Št. 53. V Gorici, dne 31. decembra 1897. (Izdaj a za deželo.) Oznanila in ,POSLSIiOL° plačujejo se za petslopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 . , » 2 , fi . . . 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaSuice in pri Pipanu v ulici Ponls della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravniSlvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuišlvo je v Gosposki ulici !). i Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Strel Gbračun z I. 1897. il! i- ***}" «"l,Iflw ^fmu. *v"\,,:l razno nm-ine, toda predaleč m slo! Uf.-\i o {)..;!lt..v[ /.-iii.iu v Vf.-V»,-r A ,i;l j,. .-.[„ vrn.-ill lndcoliko dalje m-i) 1. ! <;(7. [¦«> t-.j-fu: leto ,-Iovt n-.ken,;t narodu ;,./,, kn-zriiskeira zakona, za to so skr-\ oli. i- in Slovem-em t.:, f Joriškout 'p..- }H.[{ j,I%lvi pravcati aivotils provocu-Sobc ''. tetil'.- , ki .-o hre/t.iklilo in oblastno na- S!oveii>ke:uit iiifo.l;i j.^p:-:u.-l» to stopali u-v žalili »lak že dovolj razdni- n-odcp<.I:i<» h fo ini:.^o jiovilfrin.tuleV,, /,,,<¦ okoii<'-ane..... Kaj je navadno prevar in bridkih skn-enj: — D.miokiov j.l.-dilo, je znano! Iledarstvo. oi-o/ništvo mer je vis.d celo ieto nad i.-.rttir iinV.-to j:, vojaštvo je izvršilo . svojo dolžnost nas j,, /ludat do .u-ci ter n:'-.¦>/.•] tako ' \:i napolnilo vm> jen- .-, .dovenskimi in krivico, ki m- »udi .-|.»\cii-.I;ei;ui i:.ir«.ilti hrva-kii;n uporniki, razbojniki in usi- o.l te,[.,J, U je /»j.J.il svojo s;iti.M:;i. " ..[[njki . l>(1|eiit so sledile tožbo in ob- uo-l..... : M(,lbe, knile. ostre oh.sndbe, da se ko- Slovenci in Hrvatje na PuV.ioivkem , r,.:tfro iztrebi np.uni duli med tem Ijml- p.-i ,-iao pr,/ive'i leto najhcjMh muk, .!vf,::...... prevajanj, /U-iiio\ in lopoi-.šf-li...... ; .... ^ ,,,.,,,,,. ;j,Hl ,,.„,, j(, sn,(,lif| „ Bogv In narod!" — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Knnpotii:). Piv-!:, A da i >i ; bi •i:i\t:-i Menda ne, saj smo govorili cesto o njih ! Naprej po tej poti, ljubi rojaki in y.niiiga bo naša! DOPISI. 1/. (iorlci', J.s. ili-c. (S I a v a n n --iiii vrlim poslancem!) - Že m kaj dnij smo ine-ltii Slovenci iMilovedno popra-ševali: Pojdejo Ii ii..;! poil.mri V d-v.ehli zbor ali ne? Krlor j- \estm. sled.l vedenje mcrodajuili kresov nasproti na-im poslan- ui nior'el hiti v z.nlre^i z odgovorom na gorenje vprašanje; njemu je moralo bili jtisuo, ili ne. In res se je danes (j,s. dec.) oh II, uri pirdpoldne kol hli-k razin-.se! jdas po ii,c-Iii: Naši niso prišli. Ne dvo- mimo, da sprejme kakor mi incslni Slovenci tudi ii.iAc sloveu-ko IjmUbo ii.i de/eli z ve-M-I,,.m na znanje ta odločni korak naših % t tih poslancev. Mi jim hvalo/ne-a srca kličemo: V I e m /, ii a me u j ii zmagate! Ako si je uiiala poulična drulial dumij-s!::: vreči celo niillMcHvn, prav ne vemo, /akaj hi ne mo^la odloeiiosl /.akonito izbranih za-lopnikov liii.Mva, ki I vrni dve-livljin-kii M-.-iiin v il./."li, pr.hojevali lenm iliv..vi /ve-leniii Ijiid.lvu pn>.|iivtni /.iijatii-leiiili pravi.l NaM heki sodcle?„uii iu im-io lajni kro;;i naj .'i /apoiiiiiiji), da naš hoj 'ne neha, dokler ne dosežemo do zadnje pV-ice iialaiicii" jc.lii.ikiijiravnusli na fm-:p»-d.a-kem iu poliličuein polju. A¦isl.-plj.-iiri so oni, ki mi.-liio, da ho vV-iiia l(nd-4va v deželi hlapcevala niaiijš.iu. Cn-i privilitfouinili -I..HOV so iiiiuoli. O.I-1..J hode mlločevalo ¦U..\ilo. Temu piiponior." do popolne zrnate bodo,',. M.d.tje. To je naravno, to je neizogibno. Laška eo.-poila m iiurodajne osebe naj se ne slepijo z izjro.mrom, da lovijo nad po-lanci ,«lcpe miši", da so to lo njih „mulic\ itd. Zi n..'inii poslanci stoji tinti nas narod, to dokažejo če hode treba — linii nove volitve. I!..- živi niiie vrle pn--lani-e! M notri ^ori;ki meščanje. I/, Šouiuisii. ¦->. det......hr. . - Naši p.^po.Lrji a, se Jako zanimali za shod, ko-¦.,..i -t. piiivd.la de.eini olhornik j.-osp. dr. H. T u m a iu C y. 15. Urr.i dne |'.). I. ni. shoda mi m- n.lcle/iii Hiv.iviit iu deželni po-fi.m.r vel. č <,, m-. Anion (ir- gorčic, d.-z-iui odliornik .• posebno veliko plemiških grobov iz cd ii veka. Za postojanko Lisičič pri 12:!. km. jo posb.ja Konjiča: na kolodvoru je reslav-raci-1, pošta in hrzojav. Me.sleco leži v kotlini, i mod visokimi porami na oholi bregovih Neretve: sloju okoli IfiUO jircb., ki so po večin' moliai ledanci. Oha bregova iu mesto spaja lep kiiineiiit most. Kristijani pripovedujejo, da most jo bil dozidan pod kraljem Hvaiimirjom (koncem VIL stololja). Ali Turki pravijo, da ^i jo sezidal veliki vezir Ahmod So kolo v i č (iz hosensko plomsko rodbino), I. 10««. ]0 iloždri ali I. 171,",. po r. K., kaljo vsakakor vorjoLnoje. — V lepoin in obširnem komiku so razni uradi. — V srednjem veku je bila Konjiča znamenito obmejno mesto mod kraljevino liosno in Vojvodino III um (Holte, pozneje Hercegovina). Tu je bil zbran I. 141(5. deželni zbor, ki je oslru nastopil šle možake iu v jedrnatih stavkih nislikal važni pomen shoda, polom pa je dal besedo č, g. HI. (irči, d.i poroča o prvi ločki dnevnega reda, o zavarovalnicah za govedo in o zvezi zavarovalnic. (tovornik je omenil škode, katero Irpi slovenski narod, ker je predolgo puslil tujim rokam kupčijo, denarne zavode iu zavarovalnice. Omenil jo napredka v tem oziru v zadnjih Idili, potem pa govoril o zavarovalnicah za Ltovedo. Pojasnil nam je važnejša; točke pravil iu uiieiiial živinorejce za usla-liovilev zavarovalnice. (iovora no bom obširnejše navajal, ker itak ob kratkem izvrševalni odbor dogolovi pravila, deloma pa tudi zalo ne, ker ho izvrševalni odbor sedanji načrt pravil za zavarovalnice in za zvezo kouečno uredil še le v prihodnji seje dne :{(), f.. m. Ilazgovora o 'zavarovalnicah so se udeležili mnogi gospodje. III. (irča iu dr. Turna sla dajala pojasnila na vprašanja. lh-ngi govornik je bil dr. II. Tu m a, ki je obširno govoril o zadrugah in denarnih zavodih, Posebno pa je pojašiiev,.! namen in uravnavo tigovsko-obitue zadruge in vneinal k pristopu, Po lem govoru se je oglasil m besedo gospod Josip |''ag.iue|, župan šempaski, Zahvalil je kot načelnik občine oha govornika za I rud in koristni pouk, pa zagotovil, da ho i on deloval za prospeli zavarovalnico iu trgovsko-ohrlne zadrugo. Predsednik je še enkrat opozoril llil va/.uo.it iu korist priporočaiiih Ustanov iu zaključil shod, ki jo pred razhodom vzkliknil še krepki Bživio* navzočim poslancem. Opatjeselo, SM-. dec. l.S'.)7. — Draga .Soča". Dovoli mi, ita ti iz našega sivega Krasa pišem nekaj vrstic, tla svel zve, da še živimo. Vsako spanje traja le on čas. Ali, ž.dihog, vendarle predolgo polrobujemo, da se prebudimo v narodnem ;n gospodarskem ozirti. V teku enega meseca nas jo počastilo več. odlične gospode. Prvi nas je počastil naš deželni poslanec g. (\r. Turna v družbi dveh gospodov in nam v prostorih g. A. Jelena obširno razložil namen in korist t igo vsko-obrlue zadrugo. Navzoče občinstvo je piz'jivo poslušalo poslancev govor. Opujcselci izrekamo srčno zahvalo Za trud in požrtvovalnost gospodu po-lancu, k.r se on istinito neumorno trudi za blagor naroda. Pa y- »brinu zadruga za nas: velikega pomena, to mora vsak pri-poznali. Ob.imi Opaljcselo ima za zadrugo svojega pooblaščenca, g. And. Jelena, iu šteje že sedaj 70 deležev. Upali«) pa, da .lo.