Šentjur
do 0
ŠENTJURSKE
2010
352(497.4 Šentjur)
NOVICI:
COBISS e
sMineflnra [teT^rTi^rt	(MjoBCsXMIt §&. Hi Ujetij] §5M®g ®smag ^@<3
■fcgi	Knjižnica Šentjur
Mestni trg 5b
mm
vrinili,
V £/ J V V^J L.
Peter Žmaher s p	M—............
Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon 03/ 749 26 00, Gsm 041 596 790
Mivka
gre tudi h
kriminalistom
Predstavljamo: županski kandidat Jože Artnak
Bazenjenje: osvežilni poletni žur
Narava nas potrebuje.
p
www.dinos.si	diflOS
Zdaj lahko zapelje tudi vas »Novi Mitsubishi«
Drivepcarth


18.990€
Ljubi, živi, vozi
Avtohiša Mlakar d.o.o.
tel.: 03/74 66 100 03/74 66 134
VlilI d.o.o.
Stopče 32 b, 3231 Grobelno
e
Nogomet, geji, lezbijke, mivka itd.
Morda res ni najbolj prijazno sredi razpuščenih dopustniških časov težiti z nerganjem, ops!, skoraj bi se mi zapisalo z anomalijami, a sem se, hvala božji previdnosti, zadnji hip izognil očitku, da sem ogaben nestrpnež, ki so mu deveta vas neodtujljive človekove pravice. Toda je spet tudi res, da je treba odpreti usta takrat, ko te tišči.
Kaj ima nogomet skupnega z geji in lezbijkami in šentjurskimi pripetijami z igriščem na mivki ali prodajo ZD Planina? Pravzaprav samo medije. V prvih dveh primerih našo TV in dnevnik Delo, v zadnjih dveh pa »nesrečne« Šentjurske novice. Ce po Ljubljani paradira 200 gejev in lezbijk, pridejo v Delov naslovni članek, jasno s fotko, enako kot kateri od naših ali tujih žogobrcarjev, ki jim je, ali pa jim ni, v Južni Afriki uspela »izjemna mojstrovina« v obliki zvrtinčene žoge v nasprotnikovi mreži. Seveda je res, da če mi kaj ne paše, lahko mirno odpovem časopis ali ugasnem televizor, ampak to ni to. Tako kot skoraj že vesoljni kolikor toliko kulturni svet pač težko živim brez časopisa in brez TV, kajpada me zanima predvsem domača scena, toda »moja« nacionalka in »moj« časopis me na vsak način hočeta narediti za hudega svetovljana. Tri ali štiri strani v Delu o angleškem, urugvajskem, ganskem in kaj vem čigavem nogometu še, in uvodne članke o paradah ponosa enostavno dojemam kot nasilje nad mojimi provincialnimi človekovimi pravicami. Kakšna sreča, da so vsaj naši nogometaši hitro izpadli, kajti sicer bi se nogometna histerija gotovo razrasla v blaznost, Delo bi še bilo en sam nogomet, naša TV pa bi lahko kar vse dneve ponavljala prenose zmagovitih »mojstrovin« v »sovražnih« mrežah. Nič nimam proti nogometu, celo večino tekem naše reprezentance sem pridno gledal in seveda bil ponosen, da nam je ratalo, toda »pacerski« Korenov gol v alžirski mreži ter »mučenje« ob koncu tekme z Američani, ki gaje sodnik milostno prekinil v našo korist - kar sta bila odločilna momenta tega našega zgodovinskega uspeha -
pač, roko na srce, nista za dol past.
Prav, tudi lezbijke in geji (le zakaj navsezadnje ne tudi pedofili, če svoje nagnjenosti ne prakticirajo?) naj s ponosom razkazujejo svojo usmerjenost, svoboda je pač svoboda za vse, ampak ko postanejo tako rekoč nosilni moment naše aktualne oblasti in medijev, se zadeva tudi meni začne rahlo upirati. Naj se vodijo za rokice, poljubljajo, se poročajo (bomo imeli vsaj še kakšno ohcet!) in posvajajo otroke ..., toda dokler velikanska večina državljanov dojema skupnost staršev in otrok kot svojo nesporno prvo vrednoto, naj nas naša oblast, za katero bom počasi še začel verjeti, da je res preveč »pedrska«, bolj taktno posiljuje s svojimi drugačnimi hotenji.
Žal, vse kaže, da smo zdrsnili tudi v ŠN z našim spremljanjem domačih zgodb o igrišču na mivki itd. verjeli smo Nadzornemu odboru, ki je skoraj leto in pol neverjetno zavzeto »ril po mivki«, odkril toliko neprijetnih »naključij«, da bi se dovolj senzibilna politika že zdavnaj morala od sramu pogrezniti v zemljo, nazadnje pa seje vse končalo pri 16.000 evrih, ki bi jih občinska oblast morda le lahko prihranila, če bi bila malo bolj zavzeta. O caganju članov nadzornega telesa, ali se jih zaradi teh nekaj fičnikov spodobi prijaviti policistom, raje nič ne rečem. V primerjavi s kakšnimi 7 milijoni €, ki so jih morda tako rekoč legalno požrle v zadnjih dveh mandatih domnevno prenapihnjene občinske investicije, pa se zato nihče ne meče ob tla, gre res za veliko manj pomembno zadevo, kot je na primer Korenov pacerski alžirski gol.
Da tako s strani NO kot občinskih oblasti sedaj sekajo strele po ŠN, je pa tako ali tako pričakovano. Ne nazadnje je tudi državna oblast ocenila, da je kriv Lahovnik, ker je špecal Golobiča.
FK
Verjeli smo Nadzornemu odboru, ki je skoraj leto in pol neverjetno zavzeto »ril po mivki«, odkril toliko neprijetnih »naključij«, da bi se dovolj senzibilna politika že zdavnaj morala od sramu pogrezniti v zemljo, nazadnje pa se je vse končalo pri 16.000 evrih, ki bi jih občinska oblast morda le lahko prihranila, če bi bila malo bolj zavzeta.
Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Luka Hvale Tisk:
Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta:
sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 29. september 2010 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje,
pod zaporedno številko 1056.
Na zadnji seji OS tega mandata seje občinska politika brutalno razgalila: »berluskonizacija«, ko politika več ne ve, kaj se spodobi in kaj ne, je postala naša uradna oblastna doktrina. Erozija politične morale je seveda najbolj zaznamovalo županovo, to je Koržetovo SDS, toda tudi opozicija, čeprav brez svojega mesta »pri koritu«, kjer politika brez morale običajno pride na svetlo, ni prepričala. Če si tiho, si pač zraven. Tako je neomajen ostal le samotni strelec Robert Polnar, ki ga je podžupan Korže krstil za šentjurskega Slavoja Žižka, toda njegova filozofija je menda kar prezahtevna za šentjursko praktično politiko.
KS Prevorje - prvi kamen spotike
Vztrajanje Mirka Pajeka in absolutna podpora »njegove« LDS na privilegiranem statusu Lopace (to je tudi Pajekova vaška skupnost) v svetu KS Prevorje - sklep s prejšnje seje OS je poskušal izničiti z novim predlogom, da bi Lopaca namesto enega, kot ji po številu volivcev pripada, imela kar 3 mandate v svetu KS - res nista mogla nikogar prepričati. Še najmanj SDS in podžupana Koržeta, ki sta bila pobudnika prvotne zahteve po izenačenju Krivice in Lopace. V ozadju je bilo seveda prozorno merjenje moči med LDS in SDS. LDS se je lahkomiselno (nemoralno?) pustila vpreči v »Pajekov voz«, pasivno pa ji je asistiral (trgovina?) tudi Diaci (SMS), pa čeprav se je že od daleč videlo, da je tokrat pravica na strani SDS. Podžupan Artnak (LDS) je šel še dalje in je zagrozil, da bo LDS zapustila sejo, če župan zaradi domnevnih proceduralnih nepravilnosti ne bo razveljavil sklepa s prejšnje seje OS. Tisel se na njegovo grožnjo ni odzval, LDS pa tudi ni zapustila sejne dvorane.
Predlog Mirka Pajeka je kljub podpori LDS, Desusa in SMS za las zgrešil podporo.
Zašiljene
Jože Korže(SDS) je | vedno za demokracijo, še zlasti če mu paše:
»Ni pomembno, iz katere vasi je predsednik KS in kje Ije sedež KS, povsod velja načelo en človek, en glas.«
Slavko Špur (LDS) pozna tudi druge ravni demokracije: »Da, en človek, en glas je že prav, toda potrebe KS so nekaj čisto drugega.«
Polletna realizacija proračuna b.p.
Prihodki so bili realizirani v višini 38,5%, odhodki 39,5-odstotno, kar pa naj bi bilo povsem pričakovano in podobno kot prejšnja leta.
Poročilo, ki obsega okrog 50 strani številk in 10 strani teksta, kar je za poletne vročine absolutno prehudo (tudi v sejni dvorani brez klime je bilo preko 30 stopinj), sta očitno »povohala« le Diaci in Polnar. Polnar je ugotavljal, da se v občinskem proračunu nadaljuje trend upadanja deleža lastnih sredstev, na kopici postavk (turizem, KCŠ, nakup stanovanj, KD Gorica, športna dvorana, ...) od skupno predvidenih 820.000 € ni bil realiziran niti cent, na delno realiziranih projektih (vodovodi, nakup stavbnih in kmet. zemljišč, ...) ni bilo realiziranih 837.000 €, župan pa je iz postavk za ceste, pločnike, parkirišča ... prerazporedil nekaj manj kot en milijon € na zimsko službo.
Diaci je proračunsko načrtovanje občinske uprave ocenil za povsem nerealno in celo smešno, zahteval pa je tudi podatek o pričakovanih predobremenitvah proračunov za naslednji dve leti.
Odgovoril jima je župan, da glede realizacije ničelnih proračunskih postavk ni zaskrbljen, da se občinska uprava pač prilagaja dejanskemu stanju, predobremenitve pa bodo »nekaj takega kot običajno«.
Bomo zdravje ohranjali in krepili brez ZD Šentjur?
Zavod za zdr. varstvo Celje je v obliki že poznane 3 leta stare statistike in brez ene same oprijemljive ideje uspešno »prodal« občinskemu svetu svoj Dolgoročni načrt ohranjanja in krepitve zdravja do leta 2020. Naše zdravje naj bi načrtno krepili predvsem s šolanjem, propagiranjem zdravega stila življenja, rekreacijo itd. Občinski svetniki so to rutinsko vabo gladko požrli. Z izjemo Artnaka, ki je opozoril, da ni v programu ničesar glede onesnaženosti tal, zraka ... in ugotavljanja
razlogov za navidezne bolniške staleže. Čestitke predsednika projektnega sveta Zdravo mesto Erjavca predlagateljem tega dokumenta so lahko prej vzrok za zaskrbljenost kot kaj drugega.
Ni znano, kakšna je bila cena tega projekta, ki ga je župan verjetno »podaril« svojim celjskim kolegom, zdi pa se, da gre več ali manj za malo bolj sofisticirano verzijo igrišča na mivki. Razpravljati o zdravju brez organiziranega sodelovanja domače službe in kakšnih 70 domačih profesionalcev se zdi pa kar malo preveč neresno.
Igrišče na mivki je indikator politične morale
O igrišču na mivki smo v ŠN že izčrpno pisali, sedaj pa je celo zgodba, vključno s končnim poročilom NO (podal ga je Stane Zatler) in preko 200 stranmi različne dokumentacije uradno priromala pred občinske svetnike. V vsebinskem smislu ni v njej nič novega. NO vztraja na svojih znanih obremenjujočih ugotovitvah, da je pri igrišču na mivki bilo storjenih več sumljivih nepravilnosti, katerih končna posledica je izgubljenih 16.500 € javnih sredstev. Zadevo so predali Računskemu sodišču in Policiji. Občinska uprava (direktor Palčnik) pa dokazuje, da je bilo vse opravljeno zakonito, pravilno, gospodarno, in spodbija tudi ugotovitve sodne izvedenke Benkove. Predložila je celo nasprotno izvedeniško mnenje Aleksandra Milaneza, ki jim povsem pritrjuje. Problem naj bi zakuhali pristranski nadzorniki, ki niso hoteli upoštevati dejstev iz odzivnih poročil občinske uprave.
V dobrih dveh urah vročih razprav je bilo jasno, da Diaci in Polnar dosledno podpirata NO, podžupan Korže in svetniki SDS brezrezervno krčevito branijo občinsko upravo, vsi drugi pa so bili več ali manj nemi opazovalci, ki so si tu in tam privoščili kakšno duhovito pripombo. Marko Diaci je vztrajal, da je cena igrišča nerealno visoka, pokazal je tudi fotografije povsem primerljivega igrišča v eni od sosednjih občin, ki je stalo 62.000 €.
Odločno je tudi zavrnil nesprejemljiv postopek občinske uprave, ki zakonito poročilo sodne izvedenke zavrača z nezakonito izbranim tako rekoč svojim privatnim izvedencem. Po njegovem prepričanju je bilo javno naročilo izvedeno tudi nezakonito, ker sta GIC in IPI povezani družbi.
Robert Polnar je svojo razpravo osredotočil na moralno odgovornost župana, ki se poslužuje metod »Cose nostre« in ravna v stilu izreka »nad menoj je samo še modro nebo«. Opravljeno delo NO je ocenil kot dragoceno, predstavlja šok terapijo, katere posledica bo katarza šentjurske politike in izstrelitev župana Tisla na smetišče zgodovine.
Jože Artnak je sicer razpravljal dokaj nevtralno (predraga investicija), toda je zahteval javen odgovor, ali so bili izvajalci občinskih investicij res angažirani tudi na zasebnih objektih občinskih funkcionarjev. To razmeroma zelo nedolžno vprašanje, na katerega odgovor je znan celemu Šentjurju, je ostalo formalno neodgovorjeno, toda je izbezalo na plan zelo sporno politično moralo podžupana in predsednika SDS Koržeta. Jože Korže je namreč Artnakovo vprašanje razumel kot hud nesprejemljiv napad na občinske funkcionarje, tudi župan
Zašiljene
Jože Korže (SDS) je razumevajoč in programski človek: »Igrišče je res bilo morda malo dražje, kot smo pričakovali, vemo pa, da Psi vedno lajajo, karavana pa gre dalje.«
Marko Diaci (SMS) v poletni vročini namesto o mivki razmišlja o ledu in še vedno ne pozna odgovora na	retorično
vprašanje:	»Gre
za vrh ledene gore. A smo v tej občini res vsi imbecili in ima prav občinska uprava?«
Stanko	Artiček
(Desus) poskuša 8$U »E ’ biti pesniško J	preroški:	»Če
ste vse	dobro
/Mjd poskrili,	vas
ne bodo	nikoli
dobili.«
Stane Zatler (NO) o poslovnosti ob mivki: »Če bi tako delal Mirko Tuš, bi bil še sedaj delavec v mlekarni.«
in Erika Kosi da imata vso pravico do izbire katerega koli izvajalca in nihče da nima pravice, kot nekdaj v komunističnih časih, vohuniti za njimi, kaj doma počnejo itd.
Boljše opredelitve in utemeljevanja pojma »berluskonizacije« si skoraj ne moremo misliti. Toda višek šele prihaja: ne le v SDS, v vsem šentjurskem občinskem svetu ni bilo nikogar, ki bi zavrnil to brutalno demonstracijo zelo spornega političnega pragmatizma. ZD Planina bo naprodaj Trgovina bo vezana, saj naj bi zasebni investitor hkrati na tej lokaciji obnovil prostore ZP Planina in zgradil enoto (36 postelj) Doma starejših Šentjur. Najodločnejši zagovornik te opcije je bil župan Tisel, njegova nasprotnika pa spet Polnar in Diaci. Diaci je menil, da je zadeva preveč tvegana, in predlagal, da Občina ostane lastnik, in zasebnemu partnerju podeli stavbno pravico, Polnar pa je ugotavljal, da je metoda izbora najboljše variante povsem zgrešena in da občinski svetniki nimajo v rokah nobenih številk, na osnovi katerih bi se lahko res smotrno odločali. Županovo vztrajanje, da gre za tržno
Zašiljene
Robert Polnar
ne verjame v županovo »zdravo kmečko pamet«:
»Zdrava kmečka pamet je navadno evfemizem za metanje denarja v
luknjo.«
nezanimivo investicijo, ki jo je treba čim prej realizirati, dokler še sploh kdo hoče vanjo vložiti svoj denar, mu je bilo kar malo preveč sumljivo.
Tisti, ki smo slišali, da gre za Antona Seliča, smo se nehote morali vprašati, kdo koga tu nateguje? Župan Seliča, Selič župana, ali oba skupaj občinske svetnike in javnost?
Občinski svetniki so sejali do pozne 22. ure (v nadaljevanju brez moje navzočnosti). Brez pripomb so sprejeli ustanovne dokumente »celjske univerze«, oceno varnosti v občini, poročilo SPV in nekaj odprodaj občinskega premoženja. Verjetno so »rodili« še nekaj odborniških pobud in vprašanj, treba je pač malo kuriti pred jesenskimi volitvami, županovo točko »Aktualno v občini« pa so gotovo prešpricali. So si pa zato na začetku seje privoščili profesionalnega fotografa, ki je naredil nekaj sto fotk in ovekovečil vse nianse njihovega mandata.
FK
Zakaj je odstopil podpredsednik Janez Čoki?
Kaj meni o krizi SLS, navezovalni cesti, in kako gleda na politični trenutek v naši občini, smo se pogovarjali z bivšim podpredsednikom SLS in nekdanjim podžupanom Janezom Čoklom.
G. Čoki, zakaj odstop?
Gre za cel splet okoliščin, ki pa jih nimam namen podrobno razlagati. Bistvo je v tem, da se med volitvami vsa občinska politika dogaja v Občinskem svetu, naša svetniška skupina pa je dejansko prekinila vse vezi s stranko in nihče prav ne ve, kaj naši ljudje tam sploh počnejo. Enostavno nisem več videl smisla v tem, da nosim odgovornost za to počasno razgradnjo stranke.
Ta odgovornost je vendarle na predsedniku Škobernetu?
Formalno vsekakor, dejansko pa je bilo tako, da niti tega, kaj predsednik dela, nisem vedel. Ampak ne bi sedaj o tem, ker o dogajanju v stranki res nimam več nobenih informacij.
Je bil vzrok vašega odstopa tudi napovedana podpora SLS Tislovi kandidaturi na jesenskih volitvah?
Ja in ne, kajti sploh ne vem, če je ta podpora res že dogovorjena. Je pa tudi res, da nisem ravno najbolj vnet Tislov pristaš in me takšno »klečeplazenje« ne bi pustilo ravnodušnega.
Kako ocenjujete oba Tislova županska mandata?
Jemljem ju s precejšnjo rezervo. Neposrednih informacij, na katere bi lahko prisegal, sicer nimam, toda sodeč po govoricah se je na Občini nabralo toliko težav, tako da bi bile spremembe potrebne. Vsekakor na Občini potrebujemo absolutno vsega župana, takega, ki bo z občino dihal noč in dan, kot se reče v prispodobi, ne pa da mu je županstvo nekaj takega kot hobi. Županska funkcija tudi ne more biti rešitev za brezposelnost kandidata, zlasti, če je soodgovoren pri slabem vodenju firme, ki je »zdrsnila v franže«.
Vas je prizadel očitek, da ste »manipulirali« z zemljišči na trasi navezovalne ceste?
Niti ne, kajti nima nobene zveze z resnico; zemljišč namreč nimam ne na eni ne na drugi možni trasi. Je pa res, da sem čustveno vpet v to zadevo, ker bi ta cesta dobesedno prepolovila in ogrozila mojo rojstno domačijo. Drugo dejstvo pa je, dajeta projekt tako rekoč na silo in brez prave potrebe sforsirala Tislova ekipa z izgovorom, da gre za t.i. 3. razvojno os, ki je pričakovano ostala na ravni pobožne želje. Cesta bi se brez večjih problemov lahko zgradila tudi na prvotno načrtovani trasi nad Pešnico mimo hotela Žonta, na razpolago pa je tudi bila rešitev za obvozni tovorni promet. Ob tej varianti bi že zdavnaj imeli tudi nadvoz čez Voglajno in železnico, ki pa so se mu naši Občinarji (Tisel, Artnak, Ratajeva, Palčnik, ...) prostovoljno zelo lahkomiselno odrekli in je sedaj veliko vprašanje, kdaj ga bomo dobili. Če„ ga sploh bomo.	FK
22. SEJA OD DOBJE
»Dobučani« po svoje naprej
Dogajanje v občini Dobje smo v ŠN po sodnem sporu zaradi »love story« dali na stranski tir, toda sezona medijskih kislih kumaric me je le pripravila do tega, da sem 8. julija polne tri ure posvetil dogajanju v »saiobirlandijskem« občinskem svetu ter nekaj dni kasneje lep del nedeljskega popoldneva njihovemu občinskemu prazniku. Ker materialov za sejo niti njihovi občinski svetniki velikokrat ne dobijo, je povsem razumljivo, da jih mediji sploh ne dobimo, zato je poročilo z njihove seje lahko le nekaj literarni ustvarjalnosti
podobnega.
Kot prvo je treba dobjanski občini priznati nekatere zanimive demokratične postopke, ki bi jih brez škode lahko uveljavili tudi v Šentjurju. Na primer javno obravnavo predloga občinskega proračuna, pa tudi redna vsebinska poročila odborov in komisij občinskega sveta.
