učnega načrta v ročnih delih ter se bo potrebno svojedobno odredilo. Končno še nekaj. Že več let je tega, da sta izdajali §ol. vodstvi v Sežani in Komnu tiskano letno šolsko poročilo. C. kr. okrajni šolski svet je pa to izdajanje ustavil in doloSil, da že nekaj let sem tiska on (c. kr. okr. šol. svet) letna poročila o stanju ljudskega šolstva v našem okraju. Za to letno poroeilo spisujejo učitelji in učiteljice aktualne članke o domači in šolski vzgoji in sredstvih v povzdigo šolstva v okrajn sploh. Naj omenim le nekaj spisov: ,,Slovnica" in ,,Spisje", (spisal Ivan Bano, užitelj v DivaČi); nSnage in redu uči se, o mladina," (spisal Ivan Grahli, nadučitelj v Štanjelu); -Pridnost in varčnost — podlaga blaginji, lenoba — podlaga razpadn iste", (spisal Anton Macarol, nadučitelj v Gorjanskem); nŠolske postave", (spisal Anton Leban, nadučitelj v Komnu); -Telovadba v ljndski šoli," (spisal Anton Leban, nadučitelj v Komnu); ,,Stoletnica avstrijske cesarske pesmi1', (spisal Anton Leban, nadučitelj vKomnu); -Šolski vrt", (spisal Anton Leban, nadučitelj v Komnu) . -Vzgoja patrijotizma v ljudski šoli in kako bi šolska mladež slavila 501etnico vladanja Njeg. Velič. cesarja". (Spisal J. Ravbar, nadučitelj v Igoviku); -Nekaj besedi star.em o vzgoji otrok", (spisal Iv. Justin, učitelj v Komnu); ,,Petdesetletnica Njeg. Veličanstva [1848—1898], (spisal Anton Leban, nadučitelj v Komnu); ,,Lastnosti in vedenje ueitelja med narodom," (spisal f Anton Koršič, učitelj v Štijaku); ,,Praktični poskusi z magnetom v ljudski šoli", (spisal Anton Leban, nadnčitelj v Komnu). Da se to šolsko poročilo povzdigne na čim višjo stopnjo in da pokaže svetu, da se vse uuiteljstro našega okraja zares tudi briga za povzdigo Ijudskega šolstva v okraju, vabi c. kr. okrajni šolski svet vse p. t. nčiteljstvo, da vsako leto do kouca maja dopošlje primerne lepo spisane članke, ki se bodo obelodanili v šolskem poročilu, ako bodo tega vredni. V okrajni učiteljski konferenciji dne 2. julija je gosp. Auton Leban stavil tudi predlog, naj se vsako leto ponatiime v šolskem poročilu najboljši učiteljski referat, ki je bil spisan za konferencijo. Učiteljstvo je ta predlog sprejelo. Pričakovati je tedaj od učiteljstva našega okraja, da zastavi pero v blagor vsestranskega naprcdka dece, naroda in šole. Doznali smo, da je tudi c. kr. okrajni šolski svet goriški (za goriški okraj) sklenil izdajati vsako lcto enako Solsko poročilo. Tedaj naprej v duhu časa! Koroško. Slovenščina na učiteljišču v Celovcu. Pomožnim učiteljem za slovenski jezik na učiteljišču v Celovcu je imenovan upokojeni učitelj M. Artnak, ki pa še menda sam ne zna pravilne slovensčine. — Učitelj za slovenščino inia namreč drugod opravilo kot šolski nadzornik. To so šolske razmere na Koroškem! Tako postopa z nami učna uprava v dobi, ko moramo vsak drugi dan poslusati v državnem zboru najlepse govore o enaki ljubezni vlade do vseh narodnosti, ko moramo poslušati, kako hoče z vso brigo skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov! Na vsem je videti tisti sistcm, po katerem se že a priori onemogoča vsak uspeh pouka v našem jeziku, ki je menda vendar tudi — kulturna potreba. Kje naj jeiuljejo učenci veselje do učenja, ako učitelj sam ni. ne zna V ! Od gospoda Koerberja ni daleč do gospoda Hartla in — narobe. Slovenski poslanci pa naj le prav pridno upoštevajo —¦ državne potrebe! Praga. Plače češkega učiteljstva. Po mnogem prizadevanju češkega naprednega učiteljstva in s podporo temu učiteljstvu prijaznih dež. in drž. poslancev so končno vendar nrejene njegove plače. Od 1. prosinca t. 1. prejemajo namreč: provizorični nčitelji 900 K učitelji na ljudskih šolah II. razreda 1200 „ I. razreda ..... 1600 „ „ meščanskih šol 2000 „ veroučitelji ljudskih šol 1600 „ „ meščanskih šol 2000 „ šestero kvinkvenij na ljud. šolah a 200 „ „ „ „ raešč. šolah a 250 „ funkcijske doklade nadučiteljev znašajo, in sicer: na šolah z dvenia razredoma 200 K „ „ s tremi razredi 250 „ „ „ s štirimi razredi 300 „ „ „ z več razredi 400 - funkcijske doklade ravnateljev meščanskili šol znašajo: do pet razredov 400 „ od šest razredov naprej 500 „ učiteljice ročnib del dobivajo 900 „ za stanovanje učiteljev na kmetih .... 200—400 „ „ v mestih .... 600—800 „ Draginske doklade smejo znasati največ 20% in penzije največ 80% temeljne plače. Službena doba je tudi sedaj določena na 40 let. Posebne vrednosti pa je določba, da stopivsak učitelj po deaetletnem službovanju v I. razred, naj že prebiva kjersibodi. Kakor pričajo češki šolski listi, je češko učiteljstvo za sedaj zadovoljno s to uredbo svojih plač.