šežemo v kratkem število 100. Lep napredek ! Tudi gosp. protez« Simon P.ntar je na« obiskal, da si ogleda naše kamnolome, a biio |c, z.iiii)',/. tako ^labo vreme, d.i ni bilo iti'i/pod strehe. !)(;¦: "_'. docL-mbra ». kje počastil našo i)br.:io s- svojim obi-1--: :a naš deželni in proti P« "i.milom (ver-ka sekta), katerih se je bilo iz-elilo do 140 000 iz Bosno pod obk.st heieegovskih vojvod, ki so ž njimi !n»ojS.: postopali. Od Konjice naprej nam izgine Neretva izpr.-d očij. in železnica jtrestopi v ozko Treš-niško doli'10. Na levem bregu Trešnice pri \-21 km. je prva postaja So više v klancu — Po do roža c. Skoraj I km. poprej sejo začela namreč, železna co»la jako vzdigovali; železnica se dviga poinoč;o zobčastih koles do ()()"/,,„. Okna morajo hiti zaradi dima vedno zaprta, ker vsak hip jo ozek predor. Vsekakor je tu vožnja zanimivejša nego čez naš Semmering. - Pri 131 km. je postaja Unij a n i. Od tu je diven pogled na že niinolo pot iu na mogočne vršace pred nami iu ob straneh. — Zopet predori, mogočni železni mostovi, vijadnkti, počasi se dviga vlak, in našim očem se kažejo vsak hip drugačne oblike divjeromatttiške slikovitost. — Pri t:r> km. je postaja P rad i na. Od lu pričenja gornji tok Trošanice. Mogočni gozdi iu velike žage ob TreSaniri pričajo, da jo tu živahna obrt in trgovina z lesom. (Tudi lu so se že zajezili — Lihi!). Polagoma se bliža vlak najvišji ločki, kjer je razvodje med Adrijo in Ornim morjem. Kn prevozi namreč 0")8 ni. dolgi predor, dospe 87G m. visoko na postajo Ivan pri 1M km. daljave (od Metkovičev). V po-stajinem poslopju jo restavracija in imajo lini' sobe za hribol izce. Od lu začne železnica padati proti Sarajevu. — Pri I M. km. je postaja Hastoljica in je lu konce državni poslanec gospod dr. Anton Gregorčič v družbi dveh gospodov, in še tisLega dne so jo pri nas ustanovila podružnica goriškega podpornega društva. Navzočo občinstvo je pozdrr.vilo gosp. dr. Gregorčiča »* trikratnim živio. Č. g. kurat Simon Kos je olvoril zborovanje, na kar je gosp, poslanec v obširnem, jasnem govori razložil namen podpornega društva. Izvolili smo predsednikom č. g. kurala S. Kosa, podpredsednikom g. Ivana Semoliča, lastnika kamnolomov v Dolu, tajnikom pa g. učitelja Jerneja Ku-jerja in še dva odbornika, Po izvolitvi odbora je g. poslanec v joderualem govoru priporočal slogo in združenje vseh delavcev in se zahvalil za prijazni sprejem. Zbrani smo se s trikratnim: Živio dr. Gregorčič, zahvalil^ gospodu za njegovo skrb za miš blagor. Še pozno v noč smo se pogovarjali — delodajalci in delavci -- o potrebi podružnice, pevci pa so nam delali kratek čas •/, uhianimi narodnimi pesmimi. Zlasti g. Se-nmlič, je bil srečen, da se je tu ustanovila podružnica, ker je imel dokaj noprilik |>ii jediiakeiii italijanskem društvu; onima okoli .10 delavcev. Opaljcsolci si ustanovimo buli katoliško bralno društvo, Osnovnim odbor je že pred 1 ledni predložil pravila, pa do sedaj še ni dobil odgovora. Dragu »Soča*. No m^li, da nam luknj le rožice uvelo, Imamo trdi nekaj nasprotnikov leh društev, pa k sreči jih ni veliko. Ti zvili tiči z debelimi brkami gledajo le na svojo korist, iu si pri zaslepljeni mladini drugih svojo žepe polnijo. Sploh pa jih dobro poznamo iu ogibali se jih hodemo in je prezirali. Vprašali moramo pri loj priliki si. županstvo, ali jo slavnoislemu znano, da celo nilcčuozoha mladimi v sicer drugim znanih gostilnah čev postavne ure igra? Županstvo ima redarja; kuj lu dolar" Omenili mi je še, da imamo Opalje-selei (i izdelovalni« bičev in da na leto naredimo aSOO—-WK)U bičev, zaslužek od vsakega biča znaša (> kr. llazprodujajo se ve« činoma na (lesko, Moravsko in I udi v Pru-sijo. — Naši kamnolomi so izvrstni. Opatjc-selski kamen je vslrajnejši od nabrežinskoga in obdrži svojo lepo barvo, bodisi zunaj ali znotraj. Škoda, da se je tako pozno začel pri nas kamen lomili, da svet še ne pozna l.isluoslij in dobrote našega kamna. Največji kamnolom ima gosp. Semolič. ima ludi 5 izdolovalnici na čisto, jedno v kamnolomu, drugo pa v llonkah. V llonkah izdelujejo kamen Italijani. Prosimo gospoda SomoiiiV. da združi oho izdolovalnici tukaj v Opatjom-selu, da hi imeli naši zaslužek, ker nc.s zavidajo Italijani in nam našo obrt, kjer le morejo, izpodrivajo. Saj imamo dovolj domačih spretnih ljudij, ki bi ludi radi kaj zasluzili. Dajmo domačinu zaslužek, in ne polnimo drugih žepov, ko imamo naše le — prazne. Složimo se! Iz Tolmina. — (Raznoterosti).— Ženska iu moška podružnica sv. Cirila in Metoda slo imeli občni zbor. pri kojem sla bili izvoljeni načelništvi ter so je sklenilo, oživiti podružnici z rednejšim plačevanjem, lo.lOi) m. dolge zobčasle železnice (Zahurad-bahn). 5 km. pozneje je postaja Ta r čin, pri lok kn.. pa Pa z ar i č in G km. potem lladžič.i, kjer je velikanska parna žaga, od katere vozi posebna valoča železnica (lloll-bahn) v erarske gozde. Pri 108. km. je posUija Blažu j. Tu je znpadni rob sarajevske ravani in se prično kazali prvi znaki, da se bližamo velikemu — modernemu mostu. Na desni štrli v zrak 1218 m. visoki Ig man, izpod katerega vre na dan — P o s na, po kateri je dobila dežela svoje ime. — Na levi strani vidimo slar turški most na 5 lokov čez Ž uj o v in o. Tu dospe železnica " pravo Dosensko ravnino; pri mosta čez Bosno doseže železnica najti i žj o točko nad morjem, in sicer, — 49-1- ni. Od tu se zcčiie zopet po malo dvigati in pride pri 172 km. v sloveče lli d že, znano že Riiii'janom vsled svojih zdravilnih žveplo n i h t o p I; c, (0 tem slovečem kopališču kai več o priliki). — Spredaj na desni so nam pokaže zobčasli hrbet Trubeviča, pod njim pa že nekaj minarelov turških džamij in nekaj više stoječih hiš glavnega mesta — Sarajeva. Železnica preslepi še rečici Do-brinje in Miljačko, ustavi se morda Umi pri postojanki Al'p..šin most — in pri 178 km. je konec prezanimive vožnje na sarajevskem kolodvoru. * * * IX. V Sarajevu. Kolodvor je precej oddaljen iz središča maslu. Obsežen jo jako v vsakem pogledu. •dii do r..«lti. \ da hi _________________________ „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Bsipiiarili lijf trre. četrt leta . . . . . I-lf>. Za tuje dt--žele-:«iiik«> več. kolikor je večja !