Sicer pa dobjanski občinski svet
funkcionira kot prava velika družina: ata župan Salobir se dela, da je glavni, v resnici pa ga, tako pravijo, iz ozadja trdo komandira žena Jožica, ki pa je na sejah tiho kot miška. Na Občini imata vse niti v rokah podžupan Leskovšek in šefica občinske uprave Andreja. Ko si je na tej seji g. Leskovšek privoščil »akademskih četrt«, so ga tako občinski svetniki kot župan Franci brez ugovarjanja 10 minut pohlevno čakali. Koalicijski svetniki žena Jožica (SDS), nečak David, šef gasilcev Uduč so pridni otroci, ki so v glavnem tiho, ali pa pritrjujejo atu in podatu, rdeči kmet Karl, ki tudi na seje prihaja v rdeči strankarski SD majici, Natalija Plemenitaš Fuchs in Matej Gračner pa so nekoliko bolj navihani in vedno kaj nergajo, sprašujejo itd., toda ostajajo v mejah, ki se za otroke spodobijo. Nazadnje se potem vedno zgodi, da si ob glasovanju praviloma padejo v objem in občina Dobje je rešena. Na tej seji so obravnavali denarne zadeve, zaključni račun proračuna in polletno realizacijo proračuna, za zunanje opazovalce vse tako rekoč v šifrah, toda brez zapletov, kot se za družino spodobi. Le Natalija je malo preveč težila, zato ji je David predlagal, da naj se z Andrejo dobita nekje na kavici in se tam lepo, verjetno je mislil po babje, vse pomenita. Njegov predlog ni bil uslišan.
Hude težave pa so se začele pri odločanju, kdo bo dobil letos občinsko priznanje. Komisija, ki se je morala sestati kar dvakrat, da je vse predloge pregledala
in pretehtala, je ugotovila, da so vsi v redu in je odločanje prepustila občinskim svetnikom. Težava je bila v tem, da so imeli na razpolago le 3 »prvorazredna« občinska priznanja za 5 kandidatov in tri »drugorazredne« zlate plakete za dva kandidata, vsi predlagatelji pa so vztrajali na svojih predlogih. In so »žagali« uro in pol. Ena kandidatka da je preveč požrešna in ne pride v poštev, če ni ena, tudi druga ne more biti, ker bo zamera, da edini gospod med samimi ženami menda vnaprej odklanja plaketo, ker zasluži priznanje ... Vsega ne bom zapisal, ker potem bi se res lahko zgodilo, da nobeden od predlaganih ne bi prišel na slavnostno podelitev. In so se soglasno odločili za tajno glasovanje. In smola: kandidatka, ki so ji bili priznanje dolžni že od lani, je dobila 7 glasov, tu ni bilo težav, trije naslednji kandidati pa po 4. Sledila je vsesplošna razprava in končno je bilo modro odločeno s štirimi glasovi proti trem, da naj nagrajence izbere kar žreb. Pa je občinska uprava spet zavihala rokave, pripravila vse za žreb in ata župan je izžrebal takole: občinska priznanja prejmejo pisateljica Marija Plemenitaš, organizatorka upokojencev Anica Gradič in turistični podjetnik (Kozjanska domačija) Bojan Guček, zlate plakete pa Franc Leskovšek mlajši in Uroš Horjak (oba brez navedenih zaslug) ter rdečekrižkarica Silva Antlej.
Da ne bo dvomov, zadeva je bila povsem resna. Čestitke nagrajencem.
Preostanek seje OS Dobje se je zgodil brez moje navzočnosti.
Občinski in farni praznik skupaj
Ne ravno čisto skupaj, ker Škapulirsko mater božjo so Dobjani slavili dopoldne, občinska slovesnost pa je bila dve uri kasneje. Brez greha bi obe prireditvi lahko tudi časovno malo bolj zbližali, ker povod za oba praznika in ljudje so tako bili isti. Popoldne se jih je pod šotorom zbralo presenetljivo veliko, okrog 200.
O samem občinskem praznovanju ni kaj veliko povedati. Patetični govor župana, več je govoril o tem, kaj v Dobju še bo, kot o dosežkih, med drugim je napovedal tudi gradnjo Doma starejših (!?), ščepec domače zelo povprečne kulturne ustvarjalnosti in podelitev občinskih priznanj. Glede slednjih so se Dobjani ujeli v past priznanjske inflacije - 6 odraslih in štiri šolska se zdi kar preveč. Če bo šlo tako naprej, bodo kandidate za priznanja kmalu iskali z lučjo pri belem
dnevu in vse več bo takšnih, ki tako kot letos Marija Plemenitaš po svoje priznanje sploh ne bodo prišli. Morda so se tudi zato do priznanj uspeli dokopati kar trije
Špela Trupej, Sanja Bobek, Julija Šmid
Dobitniki priznanj so dobili tudi besedo za zahvalo, najbolj opazno pa se je odrezala predsednica dobjanskih upokojencev Gradičeva, ki v zahvaljevanju ni pozabila na moža, ki je moral zaradi njene upokojenske angažiranosti tudi sam kaj skuhati.
Dilema (seveda le moja) je, ali sta nastopa (cerkvenega?) pevskega zbora in šolske folklore, oba v Dobju že neštetokrat »rutinsko uporabljena«, dovolj za občinsko slovesnost? Še dobro, da sta se na odru pojavili dve dekleti, ki Santa Marije sicer nista uspeli brezhibno zvoziti do konca, sta pa pokazali, da gre Dobje vsaj v korak z modo.
Na proslavi je prišlo do javne konfrontacije med Dobjanom on Dobovčanom. Napovedovalka, menda profesorica slovenščine, je ponujala Dobjana, župan Salobir pa je vztrajal na Dobovčanu. Dobjani seveda niso iz Dobovca, toda če župan že vztraja na avtentičnosti, se bo moral vrniti na ljudsko izgovorjavo, na Dobučana.
FK
OBČINSKI NADZORNI ODBOR »NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«
Mivka gre tudi h kriminalistom
Vzdušje na zadnji seji občinskega NO (v sredo, 7. julija) je bilo vroče-mrzlo. Nadvse resnega že tretjega predloga končnega poročila o pregledu investicije v igrišče na mivki so se lotili tako, da nazadnje nisem vedel, ali mislijo smrtno resno, ali se hecajo. Skoraj leto in pol so raziskovali to temo, našli vrsto vsaj sumljivih, če že ne dokazanih nezakonitih dejstev, nazadnje pa so se razšli totalno razdvojeni. Trije so menili, da je »igrišče« zrelo za represivni pregon, dva sta bila proti, dva pa se nista hotela opredeliti.
Konkretno: Budiševa (SDS), Zatler (SD) in Gajšek (SMS) so glasovali za policijski pregon, Pušnik (SLS) in Skokova (Desus) sta bila proti, Gračner (NSi) in predsednik NO Gobec (LDS) pa sta »pozabila« dvigniti roki.
Na osnovi strankarske pripadnosti nadzornikov je nemogoče reči, da so se odločali po direktivah, toda, ker se očitno niso odločali tudi po vsebini, se postavlja vprašanje, na osnovi česa so se sploh opredeljevali? Eni verjetno na osnovi osebnega nestrinjanja z oblastno samozadostnostjo (Budiševa, Gajšek), drugi zaradi reševanja obraza občinske politike (Gobec), tretji zaradi podrobnejšega poznavanja te zadeve (Zatler za, Gračner proti), Pušnika pa je do njegovega prepričanja, da je bilo vse v redu, le malo drago je bilo, verjetno pripeljala direktorska filozofija. Pomenljivo je, da so nadzorniki predhodno soglasno potrdili vse svoje ugotovitve, niso pa se mogli zediniti, ali so le-te Pravno in moralno sprejemljive ali sporne.
Igrišče za 113.000 €
Ker uradnega 3. končnega poročila še nismo prejeli, čeprav je NO z njim obvezen seznaniti javnost, nesporno pa ga na zadnji seji niso bistveno popravljali, ga lahko povzamem samo vsebinsko na osnovi sklepov s prejšnje seje.
Poglejmo, kaj so med drugim ugotavljali v svojem soglasno sprejetem 3. končnem poročilu.
- Dokumentacija o zakoličbi komunalnih vodovje fiktivna;
■	Utemeljen je sum, da je bila ponudba za dobavo kovinske ograje pridobljena naknadno in je služila za prikrivanje nepravilnosti;
■	Obstaja utemeljen sum, da zaračunana dodatna zemeljska
dela niso bila opravljena in je poročilo pridobljeno naknadno;
-	Investitor in izvajalec sta ceno kovinske ograje prilagajala potrebam predračuna;
-	Ponudba, ki je bila poslana določenim podjetjem, je zelo napihnjena in omogoča žongliranje s količinami. To dokazuje tudi veliko število postavk, ki se niso izvajale, so se pa na ta račun povečevale druge postavke do dogovorjene cene 94.000 €. Tudi po situacijah obračunana cena je, nenavadno skoraj do evra enaka končni ceni, pa čeprav naj bi se obseg del bistveno povečal.
-	Številka 94.000 € je praktično mejna vrednost, ki še dopušča izvedbo javnega naročila na osnovi izbire med tremi najugodnejšimi ponudbami.
-	Aneks št., podpisan dan po podpisu pogodbe, je brez navedene cene in je podobno kot obračunska lista št. 53 in 64 gradbene knjige neverodostojna listina (in tudi kaže na namerno izigravanje pravil javnega naročanja);
-	Z nezakonitimi dejanji je bila omogočena neupravičena korist drugim v višini 16.596 €.
Dikcija je tu jasna in dilem v resnici ne bi smelo biti: zadeva »Igrišče na mivki« je zrela za kvalificirano akcijo pristojnih nadzornih in represivnih organov. Le zakaj je NO ta sklep »rojeval« s takšnimi mukami? Sprejel geje ne nazadnje tudi zaradi vztrajanja župana (na novinarski konferenci) in direktorja Palčnika, da je to njuna iskrena želja, ker hočeta dokazati, da je bilo oddajanje javnega naročila zakonito in da je cena 113.000 € realna.
Kaj so zagate igrišča na mivki?
Če verjamemo tako NO kot ugovorom občinske uprave in vsaj zaenkrat nimamo razlogov, da jima ne bi verjeli, potem o težavah izgradnje igrišča na mivki v H ruševcu nimamo kaj
Igrišče za 62.000 €
novega povedati. Toda na osnovi do sedaj slišanega vendarle lahko rečemo, da se je ob tej zadevi nabralo veliko preveč »slučajnosti«, da bi bilo v resnici tudi vse čisto.
Poskušali bomo razčleniti možne ključne momente te afere.
1.	Cena igrišča je previsoka
Čeprav se je končna cena 113.000 € kar precej približala številki, ki jo je na osnovi poročila sodne izvedenke sprejel Nadzorni odbor (96.500 €), gre še vedno za številko, ki je še vedno »sumljivo« visoka. Primerjava s cenami igrišč na mivki v Dramljah (cca 20.000 €) in Slivnici (cca 2000 €) resda ni realna,
toda primerjava z 62.000 €, kolikor je stala izgradnja povsem primerljivega igrišča (na fotografiji) v eni iz sosednjih občin, vključno s fiksnim objektom za garderobe in sanitarije, in ne kontejnerjem kot v šentjurskem primeru, nesporno kaže na izjemno razsipnost v našem primeru. Ne nazadnje je bila prav informacija o ceni izgradnje hruševskega igrišča vzrok za vse naknadne nadzorne akcije.
2.	Dvomi v korektnost javnega naročanja
Javno naročilo je bilo oddano po sistemu, ki velja za izvedbo javnega naročila male vrednosti, to je do 96.000 €, dejansko pa je investicija nazadnje dosegla 113.000 € in bi torej morala biti obravnavana drugače. Ponudbe so bile poslane trem standardnim podjetjem CMC, GIC Gradnje in IPI, ki tudi sicer večinsko obvladujejo občinske investicije. Ob tem ni nepomembno, da so te iste firme (GIC, CMC) bile v preteklosti (in delno sedanjosti) angažirane tudi na izgradnji zasebnih objektov Erike Kosi, župana Tisla in direktorja Palčnika. Javna tajna je, da sistem javnega naročila malih vrednosti dopušča veliko manevrsko svobodo »podmiznega« dogovarjanja in da ga je šentjurska občinska uprava v času, ko je investicije vodila Erika Kosi, »inovativno dodelala« in nezakonito prakticirala (npr. v primeru Ipavčeve 17). Na sum tovrstne manipulacije kaže tudi Aneks št. 1, ki je bil podpisan samo dva dni po podpisu osnovne pogodbe. Velika posebnost Aneksa je, da v njem sploh ni cene dogovorjene dodatne storitve, kar spet poraja sum, daje bil sklenjen bolj »za vsak slučaj«, če bo treba investicijo še bolj napihniti.
3.	Dvomi v korektnost izvedbe
NO je naštel celo vrsto primerov »ravnanja po domače«, ki dopuščajo možnost, da je šlo bolj za »krpanje« dogovorjene cene kot za realne potrebe. Kako je NO to ugotovil, nam ni znano, toda v svojem poročilu so nesporno dovolj jasno formulirali svoje ugotovitve, zato jim pač lahko verjamemo. Ugotovljene neverodostojnosti	nekaterih
predloženih dokumentov, pa čeprav niso neovrgljivo dokazane, kažejo na to, da je občinska uprava z njimi poskušala naknadno, ko je bila že vložena zahteva za posebni nadzor, prikriti nekatere namerne nepravilnosti.
4.	Brez dokazov domnevnih kaznivih dejanj
Nesporno je, da dokazov ni, so le bolj ali manj utemeljeni sumi. Kar pa je v tem primeru povsem dovolj, kajti občinski NO je samo politični organ, ki formalno in strokovno ni usposobljen
za eksaktno dokazovanje korupcije oziroma kaznivih dejanj. S tem, kar je NO opravil v primeru igrišča na mivki, je v bistvu daleč presegel svoje poslanstvo in morda celo tudi svoje pristojnosti. Njegove ugotovitve kažejo na utemeljene sume, zato je kar malo nenavadno, da se je na koncu, ko je bilo treba dati piko na i in zadeve prepustiti pristojnim represivnim inštitucijam, skoraj totalno zapletel. Kar pa se ni zgodilo prvič; skozi ves proces nadzora so se pojavljali več ali manj prikriti poskusi, da bi problem igrišča na mivki ostal, podobno kot Ipavčeva 17, nedorečen. S »srečnim« izidom glasovanja 3 (za) : 2 (proti) : 2 (vzdržana), ki po svoje odraža duhovno stanje šentjurske politike, so le dali možnost tako resnici kot občinski upravi.
5. Berluskonizacija šentjurske politike
Nepredvidljivo je, kako se bo afera Igrišče na mivki končala v pravno formalnem smislu, toda ne glede na izid si je občinska politika z njo privezala za vrat težak mlinski kamen moralne odgovornosti. Pričakovano in normalno je, da bosta župan Tisel in direktor Palčnik z vsemi možnimi inštrumenti poskušala dokazati, da sta formalno čista kot solza, ali se na kakšne druge načine izogniti svoji odgovornosti. Kar jima celo lahko uspe, kajti akterji te afere niti slučajno niso amaterji. Toda to ne pomeni, da se - vključno z vsemi strankami, ki stojijo za njima oziroma vse skupaj le pasivno opazujejo - , lahko izogneta politični odgovornosti, ki je bistveno širša od formalne. Njuna verodostojnost je načeta do te mere, da bi se od njiju morala distancirati vsaka dovolj senzibilna v strankah inkorporirana občinska politika. Toda to, kar se v Šentjurju dejansko dogaja, je nekaj čisto nasprotnega: naša politika se uspešno pripravlja na podaljšanje svojega mandata na jesenskih volitvah. Očitno imamo opraviti s t.i. berluskonizacijo šentjurske politike, ki jo nesramežljivo prakticirata tako župan Tisel kot njegova desna roka Korže z SDS, ne moti pa niti drugih strank in veliko občanov.
Kaj »berluskonizacija« pomeni, je zelo nazorno opisal Gregor Golobič, ampak ne sedanji minister, temveč kot tisti, ki je pred tremi leti javno obupal nad LDS. Nekako takole jo definira: »Gre ta opustitev kriterijev spodobnosti, ko je dovoljeno vse, za kar se lahko izrabi oblast, ko zloraba politične moči postane kriterij uspešnosti. Ni več vprašanje, kaj je prav in kaj se spodobi, ampak le, do kam si kdo upa ...«
FK
PREJELI SMO
Grenak priokus s Hruševsko zlato mivko v ustih
Kot vsak človek, ki se rad rekreira, smo se tudi mi odločili, da se v toplih poletnih dneh malo rekreiramo in poizkusimo v odbojki na mivki. Zaradi neposredne bližine nekaterih prijateljev in urejenega igrišča smo se odločili za igrišče pri Osnovni šoli Hruševec. Z osnovno šolo smo podpisali pogodbo o najemu igrišča za odbojko na mivki in znesek v vrednosti 60-ih evrov poravnali na transakcijski račun OŠ Hruševec, kjer smo dobili ključ, ki odklepa igrišče ter kontejner.
V	soboto smo igrali na mivki, kjer imamo termin rezerviran od 20. do 22. ure. Ker se reflektorji ob 20.30 uri niso prižgali in je postajalo že temno, je najprej najemojemalka poklicala po telefonu najemodajalca g. Roberta Gajška, češ da reflektorji pri igrišču ne gorijo. Le-ta je rekel, da bo zato poklical pristojno službo in da bo nekdo prišel tja. Ker ni bilo nikogar, je soigralec še enkrat okoli devete ure poklical g. Gajška, ki pa se je zelo neprijazno odzval; najprej se je strinjal, da dobimo drug termin, v bolj zgodnjih urah. Čez 5 minut pa je ves razburjen prihitel na igrišče osnovne šole in se razburjal, da ga kličemo ob poznih urah ter da nima uradnih ur.
V	pogodbi, ki je bila sklenjena, v 4. členu piše, da se najemodajalec obvezuje, da bo poskrbel za redno vzdrževanje športnih objektov. Ker reflektorji že prejšnjo soboto niso goreli, smo se pri določenih ljudeh pozanimali, kje se prižgejo oz. na kak način delujejo, in so nam dejali, da se naj obrnemo na g. Roberta.
Gospod Gajšek je tistega večera jezno privihral na igrišče in se razburjal, češ da kdo mu je grozil po telefonu. Z denarnice je odštel 60 evrov in zahteval ključ ter nam dal vedeti, da na igrišču nismo več zaželeni. Glede na to, da sem več let zaposlen in nisem nek zelenec, se mi »e zdi to način, da se nekdo spusti na tako nizko raven, češ da seznami nima kaj pogovarjati. Še posebej pa visoko izobražena oseba, ki naj bi bila vzgled drugim. Priznam, da so se tudi nekateri člani ekipe grdo obnašali in izrekli marsikaj v afektu ... npr., daje igrišče občinsko, da so ga sami plačali kot davkoplačevalci... Če je že igrišče bilo toliko vredno, bi moralo vse delovati brezhibno, kaj brezhibno - celo briljantno!
Kot predstavnik šole in učitelj bi lahko g. Gajšek v tem primeru ravnal veliko bolj profesionalno, strokovno, kot predstavnik šole ter najemodajalec bi lahko ohranil mirno kri in se sporazumno dogovoril o določenih zadevah, ne pa da je zahteval ključ in prekinil pogodbo po neuradni poti. Šport je del zdravja in če gledamo s tega stališča, sta bili igrišči narejeni za rekreacijo, ne pa da samevata in nista maksimalno izkoriščeni. Če nekdo sprejme vlogo najemodajalca, s tem sprejme takšne in drugačne obveznosti, ki pa nikakor niso enostavne. Če pa tej nalogi ni kos oz. ima dosti drugih zadolžitev, pa naj to delo prepusti nekomu, ki ga bo z veseljem opravljal.
L.V. ( naslov v uredništvu)
ŽUPANSKI KANDIDAT ŠT. 2 JOŽE ARTNAK:
Na cestah bi v tem mandatu lahko teoretično prihranili 3,4 milijona €
Tudi drugi županski kandidat Jože Artnak (50) je popisan list. Že kakšna 3 desetletja se vrti v šentjurski in slovenski politiki in o njem vemo tako rekoč vse. Je eden od tistih politikov, ki so preživeli »Demosovo revolucijo« in so svojo politično pot, začeto v ZSMS, uspešno nadaljevali v novih razmerah v LDS. Kot eden od vodilnih članov LDS velja za človeka z odličnimi zvezami v
Ljubljani.
G- Artnak, vaš kandidatski moto »Iz parterja na oder, pred žaromete« je pravzaprav rahlo presenečenje. Pomeni ta sintagma, da prihaja »novi Artnak«?
Da, nekaj takega. Z njo sem hotel pokazati, da se ne strinjam z vsem, kar se dogaja na Občini, da sem nezadovoljen s trenutno svojo vlogo in vlogo LDS ter da sem pripravljen narediti nekaj več. Simbolizira pa tudi več desetletni boj šentjurske javnosti za nov kulturni hram, kar med drugim hočem uresničiti.
Se vi osebno in LDS v bistvu le strinjata s Tislovo politiko, ki sta jo v ozadju pomagala kreirati?
V začetku prvega mandata sedanjega župana sem postavil vizijo, strategijo, konkreten program in kadrovske zadeve na Občini. Pozitivne posledice, ki so si jih največkrat prilastili drugi, se odražajo v velikih investicijah na različnih področjih, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Kasneje so me odrinili, marsikaj je šlo naprej drugače, kot sem si jaz zamislil. Posledice so pretirana zadolženost občine in prenapihnjene občinske investicije. S tem se nikoli nisem strinjal.
Je LDS liberalna ali socialdemokratska stranka? Ste bolj liberalec ali social demokrat?
Libertarnost v odnosu do posameznika Pomeni svobodo, pravno in socialno državo, človekove pravice in priznavanje pravic manjšin, v ekonomskem smislu pa svoboden trg ob zelo jasnih pravilih in regulatorjih. LDS se vseskozi, tudi sedaj, bolj ali manj uspešno trudi za uveljavljanje takih načel. Sam zase pravim, da sem socialnodemokratski liberalec.
