Osebne vesti. 601etni jubilej. Pri Sv. Juriju ob Sč. je obhajal 60Ietnico tamošnji g. župnik in duhovni svetovalec Franc Stuhec. Rojen je na Sčavnici, 'kjer pastiruje med sorojaki 21 let. Kaplan je bil pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, v Ptuju in na Kapeli. Kot sorojak g. dr. Anton Korošca je znan narodnjak, požrtvovalni ikulturni in gospodarski delavec ter gorcč in vsestransko vzgleden du- hovnik. Za štcvilne zasluge je bil od kralja odlikovan z redom sv. Savc. K 601etnici našc iskrene čcstitke! Duhovniške vesti. Postavljeni so bili gg.: Martin Lupše, 'kaplan v Škalah, za provizorja istotam; Janez Bejck, kaplan v Črensovcih, za provizorja v Pečarovcih; Alojz Pavlič, vpokojeni gimnazijski profesor, za provizorja v Jurkloštru; Martin Roškar, župnik v Št. Ilju pod Turjakom, za soprovizorja pri Sv. Florijanu v Doliču. — Nastavjen je bil p. Peter Jus, minoritski duhovnik, za ikaplana na Črni gori pri Ptuju; p. Norbertu Klementu, O. T., kaplanu pri Vcliki Nedelji, je bil do- tieljen delokrog v župniji Središče. — Prestavljena sta bila gg. kaplana: Fr. Murko starejši iz Bizeljskega na Ljubno in Ignacij Paluc iz Ljubnega na Bizeljsko. Nesreče, Smitonosen padec pod voz. V Pre- valjah je padel 271etni hlapcc Maks .Vebei* tako nesrečno pod težek voz, da so mu strla ikolesa prsni koš in je izdihnil v par minutali. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Bvesternici v župniji Kamnica pri Maribovu Francu Strosniku. Poslopje je obstojalo iz hleva in skednja. škoda znaša 50.000 Din. Pri podiranju dreves je ponesrečil \Veingerl Franc iz Slatenika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Prepeijali so ga v mariborsko bolnico. Posledica neprevidnega ravnanja z orsžjem. V mariborsko bolnico se je zatekel 191etni posestniški sin Ivan Veberič iz Ivajncev. Vzel je v roke staro pušiko, ki se je sprožila in mu je prestrelil naboj levo roko. Ogenj. V Grajenščaku pri Ptuju jc unieil ogenj posestniku Francu Čehu gospodarsko poslopje in znaša škoda Ł5.000 Din. Požar je najbrž izbruhnil radi neprevidnega odmeta tlcčega cigarct-nega preostanka. Huda nesreča pastirja. V mariborsko bolnico so pripeljali 141etnega pastirja Alojzija Š'krinjarja iz Oplotnice pri Konjicah. Dečko je našel na pašniku dinamitno patrono. Nevede, ikaj da ima v rokah, je začel razbijati s lcamnom po patroni. Nevarni naboj se je vsled udarcev razletel in raznesel mladostnemu neprevidnežu desno roko. Fant je povrh še precej poškodovan na levici in po obrazu. Padel z brvi in utonil. V Šmattnem ob Paki se je vračal Fr. Stopar s pošte proti domu. Na povratku je moral po ozki brvi preko Pake. V temi je padel v vodo in drugo jutro so ga našli — mrtvega. Izpodsekano drevo je padlo v reških gozdovih pri Braslovčah tako nesrečno na po&estnika Filipa Koruna, po domace Andrejca iz Trnave pri Gomilskem, olju. Povedala je svojemu 251etnemu bratu o zajcih. Takoj je vzel puško in hotel aad divjačino. Po nesreči se mu je pa orožje sprožilo in naboj je zadel sestro Marijo v srce, da je obležala mrtva. Najbrž smitna nesreča. V Litiji v krčmi pri Fortuni je sedel v družbi znancev SOletni predilniški mojster Iv. Janežič. Ob polnoči je zapustil gostilno in se je podal sam proti domu na Stavbah. Na p-oti od krčme do stanovanja je zginila za njim vsaka sled. Skoro gotovo je, da je na povratku zašel v Savo in ga je voda odnesla. Pred leti se je bil zgodil v Litiji sličen slučaj, ko je zginil predilniški delavec Mlakar in so pozncje potegnili njegovo tniplo iz Save pri Brežicah. Huda nesreča neprevidnega šolarja. V Zagorju ob Savi se je obesil na avtobus pri ikrčmi Korbar lMetni Jožek Stupniikar, učenec 4. razreda. Avtobns ga je vrgcl s tako silo na stran, da mu je počila lobanja. in je dobil pretres možganov. Mina mu je smrtno razmesarila glavo. 301etni dclavec Franc Lužnar z Dobravo pri Kropi na Kranjskem je bil zaposlen pri urejevanju hudournika. Nenadoma je eksplodirala mina in mu je tako razneslo glavo, da je bil na mestu mrtev. Razne novice. Kdo je kriv? »Glas naroda« (30. novembra) žigosa pretepaštvo in surovost, ki se je razpasla med moško mladino podcželja. V članku hvali učiteljstvo, graja pa duhovščino tov ji dajc pouk, ikakšnc naj bodo po cerkvah pridige. Naša duhovščina ne potrebuje nobenega pouka, iker sama dobro ve, kaj ji je storiti ter tudi stori svojo dolžnost v polni meri. Naj »Glas naroda« naslovi svoje očitke na tiste, ki podirajo to, kar duhovnik gradi. To so slabi listi in časniki, pokvarjena družba itd. Ako »Glas naroda« povidarja pomen prosvetnih društev za vzgojo mladine, bi tudi moral znati in priznati, da so vprav tisti, iki stoje za njim, zadnja leta preprečili in celo onemogočili delovanje krščanskih prosvetnih organizacij z neprestanim pritisfcom in naposled z razpustom. Kdo je torej fcriv posurovelosti mladine? »Emetski list« zagovarja splav. V svoji številki dne 27. novembra piše ta list takole: »Nihče ne more siliti matere, da bi v mukah in trpljenju rodila otroke, ako vnaprej ve, da bodo radi bede, pomanjkanja in zapuščenosti pahnjeni v bolezen, zločin in ječo.« Ali je to ikrščansko? Ali je dovoljeno ubijati človeško bitje? Ali ne prepoveduje tega Bog v 5. zapovedi? Ce bi obveljalo to, kar tukaj piše »krščanski« list, ki se proglaša za ikmečkega, bi se široko odprla vrata moritvi nerojenega človeškega ploda. Gorje potem narodu! Svoj lasten dnevnik bo začel izdajati v Zagrelju dr. V. Mace!k. Podgaua-pižmarka se je spravila v Mariboru pred dravsko brvjo na desnem bregu Drave nad psa volčnjaka, ki je last železniškega uradnika Ivana Moserja. Žival sc je tak-o zajedla psu v vrat,