><>.;>.ihia. Delavcem in (irj^iii: manj (»retrtožniin novim naročnikom naročnini, zaiiaittft. afc<> se. oglase L»ri apravniitvu. „Priaires" izkrtja vsafciti Vv »isilj v>ak ¦ka.ri torek in velja za cel« leto .S«* fcr. „Gcspodarsfcč List" izlin;a. l KI stranij. Ka.iar je v {..rtefc [ napravo veselice v prid »folskeniu doftui* v Gorici (ŽivioJ tTreti;) in božičnico v priil ubogi Sol. mladini v Tolminu. Znani dorno-rodni nabiralki. ste tudi letos _sabrali priliCno ¦'-'150 gld., nakupili za ta denar obuvala,, obleke, spokli peciva ter napravili krasno božično drevesce, ter slovesno obdarovali 22. decembra nlv ,„« šol. mladino. Olroei in šol. vodja so se blagim gospem in vsem darovalcem sploh zahvalili, kar zasluži, da se tudi izreče javno vsem v imenu Sol. mladino topla zahvala. Nameravana veselice v prid »šol. domu* v Gorici ni mogeče še prirediti radi pomanjkanja pevskih moeij. Ta veselica s tombolo ise napravi kasneje. „Olepševalno društvo'' je letos mnogo storilo; tudi polarna straža je začela vrlo dobro delali. Tolminsko županstvo je skrenilo v svoji starešinstvom seji al. decembra izjavo proti nemškim obslriikcijonistnin in izrekel priznanje večini ter simpatije slovanski vzajemnosti v državnem zboru in v Avstriji sploh. (Slava! Ure d.) „S a d j a r s k o d r u S t v o" bi rado vsled aklepa raztegnilo svojo delovanji! tudi na ir-torejo, a primanjkuje denarnih sredslcv. • •• Iz Tolmina smo prejeli i< ilrugn roke tudi lo-le „/.ahvaio*. Podpisani kraj ni šolski svet in šolsko vodstvo si štejula v prijetno dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo v imenu obdarovane šolske mladine slavnemu odboru ženske podružnice sv. Cirila in Metoda oziroma blagorodnima gg. I. I), in U. T., kateri sta nabirali in priredili tako lepo in krasno Dožičnico dne 2-2. I. m. v* prid revni šolski mladini. Pa tudi iskrena zahvala vsem častUim gg. daroval kam in darovalcem, kateri so pripomogli bodisi v denarju ali s pecivom, da se je moglo obdarit: •jo ubo/.iiih sol. o\vC.k /. obuvalom in obleko, — s kolači pa vso šolsko mladino — 400 ua Številu, l'og plati! Krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Tolminu, dno 26. dee. 1897. Predsednik in voditelj; I. Sirca. I« Lošhij« Malega, 27. doc. (Raznoterost i,) — Državno pruvdništvo mi jo torej zaplenilo v zadnjem dopisu onih 13 vrstic, ki so govorilo o narodnostnih razmerah v Lošinju. Meni se ni zdelo, da sem napisal kaj takega, kar bi moglo dati povod opravičeni zaplembi. Gospod državni pravilnik V i d u 1 i c h je sam rodom iz Lošinju; ako hoče in more biti nepristranski mož, mi prizna, da sem pisal resnico. Da, škandalozno je vse, kar se tu rttje proti našemu narodu j Uprav z 1 ocinski se tu uničuje hrvaški živelj! Od te trditve ne odstopim niti za las! Prav bi bilo, ako bi kdo veljavnih mož opozoril na tako poCclje dosedanjih mogotcev — novega cesarskega namestnika ! Prava nesreča za naš narod v tem okraju je prosluli okrajni glavar -Zuech, kar naj bi so bralo — G ve k. Prebivalstvo je po ogromni večini naše, ali ta glavar se obnaša tako, kakor da so tukaj sarni Italijani. O kaki pravičnosti do Hrvatov ni govora! — Ali naj se zgubljam v podrobnosti? Čemu neki?! Citatelji naj si mislijo sami, kako se more goditi našemu prekrotkemu ljudstvu pod takim človekom» Ljudstvo tu danes še vse umeje hrvaški ! Moliti menda sploh ne znajo drugače nego po naše. V cerkah se le hrvaški moli in tudi prepoveduje. — Tudi v službi božji se je ohranil precej velik del slovanske liturgije. Takd n. pr, sem slišal na Božič in na Štefanovo v veliki cerkvi pri svečani sv. maši, da je pel dijakon .berilo" iti .evangelij" v hrvaškem jeziku (Sčav^tu). — Tudi »oklici" so bili predlani le v hrvaškem jeziku. Ali čujte čudo: šole ni niti ene hrvaške. Jaz kratko nikar ne morem umeti, kako je mogeče, da okrajni in deželni šolski svet še nista poskrbela, da bi Vidi se takoj, da smo dospeli v mesto velikega pomena in prometnega razvitka. — Pred kolodvorom je vedno obilo kočij, om-aibusa dveh glavnih hotelov (BEuropaB in »Grand Hotel") ter je zveza elektriškega tramvaja do mestne postaje pred tobačno tovarno. — Ako bi imel komu kaj svetovati, kje naj se ustavi, bi mu priporočal hotel „Europa", ki je sicer prve vrste, ali ne prv-drag po naših pojmih, in je sredi mesta. (Sobe za eno osebo od 1 gld. do gld. 1-50 s postrežbo Elektriška razsvečava. Poleg jako dobre restavracije je tudi najlepša kavarna sarajevska). Sarajevo je glavno mesto obeh oku-povanih dežel. Šteje danes okoli 35.000 prebivalcev in je v prehodni dobi iz orijentalske polupreteklosti v mesto modernega evropskega lica. — Mesto leži 540 m. nad morjem na obeh bregovih precej velikega potoka Milja čka (Četrtina na levem in tri Četrtine na desnem bregu), ki jo skozi mesto jako lepo uravnana. Cez Miljačko drži devet mostov in prehodov, med temi so trije stari in ka-meniti iz turške dobe. — Sarajevo leži ob vznožju precej visokih gora, med temi štrli Irebevič 1G30 m. visoko v nebo. Desni del mesta leži le v manjšem obsegu v ravnini ob Miljaeki, večji del pa jo zidan an.fitea-ralski (zlasti Gorica — Čudno, da ni tudi tu kake Norizie, kakor šumi v glavah naših lahončkov! _ Bjelavn, Kovači, Grad itd. Kar je »nesla v ravani, je po večini že modenuzovano; male in srednje turške hiše so se umaknile novodobnim velikim stavbam, jzginih so prejšnji vrti, pa tudi dvorišča in celo turška pokopališča. Tli prebivajo skoro se odprla tu vsaj dvorazredna hrvaška ljudska sobi! — Tudi otroški vrtec bi bil tu zelo potreben! Noch ist Polen nichl ver-loren! V sosednjem Lošinju Velikem (Vele-selo) so dobili H r v a t j e občinske vajeti v roke, ali o hrvaški šoli ni še nič slišali! Občinski zustop je pač prvi poklican, da se oglasi. — Pat pa je ondi hrvaško zabavišče na stroške nadvojvode Štefana, ki je menda edini med visoko gospodo, da ima pojem o tem, kako bi se moralo vladali v Istri. On vidi, kolike krivice se gode našemu ljudstvu, a ne more pomagati! Svo-ječasno se je javno začudii, da v Lošinju Malem ni hrvaška šole! Slava takemu Habsburžanu! Tujcev je zdaj nekoliko več tukaj. Največ je Nemcev, pa ludi nekaj Madjarjev. Vreme je jako ugodno; vedno je okoli 5°C. topleje nego v Gorici. Kedar je solnce, tedaj je še pregorko, da ni lahko mirno sedeti na solncu. — Le škoda, da pihajo tu več ali manj vedno razni ~veTfbvi.'~'''—'' Zveza po mori« s Trstom, Puljem, Reko in Dalmacijo je jako ugodna ; najmanj 10 parnikov prihaja od severja proti jugu in toliko narobe. Prejšnji teden je tu utonil štirileten otrok. Zdrsnil je na Ftivi v morje, kjer je le/al na dnu kake štiri ure, predno so ga zapazili. Hil je seveda mrtev. „0 i t a on i c a" je priredila 1!