Vrniva se na šentjursko raven. Kaj so po vašem mnenju bistvene značilnosti (kvalitete, hibe) šentjurske politike?
Največji problem je odtujenost centrov odločanja v zelo ozkih krogih, največkrat celo v eni osebi. Ko smo pred več kot sedmimi leti začeli skupaj delati s sedanjo občinsko ekipo, sem si marsikaj predstavljal povsem drugače, kot je danes. V zadnjem mandatu je župan povsem ukinil celo redne tedenske koordinacije najožjega vodstva občine, moj cilj pa je bil, da bi nivo odločanja čimbolj spustili med ljudi vse do zborov vaščanov in uličnih odborov.
Ko bom župan, bom vsak teden en dan, vsakič drugje, v posamezni krajevni skupnosti. Ta dan bo „sedež občine" v tej
krajevni skupnosti.
Katere so tiste konkretne zadeve, ki ste jih vi vgradili v Tislove dosežke?
Poleg že omenjene postavitve vizije, strategije in operativnega programa sem postavil določene kadrovske zadeve, v občino sem na primer pripeljal mag. Zlato Ploštajner. Pozitivni rezultati se odražajo skozi zagon investicij v Mercator, pošto in knjižnico, stanovanjske bloke na Livadi, modernizacijo atletskega stadiona, sanacije telovadnic v Šentjurju in v Slivnici, urejanje številnih odsekov državnih in lokalnih cest, gradnjo vodovodov itd. V zadnjem mandatu pa sem zadnji hip dobesedno potisnil skozi še gradnjo čistilne naprave. Pozitivni rezultati se odražajo predvsem skozi pridobitev zelo velikih sredstev EU za investicijske projekte.
Česa bistvenega pod Tislom niste uspeli uveljaviti?
Zmanjševanja zadolženosti občine, ki se je proti moji volji v zadnjem mandatu obrnila v povsem obratno smer.
Kaj smatrate za največje Tislove uspehe in fiaske?
Uspeh je, da je prišel v Državni zbor, fiasko pa, da tam ni uspel za občino zagotoviti nobenega za naše okolje odmevnejšega projekta. Njegove slabosti so tudi, da je premalo časa prebil na občini, pomanjkanje sredstev za investicije je prelahkotno nadomeščal z zadolževanjem, premalo pa s kontrolo in zmanjšanjem njihovih stroškov. Problem, na katerega sem vseskozi opozarjal, je bil tudi nenehno dvigovanje cen komunalnih storitev in vrtcev.
Kaj boste vi delali drugače?
Prvič, funkcijo župana bom opravljal poklicno in bom vseskozi prisoten na Občini. Drugič, z načrtnim in timskim pristopom bom natančno spremljal projekte in poskrbel za mehanizme za zmanjšanje stroškov pri investicijah. Da vse to znam, sem že večkrat dokazal na številnih področjih, v zadnjem mandatu na področju gradnje lokalnih cest in umeščanju navezovalne ceste Dramlje-Šentjur v prostor.
V katerih točkah se vaš volilni program vsebinsko bistveno razlikuje tako od sedanje občinske vladavine in od programa GOŠ?
Imam svojo vizijo, strategijo in program, ki je usmerjen sredinsko in tako odprt za širok krog ljudi in političnih opcij. Radikalizmi, skrajnosti
in celo ostri konflikti mi niso blizu in tudi niso dobri za občino. Sem človek, ki zna povezovati, ne pa razdvajati. Za razliko od drugih obljubljam, kar je realno, in to znam realizirati. Z mano se občina ne podaja v neznano in v tveganja, saj sem bil zadnja dva mandata aktiven podžupan. Ne belim si glave s tem, kje se moj program razlikuje od drugih. Nenazadnje vsi meni poznani politični akterji v občini zelo radi kopirajo naše programske usmeritve in se želijo napajati s kadri iz LDS.
Rang lista konkretnih občinskih projektov 2010 - 2014?
1.	Nadaljnja posodobitev vseh vrst cest v celotni občni in navezovalne ceste Dramlje - Črnolica kot naše razvojne hrbtenice;
2.	Reševanje problematike nezaposlenosti z vzpostavljanjem ugodnih pogojev za investitorje;
3.	Vzpodbujanje družbenih dejavnosti,
športa, kulture, izobraževanja, prostovoljnega	humanitarnega,
društvenega in družabnega organiziranja. Še posebej poudarjam odločenost za gradnjo novega kulturnega doma v Šentjurju.
Član LDS vodi občinski NO, ki je sicer veliko delal, a malo naredil. Boste kot župan afere Ipavčeva 17, Igrišče na mivki, Erika Kosi ... dali ad acta, ali jih boste razčistili?
Nadzorni odbor je po zakonu povsem samostojen in neodvisen organ, kot župan bom zagotavljal njegovo maksimalno in povsem neovirano delo v katerikoli zadevi, ki si jo bo sam zastavil. Zelo si želim, da bi se vse govorice tudi o navedenih »aferah« nedvoumno razčistile.
Obstajajo očitki koruptivnih dejanj, recimo pri županovem nakupu stanovanja od CMC, izvajalcih občinskih investicij, ki gradijo tudi zasebne objekte občinskih funkcionarjev (Tisel, Kosijeva, Palčnik)..., kako ste ukrepali kot predsednik stranke in kot član vladajoče občinske ekipe?
Osebno sta mi Palčnik in Tisel ustno zagotovila, da so govorice povezane z njima povsem neutemeljene, konkretnih dokazov pa tudi nihče drug ni predložil. Sam bi v takšnih primerih govoric, kot jih navajate, nemudoma javnosti argumentirano predstavil resnico. Ker tega niso naredili, so sami sprožali dodatna ugibanja. Nehigienično in nemoralno je, če se pojavljajo isti izvajalci na občinskih objektih in na privatnih objektih članov vodstva občine. Lahko sem zato zelo slabe volje, vendar v sedanjih funkcijah brez konkretne možnosti ukrepanja.
Nekdanja vodja investicij Erika Kosi velja za ključno sporno osebo v občinski upravi. Govori se, da sta tudi župan in direktor Palčnik njena talca in da zato umetna »penapihnjenost« občinskih investicij ostaja na eni strani
skrivnost, na drugi strani pa predstavlja neznosno moralno obremenjenost sedanje (tudi vaše) občinske uprave. Kako vi osebno razumevate te odnose na Občini? Je zaupanje v občinsko oblast brez razčiščenja teh odnosov sploh možno?
Podobne govorice so prišle tudi do mene. Celotno in izkliučno odaovornost
za to nosijo domnevno vpleteni akterji. Prepričan sem, da le volitve lahko dokončno presekajo to stanje in tako povrnejo zaupanje v občinsko oblast, zato kandidiram. S tem pa se bo tudi občinska uprava zelo razbremenila in vzpostavila potreben ugled.
Vaša najbolj odmevna izjava je tista o za 30% napihnjenih občinskih investicijah. Lahko to trditev argumentirate?
Navedeno se pogosto uporablja iztrgano iz konteksta za dnevno-politična obračunavanja. To je bila moja ocena, ki se je pokazala za realno na področju lokalnih cest, za katere sem bil pristojen. Župan je kmalu po mojem prevzemu funkcije podžupana menil, da bomo morali ustaviti izvajanje programa na področju lokalnih cest, ker so bili veliko dražji, kot je bilo načrtovano. Vztrajal sem, da je s programom treba nadaljevati z drugačnim pristopom. Dokazal sem, da je možno veliko prihraniti z doslednim spoštovanjem pravil oddajanja javnih naročil in tako tudi dokončati načrtovano.
Konkretno: v letu 2007 in delno 2008, to je do uveljavitve mojega koncepta dela, so povprečno najdražje ponudbe predstavljale 129,3 % ocenjene vrednosti investicij, najnižje ponudbe, po katerih so se dela izvajala, pa 123,6 %. Realizirana vrednost je predstavljala 131,9% ocenjene vrednosti. Na razpise so se javljali od enega do največ štirje ponudniki, pa še od teh sta bila običajno dva kapitalsko povezana. Način je bil relativno zaprt. Tako je bilo po ocenjeni vrednosti porabljenih 54,84 % vseh sredstev za ceste v tem mandatu.
Z uveljavitvijo mojega načina dela, ki temelji na zagotavljanju večje konkurenčnosti ponudnikov, najdražje
ponudbe predstavljajo le še 94,3 % ocenjene vrednosti, najnižje ponudbe, po katerih se dela izvajajo, pa komaj 57,6 %. Razlika med najvišjo in najnižjo ponujeno ceno je 36,7 %. Ovrednoteno v denarju je to najmanj 1,354 milijona € in za toliko bo tudi urejenih več cest v občini. Ponudnikov je sedaj med 9 in 16. Realizirana vrednost v tem obdobju še ni v celoti znana, ker so projekti še v teku. Po tako spremenjenem režimu dela, ki sem ga uvedel, bo po najnižjih ponudbah porabljenih le 27,8 % vseh sredstev za ceste v tem mandatu, ostala razlika pa je bila potrošena prej. Če gledamo s tega vidika in bi npr. tako uveljavljen način dela na lokalnih cestah izvajali skozi ves mandat, bi teoretično lahko prihranili skupaj za okoli 3,4 milijona €.
Vaša volilna prognoza? Bi LDS šla v županovo koalicijo?
Kandidiram, da zmagamo. LDS bo dosegla odličen rezultat in bo v vsakem primeru v županovi koaliciji. Pri tem smo pripravljeni in odprti za sodelovanje z vsakim, ki želi prispevati k razvoju in delu občine. Pred volitvami bomo sprejeli podporo in sodelovanje, koalicija pa se bo verjetno oblikovala za drugi krog županskih volitev in po volitvah.	FK
V naše gospodarstvo bodo drli tudi iz
Sredi julija je morebitni županski kandidat Peter Thaler, že nekaj časa v Šentjurju stanujoči poznan Celjan, izven uradnih ur skoraj na silo odprl vrata hrama modrosti, da bi knjižnici podaril kup knjig Zmaga Jelinčiča. Kajpak z neprikritim namenom kot vedno simpatične samopromocije, v imenu članov mestnega odbora, v družbi mladesimpatizerke Jasmine inposlovnega sekretarja Teodorja Goznikarja. Ker se knjižnica ni na široko odprla, vsaj ne takoj, se je mirne duše in po hitri kavici v Pošti odpravil naprej, medtem pa suvereno in zabavno poklepetal z mano o potrebah po kompletnem razsutju trenutnega gospodarstva. Čeprav je govoril skoraj o tretji svetovni vojni in mu mi verjamemo, pravkar nabira moči za resnejšo politično kampanjo na otoku Pagu ...
E. K.
Kriza v Alposu je pripeljala do predloga za prisilno poravnavo, ki naj bi bila uvedena do konca julija. V naslednjih tednih bo torej jasno, kakšna bo vsaj kratkoročna usoda največjega šentjurskega podjetja, ki se še naprej utaplja v dolgovih. Dokapitalizacija zaenkrat ni bila uspešna, saj se Slovenska industrija jekla (SIJ) ni odločila za vstop v Alpos. Uprava se še vedno pogovarja z bankami upnicami o reprogramiranju 88 milijonov evrov dolgov. Skupaj Alpos sicer dolguje kar 144 milijonov evrov.
registrirana v Liechtensteinu.	glavnimi upniki, predvsem z konzorcijem
Ne glede na preteklo poslovanje je bank, ki predstavljajo največji delež aktualno dejstvo, da je Alpos, ki v Sloveniji upnikov Alposa. Skozi prisilno poravnavo zaposluje 430 ljudi (v celotni skupini dobrih želimo čim prej priti do ustrezne rešitve,
	
	
	
	
Alpoško vodstvo - kdo bo prevzel odgovornost?
V zadnjih tednih se finančni klobčič okoli prezadolženega Alposa dokaj hitro razpleta. Konec junija je postalo dokončno jasno, da SIJ, ki se ga je dolgo omenjalo kot možnega rešitelja, ne namerava vstopiti v šentjursko podjetje. Očitno je zadolženost prevelika, zanimivo pa je, da se je SIJ v istem času odločil za nakup jeklarskega centra v Nemčiji.
Alpos je konec junija izvedel skupščino delničarjev, na kateri je uprava predlagala dokapitalizacijo družbe v višini 68 milijonov evrov. Delničarji se za dodatno vlaganje niso odločili, tako da je uprava 1. julija zaradi trajnejše nelikvidnosti in prezadolženosti na celjsko sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Predlog ni bil ustrezen in ga je vodstvo Alposa moralo dopolniti s poročilom o finančnem položaju in poslovanju, načrtom finančnega prestrukturiranja, poročilom revizorja ...
Prinaša prisilna poravnava tudi odpuščanja?
Seveda smo to želeli vprašati Alposovo vodstvo. Predsednik uprave Mirjan Bevc na konkretna vprašanja ni odgovoril, ker da podjetju Zakon o trgu finančnih instrumentov nalaga, da morajo vse informacije, pomembne za investitorje in delničarje, najprej objaviti na spletni strani Borze in spletni strani družbe. Bevc je sicer pohvalil zanimivost vprašanj, med katerimi nas je tudi zanimala kreditna aktivnost Alposa v preteklih letih in lastniška ozadja v podjetjih Benkol in Alpe Adria Privatbank, ki sta med večjimi delničarji Alposa. Omenjeni podjetji naj bi bili po nekaterih podatkih t.i. »nabiralnika«,
800), družba v prisilni poravnavi. Uprava je ob vložitvi predloga na sodišče zapisala, da analize kažejo na možnost za nadaljnje poslovanje le o izvedenem finančnem prestrukturiranju. Z njim se morajo strinjati upniki, je pa zdaj že skorajda dokončno jasno, da Alpos v trenutni obliki praktično ne more več splezati na zeleno vejo. Ob stanju v Cevarni, kjer delajo le občasno, nikakor ni izključeno, da bo načrt finančne reorganizacije predvidel tudi odpuščanje delavcev, kar »prisilke« pogostokrat prinesejo. Prisilna poravnava lahko sicer vključuje tudi odprodajo nepotrebnega premoženja, prenos dela poslov na drugo pravno osebo in še kakšen ukrep.
»Ves čas vzporedno potekajo pogajanja z
ki bo omogočala obstoj poslovne skupine Alpos in ki bo sprejemljiva tudi za upnike. V času prisilne poravnave pričakujemo, da bomo uspeli zagotavljati večji obseg poslovanja družbi Alpos Metalurgija, pričakujemo pa tudi, da bo poslovanje ostalih hčerinskih družb še naprej potekalo nemoteno. V največji možni meri si bomo prizadevali poravnavati obveznosti, ki nastajajo s tekočim poslovanjem, kar velja tudi za zagotovitev sredstev za izplačilo osebnih dohodkov,« je v izjavi za ŠN pojasnil Mirjan Bevc, ki predvideva, da bo glasovanje upnikov o prisilni poravnavi septembra.
L.H.
(D
Franc Kovač
Alpos, kdo bo tebe ljubil?
Vse kaže, da se Alpos nezadržno bliža svojemu koncu, kajti podjetje, ki ima 30 x več dolgov, kot je samo vredno, je brezupna zadeva. Očitno tako razmišljajo tudi lastniki, ki so gladko zavrnili možnost dokapitalizacije, banke, ki ne dajejo novih posojil, in tudi upniki, ki niso pripravljeni prevesti svoje terjatve v lastniške deleže. Ker Alpos, kot vse kaže, zapuščajo tudi njegovi menedžerji, se postavlja logično vprašanje, kdo poleg delavcev, ki nimajo kam, sploh še ostaja na ladji?
Toda zdi se, da bolj kot za takšna retorična ugibanja sedaj počasi prihaja čas za vsebinske odgovore na temeljno dilemo, kdo je kriv za tako klavrn konec šentjurskega paradnega konja. Kriza? Nekaj malega že. Eden od temeljnih vzrokov so verjetno skrivalnice glede lastništva. Zakaj alpoški menedžment ni v »svojo« firmo poleg certifikatov praktično vložil niti centa? Kdo se skriva za domnevnima »nabiralniškima« lichtensteinskima firmama Benkoli Establisment in Alpe Adria privat bank? Zakaj tuji lastniki, ki so 80-odstotni lastniki Alposa, nimajo niti enega člana v nadzornem svetu? Pa po drugi strani, zakaj niso ničesar ukrenili sindikati in predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu? Vsaj na to vprašanje lahko poskušam odgovoriti: ker s plačami pravzaprav ni bilo nikoli problemov. Podobno kot pri članih uprave, ki naj bi jim menda individualne pogodbe še do pred nekaj meseci prinašale do 20.000 € mesečnega prihodka. Ko sem pred časom iskal informacije pri Veljku Plavsteinerju, predstavniku delavcev v NS, ki naj bi bil še lansko leto dobil okrog 20.000 € nagrade, verjetno za svojo solidarnost do menedžmenta, me je arogantno zavrnil.
To so le drobci zgodbe, ki bo morda prišla nekoč na dan, če se bo kdo od odgovornih, ali od tistih, ki se čutijo vsaj moralno odgovorne, odločil za resnico. Toda za zdaj še ni na vidiku nikogar, »ki ne bi hotel biti kriv«. Žal, vse bolj kaže na to, da je Alpos desetletja obvladovala dobro organizirana skupina, ki ji pripadnost firmi in Šentjurju ni bila pretirana vrednota. Zato tudi ne preseneča dosledno zavračanje relevantnih informacij in hkrati nadaljevano izčrpavanje podjetja. Vse do zadnje cevi? Ali na to ne kaže tudi »malomarno« pripravljena dokumentacija za začetek prisilne poravnave, kot smo lahko prebrali v Delu?
Se strinjam, v tej fazi tudi popolne informacije Alposu ne bi pripomogle k rešitvi, bi pa verjetno lahko bile koristne pred desetimi ali dvajsetimi leti. Zdaj je očitno čas samo še za pogrebce in pa za jalov ljudski gnev nad »našimi« ljudmi, ki so nas razočarali.
FK
KOMENTIRAMO
PRAZNIK KS DRAMLJE
Praznovanje brez vznesenosti
So Drameljčani praznovali nekdanji dan borca (4. julij), ali so dali prazniku razen gasilske poante še kakšno drugo vsebino, iz nagovorov predsednika KS Kopinška, župana Tisla, gasilskega šefa Golčmana in župnika Strmška ni bilo mogoče ugotoviti. Tako sta Kopinškovo poročilo in župnikov blagoslov že leto dni stare gasilske brizgalne (lanski poskus je menda razgnal dež) bila osrednji točki drameljske prazničnosti.
Predsednik Kopinšek je bil z uspehi preteklega mandata zadovoljen: povprečno okrog 1500 m asfalta na leto, 2 čistilni akciji, turnir vaških skupnosti, spletni portal, Drameljski informator, fasada na mrliški vežici ter zavzeta društva (gasilci, pevci,
sploh ni bilo opaziti. Tako kot so sicer gasilci tradicionalno pridno tekmovalno »špricali« ter se nato skupaj z občinstvom nalivali s pivom, je bilo tudi vse drugo, vključno z nastopom MeRZ in blagoslovom brizgalne, bolj kot ne že večkrat videna rutina. Pa
planinci, športniki, ...) so najbolj zaznamovali neposredno preteklost. Tem aktivnostim so seveda sledila tudi priznanja KS Dramlje Martini Majger (učenka št. 1 OŠ Dramlje), MePZ Dramlje (ob 60. obletnici delovanja) in Primožu Laubiču (šport, spletni portal, krajevni grbi in zastava, zgodovina Dramelj, Guzajeva razstava, ...). Tako na oko bi lahko rekli, da se Dramlje, ki so desetletja nekako ždele v anonimnosti, nekateri so celo prepričani, da zaradi »politične diskriminacije« zaradi znane povojne zgodbe s Palčkom, postavljajo na noge. Toda teh novih Dramelj vsaj v sami ravni praznovanja
ne le za zunanje opazovalce, tudi za Drameljčane, ki so med programom neuvidevno veselo kramljali med seboj. Kot da Dramlje nimajo šole, pa učiteljev in tudi drugih ljudi, ki so verjetno sposobni preseči lagodno podeželsko samozadostnost? Tako je domislica predsednika OGZ Janka Cerkvenika, ki je pohvalil sesalno moč nove brizgalne, da je po Dramljah in morda tudi na OGZ posesala dovolj denarja, predstavljala že opaznejši ustvarjalni presežnik praznika.
FK

Nektar iz pomaranč, Frupi, 2 L
POSEZOMKfl
RAZPRODAJO
Poletnih oblačil in obutve od ponedeljl 12.07.2010 do torka 10.08.2010
mistiig
J E A N S
SE
i..j ,gai-50% t
e e e •
Moške
kratke
hlače
Mustang
Stara cena: 59.95Č
-so%
NOVA CENA
29,98!
Forest lesno oglje, 2,5 kg
Univerzalna, večnamenska Party pizza ponev, premer 36 cm, napajanje 230 V - 50 Hz, 5 stopenjski avtomatski globina 5 cm, stekleni pokrov, moč 1500 W
ungaa
Jagros d.o.o., Lase 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 01.08.2010 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!
TOPSTftR
intelektualne in poslovne storitve
Jure Godler s.p.,
Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur
www.prevajanje.net,www.topstar.si 040 47 11 44; urska.godler@t-1.si
EAVESE -10% popu: NO ŠIVANJE ZAVES
Mestni trg 4, Šentjur tel.: S741 - 6SS
odpiralni čas: vsak dan od 8h dol9h sobota od 8h do 13h
POSTELJNINA (saten, platno, mečkanka) -50%
Brisače -20%
	
■	
v 1. nadstropju trgovine Resevna Šentjur
POD POVEČAVO
Slivniško jezero še naprej žrtev sporov
Da je Slivniško jezero največja zamujena priložnost šentjurskega turizma, je že dolgo več kot očitno dejstvo. Dovolj je samo sprehod do nekoč priljubljenega ribiškega doma na Tratni in človeku postane jasno, kam so pripeljali dolgoletni spori med družino Moser in ribiči. Dom se zaraščen s travo dobesedno seseda sam vase, ograje na pomolu so polomljene, paviljoni zapuščeni in polni grafitov,... »Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar je zanj dobil, temveč tisto, kar je storil za sočloveka,« uči na spominski tabli ribiškega doma zapisano udarniško geslo, ki zveni kot v posmeh sedanjim skrbnikom jezera. Sprti strani se že predolgo neuspešno dogovarjata o upravljanju jezera, tudi prek sodišča. Potencialni šentjurski turistični biser pa umira oziroma v primeru doma na Tratni hitro propada. Je na vidiku sploh še kakšna rešitev?
Zakleta zgodba šentjurskih »Havajev«
Slivniško jezero sredi julija 2010.
Novinarski izlet sem namerno začel na Ramni plaži, v Rakitovcu. Stanje je videti še kar solidno, čeprav zaraščeno odbojkarsko igrišče in odpadki okoli brunarice pričajo, da so tudi tukaj zametki turizma v zamiranju. Izjema je najbrž le tradicionalna junijska Kresna noč. Zgodaj popoldne sem v »radar« ujel tri ribiške skupinice. Jože iz Šmarja je lovil sam in ni bil pretirano zgovoren. Da ima rad individualno ribičijo in da tisti četrtek še ni imel pretirane sreče, sicer pa da mu je tako vseeeno, saj gre za sprostitev.
Bolj zgovoren je bil Martin Motoh, ki je skupaj z ženo in vnučki pod pisano marelo na Ramni plaži čakal na ulov. »Ja, veliko rib je v jezeru, predvsem ščuke in krapi prijemljejo. Lepo se imamo tukaj,« je pripovedoval upokojenec iz Dramelj, ki pa ga je dobra volja minila, ko smo prešli na neribiške razmere v Slivniškem jezeru: »Dolga leta sem delal v Nemčiji in povem vam, da znajo tam vsako mlako izkoristiti stokrat boljše kot mi. To, kar se dogaja
s Slivniškim jezerom, je sramota za občino in župana Tista. Večkrat lovim tukaj in prihajajo ljudje, ki bi želeli kaj popiti ali
pojesti, pa nimajo kje. Zaradi kregarij med lastniki je ribiški dom v popolnem razsulu, kar je prava katastrofa za šentjurski turizem.«
Ko pride policija ...
Nekoliko naprej sta pod velikim šotorskim nadstreškom počivala Klavdijo Piciga in Fabio Cupin. Že osem let iz Kopra prihajata vsako poletje na Slivniško jezero lovit ribe. »V jezeru je veliko rib, rekorda naše ribiške družbe sta 17,5 kilograma težak krap in 19,5 kilograma težak amur,« pove Fabio. Primorca ne moreta prehvaliti lepot jezera in obale na Ramni plaži, tudi onadva pa ne skrivata razočaranja nad drugimi stvarmi. »Že dvakrat so naju obiskali policisti, češ da je ob jezeru prepovedano kampiranje. Zato imava seveda samo nadstrešek oziroma nekakšen improviziran senčnik. Policisti so bili korektni, preverjali so prijave z druge strani jezera. Smešno je, da prodajajo 24-urne dovolilnice, če se človek ne sme utaboriti ob jezeru. Nikomur nič nočemo, pazimo na naravo, želimo le loviti in uživati v miru. Žal spori med upravljalci zavirajo razvoj jezera, da ne rečem, da skorajda odganjajo ribiče in turiste,« se je razgovoril Piciga.
S primorskima uživačema Klavdijem in Fabiom smo se zapletli v debato: letos sta se tudi zaradi slabega vzdušja okoli jezera najprej podala na neko madžarsko jezero, vendar sta si že po nekaj dneh premislila in se pripeljala na Slivniško. Obalna ribiča imata trdo kožo, tudi ona pa povesta, da ju veliko naključnih obiskovalcev sprašuje, kje se da kaj popiti in pojesti, morda posedeti v senci...
Priobalni pas Slivniškega jezera je javno dobro in s tem tudi zaščiteno območje in tam nekaj potencialnih ribičev, ki bi si želelo postaviti šotore, ne more povzročiti hude škode ... Je pa seveda priobalni pas v zasebni lasti RTG, ki je lastnik pretežnega dela zemljišč v okolici jezera in jezerskega dna. Njegovo vodstvo ima v imenu varovanja narave legitimno pravico »špecati« morebitne kampiste, toda s takšnimi potezami dolgoročno zagotovo le škodi svojemu poslovanju.
Žalostna zgodba ribiškega doma
Pilo, jedlo in veselilo se je dolga leta na drugi strani jezera, na Tratni. Idilični zaliv z ribiškim domom ni bil priljubljena izletniška točka samo za šentjurske občane, gostje so prihajali tudi od daleč, tam so se dogajale odmevne množične fešte. Pa so zaradi
lastniških sporov pred slabim desetletjem kočo zaprli in zdaj je skorajda že neprepoznavna. Okolico zarašča trava, okna in vrata so razbita, zadaj je prevrnjena prikolica, paviljone so pografitirali glinški častilci Svaruna ...
Kot smo izvedeli, je bilo v ribiški dom že enajstkrat vlomljeno, iz notranjosti so odnesli praktično vse uporabne snovi. Ivan Moser je na vprašanje, zakaj doma ne obnovijo, odgovoril, da je glavni problem predvsem v azbestni izolaciji. Nevarna izolacija naj bi se nahajala tako na ostrešju kot v drugih predelih hiše, izvedenci so odsvetovali obnovo. Podjetje RTG po Moserjevih besedah nima prihodkov za drago sanacijo, novogradnja je kajpada utopija. Zanimivo, da naj bi se za dom in širše območje jezera pred leti zanimali nemški investitorji, ki bi menda celo zgradili igrišče za golf...
Konflikti med ribiči in Moserji
»Ribiči smo naredili vse, da bi se zmenili, vendar je z Moserji dialog nemogoč,« pripoveduje Ervin Belak, predsednik Ribiške družine Voglajna. Pravi, da so se dobili že na nešteto sestankih, tudi v prisotnosti Občinarjev, regijske in nacionalne ribiške zveze, vendar težav niso premaknili niti za milimeter. Zadnji poskus je bil pred nekaj dnevi v prisotnosti predsednika celjskih ribičev, a sta obe strani ostali dobesedno vkopani vsaka na svojem bregu jezera ...
Podjetje Ribištvo, turizem, gostinstvo (RTG) je bilo ustanovljeno že pred 20. leti, od leta 1999 pa so družbeniki družina Moser s 77 odstotki in Ribiška družina Voglajna s 23 odstotki. »Moser nam vseskozi očita, da služimo na račun jezera in da bi tudi oni morali imeti nekaj od tega. Toda ribiči skrbimo za jezero skladno z zakonom in nikakor ne kujemo dobičkov. Vse vrnemo nazaj v vodo. Očitajo nam tudi, da smo kupili nov avto, toda z njim si le pomagamo pri delih okoli jezera in pri skrbi za ribe,« razlaga Belak.
RD Voglajna je lani imela 68 tisoč evrov prihodkov, od tega so ob koncu leta na računu prihranili dobrih 5 tisočakov. Na leto prodajo približno 2000 ribolovnih kart, nekaj zaslužijo tudi z interventnim lovom in še kakšno dejavnostjo.
Podjetje RTG posluje brez dobička in seveda je jasno, da je ob propadli infrastrukturi edino športni ribolov tisti, ki še prinaša denar. Moserji zagotovo nekaj zaslužijo z ribogojnico in apartmaji, seveda pa v tem ni takšnega denarja kot v upravljanju z naravnim jezerskim bogastvom. In seveda je potencialni zaslužek tisti, ki neti nesoglasja med delničarji. Ribolovno koncesijo pa ima RD Voglajna.
»Ne vidim načina, kako bi se lahko zmenili. Skupščine RTG so farsa, poslovanje neurejeno. Svoj delež v podjetju smo ponudili tudi občini, saj se je z Moserji nemogoče karkoli konkretnega dogovoriti. Ribičem so napovedali vojno, nagajajo nam na vsakem koraku. Lani smo organizirali mednarodno tekmovanje, pa so na drugi strani tako na glas nabijali muziko, da je bilo nevzdržno,« je obupan Belak.
Ivan Moser ima seveda drugačne poglede, čeprav odnosov z ribiči ni želel komentirati, ker je RD Voglajna vložila tožbo proti družini Moser. Očitajo jim, da ne skrbijo dovolj za posest RTG. Na sodišču sicer družbenika različne interese usklajujeta že vse od leta 1998 ... Že tako zapletena zgodba se torej vse bolj zapleta in prehaja na osebno raven. To pa zagotovo ne gre v prid jezeru. Brez moči tudi Občina
Občina Šentjurje v letu 2005 dala izdelati idejno zasnovo ureditve Slivniškega jezera, pri iskanju vsaj najmanjših skupnih interesov
na vseh področjih razvoja jezera se je angažirala RA Kozjansko na čelu s takratno direktorico Zlato Ploštajner. Poskušali so tudi zbližati sprte stranke znotraj podjetja RTG. »Imeli smo veliko sestankov, tako posamezno kakor tudi z obema družbenikoma, njunima pravnima zastopnikoma in drugimi zainteresiranimi organizacijami ter javnostmi. Žal, kljub naporom ni bilo posebnega napredka. Obe strani sta prepričani v svoj prav in ga poizkušata
dokazati v sodnih sporih. Gre za zasebno gospodarsko družbo, katere lastniki nimajo urejenih medsebojnih razmerij, torej očitno tudi ne interesov. Želimo, da bi sami med sabo našli skupen jezik in poslovni interes ter začeli v okviru poenotenih dolgoročnih ciljev reševati svoje propadajoče premoženje, ali pa - to prepustili drugim, ki imajo za to interes in denar,« pravi direktor občinske uprave Jože Palčnik.
Ker gre za zasebno lastnino, imata občina in država izjemno omejene možnosti. Država bi teoretično lahko posegla z zakonodajo, ki bi terjala od lastnikov takih naravnih danosti racionalno ekonomsko obnašanje, toda kaj takšnega je v bližnji prihodnosti iluzorno pričakovati. Poleg tega podobna jezera v Sloveniji, za katera skrbijo bolj modri in sposobnosti lastniki, živijo veliko bolje kot Slivniško. V naši neposredni bližini je primer dobre prakse Šmartinsko jezero, ki se dobro razvija. Celjska občina je uspela pridobiti evropski denar za izvedbo številnih turističnih in kolesarskih poti okoli jezera, načrtujejo celo rekreativni center, golf igrišče, naselje počitniških hiš in hotelov ...
Sanje o šentjurskih »Havajih«
»Dopusta na Slivniškem jezeru ne zamenjam niti za Havaje!,« slikovito razmišlja primorski ribič Klavdijo. Pretiravali bi, če bi trdili, da ima 84 hektarov veliko jezero s svojim obalnim pasom potencial masovnega turizma, toda sanje o šentjurskih »Havajih« bi le lahko bile nekoliko bolj konkretne. Pa četudi zgolj z urejenim majhnim kampom, simpatično gostilnico z ribami in kozjansko kapljico, z ladjico na gladini jezera ...	L.H.
Slivniško jezero je 21. največje v Sloveniji. Njegova dolžina je 5 kilometrov, v širino pa doseže pol kilometra. Obala okoli jezera je dolga 7,5 kilometra. Jezero je nastalo leta 1976 kot akumulacija za tehnološko vodo za železarno Štore. Največja globina jezera je 14,5 metra, v njem so številne vrste rib: krap, som, ščuka, amur, bolen ... V močvirnem predelu je tudi naravni rezervat z okoli 125 vrstami ptic.
	
	
VOLITVE 2010
Ker se zadnji mesec pred volitvami praviloma nabere veliko resničnih in še več manj resničnih informacij, pravzaprav največ le leporečne reklame, ki je nihče ne jemlje povsem resno, smo se v ŠN odločili, da bomo volilno dogajanje sproti spremljali od vsega začetka, analizirali dosegljive vesti in dokumente ter vam
poskušali posredovati svoja spoznanja.
VOLILNA PONUDBA ŠT. 2
LDS in Jože Artnak »iz parterja na oder«
LDS in njen županski kandidat Jože Artnak sta svojo vizijo vladanja Šentjurju obelodanila 30. junija na novinarski konferenci na odru šentjurske KD pod zanimivim sloganom Iz parterja na oder - pod žaromete. Slogan jasno nakazuje, kar je Artnak v nadaljevanju tudi ponovil, da hočeta LDS in Artnak »spet odločilneje kreirati javne zadeve v naši občini«.
Ta citat predstavlja zanimivo izhodišče za razmišljanje. Dejstvo je namreč, da LDS v šentjurski politiki doslej »z odra« ni nikoli odločilno kreirala šentjurske politike, zato tisti »spet« nekako ni povsem na mestu. LDS in podžupan Jože Artnak sta bila morda na začetku prvega Tislovega mandata odločujoč faktor iz ozadja, toda sta takrat iz nerazumljivih razlogov ostala globoko v senci. Nato je kmalu sledila »diverzija« župana Tisla, ki je z imenovanjem še treh podžupanov utrdil svojo pozicijo, Artnaka in LDS pa praktično postavil »izven igrišča«. Od takrat Artnak in LDS igrata v občinski politiki dvojno vlogo: ves čas sta zvesta člena županove koalicije, sicer brez koalicijske pogodbe, toda s podžupansko funkcijo, glasujeta za vse ključne koalicijske dokumente, njuna retorika pa je velikokrat trdo opozicijska. Računica Jožeta Artnaka, ki jo je večkrat javno izpostavil, je bila preprosta: za dobrobit občine je nujno, da »smo zraven«, kajti sicer bo občinska politika res do konca zagreznila. V resnici sta bila LDS in Artnak potem formalno ves čas »zraven« in javno nista nikoli odločno udarila po mizi in rekla »tega se pa mi ne gremo«. Kaj se je dogajalo v ozadju in v kakšni meri je Artnak vplival na županove oziroma občinske odločitve, je ostalo skoraj povsem prikrito.
Zapisal sem »skoraj«, kajti vse kaže, da je bila čistka v pisarni vodje investicij Erike Kosi, edina vsebinsko odmevna občinska zgodba zadnjih dveh mandatov, vsaj posredno Artnakova zasluga. Toda tudi v tem primeru sta LDS in JožeArtnak vztrajala v vlogi zvestega koalicijskega partnerja in tudi zato javnost nikoli ni zvedela za pravo vsebino tega spora. Dejstvo je, da je Erika Kosi, za katero se je domnevalo, da se je zelo po domače šla oddajanje javnih naročil, morala zapustiti svojo ključno funkcijo, toda v vladajoči občinski politiki ni bilo nikogar, ki bi hotel razkriti vzroke. Pa v bistvu ni šlo za malenkosti, temveč za pomembne sistemske in načelne
politične, organizacijske in ne nazadnje težke materialne dileme, ob katerih lahko zraste ali pade vsaka politična opcija. Afera »Erika Kosi«, če je tako sploh lahko imenujemo, je poniknila pod preprogo tudi po zaslugi LDS in podžupana Artnaka. Tu se je zgodila ključna zadeva, ki je hkrati velik dosežek in največja napaka LDS. Dosežek je, da se je sploh kaj zgodilo, napaka pa, da je vse ostalo skrito. Ne nazadnje posredno tudi po zaslugi drugega najmočnejšega člana občinske LDS, predsednika občinskega Nadzornega odbora Igorja Gobca. Razjasnitev te afere bi lahko bila ključna tudi za LDS-ove
volilne izide, toda po Artnakovem nastopu na novinarski konferenci je očitno, da je ne bomo dočakali. To dejstvo postavlja pod vprašaj naslovno Artnakovo geslo o prehodu iz parterja pod žaromete, to je od skrivanja k preglednosti. Kar ne nazadnje pomeni tudi soglašanje s t.i. berluskonizacijo šentjurske politike.
Je LDS sploh še pomemben šentjurski politični dejavnik?
Pravi odgovor bomo dobili seveda na volitvah, toda nekatere številke kažejo, da ni. Moč šentjurske LDS je bila vedno sorazmerna moči LDS na državni ravni, vemo pa, da je ta v težki krizi. Četudi šentjurska LDS dobi na lokalnih volitvah enkrat več glasov kot LDS na državni ravni, to pomeni trenutno le kakšne 3 občinske svetnike, kar pa je odločno premalo za premik »iz parterja na oder«. Šentjurska LDS je podobno kot na državni ravni strukturirana pretežno »elitistično«,
že vrsto let jo dobro obvladuje manjša vodstvena skupina in ostaja brez množičnega članstva in celo brez krajevnih odborov, kar ji seveda jemlje veliko moči. Nadomeščanje nekdanjih vplivnih kadrov (Gorečan, Zupanc, Polnar, Moser...) z mladimi (Bobek, Klemen Artnak., Jaklič, Godler, Jevšinek, ...) na teh volitvah prav gotovo še ne more dati velikih rezultatov. Tudi to kaže, da je Artnakov »vzpon pred žaromete« vprašljiv. Ne nazadnje tudi zato, ker je znano, da sta si s podžupanom iz SDS Koržetom »kot pes in mačka«, SDS pa je v Šentjurju očitno v vzponu in ne verjamem, da bo ob pričakovanem volilnem izidu pripravljena sodelovati s tako »problematičnim« partnerjem, kot je LDS.
Kaj ponuja LDS?
Sodeč po vsebini materialov, ki so nam jih ponudili na tiskovni konferenci, predvsem karizmo Jožeta Artnaka in komaj kaj več. Kulturni dom Šentjur, OŠ Kalobje, telovadnica za Kmetijsko šolo, obrtne cone Bezovje in Laze, navezovalna cesta Dramlje - Črnolica, revitalizacija Slivniškega jezera ..., vse to že vemo. Tudi prvi predstavljeni županski kandidat Marko Diaci je imel na repertoarju iste projekte. Obljuba »posodobitve vseh vrst cest v celotni občini« meji že na ceneni populizem oziroma znanstveno fantastiko, zlasti še, ker nič ne pove, od kod denar. Podobno zveni tudi »reševanje problematike nezaposlenosti skozi oblikovanje prostorskih planov, komunalnega opremljanja zemljišč in razumnih cen komunalnih storitev...«. »Vzpodbujanje družbenih dejavnosti, športa, kulture, izobraževanja prostovoljnega dela, društvenega in družabnega organiziranja ...« se sliši lepo, toda prav nič konkretno. Isto velja za »prijaznejšo, prožnejšo, fleksibilnejšo (?) in ob sobotah dostopno občinsko upravo«. Vsaj tega, da jo bo zmanjšal, ne obljublja. Tudi glede občinskega zadolževanja ni izrazil odločnejših pomislekov, preglednost občinskih financ pa je tako ali tako že splošna mantra, ki nikomur nič ne pomeni. Nekaj bolj konkretne specifike LDS le ima: na področju športa bi vzpostavila eno polprofesionalno športno zvezo, ki naj bi imela v rokah tudi finance in celo upravljanje športnih objektov (kar
je lahko vprašljivo, saj nakazuje nadaljevanje »vojne športnih zvez«), zavzema se za ureditev gradu Ritnik, samostojnost KS, ohranjanja naseljenosti podeželja, obstoj malih kmetij ...
Če pod vse to potegnem črto, program pravzaprav le vztraja na več ali manj že znanih stališčih LDS iz preteklosti. Novost v ponudbi je dejansko le to, da se je doslej vse delalo »za kolajne drugih«, sedaj pa bi radi to isto počeli »na odru«.
Je Jože Artnak kot zaščitna znamka LDS dovolj?
Ni dvoma, LDS v Šentjurju je Jože Artnak. On je njen
Ožji volilni odbor: Jure Godler, Igor Gobec in Darko Cerovski
ustvarjalec, predsednik, ideolog, organizator, motivator ...Ta hip LDS brez njega ni vredna niti »državnih« 5 ali 6%. Toda je njegova karizma dovolj za volilni uspeh? Sposobnosti mu absolutno ne manjka, naloge, ki si jih zada, opravi študiozno in dosledno, toda tega volivci niso zaznali. V Alposu, kjer je, tako pravijo, menda zadolžen predvsem za »umazane« posle, si opaznega pozitivnega imidža ni uspel izboriti. Še več, v položaju, ko Alpos tako rekoč nekontrolirano drsi v stečaj, ki so ga očitno zakuhali menedžerji, dobršen del odgovornosti pade tudi nanj. Posebna težava je Artnakova politična identiteta. Je član LDS, ki je nosilec ekonomskega liberalizma, on pa je profiliran vsaj kot socialdemokrat, če že ne kot socialist. To shizogeno vlogo sicer odlično obvlada, toda v končni fazi zaradi nje izgublja svojo prepričljivost.
Skratka, čeprav bi lahko bil eden od boljših šentjurskih županov, je kar preveč motečih momentov, ki stojijo na njegovi uspešni poti do županske pisarne. Tega se očitno zaveda tudi sam, zato ima poleg županske kandidature v ognju še eno železo, politiko »biti zraven«. V svojem programu se je tako na daleč izognil resni kritiki župana Tisla, ker si očitno pušča priprta vrata za ponovno vključitev v pričakovano Tislovo zmagovito koalicijo. Toda ta pragmatični račun se mu bo tokrat težko dobro iztekel. Volivci, ki se strinjajo s Tislovim vodenjem občine, bodo seveda raje volili »original« kot nekoliko dodelano »kopijo«, zato se postavlja vprašanje, kdo sploh so pravzaprav potencialni Artnakovi volivci, in še zlasti, koliko jih je? Že za drugi krog županskih volitev bi potreboval nekaj veliko bolj opaznih potez, kot jih je predstavil v svojem programu, da o končni zmagi niti ne govorim. Toda na razpolago nima več veliko časa, pa tudi prave borbenosti ne izžareva.