>. t. m. in na Slcfnovo — tombolo, ki se je vedno izvršila prav živahno. Rodoljubi, ki ne trudijo za vzdrževanje Citaomeo, naj bi prevzeli tudi skrb za ustanovitev — otroškega vrtca. Gi' umica sama ne reši llrvatstva v Lošinju! še je čas. da se zamude popravijo! Le nit delo, bratje Hrvatje! Vludin sistem je pripravil to mesto že lako daleč, da so i tu že popisani razni zidovi s .Porchi Groali! Fogo ai Groati! \V. Istria ihiliana!* — Da je hotela vlada biti pravična, bi ne cvelo tu r e n e g a t s t v o, ki polom lako srdilo pljuje v domačo skledo. G k. Domače in razne novice, Iiueiiovcnjc knez«. :adškoi'a soriškega. — Včerajšnji uradni list je prinesel cesarski odlok, s katerim je bil imenovan goriškim kuezonadškofotu prevzv. gospod Jakob dr. Missia, knezoškof ljubljanski. Smrtim kosa. ~ Rodoljubno Mozeti-(ievo rodbino v Solkanu je zadela zopet te?ka rodbinska nesreča. V sredo zjutraj se živ in zdrav g. Henrik Mozetič, najmlajši bral, je ob 11. uri predpoldne nagloma umrl. — Naše sožalje rodoljubni rodbini! — Pogreb danes ob 3. uri popoldne. Cesarski namestnik grof Goes prevzame šole danes svoj novi urad v Trstu. V petek, slab začetek? Mi mu voščimo srečen začetek in časten svršelek! —Sodili ga bodemo po delih. —- Svetujemo trni pa le ono: Pazi naj na svoje svetovalce in informatorje! Lahko mogoče je, da ga bodo skušali slepariti z lažmi i si obrekovanji. Ako jim pojde na led, bo slabo za vse, zanj tudi! — Razmere v deželi so razdivjane, a ustvarila jih je deželna vlada sama! Popraviti stare grehe., to ni lahka reč, a prva mora bili naloga novemu namestniku. »Šolski nadzornik. C. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za Tolminsko -je bil imenovan vadnični učitelj v Gorici g. Valentin K u m a r. — Gospod novi nadzornik je strokovnjak in vseskozi vesten in natančen mož. Učiteljstvu in šolstvu na Tolminskem moremo le častitati na tem imenovanju. — Želeli bi bilo le, da bi ta gospod dolgo vslrajal na svojem mestu in da bi ne bil le „Platzhaller" za nekega Benjaminčka, ki se gospodu vitezu ne zdi še povsem goden za tako odlično službo. — Ali ne, g. vitez? ToRIni shod je sklical državni poslanec dr. Gregorčič v goriško Čitalnico za nedeljo 2. januarja ob 1072 uri predpoludne. Na dnevnem redu bo razgovor o političnih razmerah v deželi in državi. Volilci se uljudno vabijo, da se udeležijo shoda v obilnem številu. Deželni zbor goriški. — Otvoritvena seja je bila naznanjena na torek 28. t. ni. ob 11. predp.. ali ni je bilo, ker slovenski poslanci niso prišli. Slovenski klub je izjavil soglasno, da ostaja pri izjavi 3. februarja t. 1., t. j. „da se ne brez izjeme krtslijani ali tudi španski židje, katerih je v Sarajevu precej veliko. (Dasi so v Bosni že nad 300 bt — došli so I. 1570. — vendar so ohranili svoje prvotne španske navade in oblCaje tako natančno, da se ločijo po njih tudi od ostalih sovercev). Naj omenim le nekatere velikih stavb, javnih ali zasebnih. Na desni za mestnim kolodvorom — vlaki se ustavljajo kar na sredi ulice — je erarska tobačna tovarna. Tu dela na stotine domačih deklic. Vsi prostori so zidani po novodobnih zahtevah. Malo dalje proti mestu je ravnateljstvo bosenskih železnic, nasproti vojaška bolnišnica. (Nekoliko bolj zadaj v vznožju Gorice ,ie prostorna vojaška bolnica za bojne čase. (Lagerspital). Od tu je krasen razgled na mesto). — Prestopivši potok Koševo zagledamo med mogočnimi lipami Ali-Pušino džamijo, popravljeno šele pred par leti. (To džamijo imajo mohamedanci v velikih čistih. Tu so se Turki, ob naskoku na Sarajevo 19. avgusta I. 1878,, dolgo časa pogumno upirali prodiranju naše vojske). — Nekoliko dalje na desni je veliko dvonadstropno poslopje -p d o ž e! n e v 1 a d e, rjidano v renesančnem slogu- Posebno krasno je vhodišče z mo-. Sočnimi, lepo izvedenimi stopnicami. Blizu zraven je v velikem obsegu urejena deželna tiskarna. — Nasproti je bilo v prejšnjih časih moliamedansko pokopališče, to ie danes lep park. J Nekoliko naprej od vladinega poUopja je ~- elektrarna, ki preskrbuje vse mesto z pekinško rnzsvečavo. Tudi tramvaj dobiva more udeleževati sej deželnega zbora, dok'. r se jim ne tla poroštva, da se resno misli na preustrojitev deželnih razmer". Ker la glas slovenskega naroda po njegovih zastopnikih se m uvaževal na merodajnih mestih, ker so se razmere v deželi otl zadn,ič še poslabšale v mnogoterem ozirn, zategudel slovenskim poslancem ni preostalo drugega, nego da so ostali pri svoji izjavi, s kalem so februarja zapustili deželni zbor! In poslanci so modro storili, da niso šli v deželni zbor edino lepim očem Njegove Vzvišenosti grofa F rane a C o r o n i u i j a na ljubo! Kaj u a m mari za neljubo zadrego, v kateri se nahaja? Kakoržno politiko je seja!, iake sadove uživa na svoja slara leta! Zares, Čas je, da se deželni zbor dvigne do časti, katere je vreden! Ali ni to smešno, d.i deželni zbor naj bi bit nekaj takega: Deželni poslanci pridejo vsako leto k 5 _ 6 sejicam, trajajočim od četrt do ene urice, prečitajo poročila o raznih zalogih. sestavljeni že prej v deželnem uradu od uradnikov, razdeli se 10.0JIO gld. za ceste, par tisoč podpor potrebnim ia nepotrebnim dijakom fer učencem kn-arske šob* v Marijanu, in če gre prav po sreči, se »bivoli še:!t) ali ."»0 gld. kaki od gladu gin« -fi učiteljski udovi /akliče se še .živin* presvetlemu cesarju •—• in z Rogom s\el! To naj bodi še vedno deželni zbor goriški?! Za Boga, ali ni istega grof« F. C. nič sram: p r e d s e d o v a t i t ;i k i k a r i k :i-t uri d ežoln i h zborov? Cestne iti dijaške podpore bi de/.-lni zbor prav lahko celo karnrepu-lil deželnemu odboru in le načelno sp.ejel v ordinati, um primerno sveto, sam pa rnj bi se bavil z važni-mm vprašanji, ki so nujne i- slive potrebna in ki spadajo v delokrog deželnega zbora! Dr. P a j e r se je bil lani naredil neumnega m je vprašal, kaj naj bi prav za prav delal deželni zbor, oziroma zahtevani administrativni odsek. Gu-.p. dr. Turna mu je takoj naštel cel „S p e i s e zeli e I«, da ga je iinel isti dr. P. poln želodec, kakor je menda sam povedal, in ki mu je kar »sapo zaprl". -- Lahom, zdi se, ni ljubo, da bi se v deželnem zboru sploh kaj delalo, ker bi to prišlo - - ludi Slovencem v korist. Oni si pomagajo po svojih pokroviteljih drugače, sščavo* pa naj pozoblje vrag, ako jih mara. Kouečno še besedica našim cestnim odborom in onim visok«šolceni, ki čakajo kakih podpor! Cestni odbori so pa navadi dobivali kakih 5000 gld. deželnih podpor. — Za Pega, ali je to vse, kar naj pričakujemo od deželnega zbora?! Kaj smo na boljem, ako dobimo po eni strani 5000 gld., imamo drugod pa IiO.000 i u več škode? Proč s takim postopanjem! V deželi naj ne začne v resnici kaj delali iu ne slepili Ijudij 8 par tisočaki! Dijaške podpore so prermilenkoslnega pomena, da bi te kaj uplivale ua — pol i-tiko. Sicer pa z onim stolakom, kateri kdo dobi, tako ni nič pomagano! Oni denarji se zgubu navadno brez prave koristi! — P o-l r