FK
PRILOŽNOST, PASE ŠENTJUR PREBUDI
Po desetletju znova TOD Šentjur
Pričela se je zadnja faza oživljanja Turistično olepševalnega društva Šentjur, ki v zadnjem desetletju ni delovalo. Aktivno delo akšnega društva je za Šentjur nujno potrebno, a je bilo njegovo oživljanje v zadnjem času pospremljeno s kar nekaj prigodami, ki niso vlivale optimizma. Vseeno se zdi, da se bo v začetku avgusta pričela nova era, ampak ne samo za društvo, ampak tudi v marsikaterem pogledu za proslulo druženje Šentjurčanov.
Kot smo na naših straneh že poročali, je Franc Zabukošek aprila vabil na okroglo mizo z razpravo o ustanovitvi turističnega društva Šentjur. Vabljeni akterji so ga gladko ignorirali. Dva meseca kasneje je s strani Krajevne skupnosti Šentjur mesto prišlo vabilo, oz. celo dve, saj je imelo prvo napačen mesec, ki je po dolgem času napovedovalo volilno programski občni zbor društva, vse skupaj pa naj bi začinilo predavanje Draga Jančiča o zasaditvi iz vzdrževanju zelenjavnega vrta.
Kmalu po koncu tekme svetovnega nogometnega prvenstva med Slovenijo in Anglijo je bil obisk občinski sejni dvorani dokaj pičel. Prisotni so na mize dobili dnevni red s predlogom kandidatne liste (v vabilu ni bilo o postopku včlanjevanja in kandidiranja zapisanega nič), v dvorani pa je bilo od ducat predlaganih prisotna manj kot polovica ljudi.
Predsedujoči Florjan Cveto Erjavec je poudaril, da se zaradi manjka delujočega društva med drugim izpuščajo sredstva, za katera bi lahko društvo kandidiralo tudi izven meja občine. Grozila naj bi administrativna ukinitev. Ker je bilo po njegovih besedah prisotnih 6 od nekdanjih skupaj 10 članov upravnega in nadzornega odbora, naj bi to bilo dovolj za delo zbora.
Zabukošek se je pridušal, da bi morali organizatorji poskrbeti za poslovnik občnega zbora in statut, prav tako pa je hotel obrniti dnevni red, kije najprej predvideval volitve, potem šele obravnavo programa in spremembo statuta, kar je v okviru društvenega delovanja neobičajna praksa. Erjavec ga je med navajanjem pomanjkljivosti pričel prekinjati, nakar so sledili povišani glasovi, Zabukošek pa ni mogel iz svoje kože in je Erjavcu navrgel njegovo politično opredelitev. Nekaj prisotnih gospa
je iz nelagodja globoko vzdihovalo, Zabukošek pa je svoj odhod z zborovanja začinil s prebiranjem pesmi Toneta Kuntnerja Kdor zida.
Glede predlogov za člane upravnega odbora je Tanja Gobec, ki je pisala zapisnik, povedala, da tudi sama želi sodelovati. Lovro Perčič je kot kandidat za predsednika dejal, da je težko pridobiti ljudi, saj so večinoma pripravljeni le kritizirati, tisti, ki pa so že vpeti v druga dogajanja, pa si ne želijo novih zadolžitev.
Pišoči sem k razpravi dodal, da je glede na vse predpogoje s stališča demokratične procedure nehigienično na isti dan izpeljati volitve in predlagal, da občni zbor, ki je najvišji organ društva, Perčiča pooblasti za sklic novega občnega zbora, kar je na koncu tudi obveljalo.
Volilni občni zbor bo tako v četrtek, 5. avgusta, ob 18. uri v občinski sejni dvorani. Upati je, da takrat vse v najlepšem redu s proceduro, da se bodo našli ljudje, ki bodo voljni kaj storiti za Šentjur itd.
Med kandidati bo tudi sklicatelj zbora Lovro Perčič, ki šteje 37 let in stanuje v soseski Pešnica. Je poročen in oče enega otroka, zaposlen pa je na celjski enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot vodja oddelka za pokojninsko zavarovanje. V svojem programu si najprej želi društvo tako kadrovsko okrepiti, da bo lahko aktivno sodelovalo pri različnih projektih. Šentjur bo ponovno dobil ocenjevanje urejenosti ulic in hiš, spomladansko in jesensko čistilno akcijo, itd., društvo pa naj bi bilo tudi pomemben akter pri razvoju turizma na območju središča občine.
br
18. SREČANJE MUZIKANTOV V DOGI GORI
Arzenak, išči novo zamisel!
Ta že tradicionalna poletna dolgogorska prireditev, nekakšna uspešna kopija dobjanskega Pokaži kaj znaš, počasi tone. Če je bila pred leti okrog gasilskega doma velika gneča, tudi do 1000 obiskovalcev so menda tam že našteli, sem letošnji obisk ocenil na za Dolgo goro skromnih 300 duš. Kar pa je v primerjavi z »navadnimi« gasilskimi veselicami še vedno veliko.
NTOV
O samem tekmovalnem muzikantskem programu ni veliko za povedati. Udeležba 15 solistov in duetov ter 5 ansamblov je bila še vedno solidna, toda njihova zabavna vrednost je bila pičla: frajtonarica za frajtonarico, zdelo se mi je, da vsi igrajo
isto skladbo in vsi enako. Pravih »luzerjev«, kot pred leti, sicer ni bilo, toda bilo tudi ni nobenega posameznika ali ansambla, ki bi poslušalce dvignil na noge. Bi lahko kar rekel, da pravih zmagovalcev ni bilo. V to povprečje sta padla tudi edina malo bolj domača predstavnika Anže Oset iz Šentjurja in ansambel Mladika iz Dramelj, vsi drugi pa so bili iz sosednjih občin (Konjice, Poljčane, Šmarje, ...). Šlo pa je v glavnem samo za mlade glasbenike, kar je seveda potrebno upoštevati. Gostinska »infrastruktura«, red na parkiriščih in solidna postrežba, so še vedno »štimali«. Vstopnina 5 € je in ni veliko, kozarček odličnega vina po 1 €, liter cvička že 9 €, refošk po 14 €, točeno pivo 2 €, liter ore 6 €, čevapčiči in kotlet po 5 € .... pa le kdo na veselici še gleda na ceno! Toda brez sponzorjev in zastonjskega gasilskega dela in Arzenakovega šotora itd., bi organizatorji verjetno že bolj tenko piskali. Vse kaže, da bodo morali dolgogorski gasilci močno napeti svoje možgane, če bodo hoteli še naprej uspešno prodajati svoje minulo delo (gasilki dom, kuhinja, kioski, parkirišča,...). Parada frajtonaric in povprečne narodno zabavne glasbe tudi za Dolgo goro očitno ni več dovolj.
FK
ŠENTJURSKO POLETJE
Fotr - Bizovičar za 12 €
Lep poletni večer in znana TV faca Lado Bizovičar sta na zadnjo junijsko nedeljo do zadnjega kotička napolnila »Šentjurske Križanke«. V eni uri in pol »brzostrelnih« domislic se je tokrat izrazito mlada publika nakrohotala do mrtvega. Ni kaj, komedija je tudi v Šentjurju zakon.
Fotr, monokomedija Lada Bizovičarja v režiji Nataše Barbare Gračner, je spretna komercialna humorna izpoved sveže pečenega očeta, v katero
je napletel »vse živo«. Bizovičar je tako prepričljivo odigral svojo vlogo, da kar verjamem, da je osnova njegove zgodbe lastno doživljanje očetovstva. Monokomedija nima zgodbe oziroma velike sporočilnosti, je nekakšna duhovita nanizanka splošnih življenjskih spoznanj, ki so v resnici seveda hudo resna in realna, iz katerih pa se
Bizovičar, bi skoraj lahko rekli, kar krepko norčuje. Seveda največkrat na svoj račun. Toda nikakor ne pozabi tudi na tiste v avditoriju, ki se z očetovskimi težavami neposredno niso nikoli srečali, na primer na dekleta in ženske, ki pa so se, sodeč po tonu salv smeha, dejansko najbolj zabavale. V uri in pol bistroumnega besedičenja je vsakdo lahko našel nekaj za svojo dušo. Verjamem pa, da seje ob Bizovičarjevih bravurah grenko nasmehnil marsikateri od navzočih sveže in manj sveže pečenih očetov, kar je pravzaprav presežna vrednost te komedije.
Je ta presežna vrednost zajeta v ceni 12 €? Očitno. 12 € se sliši malo, v tolarjih pa bi to bilo skoraj 3 jurje. Kar zlasti v primerjavi z našimi domačimi izvajalci, ki nas zabavajo praviloma kar brezplačno, sploh ni malo. Ampak denar tokrat za gledalce gotovo ni bil omejitveni faktor.	FK
GLASBENE NOTIČKE
Nov uspeh Eve Vrečko
Nadarjena violinistka Eva Vrečko se je s svojo učiteljico Betko Rauter in korepetitorko
Mojco Krajnc udeležila Tekmovanja mladih violinistov »Leon Pfeifer« , ki je potekalo 18. in 19. junija 2010 na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Eva Vrečko se je predstavila
s tekmovalnim programom, ki je vseboval obvezno skladbo POD GRADOM , ki jo je napisal Tomaž Habe posebej za ta dogodek.
Evi je bilo ob doseženi 1. nagradi podeljeno še arhivno snemanje na RTV Slovenija in nastop na koncertu nagrajencev Tekmovanja Leona Pfeiferja v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani, oktobra 2010.
Evi ob takem izrednem uspehu iskreno čestitamo in ji želimo, da bi se njen glasbeni talent razvijal in da bi z njim še vnaprej razveseljevala več in več ljudi. Ob tem vse čestitke za strokovno delo njeni mentorici profesorici Betki Rauter in korepetitorki Mojci Krajnc ter seveda njenim staršem, ki jo vzpodbujajo na njeni glasbeni poti.
GŠ Šentjur
In bilo je poletje
Poletje naj tio! sta svoj julijski koncert na vrtu Ipavčeve hiše imenovala JSKD in MeKPZ skladateljev Ipavcev. In res je bilo poletje, v koledarskem in prenesenem pomenu. Zunaj prava julijska vročina, pod platneno streho letnega prizorišča v zavetju lipine sence pa ušesom in srcu prijazne melodije, ne zatežene, pa tudi preveč sladkobne ne. Blizu 200 obiskovalcev, kar je menda že rekord »Šentjurskih Križank«, je pričaralo poletni presežek.
Koncert Okteta 9, to je fantovske skupine celjske Gimnazije center, ansambla Tuned Fish in MeKPZ skladateljev Ipavcev bi pravzaprav lahko upravičeno preimenovali v koncert Matevža Goršiča. Zborovodja »Ipavcev« se je tokrat izkazal kot vsestranski
glasbenik. Pri nastopu Okteta 9 sicer menda ni imel nič zraven, je pa bil večkratna ključna oseba tako pri Tuned Fishu kot pri Ipavcih, od osmih skladb teh dveh skupin jih je kar šest tudi ustvaril ali priredil sam. Pa ne le to, bil je tudi ključni inštrumentalist ansambla in jazz pevec. Če izvzamemo Oktet 9, ki je prav navdušil s svojo slovensko popevkarsko in dalmatinsko melodiko, je preostanek koncerta bil pretežno jazzovski, na začetku sicer nekoliko v baladnem slogu, zlasti priredba znane pesmi Stoji učilna zidana, toda nadaljevanje je bilo prava eksplozija pozitivne energije
Ipavci so se dobro ujeli, pa ne le ujeli, tudi na obrazih se jim je videlo, da pri tem neizmerno uživajo. In to svoje intenzivno čutenje so uspeli prenesti na občinstvo - kar je bil največji dosežek tega večera. O tem, ali je bil koncert tudi vrhunska glasbena stvaritev, naj sodijo drugi (če sploh imamo koga v Šentjurju, ki bi si to upal), za moje razumevanje prireditev Šentjurskega poletja pa je šlo za zadetek v polno.
In še to: zadnji čas je, da najdemo ustrezno ime za Šentjurske Križanke. Križanke seveda odpadejo, Letno prizorišče na vrtu Ipavčeve hiše vsebinsko sicer pove vse, toda je preveč prozaično in absolutno predolgo. ŠN zbirajo predloge na tel 5 741 500 ali 041 759 186.	FK
Pod platneno streho v Drežniških Ravnah
n**-	- m/'p?v	’ v -
s

Mladi planinci in njihovi vodniki ter mentorji iz PD Slivnica pri Celju, Ljubno, Luče in Tabor so med 10. in 17. julijem preživeli vroč, a nadvse prijeten teden v objemu zahodnih Julijcev.
Vrh planinskega leta je za vsakega mladega planinca gotovo planinski tabor, za tovrstno enotedensko preživljanje počitniškega časa pa se na OŠ Slivnica pri Celju, kjer deluje planinski krožek pod vodstvom PD Slivnica pri Čelju, iz leta v leto odloča vse več mladih planincev. Letos se jih je nabralo 35, priključili pa so se jim še nekateri otroci iz Šentjurja, Dramelj, Planine, Ponikve ter mladi planinci iz zgoraj omenjenih društev. 69 se jih je tako nabralo, ki so pod vodstvom 20 vodnikov in mentorjev spoznavali radosti bivanja pod platneno streho, osvajanja vrhov in druženja v različnih oblikah. Planinski tabor je vodil že dolgoletni vodja Matej Planko, ki je tudi v organizacijskem odboru Savinjskega meddruštvenega odbora. Ta je zadolžen, da se taborni prostor postavi in pripravi, da se lahko med počitnicami v njem izmenja devet izmen.
Mladi planinci so v dveh skupinah (glede na zahtevnost ture) osvajali okoliške vrhove in spoznavali znamenitosti: Krasji vrh, planini Zaprikraj in Kuhinja, Krn, Koseška korita ter slapa Veliki Kozjak in Curk. Pri orientacijskem pohodu so si zaradi sladoleda, ki jih je razgrete pričakal v trgovini, zapomnili vas Drežnica in impozantno cerkev s čudovito planinsko kuliso. Zagotovo pa so jim v spominu ostale vse vodne aktivnosti, ki so jim hladile vroče dni v taboru, ki letos ni nudil prave sence: odbojka z vodnimi baloni, mokro obarvano tekmovanje za soško postrv in soškega smuča, plastična drča z milnico in vodo, s katero so jih obdarili domači gasilci, ter sreda ob Nadiži, kjer je bilo dovolj priložnosti za plavanje, gradnjo jezov, barvanje kamenčkov in razgretih teles. Ob tabornem ognju je bila letos favorit pesem Krokodilčki, sicer pa še mnogo drugih, združenih z bansi -gibalno-glasbenimi pesmimi, ki sta jih med mlade planince z vsem žarom širili mladinski voditeljici Nuša in Patricija. Ker gre za planinski tabor, seveda ni manjkalo predavanj iz planinske šole: iz prve pomoči, vremenoslovja, planinskega rastlinstva in živalstva, planinske opreme, zgodovine in organizacije planinstva, nevarnosti v gorah in orientacije. Odlično znanje osvojenega pa so mladi planinci pokazali v planinskem kvizu. Pa še cela vrsta dejavnosti se je zgodila v enem tednu - od večernih pravljic v interpretaciji različnih vodnikov do igrice skriti prijatelj, v kateri smo se vsi razvajali z drobnimi pozornostmi, kratkih poletov z balonom, pa seveda planinski krst za 25 novih udeležencev na taboru in še še ... Marsikaj je vodniškim očem ostalo zagotovo skrito, ne pa energija radoživih in dobrovoljnih otrok ob vseh dejavnostih, ki se je stopnjevala vse do prihoda domov, ko so vsi skupaj čakajočim staršem pripravili glasbeno-gibalno presenečenje.
Nina Gradič
0
Traktor forum postaja opazna poletna prireditev
Društvo Traktor forum, ki ga držita pokonci Herman Korošec in Jaka Korenjak iz Laz in ima okrog 3000 spletnih članov, je letos že tretjič organiziralo srečanje članov in seveda demonstracijo kmetijske mehanizacije. Na kmetijo Korenjak v Laze se je v soboto 26. junija zgrnilo kakšnih 700 radovednežev in traktorskih navdušencev iz vse Slovenije.

Fantje so se svojega srečanja letos lotili bolj širokopotezno, privabili nekaj trgovcev s kmetijsko mehanizacijo (Miler iz Prevalj, Itro iz Štor, Krpan iz Šmarja ter še nekaj manjših trgovčičev za stojnicami, ne pa Tajfuna in Kmetijske Zadruge Šentjur ...) in si omislili tudi gostinsko ponudbo, prireditveni šotor in Mlade
bomo pokrili s prispevki sponzorjev, lastno delo pa tako ali tako (še) nima cene.« In zakaj Traktor forum ne zanima naše KZ?
»Ker hoče ostati monopolist in še naprej izkoriščati svoje člane,« se je razhudil eden od navzočih. »Direktor Pušnik tiste, ki mu ne jejo iz roke, celo lastnoročno briše z volilnih
upe. Toda demonstracijo mehanizacije so raztegnili kar na ves dan, zato je na koncu pod prireditvenim šotorom zmanjkalo tistih obiskovalcev, ki bi jim lahko dali kaj zaslužiti. Kuhar Malgaj je pripravil 1000 porcij golaža (po 1 €), toda jih je v imenu Čatrove okrepčevalnice uspel »spraviti pod streho« le približno polovico. Kljub temu pa Jaka Korenjak zaradi denarja ni bil zaskrbljen: »Večji del stroškov
seznamov za organe vodenja KZ,« je nadaljeval član KZ, ki ni želel biti imenovan.
Mojo pozornost je vzbudila stojnica Andreja Noseta, ki je ponujal Plocherjeve preparate za nesmrdljivo kompostiranje gnojevke in kurjega gnoja. Obljubil je, da pride v Šentjur, ko se bomo naslednjič prepirali z vodstvom Meje, če bodo spet obudili svojo smrdljivo deponijo na Slomu.
FK

ŠOLA SE JE ROLALA
Šentjur ima talent
Že tradicionalno zaključno šolsko prireditev LUŠ v stilu znanega TV šova Slovenija ima talent je letos uspešno izvedla ponkovška naveza Miha Kundih - Branko Krašovec. Miha je držal vzdušje s spretnim vodenjem, Branko pa z navijanjem dobre glasbe. Videli in slišali smo kar nekaj obetavnih šolarskih nastopov od tvvirlinga, petja, do plesa, le komisija »Lucienne in dve Branki«, ki bi zabavi morala dati piko na i, je odpovedala. Ampak priznanja in nagrade je le uspela razdeliti. Organizatorje velja pohvaliti za dinamično izvedbo zabave, toda po dveh urah je kljub temu vse skupaj postalo že rahlo utrujajoče. Škoda, da je kar večina šol prireditev »bojkotirala« in so jo dejansko držali pokonci šolarji iz Hruševca. Nikogar ni bilo s Planine in iz Slivnice, celo sosednja OŠ F. M. je bila menda že na počitnicah, pa tudi s Ponikve in iz Dramelj je bilo
le za vzorec nastopajočih.
Posebnost letošnjega rolanja je bila predstavitev deficitarnih poklicev. Še najbolje se je odrezala Kmetijska šola (ŠCŠ), ki se je
hvalila z edinstvenim traktorjem z navigacijo in ne vem čim še, toda še veliko bolj atraktivne so bile njene palačinke: kar nekaj sto sojih na licu mesta namazali in spravili v promet, gratis seveda. Stojnica Obrtne zbornice, čeprav je za njo stal sam predsednik Zdenko
Horvat, ki je poskušal katerega od osnovnošolcev prepričati, da bi postal klepar, in stojnica ŠKMŠ, sta bili bolj kot ne en »dolg čas«.
FK
Tik pred koncem maja je bila na Prevorju sklicana okrogla miza o dediščini Franca Guzeja oz. Guzaja*, t.i. kozjanskega Robin Hooda. V prejšnji številki ni bilo prostora za obširnejši prispevek, ki ga lahko preberete
tokrat.
Kulturno društvo Prevorje je na nekoliko neugoden termin povabilo okrog 30 bolj ali manj relevantnih sogovornikov, a je bila udeležba dokaj okrnjena, vseeno pa so se odzvali najpomembnejši akterji, ki so si lahko v šolski avli ogledali številne predmete, povezane s temo okrogle mize.
Povezovalec Miroslav Pajek je predstavil novosti, ki so se v zadnjem letu zgodile. Tako imajo na Prevorju za obiskovalce Guzajeve poti tudi vpisno knjigo. Založba Sidarta je v okviru družinskega izletniškega vodnika Pravljične poti skozi zgodovino vključila tudi zgodbo o našem junaku. Letošnji skupni cilj pohoda treh Guzajevih poti Preverja, Dobja in Planine bo v Šentvidu pri Planini, in sicer 30 avgusta. Občina je zainteresirana, da bi na Prevorju dobili stalno razstavo o Guzaju. V širši zasedbi so si ogledali tudi lokacije, kjer bi bila razstava. V naslednjem letu bi se prijavili na razpis za sofinanciranje.