e b n i m dijakom in visokošolcem naj se zares pomaga, ali pa nič! - Iti dežela lahko stori, ako hoče, brez posebnih žrtev ua ramena davkoplačevalcem! Toliko za danes! Morda se še povrnemo k temu vprašanju. Dostavljamo še, da 2S. t. m. je bila vsejedno slovesna sv. maša v stolni cerkvi, katere so se udeležili: deželni glavar, vladni zastopnik vitez Hosizio, poslanci: Dotlori, Mighelli, Panigai, Valenliuis, Verzegnassi, Vriniti. — Ob 11-05 predp. so navzoči v deželni dvorani vsi laški posianci in vladni zastopnik. Deželni glavar je izustil govor, o katere:« bi bilo najbolje, danipnSe! v. njegovih ust. Njegova Vzvišenost je priv'ekl.1 v to borbo prejasno osebo — vladarjevo. češ: deželni zbor no more dostojno pr.i-'.ivili 50-letnice ,'jegovega vladarja, a vzrok so --si o venski poslanci. Z vsklikom „Kvviva" na Njegovo Veličanstvo je bila sklenjena ---— neotvorjeua piva seja. Kdaj bo druga seja, je še dejal, naznani gg. poslancem na dom. Kar se tiče 50-leluice, Slovenci ne zaoslanemo za Lahi, o leni naj bo g. grof C. le uverjen. Leta ISIS., lSf**a\ in ISoO.so dovoljne priče, kako znamo bili Slovenci lojalni in kako — L^hi. No, Lahom se plačuje njihova „lojaiiiost" z vse drugačno mero nego od tu svojo gonilno moč. — CV'6 džamije, pravoslavna in katoliška cerkev so eieklriški razsvetljene. Sarajevo se more v tem pogledu merili z vsakim drugim evropskim mestom. Najbolj prometna ulica je Franje Josipa. Tu nam pade v oči posebno vojaški kazino in pred njim krasen park (poprej moliamedansko pokopališče; Turki so se silno upirali tej pieinembi, celo k cesarju so baje poslali posebno depulacijo. Naravno!) Tam blizu je dalje mogočno šolsko poslopje, v katerem je višja gimnazija in učiteljišče. (V Sarajevu je veliko najrazličniših šol za vse potrebe, ludi trgovskih iu obrtnih za oba spola, a malone vsaka jo umeščena v modernih poslopjih. V tem pogledu je Sarajevo lahko za \v.gled vsem drugim večjim mestom. Napredek v šolstvu za vso možne potrebe in svrhe je na neverjetno visoki stopinji). Nekoliko dalje na levi je prekrasna pravoslavna cerkev; poleg mogočnega slebrevja nam udari takoj v oči predragocen ikonostas. Katoliška prvo stol na cerkev je više na levi v Ferhadija ulici. Cerkev z obema zvonikoma je iz rezanega kamena, zidana v prvotnern gotskem slogu. Zvonika končata nad zvonovi v mogočni štirivoglali piramidi. Bobneči zvonovi so iz Samassove livarne v Ljubljani in dar — Slovencev katoliškim bratom v Sarajevu. Na levi strani »falol. cerkve je poslopje pokojninskega zaloga deželnih uradnikov. Tu sta umeščena med drugim tudi Slovencem za vse usluge, katere so doslej že naredili Avstriji. Kaj nas uči la zgodovina, čutimo predobro, toda od gospoda grofa Franca C-irouinija ne potrebujemo prav ni-kakega pouka, če tudi je deželni glavar goriški in župan .šenipcteHci. — Drugič naj go-pod deželni glavar r je opravi dolžne lormaliiosli, vs;t nagajiva strankarska zb.i-datija pa naj opusti, ker so razmere itak že dovolj napete in ni prav nie treba, da bi še ou piha! v ogenj, ki že dovolj gori. Nočejo biti pravični I — Našim či-taleljeni sta znani obe prezanimivi ob-odbi .Sočineg.t*1 urednika pred kazenskim sodnikom na preluri. g. svetoval, tajnikom C o-vactgem, prvič na 10 gld. gluhe ali dva fini zapora, drugič pa že na 50 gld. globe alt 10 dnij zapora vsled tožb glasoviteg.t mladiča Schlunderja v Kobaridu in še bolj slavnega višjega komisarja Prinzig.i v Gorici. — Obe obs-.ivu.ivi sli se vršili izključno v slovenskem jeziku; tudi državni pravilnik je govoril slown-.kt, kar j« pač naravno! Toda *u,te - iu strmite! Včer.t; s no prejeli o I svojega zagovornika •Mii-.Vr.iukot.i o:i.'-r.iz-:u.lbi (pod si. VAm in llHt. ker hla bili njemu vročeni — toda spisani o.I prve do za.tuje črke v laškem jeziku. ili smo r.pEf>Ii znani do*!»-dni in v*lr.ijui bojevniki za >!oven-ko madov.iiije: v brni pogledu imamo za nebuj '/.>• irdcomo uloknv iii protestov do v.-eh možnih in-l.iue in smo tudi vedno prodrli, -in zdaj zopet laške razsodbe litim! D.i, ako se tako di.gaji liani, ko je veiid..r gotovo, da vzrojimo proti tako nečuveiiemu izzivanju ua.-eg.i narodnega čut.i in pnšb-nja, kako moremo pričakovati, d.i bi .v godilo pravičneje drugim km! d a on k r a 1 k o n i m a 1 o u o č e u i c > i i s a t i o slovenskih razsodbah. .M.iro."-iieg.i. prav sodni -ki nezavisuega se mož čuti n,i vse -dr., i i. i-eš: Mi s on gi udi ce! .Iiz imam so.liti in sodim po svoje, brigajo me v.-i uloki in razsodbe vi:.jih in^am-! Prav! Toda iudi sodnik pri v.-ej svoji no/avi-no-di j-d o 1 ž a u, v r š i i i za k " n «.¦! In kdor živi na sloven-kih tleli hr služi svoj dobri beli kruhek m< d Slovenci, je dolžan, služiti potrebam narodu! Na kaj takega sc-.eda go-p. Covacig ne mi-Ii! On noče biti pravičen Slovencem, pa je ko r, >¦ <¦ I. e-Rfidij! Toda zdaj pride vrsta n.i nas Slovence in pnrcčemn: M i n o č e m o t a i. e / a sodniku nn svojih tleh! 1'uM.d.- t-a med Lalie! Sicer je goriška prebira nekaj posebnega v našem sod,.!\u! Sodni okraj je p«» veliki vitrini slovenski. Na pivhiri se največ >io-veiiski obravnuje, a razsodbe — vs«; laške! Kako je prišlo do teh razmer! Čujte, p.i zo pet strmite! Za voditelja prehire je določen .svetnik G i r o n co I i - - GnriC.au ; prej omenjeni svetov, tajnik Covacig j«? (udi Gorič.iu; svetov, tajnik Ciani — Gortčnti; svetov, tajnik Dartolomei — zopet Goric.m; iu pristav S bi s a - tudi Goričan. Drugih uradnikov ni! Tu se je torej zbrala lepa dru/.ba samih (iorič.tnov, ki so zlezli -kuprj pod streho prelure iz je«line*! imz'o_m. k-'r žele sprovesti svoje dragocena življisiji! v llorici. tako rekoč, y.-,\ domač« pečjo v okrilju ovojih mamic in očkov iu slrir-kov in kar je š'.- takih „ičkoV. tlmejemo, da želi vsakdo kar največ mogoče prijetnega življenju, toda lega ne moremo umeti, kako pridemo mi Slovenci do tega, da se vrši vse to na naš račun?! Kako prid.-mo do bv.i, d.i smo izročeni Slovenci v «hi..-t l.,kim sodnikom, ki bodi-i nočejo a!i pa t; - u;o-rejo bili nam Slovencem pravični? Kako pridemo mi ilo tega, d.i moramo mi ^Iovi-ik i sprejemali laške razsodae, ko sodniki nočejo ali pa ne motvjn pis.di .^ovenskih ? Ali mi »uduiki zara.ii Iju-Uva tu al: morda je Ijud-tvo radi teh go-ipialov s.i.buiiov. d.i morejo v Gorici .peljali" svoje lepo živi.euje?! Dr. Turna, ki je nr.ul.iv.tl ^lovi-ti-ski, je od-lopil: iu i:dim drugi nv.i l.tik, ki je bil Si-..vencem pravičen, grof C o r « n i n i. ie tu li o Uel s prelure. — a zdaj ni tam uiti enega sodnika za ua^e slovenj ljudstvo! pest a in —deželni muzej. Ondi v drugem nadstropju je ludi uredništvo .Nade" - in urad dvornega svetnika g. Kos!a 11 ¦"> r-uiauua, urednika „Nade* in ,(»la sn i ka"; on je duša prekrasnemu muzeju, zlasti etnografskim oddelkom, in premnogemu kulturnemu napredku (/.Ia>li šolstvu) v IJosni in Hercegovini. (O muzeju kaj več o prilik:: morda poleni, ko si ga Se enkrat ogledam v vseh podrobnostih). V podaljšku ('.