Alojz Oprešnik je povedal, da jim je Albert Tanšek podaril zvežčič z izrezki podlistka o Guzaju, ki je izhajal med obema svetovnima vojnama v 20. stoletju. Kasneje je omenil Langerjeve pečine za Resevno, kjer se je skrival Guzaj, nadaljeval pa je z omembo raziskave življenjske poti enega od orožnikov, ki sta ustrelila | Guzaja. O njegovi sorodstveni liniji je naredil pravo ekspertizo ... V drugem delu razprave je izrazil željo po dogovoru o medsebojnem obveščanju, kaj kdo dela, saj je kozjanska trma lahko problem in je možno, da se na koncu akterji ne bodo uspeli poenotiti. Nujno je doreči skupno celostno podobo, v okviru tega pa bi bilo posameznim akterjem dopustiti neko svobodo.
Avtor literarnozgodovinske študije o Guzeju Milenko Strašek je menil, da je iskanje podrobnosti imenitno z vidika zgodovinarjev, vendar ne vidi konkretnega učinka za Prevorje. Opozoril je, da Guzajeva pot naj ne bo le pot pohodov, ki so enkrat letno, ampak je treba razviti zgodbo, ki bo zanimiva vse leto. Kritičen je bil v zvezi s promocijo, saj opaža, da zunanji »činitelji« naredijo več za promocijo kot domačini. Danes naključni pohodnik še vedno ne ve, kje je domačija, kje je Guzej končal svojo pot. Poenotenje predstavitev oz. celostna podoba je pomembna, kajti nalog, ki se odpirajo, je veliko. Ko bo muzej odprt, bo to vse moralo »klapati«. Prevorčani so si žal izbrali najmračnejšo Guzejevo podobo z žeblji, čeprav jo je sam zanikal.
Izpostavil je tudi potrebo po ponatisu knjige, za katero je veliko povpraševanje in je praktično ni več za dobiti.
Vse pa ni le slabo, saj je pozdravil projekt Aleksandre Maček V objemu Kozjanskega raja, kjer gre za prvi poskus udejanjanja zgodbe, ki je zanj temeljna zadeva v praksi. S posebno skrbjo je podčrtal, da stavbni artefakti iz Guzejevih časov propadajo, kar bi morali skušati za vsako ceno ohraniti, kolikor je možno. Še enkrat je pozval, da si akterji razdelijo naloge, in se obenem vprašal, če
akterji vedo, kaj te naloge sploh so.
Direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej je svojo institucijo videla kot promotorja, da bi turistične produkte predstavili, da bi bili čimbolj zanimivi za trg. Treba bo zagotoviti, da bo ob Guzejevi poti dovolj živo, kar bo dalo piko na i, te potenciale pa mora predlagati lokalno okolje. Zelo dobro je treba zastaviti tudi promocijo in delati skupaj.
K razpravi sem bil vabljen tudi pišoči, ki sem predlagal očitno - a neizrečeno, da se končno dogovori, da nekdo prevzame koordiniranje informiranja, za kar sem predlagal RA Kozjansko, kar je direktorica tudi sprejela in napovedala, da bo prihodnji sestanek sklicala ona.
Interes za Guzeja narašča, okrogla obletnica smrti spregledana
Pred kratkim je minilo 130 let od Guzejeve smrti, saj so ga žandarji ustrelili 12. 7. 1880 v Košnici. Kakšnega javnega komemorativnega dogodka na to temo ni bilo zaznati, se pa jeseni nekaj na to temo v režiji Primoža Laubiča obeta Dramljah, ki sicer v Guzejevem življenju niso pomembna prekretnica, a so očitno edini, ki razmišljajo na ta način, saj so lani, ob 170-letnici njegovega rojstva, organizirali tudi okroglomizni dogodek, kjer so predstavili izsledke raziskave, da je bil šentjurski tolovaj rojen v Šibeniku in ne na Primožu.
V začetku poletja sta Guzejevo območje obiskali tudi sodelavki dokumentarnega programa RTV Slovenija, ki sta sprva želeli predstaviti Kozjansko, a jima je ravno njegov fenomen dal idejo, kako osmisliti projekt.
Nekatere aktivnosti vodi tudi Mirko Čander, ki namerava ordinirati v bližnji šentjurski okolici, z njegovim izročilom pa se je ukvarjal že pred dvema desetletjema.
br
*V besedilu se uporabljata zapisa Guzej in Guzaj, saj različni akterji vztrajajo pri svojem poimenovanju
BAZENJENJE 2010
Osvežilni poletni žur
V soboto, 17. julija, je bilo šentjursko letno kopališče v znamenju Bazenjenja, ki en šentjurski poletni večer razvedruje vse od leta 1999. V klorirani vodi in okoli nje seje obiskovalcev trlo, kar je dokaz, da so ljudje željni tovrstnih dogodkov in bi se verjetno prilegel še
kakšen.
Organizatorji iz vrst Študentskega kluba mladih Šentjur so omogočili prost vstop na kopališče po 15. uri, ko so se pričele tudi ostale aktivnosti. Mladinski center Šentjur je poskrbel za mladinske ustvarjalne	delavnice,
taborniška	potapljaška
sekcija je poskrbela za prikaz njihove dejavnosti, frizerka Iris Repovš je poskrbela za
posebej prijalo, obiskovalci pa so si lahko privoščili tudi pestro ponudbo koktejlov. Nad pričakovanji je bila udeležba v turnirju v nogometu na milnici, ki se je tako nekoliko zavlekel. Po sedmi uri so se ekipe četvork pomerile v (ob) bazenskih igrah. Nastop terasa latino banda je odpadel, tako da je za glasbeno podlago skrbel le domači DJ Crocy oz.
1 IT .			
X jg r			
atraktivne pričeske, asparovci Matevž Salobir. Najvztrajnejši pa za masaže. Sadni bar je žurerji so bojda zdržali do ponujal limonado in sadje, zgodnjih jutranjih ur. kar je v tropski vročini še	br
Polni kopalni avtobusi
V četrtek je Društvo prijateljev mladine Šentjur izpeljalo drugi letošnji enodnevni izlet na morje, kar bodo to poletje ponovili še dvakrat. Datum naslednjega »čofobusa« je 5. avgust.
br
BROADWAY I LOVE 2010
Tudi bolje smo se že zabavali
Koncertu muzikalov mednarodne poletne pevske delavnice Broadway I love v organizaciji Boštjana Korošca, ki se je zgodil v petek 23. julija na Ipavčevem vrtu, sodeč po odzivih avditorija je in ni navdušil. Večina je vljudno ploskala do kraja, nekaj jih je resnično »padlo not«, opazil pa sem tudi posameznike, ki so koncert zapustili sredi programa.
15 deklet (in žensk) in 4 fantje razloga, »frajerisanje«, otrpli ter ansambel 3 kitaristov,	v prazno zazrti obraz ter
dveh bobnarjev in pianista,	seveda predvsem izključno
zbranih iz naše in sosednjih samo angleški jezik so mi dežel, so ustvarili dinamično koncert preveč odtujili, da bi ga
profesionalno predstavo z odličnimi pevskimi nastopi, svojstveno	domiselno
koreografijo in za moje občutke povprečno glasbo. Brez trobent, saksofonov ... je vsaj mene težko vreči iz ravnotežja. Ves čas sem letošnji koncert primerjal z lanskim v Šentvidu, pa moram priznati, da mi je bil šentviški bolj po duši. Manj znani muzikali, poskusi ustvarjanja nekega recimo brodwayskega vzdušja in zahodnega mladostniškega
lahko ocenjeval s superlativi. Pogrešal sem voditelja, ali vsaj dovolj informativni programski list, ki bi me uvedla v sceno. Vseeno pa je bila ta predstava Društva ljubiteljev umetnosti Celje nekaj posebnega in bi jih veljalo angažirati tudi v prihodnje.
Presenetljivo je bila predstava brezplačna, oziroma jo je verjetno financiral neznani dobrotnik.
FK
0
IZ POLICIJSKEGA POROČILA ZA LETO 2009
Več krademo, smo pa zato boljši vozniki
Povzemamo poročilo Policijske postaje Šentjur za leto 2009, ki ga je na junijski seji OS podal komandir Ludvik
Petrič.
Kriminaliteta
Kaznivih dejanj je bilo skupaj 351, to je kar 25% več kot leto Prej.
Na prvem mestu so tatvine, 150 (+ 35%), od tega je bilo kar 56 (+ 43%) vlomnih.
Pri gospodarski kriminaliteti so
policisti zabeležili le 4 poslovne goljufije in eno poneverbo v skromni skupni vrednosti 13.000 €, kar je celo za 72% manj ko leto prej. Kar je pa le preveč lepo, da bi bilo čisto res.
Smo pa Šentjurčani očitno vse bolj nasilni: zoper življenje in telo je bilo
Storjenih 27 k.d. (+ 28%), od tega 4 s hudimi (+ 100%) in 23 (+ 44%) z lažjimi telesnimi poškodbami. Očitno pa nismo spolni manijaki, kajti lani naj bi se zgodilo eno samcato spolno nasilje, pa še to ne v obliki posilstva. Tista o vsaki peti pretepeni in vsaki sedmi posiljeni velja verjetno za kakšno Tanzanijo.
Droge kot da niso problem
Zaznanih je bilo 5 primerov proizvodnje drog in le 3 primeri uživanja drog. Policisti so uspeli zaseči 10g heroina (- 71%) in razmeroma skromnih 5,5 kg konoplje (+ 64%).
Policija je sama odkrila 60 k.d., 227 pa je bilo raziskanih (65%). Podanih je bilo 282 kazenskih ovadb.
Spoštovanje javnega reda in miru je naša vrlina
Vsaj sodeč po 20-odstotnem upadu teh kršitev, toda še vedno jih je bilo 194. Večino so jih sicer zagrešili moški (126), ampak moških kršitev je bilo 28% manj kot lani, nasprotno pa so se z rahlim porastom kršitev JRM izkazale ženske (31, to je 3% več kot lani). Zanimivo je, da je število kršiteljev med mlajšo generacijo (od 14 do 54 let) v močnem upadu (- 34%), pri starejših pa v porastu (+ 14%). Najpogostejši so še vedno pretepi (+ 14%). Vse bolj pa spoštujemo uradne osebe (verjetno policiste): le še 12-krat so morali poslušati nedostojne pripombe (- 54%).
In kakšne so bile kazni: 18 opozoril, 95 plačilnih nalogov (-54%), odločbe v hitrem postopku
74 (+ 57%), obdolžilni predlogi 6 (- 65%), sodnik za prekrške 8. Alkohol je očitno med šoferji še vedno droga št.1: kar 67 voznikov (+ 17,5%) je bilo pridržanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Lani je bilo 8 samomorov (+ 33%), 20 požarov (+ 82%) in 4 delovne nesreče.
Policisti so prometniki Zagotavljanje	varnosti
cestnega prometa je očitno daleč najpogostejša policijska dejavnost. V lanskem letu so obravnavali 2324 prometnih prekrškov (- 5,7%), izdali so 1707 plačilnih nalogov (- 3%) in 267 obdolžilnih predlogov (- 25%). Tudi pijančujemo manj Narejenih je bilo 4893 alkotestov (+2%), pozitivnih pa je bilo le 137 (- 36%). Začasno so odvzeli 101 vozniško dovoljenje (- 33%) in zasegli 8 motornih vozil (- 20%). Lani se je zgodilo 207 prometnih nesreč (- 6%), od tega je bila ena s smrtnim izidom (leta 2008 ni bilo nobene, povprečje zadnjih 8 let sta dva mrtva). Pri 107 nesrečah je bilo lažje telesno poškodovanih 160 oseb (+ 13,5%), 4 (- 50%) pa so bile težje poškodovane. Od 173 povzročiteljev nesreč jih je bilo le 22 alkoholiziranih, ki so imeli v krvi povpečno1,71g / kg alkohola. Daleč najpogostejši vzrok nesreč je še vedno hitrost. Policisti na terenu v 15 minutah Policisti so bili v 913 primerih napoteni na kraj dogodka: 194-krat zaradi JRM, 207-krat zaradi prometa ter 515-krat zaradi prijav ali sumov kaznivih dejanj. Reakcijski čas policijske patrulje je bil 15,11 minute.
Uporaba prisilnih sredstev
V	14 primerih so policisti uporabili lisice, (-33%) v 18 primerih pa fizično silo (-25%).
Pridržanih je bilo 98 oseb (+ 22,5%).
Pritožbe zoper policiste
V	7 primerih so policisti ocenili, da je šlo le za pripombe občanov na delo policije, na katere so pisno odgovorili.
Prave pritožbe so bile le tri, dve so predčasno zaključili v skladu s pravilnikom, ena pa je bila reševana na senatu in je bila zavrnjena.
FK
Kaj dela občinsko redarstvo?
V Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu s sedežem v Vojniku delajo trije redarji in dva inšpektorja. Pokrivajo sedem občin: Dobrna, Vitanje, Vojnik, Zreče, Konjice, Šentjur, Oplotnica, Dobje.
Po poročilu za leto 2009 je redar v Šentjurju zaznal 1500 cestnih prekrškov, od tega jih je bilo 1426 neznatnega pomena, za katere je zadostovalo opozorilo, za 53 prekrškov so bili izdani plačilni nalogi, 21 kršiteljev pa je dobilo pisno opozorilo. Največkrat je šlo za prekrške pri parkiranju.
Komunalni cestni inšpektor je opravil 97 inšpekcijskih ogledov, ni pa bil preveč »hudoben« in je le v 3 primerih zaposlil druge inšpekcijske službe. Več kot dobra polovica njegove aktivnosti je bila posvečena cestam in prometu, v 13 primerih je šlo za JRM in v 18 primerih za komunalne odpadke.
Šentjurska polovica inšpektorja in redar nista racionalno »izkoriščena«
Na Šentjur prideta povprečno polovica inšpektorja in en redar. Redar je vsak teden izdal povprečno en plačilni nalog, vsak dan pa je povprečno opozoril kakšnih 5 občanov, največkrat na nepravilno parkiranje.
Inšpektor naj bi povprečno vsak drugi do tretji dan opravil po en inšpekcijski ogled, od tega se je spet vsak drugi pregled nanašal na ceste. Po poročilu sodeč je inšpektor samo »gledal« in nič ukrepal.
Bi si upal reči, da sta naš inšpektor in redar, ki sta nas v lanskem letu stala 41.000 € (enak znesek za njiju menda prispeva še država), kar velika gospoda. Sem pa vseeno vesel, če ju ne vidim, ker potem vsaj uspem kje zasilno parkirati.
FK
Preživi počitnice v družbi vrstnikov iz Srbije, Hrvaške in Madžarske
Od 20. do 29. avgusta bo v Šentjurju potekal mednarodni projekt z naslovom »Zdravo življenje v zdravi družbi«, kjer se bodo srečali mladi iz štirih različnih držav. Spoznavali bodo kulturo in navade sosednjih držav, razvijali komunikacijske veščine v tujem jeziku ter skozi pripravljene aktivnosti osebnostno rasli.
Mladinske izmenjave, ki bo trajala 10 dni, se bo udeležilo 29 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Nastanjeni bodo v H ruševcu, skozi projekt pa se bodo selili po različnih krajevnih skupnostih občine Šentjur, kjer se bodo spoznali in družili z lokalno mladino.
Rdeča nit projekta sta šport in zdravje. Projekt bo poln ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti ter pogovorov z vrstniki, preko katerih bodo razvijali svoj odnos do zdravja in okolja. Razmišljali bodo o tem, kako živeti bolj zdravo in uspešno. Pridobili bodo veščine za postavljanje ciljev, načrtovanje lastne kariere in sprejemanje pomembnih odločitev.
Udeležba na projektu je brezplačna. Projekt bo potekal v angleškem jeziku.
Če ste stari med 15 in 18 let ter želite preživeti zadnji teden počitnic v družbi vrstnikov iz drugih držav, vam dajemo priložnost, da se nam pridružite.
Prijavnico najdete na naši spletni strani www.mladi-sentiur. sj ali dobite preko e pošte mladi@ra-kozjansko.si. Prijave zbiramo do petka, 6. avgusta.
Več informacij na: 041 205 833 (Mojca) ali 031 606 842 (Lara).
SKRIVALNICE STRANKARSKIH ODBOROV
Oblast bi imeli, dostopni skoraj niso
Pred letoma smo pregledali, kako so z vidika nevtralnega občana dostopni občinski odbori političnih strank in ugotovili, da je do naših (!) zastopnikov na lokalnem nivoju priti zelo zelo težko. Vajo smo ponovili in ugotovili, da je stanje v letu 2010 na moč podobno ...
Zakaj se sploh ukvarjati s to temo?
V naši ureditvi imajo praktično vso besedo stranke. Strankokracija je veliko bolj očitna na državnem kot na lokalnem nivoju, a tudi tu na vse pomembne funkcije navsezadnje kadrira strankarski aparat. Civilna sfera je izolirana v vlogo nemega opazovalca, čeprav bi ravno pri njih lahko lokalni strankokratčiki črpali nekaj svojega navdiha.
Odbore strank, ki so zastopane v iztekajočem se sklicu Občinskega sveta Občine Šentjur, in stranko ter listo, ki se bosta potegovali za vstop vanj, smo razvrstili glede na najvišjo stopnjo dostopnosti navzdol. Obenem smo obdelali še dostopne podatke za Dobje, vendar izdelava posebne lestvice ni bila smiselna.
Pri spodnjih opisih je treba imeti na umu, da se sedaj stranke že nekaj časa intenzivno pripravljajo na volitve, pa tudi sicer se menda trgajo od skrbi za blagor ljudstva.
LDS - 5 članov OS
Na dnu strankine centralne spletne strani na www.lds.si je razdelek »Stranka«, kjer veliko obeta povezava »LDS v vašem kraju«. Tam je treba klikniti na zemljevid Slovenije v bližino Celja in tako pridemo na naslov www.lds.si/sentjur, kjer je
bila prva novica objavljena predlanskega septembra. Čeprav imajo od vseh odborov največ novic, pa svojega tempa ne držijo vselej, tako da so vidne časovne luknje. Med kontakti sta navedena predsednik in sekretar Jože Artnak ter Jure Godler, ki sta dostopna preko e-pošte. Odbor odgovarja še preko sentjur@lds.si, dostopen pa naj bi bil na Mestnem trgu 5. Naj bi bil zato, ker je na vratih še vedno nalepka, ko se je stranka imenovala še Liberalnodemokratska stranka, uradnih ur pa ni objavljenih. Na spletišču imajo objavljen program iz leta 2007 in 9 fotogalerij z njihovih akcij. Občinski svetniki so stroga tajnost, na socialnem omrežju Facebook je v njihovi skupini 50 članov.
©
Glede Dobja na Ids.si piše zgolj, da je.
SDS-8
Največja svetniška skupina je na strankinem portalu sds.si dostopna po dveh poteh. Če gremo preko glavne strani preko menuja »Organiziranost«, nam klik na »Občinski odbori« izvrže naslov »Šentjur pri Celju, Mestni trg 2, 3230 Šentjur pri Celju« in e-naslov: info@ sentjurpricelju.sds.si.
Nekoliko drugače je, če gremo preko drsnega menija »spletne stani OO/MO SDS«, kjer najdemo Šentjur pri Celju, ki se nahaja tudi na spletnem naslovu http://www.sentjur.sds.si/. Objavljen je tudi naslov odbora, kjer Šentjur ni več pri Celju, vendar še vedno na Mestnem trgu 2, kjer že več kot eno leto ni nikogar! Pojavi se tudi nov e-naslov: info@sentjur. sds.si in mobilna številka: 041 505 832. Na podstrani so novice od letošnjega februarja, med 15 vestmi pa jih ima s Šentjurjem vsebinsko povezavo 8.
V zavihku »Vaši predstavniki« so imena vseh svetnikov, vendar imata telefon le 2, e-pošto pa 1. V razdelku »Multimedija« sta 2 sliki. Lokalni SDS je prisoten na Facebooku kot Sds Kozjansko in Obsotelje, od marca pa so zbrali okrog 120 prijateljev.
Za Dobje pri SDS dobimo podatke le po prvi prej opisani metodi, naslov odbora pa je Dobje 5a, 3224 Dobje pri Planini, e-pošta info@dobje.sds.si.
Zares
Pri stranki nove politike se pojavi podoben problem, kot pri SDS, saj se informacije o občinskem odboru ne nahajajo na enem mestu. Preko zares.si smo kliknili na »Lokalno« in »Savinjsko-šaleški pokrajinski odbor«, kjer je treba klikniti še na eno povezavo k pokrajinskemu odboru. Pri kliku na Dobje ali Šentjur se izpiše »Hmmm... iščete nekaj, česar tukaj ni«. Na tem mestu se pojavi še možnost klika na »Lokalni odbori«, kjer Dobja ni, pri Šentjurju pa ni ničesar. Vseeno obstaja možnost, da si vsaj o šentjurskem spletnem Zaresu ustvarite boljšo sliko, saj je na http://sentjur.zares.si/ možno
prebrati nekaj aktualnih komentarjev Zdenke Vrečko, na spletni strani pa imajo tudi župansko anketo. Facebook Zares Šentjur ima skoraj (enormnih) 500 prijateljev in kar redno objavlja.
Gibanje za občino Šentjur - 1* Najnovejšo šentjursko politično pobudo najdemo zgolj na spletu, in sicer na http:// www.gibanje-za-obcino-sentjur.si/, kjer so predstavljeni njihovi protagonisti. Za kontakt ponujajo e-pošto, mobilno številko in Facebook profil, kjer imajo zaenkrat nekaj preko 250 prijateljev in dve objavi s povezavama na članke z njihovima intervjujema v lokalnem tisku.
‘Robert Polnar je mandat pričel pri LDS, sedaj pa vodi omenjeno listo.
N.Si - 2
Lokalno Novo Slovenijo najdemo med »Odbori«, kjer kliknemo še na »Imenik občinskih odborov«. Poleg Dobja, ki ne nudi nadaljnjega klika, se izpiše tudi Šentjur, kjer izvemo, kdo je predsednik občinskega odbora, ki sprejema e-pošto na janko.cerkvenik@telekom.si in janko. cerkvenik@siol.net ter dviguje telefon na (031)323 361.
Mi smo na Mestnem trgu 5 v hodniku za sodnikom za prekrške našli tudi vrata s tablo N.Si, ki si pisarno očitno deli z DeSUS, vendar je treba za uradne ure srečo pač poskusiti večkrat, saj ni vrag, da ne bi kdaj tam nekdo bil.
SD-2
Pri največji vladni stranki se iz socialnidemokrati.si med lokalce pride preko klika na »Mreža«. Za naše območje sta možna dva zadetka, in sicer Šentjur pri Celju ter Občina Šentjur. Pri 00 Šentjur pri Celju piše, da vključuje dve občini, občino Dobje in občino Šentjur, tako da je pridevek pri Celju upravičen. Ponudijo nam še kontakte: Mestni trg 5, 3230 Šentjur, telefon in telefaks: 03/574 10 97, e-naslov: oosd.sentjur@gmail.com. Na lokaciji, ki je varno skrita med omarami, ni objave uradnih ur, je pa od prejšnje analize tam druga nalepka.
Shematski prikaz dostopnosti lokalnih odborov političnih strank
	Pisarna	Uradne ure	Spletna predstavitev	Facebook
LDS	+		+ + +	+
SDS	+		+ +	+
Zares			+ +	+
Gibanje za Občino Šentjur			+ +	+
N.Si	+		+	
SD	+		+	
SLS			+	
DeSUS			+	
SMS			+	
DeSUS - 2
»Socimri« prej omenjene stranke so prav tako pozabili namestiti obvestilo, kdaj so dostopni, vendar je tudi preko spleta o njih možno izvedeti samo kontaktno osebo. Do tega podatka na desus.si pridemo po klikih na »Organiziranost stranke« »Občinske organizacije« »DeSUS PO Celje« Šentjur pri Celju - Alojz RECKO, Dobje pri Planini - še ni organizacije.
SLS-3
Nekdaj najmočnejša lokalna stranka po naših podatkih nikoli ni imela posebne pisarne in tako je še sedaj. Na sls.si pridemo do lokalnih odborov s klikom na »Organiziranost« in potem na »Lokalni odbori«. Izpisa za obe občini sta identična, kot pred dvema letoma. Šentjur je pač pri Celju, v Dobju pa so tako prijazni, da predsedniku SLS lahko pišete kar na občino, glede fizične dostopnosti pa si pomagajte sami. Občinski odbor Šentjur pri Celju Predsednik: Janez Škoberne; e-pošta: janez. skoberne@cpm.si
Podpredsednik:	Janez Čoki; e-pošta:
gasperkos@hotmail.com
Občinski odbor Dobje
Predsednik:	Franc Leskovšek; e- pošta:
obcinadobje@siol.net
Tajnik: Silva Antlej
SMS-3
Tudi pri »mladincih« je situacija takšna, kot pred dvema letoma. Izvemo lahko le datum ustanovitve lokalnega odbora Šentjur pri Celju, ki mu je dve leti kasneje v smislu ustanovite sledil še dobjanski.
Strankolog - drugič
Spodnje besedilo smo prvič objavili leta 2008
in ga za potrebe pričujočega članka skorajda
ni bilo treba spreminjati, kar pove ogromno o
interesu lokalnih politikov o transparentnem
delovanju.
Če karkoli v tem tekstu ne drži, bi strankarske veljake prosili, da nam sporočijo drugačno stanje! Če se že greste politično udejstvovanje, ki ga mimogrede v večini primerov podpirata članska članarina in nemajhna proračunska sredstva vseh davkoplačevalcev, bi morali pokazati znatno več.
Morda se bodo (morali bi se (že davno prej)) na podlagi naših sugestij politiki sami zganili, morda bodo skozi demokratični znotrajstrankarski dialog to zahtevali člani, morda pa bomo čez dve leti ugotavljali podobno, ...
Dragi lokalni strankarski šefi, upamo, da ne boste sedaj zlivali golide gnojnice na ŠN in avtorja, ampak da boste sprevideli, da je leta 2010 takšna samopašnost povsem nesprejemljiva.
Za konec bomo ponovili standarde, ki jih lahko in bi jih morali brez težav v najkrajšem času urediti:
1	- jasno razvidna pisarna odbora,
2	- ažurirana oglasna deska,
3	- uradne ure za člane in zainteresirane občane,
4	- osnovni podatki na spletni strani matične stranke (naslov, uradne ure, telefon, e-naslov, kontaktna oseba),
5	- čimbolje urejen razdelek lokalnega odbora na medmrežju, ki vsebuje ažurne relevantne lokalnopoltične novice.
br
I Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Šentjur na podlagi 7. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06 in 26/07), 60. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Šentjur pri Celju ter njegovih delovnih teles (Uradni list RS, št- 41/99, 1/02 in 26/07) ter 4. člena Odloka o priznanjih Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 67/01)
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENTJUR
I.
Razpisuje se rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj naziva Častni občan, Ipavčeve plakete, pisnih priznanj ter pisnih priznanj s knjižno nagrado, ki traja od objave razpisa do 15. avgusta 2010.
II.
Naziv Častni občan se lahko podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, kulture, športa in na področju drugih dejavnosti, s čimer je dosežen prispevek k razvoju, ugledu in promociji občine.
Ipavčeva plaketa se podeljuje za življenjsko delo ali za vrhunske uspehe trajnejšega pomena za razvoj in ugled občine.
Pisno priznanje Občine Šentjur se
podeljuje posameznikom, skupinam občanov, društvom, podjetjem in drugim pravnim osebam za izjemne, enkratne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Pisno priznanje s knjižno nagrado se
podeli učencem in dijakom zaključnih letnikov, skupinam učencev in dijakov za posebne učne uspehe in aktivnosti v izvenšolski dejavnosti.
III.
Prejemnik Ipavčeve plakete in pisnega priznanja občine je lahko posameznik, skupina občanov, društvo, podjetje ali druga pravna oseba.
Pisno priznanje s knjižno nagrado lahko prejme učenec ali dijak zaključnega letnika, skupina učencev osnovne ali dijakov srednje šole v občini.
IV.
Predlog za podelitev Ipavčeve plakete ali pisnega priznanja Občine Šentjur lahko poda Občinski svet, delovno telo pristojno za priznanja, politična organizacija, krajevna skupnost, društvo, podjetje ali druge organizacije oziroma skupnosti ter skupina občanov, predlagatelj pa ne more biti hkrati predlagani.
Za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado podajo predlog javni zavodi na
področju šolstva iz območja Občine Šentjur.
V.
V	predlogu za podelitev pisnega priznanja občine morajo biti navedeni naslednji podatki:
osebno ime oziroma naziv predlagatelja,
-	navedba priznanja, ki se predlaga,
-	ime in priimek oziroma naziv, rojstni podatki, prebivališče oziroma sedež in ostale podatke, ki se nanašajo na predlaganega kandidata,
-	obrazložitev in utemeljitev predloga.
V	predlogu za podelitev naziva Častni občan in Ipavčeve plakete morajo biti navedeni enaki podatki kot za pisno priznanje občine. Poleg navedenih podatkov je potrebno predložiti še življenjepis predlaganega kandidata.
V	predlogu za podelitev pisnega priznanja s knjižno nagrado je treba navesti:
-	naziv predlagatelja,
-	naziv priznanja,
-	ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče, naziv šole in razreda,
-	obrazložitev in utemeljitev predloga z doseženimi uspehi in prizadevanji.
VI.
Neobrazloženih in prepozno vloženih predlogov Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ne bo obravnavala.
VII.
Na svečani seji Občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika bo župan podelil praviloma eno Ipavčevo plaketo, tri pisna priznanja ter po eno pisno priznanje s knjižno nagrado za vsako šolo v občini.
Vlil.
Predloge s priloženo utemeljitvijo pošljejo predlagatelji na naslov:
OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
-	za javni razpis Mestni trg 10 3230 Šentjur
Predsednik Komisije: Robert POLNAR, l.r.

ZD Planina, prodati ali ne prodati?
Te dileme pravzaprav več ni, ker je očitno zdaj le še vprašanje, kako vse skupaj izpeljati, da bosta volk sit in koza cela. Lastnik zdravstvene postaje na Planini (ZP) je Občina in ta seje že odločila za prodajo, čaka le še na blagoslov občinskih svetnikov, direktorica ZD Šentjur se z njo strinja, resnejših zadržkov pa nima niti KS Planina. Pa čeprav še vedno drži, da ob sitem volku koza nikoli ne ostane cela.
Po tako imenovanem modelu E, ki ga predlaga občinska uprava, bi zasebni partner odkupil idealni delež 60% nepremičnin ZP na Planini (zemljišča 84.000 € in zgradba 450.000 €), ga odplačal z rekonstrukcijo prostorov ZP v približni vrednosti 360.000 €, svoj delež pa bi Občina po dokončanju del vzpostavila v obliki etažne lastnine. Zasebni partner bi zgradil na isti lokaciji tudi enoto doma starejših in dobil zanj koncesijo.
Kdo bo ta zasebni partner, formalno ni znano, ker bo pač izbran na javnem razpisu, neuradno pa naj bi to bil Anton Selič iz Hruševca.
Kljub številnim poskusom g. Seliča nismo uspeli dobiti na telefon.
Direktorica ZD Šentjur Melita Ilič:
S predlogom se strinjam, ZP Planina je gromozanska zgradba, ki presega . potrebe naše dejavnosti na Planini, poleg tega je nujno potrebna popolne prenove, | za katero Občina in ZD nimata sredstev. Rekonstruiran manjši del sedanjega ZD, ki ostaja v lasti občine, bo povsem zadostoval za celovito zdravstveno in zobozdravstveno
dejavnost, ki na Planini seveda ostajata. Lahko povem še to, da smo tik pred končno rešitvijo problema zdravnika na Planini: tam bo kmalu začela delati domačinka Anja Hvale.
Predsednik KS Marko Vouk:
Svet KS Planina se je s predlogom Občine strinjal pod pogojem, da bosta zagotovljeni zdravstvena in zobozdravstvena oskrba in da se realizirajo projekti obnove šole, igrišč in telovadnice. Sam osebno menim, da bi bilo bolj smotrno in kraju prijaznejše postaviti ZP na novo, kot pa za razmeroma velike denarje popravljati staro zgrešeno investicijo. Ampak škarje in platno imajo v rokah na Občini...
Županski kandidat GOS Marko Diaci:
| Odprodaji nepremičnin odločno nasprotujem, kajti prodaja je dokončen I akt, po katerem občina nima nobene | garancije, da bo res tudi prišlo do ustrezne uresničitve javnega interesa izgradnje enote doma starejših in obnove ZP Planina. Tudi okvirna cena obnove ZP je zelo visoka in poraja določene dvome. Veliko bolj sprejemljiv način bi bil, da občina ostane lastnik zemljišč, koncesionarju pa podeli stavbno pravico.
Županski kandidat LDS Jože Artnak:
—Osebno bi veliko raje videl, da bi se JPjI zadeva rešila bolj po meri Planine, toda če ne gre drugače, ne nasprotujem predlagani rešitvi pod pogojem, da bo investitor res obnovil ZP in zgradil enoto doma starejših. Pravna služba mora pripraviti takšne dokumente, da bodo to nesporno zagotavljali.
LUCIJINA REPORTAŽA
(satira)
Na pol sem že v bikinkah, zato ne pričakujte od mene kaj več kot poletno prhutanje skozi šentjursko sceno. Ja, seveda, in tudi dobjansko. Če se je sam urednik podal tja gor na njihovo seanso in občinsko veselico, pač ne more zahtevati od mene, da se pa jaz Dobju kar tako odpovem. Pazljivo sem prebrala, kaj je o Dobju napisal moj urednik, bolje rečeno načečkal, kajti tisto njegovo nakladanje pa res ni podobno ničemur. Za hipec sem se ustavila za šankom pri Marjanci na Tratah (prej sem seveda preverila, če ni not tudi Merij, ker njega od tiste love story na sodišču res ne maram več od blizu srečati) in mi je bilo enako kot slehernemu razumnemu Dobjanu kot beli dan takoj jasno, da moj urednik niti pod razno ne razume dobjanske duše. Lepo vas prosim, kaj pa je narobe, če se na Občini zastopijo kot ljubeča družina (čeprav vemo, kako je to običajno) in ima v njihovem občinskem svetu večino županova žlahta? Nič ne bi rekla, če bi to bili kakšni kreteni, toda resnica je taka, da so volivci okrog župan Francija pač nastavili tisto najsposobnejše in najžlahtnejše, kar v Dobju obstaja. Če so to čisto slučajno županovi sorodniki, naj bi zato v Dobju skenslali demokracijo in dali oblast v roke kao zelenemu komunistu Karlu, ki ga je že leta 90 povozil čas? Ali pa tisti Nataliji, ki misli imeti kup otrok, kar je do okolja totalno neodgovorno. Seveda tega moj urednik ne bo nikoli razumel, kot ne razume tudi tega, da je žreb najbolj pošten način, kako izbrati dobjanske občinske nagrajence. Seveda bi bilo še veliko bolj pošteno, če bi v boben dali vse Dobjane in bi namesto župana - da bi se izognili pripombam mojega urednika - nedolžna otroška ročica potegnila ven prava imena. Žal so pravila drugačna in jih je pač treba spoštovati, dokler jih Dobjani po predpisanem postopku ne spremenijo. Če je demokracija, je demokracija za vse.
V Šentjurju kljub vročemu poletju ni pravega dopustniškega vzdušja. Na Ipavčevem vrtu smo imeli junija naporno kulturno poletno sceno, no, potem ko je pravo poletje res pritisnilo oziroma je Anita šla na dopust, pa se je v Zg. trgu vse skupaj, hvala bogu, hitro spravilo v običajne tirnice zasluženega sezonskega spokoja. Ni pa še miru na Občini, kjer se neusmiljeno razplamteva boj za občinsko oblast v prihodnjih štirih letih. Čeprav Štef uradno še ni povedal, da bo nadaljeval s svojo bleščečo politično kariero, toda vsi njegovi bolje obveščeni podporniki že dolgo vemo, da nas ne bo pustil na cedilu, se že pojavljajo mrhovinarji, ki bi ga najraje živega požrli. Tu mislim predvsem na »gibanjska« Markota in Roberta, ki sta glede realnosti dobesedno izgubila kompas. Pljuvati po tako rekoč svetniškem Štefu pomeni zanikati vse bajne dosežke zadnjih let, vključno s krasno Ipavčevo 17 in čudovitim igriščem na mivki. Kaj pa koga briga, če se zadeve res zdijo malo predrage, saj sta jih v veliki meri plačali EU in slovenska država, tema eksponentoma požrešnega neoliberalizma pa je tako ali tako povsem moralno pobrati nekaj pri delavcih naropanega denarja in jim ga potem vrniti preko Ipija ali Ceemceja. Veliko bolj preudarno kot Marko in Robert se je volitev lotil Jožef II. Javorški! Svoje kanibalske apetite je radikalno skultiviral, odkrito priznal, da tudi on Štefa sorazmerno ljubi in da bi v primeru, če bi se šentjurski volivci slučajno zmotili in njega izvolili za župana, prav gotovo brez oklevanja vzel Štefa za podžupana in tako vsaj posredno rešil Šentjur. V tem primeru seveda tudi Jožef Direktorski, šentjurska košarka in drugi by the way projekti ne bi bili ogroženi, zato se vsi, ki se spoznamo na šentjursko politiko, pridušamo, da bi tudi takšna kombinacija bila čisto v redu. Kar pa je znanstvena fantastika, ker je znano, da se Štef in Jožef I. Ponkovški skoraj tako ljubita, da bi lahko šla na ljubljansko parado ponosa, in zato ga ni boga, kaj šele Jožefa II. Javorškega, ki ga Jožef I Ponkovški pač ne šteka, ki bi lahko ogrozil njuno love story. Priznam pa, da me rahlo skrbijo Štefovi kšefti s Sulijem za planinski zdravstveni dom, kar bi mu kakšen zaveden volivec lahko zameril, seveda brez veze, ampak saj veste, fovšije je povsod na pretek. Tako kot recimo v Alposu, kjer se vodilni z vsemi štirimi trudijo, da bi ga rešili in skupaj z njim ostali nad vodo, neumni šentjurski jeziki pa gobcajo, da so si zase že zdavnaj prej nabavili rokavčke in podobno reševalno šaro in če bo že firma šla v franže, tisto najbolj dragoceno, vodilni ljudje - nam bodo ostali in bodo lahko zasnovali kakšno drugo zgodbo o uspehu. V katero bodo seveda vključili tudi dovolj pridne in ubogljive delavce oziroma tiste, ki znajo plavati. Za neplavalce in luftarje pa naj poskrbi Pahor!
Tako, to je vse. Čao in nasvidenje na Bohorčevem bazenu. Do morja, tako kot velika večina vas bralcev, tako ne bom uspela priti.
Lucija
V šolskem letu 1947-48 se je šola preoblikovala v enoletno živinorejsko šolo. Poleg redne šole so potekali tudi razni tečaji glede na potrebe in zanimanje.
Praktični pouk v sadnem vrtu
Krajši čas je bila na zavodu tudi Direkcija za državna posestva. Leta 1949-50 je bila ukinjena enoletna šola in je bilo določeno, da bodo na šoli potekali trimesečni tečaji za živinorejske brigadirje, ki naj bi se potem zaposlili v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Namen te reorganizacije je bil, da bi dobili čim prej dovolj strokovno usposobljenih kadrov, ki bi upravljali živinorejo v zadrugah.
Za šolsko leto 1950-51 je bil pouk ponovno reorganiziran, in sicer se je šola preoblikovala v dvoletno živinorejsko šolo. Kot takšna je delovala dve leti. Šolsko leto 1953-54 je prineslo precejšnjo spremembo. Ustanovili so ponovno enoletno splošno kmetijsko šolo in po dolgem času je tudi zaživela enoletna kmetijsko-gospodinjska šola. Takšno izobraževanje je v Šentjurju potekalo do konca šolskega leta 1957-58.
Leta 1956 je dobila kmetijska šola nazaj v upravljanje in obdelavo svoje nekdanje, deloma z dokupi povečano šolsko posestvo, kot glavni učni objekt, ki se je nato prilagajal potrebam, namenom ter učnim smotrom šole.
Z odločbo Občinskega ljudskega odbora, ki je bil ustanovitelj ustanove, se je ustanovil „Zavod s samostojnim finansiranjem Kmetijska šola Šentjur pri Celju", ki je imel v svojem sestavu enote: splošno kmetijsko šolo, kmetijsko-gospodinjsko šolo, internat in šolsko posestvo. Novi ravnatelj je postal Tone Jenšterle.
Leti 1956 in 1957 sta bili pomembni v življenju šole. Zavod je dobil kredit iz republiškega sklada za kadre za popravila na zgradbah in prostorih, nabavo opreme, strojev in inventarja. Dela so potekala več kot eno leto, tako je v prenovljenih prostorih pričelo šele šolsko leto 1957-58.
V sistemu nižjega kmetijskega šolstva so v šolskem Ietu1958-59 nastale pomembne spremembe, ki so se močno odrazile na zavodu. Enoletna Splošna kmetijska šola	je postala
dvoletna Živinorejska-sadjarska šola. Cilj te je bil izobraziti kvalificirane kmetijske delavce, živinorejce in sadjarje, ki naj bi se po končanem šolanju vključili v kmetijsko proizvodnjo na državnih posestvih in kmetijskih zadrugah. Enoletna Kmetijsko-gospodinjska šola pa se je reorganizirala v triletno strokovno šolo in se izločila iz sestava finančno samostojnega zavoda ter se povsem osamosvojila. Le internat je ostal za obe šoli skupen. Pri selitvi oziroma preoblikovanju gospodinjske šole v triletno strokovno šolo je odigrala pomembno vlogo učiteljica gospodinjstva Francka Vidovič. Uspela je gospodinjsko šolo preoblikovati v gostinsko šolo in jo vključiti k Šoli za trgovske učence. Prva leta je pouk še potekal na Kmetijski šoli v Šentjurju. Francka Vidovič je bila ravnateljica Gostinske šole 12 let (1963 - 1976). Skupaj s pomočnikom ravnateljice Jakobom Majcnom sta gradila in razširila gostinsko šolo v Celju. (Se nadaljuje)
Šentjur, 19. 6. - V širši okolici mesta so policisti posredovali ob 23. uri, kjer je ponovno razgrajal pijani mož. Ker so ugotovili, da je bolan in bi moral biti v psihiatrični bolnišnici, so pridržanje prekinili. Izrečena mu je bila prepoved približevanja žrtvam._______________________
Šentjur, 22. 6. - V bližini prej omejene žalostne zgodbe se je zgodila še ena, saj je partnerka prijavila partnerjevo nasilje, ki mu je bila prav tako izrečena prepoved približevanja.
Loka pri Žusmu, 23. 6. -Nekdo je v gozdu blizu Loke iz delovnega stroja odtujil 70 litrov dizla.________________________
Blagovna, 24. 6. - Nekdo je z delovišča v Goričici ukradel lahki priklopnik znamke Pongrac v vrednosti 500 EUR.
Šentjur, 24.	6.	-	Voznik
traktorja z naloženimi balami krme je vozil po sredini ceste, ko je opazil nasproti vozeči avtomobil. Po zaviranju se je traktor prevrnil in zdrsnil na travnik, kamor pa se je umaknila tudi voznica osebnega avtomobila, ki je pripeljala nasproti. Prednje vilice za prevoz bal so se zarile v avtomobil, na srečo pa je bila voznica le lažje telesno poškodovana.__________________
Gorica pri Slivnici, 25. 6. - Sprehajalka ob jezeru je fotografirala ribiče, ki so lovili ribe, in jih opozarjala na domnevne nepravilnosti, vendar ti niso pokazali razumevanja in jo opozarjali na možnost, da pade v vodo.