¦•maiuš.i ulice bi utegnila zanimali tujca stara pravoslavna cerkev in prvotni sinagoga šp.-tiskih zidov. Više gori pridemo do prekrasnega modernega poslopja, ki vzbuja .lasu zvedavost, — a notri je serija t ska šola, t. r. semenišče uioliauiedanskih kadijev in duhovnikov. Od tu po Logavina ulici dosti strmo po klancu pridemo e ni naučil slov. jezika, ]Y\ hoče v Gorici služiti beli kruhek; ker drugače ne zna, mora pisali vse zapisnike — laški, na kar slede potem od državnega pravdnislva laške obtožnice ! Tako ne pojde dalj.?, gospoda .davna! Hočete mir v deželi? Prav! Ali miru ne naredile s tem, da nam plenite liste, da nam mašite usta, da nas morda tnžarite in preganjate, marveč edino sredstvo je to-Ie: P r a v i č n i b o d i t e ! Hočete služiti med Slovenci, — učite se našemu jeziku iu — rečemo zopet — pravični hodile! Gospoda drživnega pravilnika pa opozorimo, naj le zapleni tudi ta članek, a potem naj sporoči ua višje mesto, zakaj je mora! zamašili usta tej-- hudobni .'.Soči". Dumo videli, komu dajo prav, njemu ali -»Soči*-. (S tem spveda ne mislimo tiskovnega sodiiiM v Gor.ri!, I'.....i"- "". hv. fM.duir.i, nocoj oh '.». uri. Peli ¦•• bodo razni nmžki iu mešani zbori vme> hude ijvra „V -panji" potem tombola in <> polnoči navadno novoletno \Mop je dovoljen diu-Svenikom iu povabljenim g«e svr»j neiia^iini želodi c. - - Znano ;e, da je muiis. Kosu! u /..uli-l milifiiiil in d.i visi bi,-'i gospod n:>d živllenjeni in smrt u, Kar ie v mestu poMenih Ijudij, ohžnliiii-jn lo nezgodo. Mons. Košuta je ' umni.-č ' <*,;¦ pri-ijul.!;eu zaradi svojega miroljubnega iu liljud-neg.i vedenja, ki j" kazalo, da ie mo/. pr«*! vsaki- str.i.-li, tudi n.rodne. Ojil.al se j.' velim odločnih icnidmli dru-Mev b-r .-o |i-lu\ai I- pri >lov. posojilnici, veduč, da pomaga 1 tem Ubogemu Ijlldr-fvil. To pa je V «|čeh .Piccolovega" dopisnik.i že dovolj, da raz-kiičava nesrečnega mbiisi-iuua kot uaiif-la-visla. Ali n.oiv biti pmllej.-ega bilja' ko! je (a časnikarska hijena ? ! Deželni davki /a lilo 1S!IS. - Začasno pobiranje deželnih davkov za letu LXIS. j.- po piedlogn deželne;:.! odbora po-li-|eiio z NajiiMm ukp p«m z dne ;!'.». I. 1.1. ¦ Ti davki ;.o. u) doMailn po 1»"^ na .-kupno svolo v--r .h/.avne zeniljaiine. b) dokl.ida po \-l"'„ ua skupim svolo dr/avne najmarine, hi.-aiit-e. c) duklada po l.*,",; na obrtalino in duhodarino izvzetimi osebno do-hodarino. d) duklada po ±iv>lt na u/itnino mi si. vina iu inušla. <•) davščine oO"[, kr, od vsakegt hcklolilra. n. drobno pnlneeiuvi piva, in f) davščina l;i kr. -?d vsacega liir.t na drobio pnločeliih žuMtijiri. navedenih v I. členil. P. II. točka po.lave iS. mala 1S7S (drž. zak. štev. Si) in 10 kr. od v-acega litra n.i drob;ie odpre na tukajšnji železniški p. taji telefon, ki bo vezal to po.-dajo z mestom. Naročniki na telefon ga zamo-rejo rabiti v nujnih železniških zadevah. Goriška ženska podružnica sv. Cirila iu Metoda je priredila dne It. decembra IV17. koinvrt z živimi podobami i/ jiovi.-ti: .Miklov.i Zala*. C:di flohodek le veselic,, se le i/roeil .Šo;-kemu du;.:U". Pri v«.M-iui -e je pn-je!.. :;:: ¦/..]. :,i kr. Shoškov |(, bilo.....JI.". , si . : pt j.-t.u ¦2\:> (»d i-i-t-ga pivoOink.t o.liioru /,1 ,Š.S:U doar jnn -'i. O.taahlo sild. 7:1 kr. s,, j,, p«,,-.,!,.:.! pri M.,ki;p.n.in:u b..ž.čmh .Lirov za u!nS_e slovnic,, otrok-. Na -.lo-no žel.o. ,e ponovi o:m m -ni koncert gunšv ž»-ii-kt' po iru/.ii:ce sv. C n:a in Metoda sredi iiii-m t-.i i.:m«v.ii-i.i ts;^ Dohodki tega koncerta se olimi-o v knri-l »^loginim* zavodooi v Goriu. !»-u>. .,k«i Zimi!! o In o /. <„:ini:i ii.i ., e/. t k ;e kaj — iiiit:." ! I"!,»*¦ ti ii.tpi-i ?-'>: «rti-ki-I]rvii- tlolto p i -it nipi-i h v IilFim-i. Pri napi-.it ml širini napisov je pivvee upniških. .(Jr.)il-k« tržnica" ima n. pr. znn.ij o L:if> 11 napis, a ko vstopimo, n.ua udari v oko cela vrsta izkljnoao nom-kib napisov. Tajci so so preohVIi krah.i v Hosni ia postaj.!'o bodisi brezobzirni aH pa hre/.-u:nii(j Iairitvtiisclni. — Ji?, soai nainteo uveden, a 1 pride v nedolžni č.1-11 še do rosnih sporov vsled prevelikega vrivanja '•.taline .. . Opa/.oval scia povsod, da narod 7. nejevoljo gleda ,ŠvabiB in vse, kar je ž njim v zvevi. Splošni vtisi so li-Ie: V Basni in Hercegovini je dosegla deželna uprava velikanske Za oprost od častitaiijn so so on- I ipili z delfski: i — Za „G o ri š k c s; u Sokola", ozi-ina glasbeno orodje: Klančič Anton, župan Podgori, si gid. — Povoraj Martin i {{lil • N. N. iz Gorjunskegu od Sv. Andreja 2 I. — Rodbina Lasič I gld. --¦ Kopat in din :5 gid. — Janko Vodopivcc, učitelj v unniu i gid. — Za .Šolski d o m" : Stolfa Anton Rom*; 1 gld. — Alojzij Sort i/. Boka o :l. — Frančišek Kranjec iz Šniarij gld. 15. — Gospod Jernej Kopač j t- poslal jolskenu; domu" 10 gid.'in „Islerski družbi . Cirila in Metoda* 5 gld. — Za vdovo J a v o r š o k: p'. ¦ S. v . 1 »Id. — K. N. v 6. 50 kr. (- Ne-ečni udovi sni" kupili šivalni slroj, ila ore služiti ž •¦ ni kruha sebi in otročičem. - Prosimo torej usmihVne du*e, naj m* pn-ibijo te sirote!j — Za »S log i ne* zavode: Alojzij rekel; iz Rrodariee (Zadal) I tf-l. K» broMirlco .Primorski od noša ji i s 1.1 l)u >('" npr [>., M. K • i .jo zbral v veseli družbi Slovencev. — Jedon dobil, drugi zgubil v Sedlu 4 gld. - - Jožef Cligon 50 kr. — Na mesto vvnea na krsto pokojnega Henrika Mozetiča so darovali: Rodbina dr. Franko - Doljakova v Solkanu 20 kron, rodbina Ivana Kavčiča v Gorici 10 kron. — Cilalničarji h Renč nabrali pri izlelu v Prvačiui drugi božični praznik kotkazen onili, ki niso imeli navodilih žveplenk in na dra?W te h neiiarodnih žveplenk 4 gld. 221/,, kr., naslednjega dne se ju nabralo na isti način v llenčal. :} gld. 30 kr. — V veseli družbi v Kostanjevici nabrano 3 gld. Za n d u i n o »Sloge* : Kosovel Jos., knr.it v Š\ Andrežu 2 gld.. — Andrej Gabr-ti-ek 1 gld. ~ Josip Krmpotie gld. P50. — Lc oi;e ;..le bi ||„(e , Pro>i darovali kak i a ravnost Zalivuiu. —Za „R o žičnico* so darovali po 100 gld.: M. d. F. in g. A. &t Alf. grel' Coroiiini 20 gld.; po 5 gld.: nions,. Bensa, vzv. Frane grof Goronini, pl. llijaše-vič, mon. Košuta, dr. Pavlica, prof. dr. Pavlica Andrej, dr. Turna iu dr. Žigon; po 3 gld.: dr. Gabrijelčič, dr. Kos, gospa dr. Lis-jakova, gospa dr. Rojčeva in baron AVinkler ; po 2 gld: dr. Abram, bilježnik Kavčič Josip, Kumar Val., mon. Marušič, dr. Stanič, Ster-niole in dr. Tonkli Nikolaj, c' kr. svetnik Fr. Vodopivcc ; Josip vitez Tonkli gld. P50, Anton K«,, u, trgovec 1 gid., N. GO kr. in Jerkič 50 kr. Co-pa Drufu na ime ženske podružnice sv. O. in M.: 2 naročka, 1 jopič, 1 jopico, 5 poletnih majic 10 ovratnic (šerp), 17 metrov tkanine za krila, 4 pare spodnjih hlač, 34 parov nogavic, 21 parov rokavic in C torbic. — Gospa Goljeviček: G velikih volnenih rut, G pisanih srajc, G parov rokavic in 11 parov nogavic. — Gospa Kancler je poslala 9 metrov tkanine za krila. 