Dramlje, 25. 6. - Pijanemu vozniku so zaradi predhodne kartoteke zasegli vozilo._____
Šentjur, 1.7. - Očitno je vročina vplivala, da so neznanci v okolici mesta iz počitniškega objekta odtujili hladilnik.___
Šentjur, 4. 7. - Policisti so morali ukrepati proti nasilnežu, ki je obračunaval s člani svoje
družine.______________________
Šentjur, 5. 7. - Ribiški čuvaji so ugotovili, da se ribe v potoku Slomščica nevsakdanje obnašajo, saj hlastajo za zrakom na gladini, v Pešnici pa
so našli tudi več kilogramov mrtvih rib.	____
Gorica pri Slivnici, 5. 7. -Delavec iz tujine je opravljal vzdrževalna dela na farmi, a je zaradi vročine slekel delovni suknjič in ga odložil pri bližnji ograji. Ko je končal z delom, je nanj pozabil. Ko se je vrnil, suknjiča z denarnico in dokumenti ni bilo ...________
Šentjur, 8. 7. - Uslužbenec oškodovanega podjetja se je zglasil do šentjurskega obrtnika, da bi od njega dobil manjši dolg. Ker ga ni bilo doma, ga je poravnala kar njegova mati. Razjarjeni obrtnik je kasneje sledil »izterjevalcu« in ga našel v lekarni, kjer je od njega najprej zahteval nazaj denar, nato pa ga je še udaril._____
Šentjur, 8. 7. - Policisti so pri mlajšem paru opravili hišno preiskavo in zasegli rastline podobne konoplji in jih zasegli.
Blagovna, 10. 7. - Nekdo je iz odklenjene brunarice v Goričici odtujil plinski gorilnik, samokolnico, manjšo cisterno za vino in še nekaj drugih predmetov v vrednosti 450 EUR._________________________
Šentjur, 11. 7. - Nekdo je vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil za tisočaka prihrankov.
Šentjur, 12. 7. - Nekdo je iz kolesarnice stanovanjskega bloka odtujil rabljeno žensko kolo znamke Rog, premer kolesa 26 col, vijolične barve.
Dramlje, Šentjur 14. 7. - Ob pol sedmih zjutraj je voznik na avtocesti pred predorom obrnil in se vrnil proti izvozu Dramlje, kjer je nadaljeval vožnjo proti Šentjurju, kjer so ga policisti ustavljajo od centra do kmetijske šole. Zaradi prekrškarske kartoteke so mu vozilo zasegli.______________
Dramlje, 17. 7. - V okolici naselja sta imela soseda glede uporabe vodovoda dogovor, a ko je eden od njiju prodal parcelo, je drugi novemu lastniku pričel zapirati vodo. Zaradi zmerjanja so posredovali fantje v uniformah.
©
Košarkarske vesti
Pri košarkarskem klubu Šentjur so konec prejšnjega meseca izvedli občni zbor, kjer so obravnavali poročila organov.
S preteklo tekmovalno sezono, kjer so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva, so bili razumljivo zadovoljni, vse skupaj pa je pred prihodnostjo še večja odgovornost. Slabši so rezultati pri mlajših selekcijah, čemur bo treba posvetiti veliko več pozornosti.
V	letu 2009 so pri klubu imeli za 239 tisočakov odhodkov, predvsem na rovaš reševanja sezone 2008/09.
V	letu 2010 načrtujejo zmanjšanje proračuna na 205 tisočakov. O licenciranju, ki ga poskusno uvaja Košarkarska zveza Slovenije, ni bilo govora. Prav tako je težko karkoli napisati o prihodnji sezoni, dober signal pa je bila prisotnost trenerja Damjana Novakoviča.
Reprezentančenje
Predprejšnji teden je z	reprezentančnimi
pripravami na svetovno prvenstvo, ki se bo pričelo 28. avgusta v Turčiji, pričel Sandi Čebular, ki je menda v zaključnih razgovorih z novim delodajalcem, sam pa vidi nadaljevanje svoje poti v tujini. Na pripravljalni tekmi z Makedonijo je vknjižil 9 točk. Med 17 kandidati s širšega spiska je tudi Matej Krušič, ki je v
Šentjurju pričel s košarko, pred kratkim pa je podaljšal pogodbo z Geoplinom Slovanom, čeprav je imel tudi ponudbo iz Španije. Proti Makedoniji je nastopil tudi on in vknjižil 2 točki. Med 18 kandidatkami za žensko izbrano vrsto
je tudi nekdanja članica ŽKK Šentjur-Šmarje Lea Jagodič, za dekleta pa
skrbi Gregor Zdolšek s
Ponikve.
Slovenske mladinke se pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki se bo na Slovaškem v mestu Poprad pričelo 29. julija. Med njimi sta tudi Drameljčanki, sicer igralki celjskega Merkurja, Neža in Urša Belak. Kadetinje, ki jih vodi Boštjan Kočar, se pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki se bo 12. avgusta pričelo v Skopju.
Pri moških mlajših reprezentancah ima naše območje svoje predstavnike v strokovnem štabu pri kadetih, saj je njihov selektor Dejan Mihevc, fizioterapevt pa Klemen Zdolšek.
Košiji pričenjajo v Krškem
KZS je izvedla žreb za novo tekmovalno sezono v pokalu Spar, spored v prvo- in tretjeligaški konkurenci pa še ni znan. Zaradi lanskega polfinala v državnem prvenstvu se je KK Šentjur uvrstil neposredno na zaključni turnir. Drugače velja za ŠRK Koši Šentjur, ki bo 10. septembra gostoval pri novopečenemu drugoligašu KK Posavje Krško, povratno srečanje pa bo 14. septembra. Zmagovalec se bo zoperstavil boljšemu iz para Terme Olimia :
MALONOGOMETNA TEKMOVANJA
Lestvice po spomladanskem delu tekmovanj
Šentjur
Ekipa:	T
1	Loški Hopsi Mulej	11
2	Šentvid B&G avtomobili 11
3	Estudiantes ŠKMŠ	11
4	Sokoli	11
5	KŠŠO	11
6	Švedi Montpreis	12
7	Samorastniki Santana	11
8	Montparis (-2)	11
9	Simpl Žegar	11
10	Kalobje	11
11	ŠD Dobrina	11
12	ŠMD Blagovna (-2)	11
Z R P DG PG GR TOČ
33 30 26 24 18 13 12 12 11 10 8 4
47	-33	1
doseženi goli, PG -
11 0 0 10 0 1 8 2 0 0 4 0 2 2 1 2 0
63
47
45
52
47
23 32
24 28 24 22 23
15
15
21
28
35
35
35 34
36 41 46 56
+48
+32
+24
+24
+12
-12
-3
-10
-8
-17
-24
-33
13 Miki Miške Efekt (-3)	11	1	1	9 14
7 - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG
prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Strelci: 17 Aleš Marot (Šentvid B&G avtomobili), 16 Aljaž
Plavsteiner (Sokoli), 12 Vladislav Brečko (Sokoli), Gašper Hrovatič (Loški Hopsi Mulej), 11 Grega Brečko (Šentvid B&G avtomobili), Bojan Zatler (Loški Hopsi Mulej), 10 Rok Gobec (KŠŠO), 9 Drago Gros (KŠŠO), Aljaž Hrovatič (Loški Hopsi Mulej), Roman Iskrač (Loški Hopsi Mulej), Simon Planko (Simpl Žegar),
8 David Firšt (KŠŠO), Davor Verbič (Kalobje), ...
Ponikva
	Ekipa:	T	Z	R	p	DG	PG	GR	TOČ
1	Bogi team	8	8	0	0	36	17	+19	24
2	Kostrivnica	7	6	0	1	41	22	+19	18
3	Zlatarstvo Tajnšek	8	6	0	2	29	19	+10	18
4	Trakom	8	3	0	5	37	34	+3	9
5	KMN Ponikva	8	3	0	5	26	30	-4	9
6	Grobelno original	8	3	0	5	34	43	-9	9
7	Lav pivo	6	1	0	5	21	33	-12	3
8 Dramlje	7 0 0	7	12	38	-26	0
Strelci: 17 David Mikše (Kostrivnica), 10 Nino Ivačič (Kostrivnica), 8 Danijel Djakovič (Lav pivo), Drago Gros (Grobelno original), Roman Iskrač (Trakom), Samo Jazbec (Grobelno original), Filip Šeligo (Kostrivnica), 7 Robert Blaževič (Bogi team), Grega Brglez (Trakom), Gorazd Ratajc (KMN Ponikva), Rok Skrbinek (Zlatarstvo Tajnšek), 6 Rok Johan (Trakom), Matic Mlakar (Grobelno original), Vasja Račič (Bogi team), Damjan Zvonar (Bogi team), 5 Arbajter (Trakom), Uroš Gorenak (Bogi team), ...
Ponikva veterani
	Ekipa:	T	Z	R	P	DG	PG	GR	TOČ
1	ŠD Dole Vilkograd	9	8	1	0	45	17	+28	25
2	MD 777	9	7	0	2	36	22	+14	21
3	Elektro Kerš	10	6	1	3	35	33	+2	19
4	Veplas	10	5	3	2	25	19	+6	18
5	Jakob	9	5	1	3	34	31	+3	16
6	Ponikva	10	4	0	6	26	25	+1	12
7	Alpos	10	3	1	6	22	25	-3	10
8	Prevozi Pegy	9	3	0	6	21	36	-15	9
9	Dobje	9	1	2	6	16	26	-10	5
10	Bulldog	9	0	1	8	15	41	-26	1
Strelci: 13 Oskar Drobne (ŠD Dole Vilkograd), 12 Jani Pahole (Ponikva), 11 Rudi Hudarin (Elektro Kerš), 10 Mili Gračner (Jakob), 9 Damjan Jazbec (MD 777), Damjan Romih (ŠD Dole Vilkograd), Boris Tomažič (Elektro Kerš), 8 Igor Tiselj (ŠD Dole Vilkograd), 6 Arzenšek (Bulldog), Nuraga Džakulič (Veplas), Grega Gaberšek (Prevozi Pegy), Jani Gračner (Jakob ), Jerovšek (Jakob), Boris Pungaršek (MD 777 ), 5 Miran Bolko (MD 777), Aleš Čepin (Elektro Kerš), Ivan Jug (ŠD Dole Vilkograd), Martin Pungaršek (MD 777), Franci Vodeb (MD 777), Robert Vrečko (Alpos), Robert Žafran (Alpos), ...
0
ATLETIKA
Bo Ratejevi uspelo?
V torek zvečer je Martina Ratej nastopila v kvalifikacijah za finalno serijo na evropskem atletskem prvenstvu v Barceloni, kjer je edina resna slovenska kandidatka za medaljo. V primeru uspeha bo finale na sporedu v četrtek od 20.40 ure naprej.
Pred odhodom v Katalonijo je v 18. julija nastopila na odprtem prvenstvu Slovenije v Velenju in zmagala s 64,06 m. Nekaj dni prej je v Novem mestu orodje zalučala 65,66 m, kar je
Motokrosisti so 4. julija v Lembergu pri Šmarju s pokalno preizkušnjo končali pol-sezono. Tokrat je že drugo tekmo v sezoni pripravil TRK Tajfun šport.
Dobrinčani vrnili Svetemu Štefanu
njen tretji najboljši met doslej.
Letošnja najboljša evropska deseterica:
1.	Maria Abakumova (Rusija) 68,89 m
2.	Barbora Špotakova (Češka)
68,66 m
3.	Martina Ratej 67,16 m
4.	Christina Obergfčll (Nemčija)
65,95 m
5.	KatharinaMolitor(Nemčja)64,53m
6.	Mercedes Chilla (Španija) 64,07 m
7.	Vira Rebryk (Ukrajina) 63,36 m
8.	Goldie Sayers (VB) 63,15 m
9.	Linda Stahl (Nemčija) 62,65 m
10.	Madara Palameika (Latvija)
62,02
Martini odnesla dve točki v skupnem seštevku in štiri tisočake, saj na takih mitingih zmagovalci zaslužijo po 10.000 EUR. V zadnjem času je na lestvici najboljših Evropejk prišlo do ene spremembe, in sicer je na 5. mesto prišla Nemka Molitorjeva.
br
Ratejeva je bila zelo uspešna tudi na svojem drugem mitingu mednarodne diamantne lige, saj je v ameriškem Eugeneu s 64,4 m osvojila drugo mesto. V zadnjem poskusu jo je prehitela Američanka Pattersonova, ki je vrgla poldrugi meter dlje in tako
Kolesarstvo
V prejšnji številki smo pisali na temo, da je na Šentjurskem veliko zanimanja za kolesarjenje, vse premalo pa je za to narejenega v organizacijskem smislu. Tako je bil na dan državnosti pod taktirko gasilcev izpeljan eden redkih dogodkov, in sicer četrti kolesarski maraton »Od gasilskega doma do gasilskega doma«, s štartom in ciljem pred gasilskim domom na Selah.
Na 50 in 92-kilometrski progi je skupaj sodelovalo 113 kolesarjev, ki so za udeležnino prispevali po 10 EUR. Vsak je prejel vrečko z dobrotami in sodeloval v srečelovu. Glede našega razmišljanja smo hoteli povprašati organizatorja, Janka Pušnika, ki med drugim opravlja funkcijo predsednika Sveta Krajevne skupnosti Ponikva. Najprej smo se dogovorili za termin, potem pa je telefon zvonil v prazno ... Kolesarjenje bo menda tudi naslednje leto. Morda tudi v napovedniku prireditev?
V bližnji prihodnosti se bo tudi skozi Šentjursko vila kolona kolesarjev na VII. šmarskem kolesarskem maratonu, ki ponuja tri razdalje. Zaradi del na cestnih odsekih še iščejo najustreznejše trase, več informacij je na voljo na http://www.slovenijakolesari.si/ in forumu Kozjansko, info.
br
Motokros
Trenutni vrstni red diamantne lige v ženskem metu kopja:
1.	Barbora Špotakova (Češka) - 7 točk
2.	Maria Abakumova (Rusija)- 4 točke
3.	Kara Patterson (ZDA) - 4 točke
4.	Martina Ratej - 3 točke
5.	Sunette Viljoen (JAR) - 2 točki
V pokalnem prvenstvu bodo na sporedu še štiri dirke, v državnem prvenstvu pa sta do konca le še dve. Naslednje preizkušnje bodo na sporedu septembra, nekaterim tajfunovcem pa trenutno kaže zelo dobro.
V soboto so pri Turističnem društvu Izviri Dobrina izvedli 14. turistično prireditev. Dan po koncu tropske julijske vročine so jim ponagajale dežne kapljice, tako da ni bilo mogoče izvesti pristanka jadralnih padalcev.
Uvrstitve motokrosistov Tajfun športa v skupni
razvrstitvi pokalnega prvenstva kategorija	tekmovalec	uvrstitev
(št.
nastopaj.)
85 ccm - mladi	Nick Škorja	1.(14)
125ccmR1	Borut Bele	3.(17)
Open R1	Aleksander Osek	5.(18)
Open R2	Uroš Horjak	1.(41)
Veterani 35	Alojz Vogrinc	3. (30)
Uvrstitve motokrosistov Tajfun športa v skupni razvrstitvi pokalnega prvenstva kategorija	tekmovalec	uvrstitev
(št.
nastopaj.)
65 ccm - mladi MaksMausser	1.(8)
85 ccm - mladi	Nick Škorja	3. (23)
125 ccm	Borut Bele	4.(31)
Open	Aleksander Osek	9. (33)
Open	Erik Slavec	10.(33)
Veterani	Alojz Vogrinc	3. (22)
br
Največ pozornosti je pritegnilo tradicionalno vlečenje vrvi. V finale se je uspelo prebiti sosednjima ekipama, ki sta se aprila pomerili v Zgornjem trgu, ko so bili uspešnejši orjaki iz Svetega Štefana. Ti so zmagali tudi v prvem vleku in vse je kazalo, da bodo Dobrinčani morali lovoriko prvič prepustiti iz domačega kraja. V drugem vleku so uspeli izenačiti,
v odločilnem vleku pa znova potrdili primat najboljših.
Letošnji program je prvič vključeval ocenjevanje pršjač. Komisija v sestavi: Martina Zapušek (Šolski center Šentjur) in Francka Javoršek (Društvo kmetic Ajda Šmarje pri Jelšah) je ocenila 11 pršjač, največ točk, 62 od 64, pa je prejel izdelek Jožice Čakš iz šmarskega društva. Po ducat točk je prinesel zunanji videz in vonj, po 20 točk pa videz sredice in okus. Zlata priznanja (60 in več točk): Mira Rupnik, Irena Pečnik,Jožica Čakš; srebrna priznanja (54 in več): Marija Lesjak in Vida Namurš; bronasto priznaje (48 in več): Minka Pušnik; priznanje za sodelovanje: Sabina Zupanc, Ivica Jošt, Romana Arzenšek, Ivica Lesjak in Olga Amon.
br
0
NAGRADNA KRIŽANKA
r. ~
Šentjurske
■ 6 NOVICE |
Nagradna križanka
L JULIJ 2010 j
Nagrade za junijsko križanko po 3 celodnevne vstopnice za bazen prejmejo Marinka Zdolšek iz Dramelj, Irena Mravljak iz Šentjurja ter Slava Lesnika s Ponikve.
VICI
Zakaj smo v krizi Ker kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, z denarjem ki ga nimamo, da naredimo vtis na ljudi, ki jih ne maramo.. .
Na carinski kontroli, tovornjak pelje iz Hrvaške v Slovenijo, carinik vpraša šoferja:
“Kaj prevažate?"
“Nič, v Krko grem po kotracepcijske tablete.”
“Odprite cerado!”
Carinik pogleda noter: “Človek božji, kamion je vendar poln nosečih žensk!"
Voznik se udari po čelu: “Oh, seveda, oprostite, pozabil sem, danes je petek in v firmo vračam reklamacije.”
Blondinka je kupila opremo za smučanje na vodi in sedaj išče morje s primerno strmino.
Človek pride na recepcijo hotela:
“Koliko stane prenočevanje v tem svinjaku?"
“20 evrov na svinjo.”
“Si ti rojen v zakonski zvezi?”
“Delno.”
“Kako delno?”
“Ata je bil poročen, mama pa ne.”
Spolni manijak pride na pregled k zdravniku.
Zdravnik: “Z masturbiranjem morate prenehati.”
“Zakaj?”
“Rad bi vas pregledal."
Babica in deda se odločita, da bo deda poskusil z viagro. Zvečer ona leži v postelji, deda pa pride do vrat spalnice in potrka.
Babica: “Pa pridi že, zakaj trkaš?”
Deda: “Ne vprašaj, zakaj trkam, vprašaj, s čim trkam!”
Ni res, da so vse ženske enake. Nekatere so še slabše.
Zelo debeli par se spravi v posteljo delat domačo nalogo. On zleze gor, čez minuto pa pravi:
“Draga, grem ugasnit luč.”
“Zakaj, dragi, ali ti je nerodno?”
“Ne, žarnica me žge po riti...”
Moški gospodarijo svetu, ženske pa moškim.
Črnogorec na razgovoru za delo:
-	In kakšna je plača?
-	V začetku 200 €, kasneje pa 400.
-	Prav, pridem kasneje.
Kaj dobiš, če križaš Črnogorca z Japonko?
Človeka, ki bi rad delal, pa ne more vstati.

Poglej, tu se lahko imava še boljše kot na Paradi ponosa
Stavim, da danes nobene ne podreš!!
SCEN
Jaz delam za slovenski FBI...
Je kar velik ...
^^
Poglej, tudi fotograf si
je spravil mikrofon v ''__k _M. hlače...
bo slo not?
Otroci, med malico so utopitve prepovedane!
Kar želiš si, to m greh, to ljubezen je v očeh ...
Ja, saj vem ... Tud men noben ne verjame!
Pa res sem videl morskega psa!!!
Diaci, a si ti slučajno malo zraste!?
Težak je pesmski kruh ...
mm
■ OGREVANJE NA:
KOLEKTORJE
-	KLIMATSKE NAPRAVE
-	TOPLOTNE ČRPALKE
,SiaV.°„d4,
».-//zrak - voda
ELBATRADE - KO POLETJE IN ZIMA NISTA VAŠ PROBLEM


Hi feHHHHHHi^HHI
Naložimo vam
■:
	L	ITRI	E
Vsak PONEDELJEK in TOREK v izbranih Tuševih trgovinah			
F:	0 i	•	
V izbranih Tuševih trgovinah vam do 30. septembra 2010 ob PONEDELJKIH in TORKIH za vsakih 20€ nakupa na Tuš klub kartico naložimo boniteto 1 liter goriva gratis.
_U^ ^ar^lce 1° pokoristite na kateremkoli bencinskem servisu Tuš Oil v Sloveniji do konca septembra. Več na www.tus.si in na prodajnem mestu.
GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
Elbatrade
tel.: 03/ 749 21 51 fax.: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151

d.o.o.
ANTON KOŽELJ,
Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur
fiPfilk	Valner Stanislav s. p.	mob.: 041 625 816
Vodruž 1 a. 3230 Šentiur	tol • 4.3RA 3 STA ao
Vodruž 1 a, 3230 Šentjur tel.: +386 3 574 32 69
Izkoristite izjemno priložnost in preizkusite
S3s208USma@KII3SWfli)
SOsaSUSSJUIIB
v soboto 21. avgusta 2010
od 9.-11. ure.
Za zaključek bomo pripravili kulinarično PRESENEČENJE.

KIEPENKERL
Projl-Line