7 klobukov, 4 kape in 1 par rokavic. — Gospod Kušlrin, trgovec jistvin, je daroval za 4 gld. šolskih rečij za siromašne učence in približno po toliko tudi gospoda kujigarja Jeretič iu Likar. — Veleč, gos. lvarol Gignn, vikar na Vojščiei, jo podaril molilvi-iiikov pridnim ob-okoni' .Slogiuiu sol". Dne 2:!. decembra popolsidne ob treh je razdelilo uf ileljslvo obleko, obuvalu, pokrivala in dru-o siromašnim učencem in učenkam v 10. razredih in olrokom vseh I olne-kih vrtcev, Roditelji obdarjenili po šolskem vodstvu prisrčno za vsem p. u. gospodom dobrotnikom i dobrotiiieain. •eh rok se i gosjicn •n Hi l.i J..-ip. <: Im-iiik Iv, kup. Novi liolelii. Vsled ukaza lliiančnogi fu.Mcrslva z dne «.|. oktobra I. I. pridejo \ roinel z novim letom novi koleki. 1). kr ,i\karije/a!iiiiija\ajo bi..,',plai'no neporabljeni are koleke ¦/. novimi do 31, miinija 1 SMS Za (Vliovinov spoiucnfli so dalje da Iz Sovodnji nam poročajo da so 2G, t. m. našli vijolico. Res čudno ob tem času! '¦'¦ *Brfilno ilraštro* t Oscltu bode imelo dne 6. jan. svoj IV. občni zbor z dnevnim redom: 1. pelj*>, 2. srečkanje, 3. volitev predsednika, 4. volitev odbora, 5. poročilo denarničarja, 6. določitev časopisov, 7. razni predlogi, 8. petje. — K obilni udeležbi vabi drustveniko O d b o r. Iz Duviihcrga. — Tukajšna ženska podruž. sv. C. in M. je imela svoj lelni občni zbor, pri katerem se je zaključil lelni račun in sicer: letnino in podpornine ... 42 gld. SO kr. dve neimenovani podarili vsaka pa 5 gld.........io , - „ o priliki poroke A. Colič v Tabrn nabralo...... 1 , 20 „ - kr. ali Anton Lič ; po |». i 10 gl. iii-iih. . v Gorici, Julij g ilšal v Zn.,rebu, vel in, Anton Zfrnil/, gld.: 1-V-n G."k.-I. ,1, iit'/. Kol.ivčič, župnik v .s Albiiiii p.la/ii.k v Snlki župnik v Sv. Kiižu. Anion voditelj v Ivoiium. Ivan .....iubbi; Ali.j s-etnili p...l.,.u Ollove r poseslliik v vile/. Hosizio '. kr. dvorili >lačič, c. kr. Iv; Sbjakn, o J .-Id.: Luke; i okr.iji M»i gld. , ••. kr. , knpl.ni P.raliua Mili.--: vikar v Dob llihembeivi ki i, i.ailiif-ill.|j-' lekall V gozdni komi- nl.T Zelieovich, C. /.dravnik, Anion lložie, kurtil 150. Po I nl.l.: Miliael An* iluvkiir v Gorici; Filip i* .lil, Peler AlHiseheller, rbnik v Gorici, Aiilmi ¦l.lulm; AUoll/ HLl/.ko, ; .Miroslav Heiligiii pl. ;..y.diii nllcijul v Gmici, ik v Itilemibeigii. AU'ks., iš|i Mildenbiu' Andrej llivzavšrek, žup Angelj Gas.igr.uide, trgovec v Ajdovščini, Iv.ui Dekleva, livovee ¦/. viiimn v (inrici, lv.ui Derm.islja, k.iplan v Solkanu; Josip Feiloglia. kural v G.d.rij.di pri Mirnem, Simon Gre;Mti'či.\ kural na Gradiči. Anton Gironcoli pl. Sleiubiiiuii, c. kr. sodnijski svoluvalcc v (•urici. Josip (Jolob. kur.d' v Podgnri, An-zelm Kn/iiar, zobozdravnik v Gorici, Simon Kos. /upnik v ()p..tjenisclu. Frančišek Knavs, kaplan v Št. Petru. Šlelan Krkoč, vikar v Lokav m, Ivan Kožuh, c. kr. profesor v Kopru, Josip Lissig. krčmar v Gorici, Golard Pavlelič. župnik v Mirnem, Jurij Pelcrnel, dekan v Kobaridu, Amadej Prinzig, e. kr. vi*.i okraini komi-ar v Gorici. Ivan Roječ, koral v Itiljali. Fran Savuig, c. kr. davčni olicijal v Gorili, Anton Jug, vikar v Sovod-n ah. Fran Si.udrisser. c. kr. okrajni tajnik v GunVi. Po .io kr.: Andrej Hrezaviček, župnik v Kamnjeiii. Ailous 'Mljšak, kural pri Sv. Tomažu, Fran Gvra, krčmar v Gorici, ()-:,.ir L-k.. e. kr. okrajni narednik v Go- A. — G. S. V. vsi pi. n. F. d. X \ iN ; K. li. 30 1 i kr C. Kr. liiiancno ravnaloljslvo \ ¦../.po,l,l» ,.a/...ai.:i.. o napovedih ¦o o-ebne doho Iniiie. pl,ič.ir.in> o \i uih prejemkov in prihoduine i lile Po g. joJ zakona o.l 25. oklobra di/„ z.ik. -1. JJOoiif-piMViliiili osebnih i!i .«¦ doiž n vs.ik po tem zakonu uve-ošebni dohodnini p...lvrž. ni podali i Mo napoved v svojih davku podvr-i dohodkih v roku, ki g.i določi linančna na ob!a-l. Te doižno.sli so glasom §. oiueiij' ueg.t zakona praviloma oproščene ibe. katerih davku zavezani dobo Iki ne •-m.o 1000 gid., loda tudi le le dokler • po ,!..¦ • ibe i obl,wl ; obr.i,. k IV. komisije. vrbo odmere od viših s! . poživljajo 1» dsednik osebne dohodnine m ažbeiiib pivjemkov za se vse Osebe, ki so V :.i:-."'i Tista, v poni groiiji (Soriški iu (iradiski ter v ,ni groiiji lstrak: v smislu §, 153 nave-•:.t zakon.i podvržene osebni dohodnini bvezane podali napovedi, da predložil' .¦povedi do 31. januvarju hS'.JN. po m določenem v iz vršit veuem pieilpisu poglavju navedenega zakona (drž. zak. št. 10S h 1. I8'.i7.j pismeno, ali .jih dado uslni no na zapisnik na pristojni davčni oblasli 1. instance, t. j. v Trstu na c. kr. davč.ii administraciji, na Goriškem iu v Istri pa n i pristojnih c. kr, okrajnih gl.ivarsl.vih (oduosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarsl.-a). Kudor .io pola pravočasno napovedi oduosno omenjenega naznanila, se izpostavi lodi pri prihnluini kikor pri osebni dohodnini pravnim posledicam, da so davčne oblasti glasom §. 142 pooblaščene uvesti obdačenje uradom,i, ler da se po §§. 242 si. 4 in 24i more kazenski p stopali radi davčne zatujbe. Tudi glede prihoduine ;;o dolžnost podali napoved iu nasledki opusčenja iste neodvisni od tega, je-li bil davčni obvezanec za lo osebno pozvan ali ne. žrl.lh hvaleŽM beseda vi rdita, da tudi naši s! rani kun šali izdat:;. skupaj 54 gld. Nadalje se je nabralo potom društvene pušice pri svatbah: Ivana Lah........ SO kr. Andrej Pelicon...... 9(1 kr. in Jos. Colič....... 75 kr. skupaj 2 gld. 45 kr. zadnjo svoio zbral je g. Mrmolja. katera se je odposlala .Sloginim zavodom". Glede odbora je ostalo pri starem razun male premembe: Predsednica Jos. Iji/jak, podpre,!. Vik. Mrevlje. bhigaj. Fran. Križnimi, zapisnikar Ani. Jeišek, odbornici Ji;.!, Pelicon iu Lucija Šiuigoj, namestnice Knl. Krševani, Ter. Vodopivcc, Neži Jiivančič in Vik. Iludiu. I/, ltuli'11 nam pišejo 21. 1. m.; Pri diiiuisnji volilvi bovškega županstva so bili izvoljeni: Jonko Matija županom. Mlokuž Anion, Kal, prvim podžupanom, Mihelič Ivan, Movec, drugim podžupanom, Mlekuž Milni, Kovec, Ireljiin podžupanom, Mišic Fran, Dvor, četrtim podžupanom, Mrakič Andrej, Dvor, pelini podžupanom, Fon Josip, Dovec, šeslim podžiipiiiom. ¦ • Slarašine so: Fleiss Anton, Fon Frane, Gregorič Jožef, Kenda Jožef, Komac Anion. Leiler An. Mihelič Andrej, Mihelič Janez, Mlekuž Anu.'v kovine Anton, Ostati Franc, Pire Matija, Sorč Alojzij, Slraus-sgill Anton, ŠuW Anton, Šulin Anion, Vel-lusig Frane. „<>iiNpiMlnrs|iI list" /„i november iu deee.ober, ki je priložen današnji številki, obsega med drugimi poltenimi članki tudi Jaku zanimiv.) poročilo g. dra. Woi uzicrbit, ravnatelja semenskega priglednega pouskuše-vališča na lliiiiaju, o travniških in planšarskih razmerah in Tolminskem, Opozarjamo me-rodajue kroge na Tolminskem na la Jako važen članek h toplim priporočilom, naj poipeVijojo s poukom in sodelovanjem plau-i-arski napredek naših gora v uasvelovaiieiii ziiiidu. Prof. dr. VVchuierl je v krmorejski široki prvi vešča k v Avstriji iu si je za zboljšanje travnikov iu planin v drugih de-pil neveiiljivilt zaslug, ko,ih sad iživajo doličui prebivalci. Njegova Imej veljavna iu v polni meri jo poslušajo iu se po njej ravnajo gospodarski kmetovalci.' - Od 'lijskega minislerslva se je zuna-' "dro^ovno iu gmotne podpore. Guc. do|dsnl!ie prosimo, da bi nam poročali ludi za na prej na kratko ali ločno o vseh lakih dogodkih, o kalerih sodijo, da bodo zanimali širše vrsto naroda. — Dopise o domačih prepirih iu osebnostih pa bomo metali v koš. Za take dopise se zahvaljujemo že naprej! DaiiiiMlj. »Soči" smo dodali l. številko za i.-lo IS9S. kol prilogo na ogled. Prihodnja .Soča" izide v pelek 7. januvarja. Ostala Slovenija. Zavarovalnica za slučaj nezgod v Trstu. — Nj. ekscelenca, miiiMorski predsednik, kakor minister za notranje stvari, je imenoval v načelnišlvo zavarovalnice za slučaj nezgod v Trstu • ravnatelja podružnice kreditnega zavoda Oskarja Genlilomo, inženirja Karola Gozzija, ces. kr. okrajnega komisarju Hinsa pl. Kregiclu-Strassoldo iu trgovca z lesom Frana Lavriča iz Trsta, dež. vlade svetnika dr. Ueinholda Hiilinga pl. Iiiilingena v Ljubljani, in župana v Siheuiku, ibv.elnega iu državnega poslanca Antoni Štipuka; v razsodišče pa : glavnega ravnatelja Jtiuuione Adrialica di Sieurla."' Henrika Neittnaiiua in zdravnika Ass. Generali dra. Simona Pertola v Trstu, kakor priseduika in ravnatelja Llovdovega arzenala Feliksa pl. Kodolitscha ler okrajnega zdravnika dra. Avgusta Hausenbichlerja kakor njiju namestniku za poslovno dobo !8U7 do 1901. Nasilstcv tr/aSkih mestnih očetov zoper poslanca g. viteza Nabergoja jic"o bili konec. — Po volitvah minole spomladi je bil sklenil občinski svel, da se volitev 'poslanca viteza Nabergoja razveljavi vkljub temu, da je verilikacijski odsek izjavil, da se je Nabergojeva izvolitev zvršiki popol-noina pravilno. Doličui sklep občinskega sveta tržaškega je razveljavilo namestnišlvo, in zadeva jo prišla pred državno sodišče, ki je odbdo pritožbo tržaškega mesta in spo-zna'0, da je bil vilez Nabergoj postavno vol.jen. Rekli bi, da bi po« sod drugod odlok najvišje instance obveljal — loda lega v Trstu'ne poznajo. Oni nočejo Nabergoja, in zalo so znova izročili vse akle posebnemu odseku, da la z nova prouči, ali je Nabergoj pravilno in postavno voljen ali ne. Radovedni smo, kaj poreče k tej komediji novi C. kr. namestnik {,rof Goess. Kranjsko. — V Ljubljani je umrl dež. sodišča predsednik Hočevar; v mladih letih navdušen Slovenec je skrbel svojem odličnem mestu posebno, da se ni kršila ,die innerc Aintsprache". Prosto m v R u d o 1 f o v e m na Dolenjskem je imenovan ljubljanski kakonik dr. Roštjan Klberl, rodom Bavarec, star še le 36 let. Na Ljubljanici je pnrovožnja ustavljena. Trdeč, da parobrodov dim Škoduje iesenemu železniškemu mostu na Barju, je dosegla južna železnica, da se je vožnja zabranila. 34 77?eŽ?ebLkevnQ l?^'Wj^*J^^ Ncvcga leta dan se otvori slovesno s cerkvenim blagoslovom ljubljanska elektrarna. Profesor Fran G e r b i č, slovenski skladatelj, je poklonil svojo opero JKres" .''črnogorskemu knezu Nikoli I„ ki jo opero sprejel, gosp. skladatelja pa odlikoval s častniškim redom IV. razreda kneza Danila I. Centralna posojilnica slove n s k a v Krškem naznanja, da bode novi ' renlni davek sama plačevala, in vabi pri loj priliki p. n. slovensko občinstvo, da bi svojo prihranjene novec vlagati blagovolilo v njeno blagajnico. „Centralna posojilnica slovenska" jo registrovana zadruga z neomejeno "zavezo. Z njo je v zvezi že dvajset slovenskih posojilnic, ki so prevzele za-njo neomejeno jamstvo. Obrestuje po 4'/„%. ' Štajersko. — Grof Alte m s, velik nasprotnik Slovencev, jo imenovan deželnim glavarjem za Štajersko namesto grofa Wurm-branda, ki jo odstopil zavoljo bolezni. Dno 28. nov. t. 1. so začeli gradili železnico iz Velenja v Dravograd. Koroško. ¦¦- Odvetniška zbornica ic znbranil« odvetniku dr. Km vi u zahajali v Pliberk, češ, v Pliberku jo že jeden odveluH, ki zadostuje. Sodimo, da j/.rok nekje drugod tiči. Nemški državni in deželni p o s I a n c i romajo križem slovenskega Ko-rolaiiii, sklicujejo shode in lovijo nezavedno Slovence na svojo liiiuuiice. Na shodih ob« delujejo posebno slov. državnega poslancu Kin-mielerja in slov. dež, poslancu Grafiui-auerjii. D e '. e 1 n i glav n. r koroški jo dobil iK.dnv lajnoga svetovalcu, ' oj za zmago pri občinskih volitvah jo v sl< renskem delu Koroške hujši, nego keilnj popred. Ves vladin aparat v. »Hiiuernhui)-110111'' je na delu v slovenskih občinah, S posebno uiioiiio delajo Nemci v Kolinari-vesi, kjer žnpanujo vrli Slovenec M. Pin-sekar. Njega hočejo nu vnak niičiii odstraniti. Podpornemu društvu m slovensko visokošolsko na Dunaju so do^lu poslednji čas sledeča darila : Slovenec nu Dunaju, ki ne želi bili imenovan, je pristopil k dmslvn kol iislanoviiik s peldesel goldinarji želeč, da mnogo rojakov pristopi k prepolrchuomu društvu kol. ustunoviilki o priliki vliulnrnkn pildesellelnico Nj, V, o.oHiirjn. Nu Diiiiuju hu daioviili: P, n. držiivnn poslanca grof Cnm« uiui-Groubefg, dr. Anton Gregorčič. (ilmMVi nsliiiiovnik) in gospa dr. Priiiiozičevn, c, kr, prof, soproga pn 5 nld, ¦ ¦• Vsem jiloinoiil-lini iliirnvulkiun In hlinn'iii darovnlcem bodi zu vsiik dar nalskronoJiVi zalivuiu! V I rdi mesecih (okl. nov. dec,) se je oglanilo f.O revnih vi likošolcev zu podporo; podporo jo prejelo •¦- IS dijakov 1 ••¦ Vsak, kdor moro, naj daruje za bedno mlado rojake v tujem mestu. Vs.nk dur bode hvaležno prevzel društveni blagajnik veleč, g, Fr. J unč ur, iiiousignor, pupcš<-i caslni koinornik, župnik nemškegii viležkegu redu, Dunaj i., Singer. slrasso 7. Razgled po svetu. Državni zbor. — Uradna „Wionor Zoiliuig" oil JO. dec. prinaša lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se zaključuje Ri. zasedanje državnega zbora. Ogerskil. — V ogerskein državnem zboru je zahtevni poslanec Košut, da naj hrvaška vlada vse potrebno ukrene, da uduši sovraštvo Hrvatov zoper Madjare, da poskrbi, du se mladina priuči nuuljarskoiiiu jeziku in da naj pripravlja hrvaške zakone ludi v mudjarščini. Te zalileve Košulove so same ob sebi umevne, če pomislimo, kdo je ta Košut. Nas je le presenetil ponižni odgovor ministra za Hrvaško, barona Josipo-vichii, ki je ukljub že podani ostavki še ostal minister. Odgovoril je Košulu, da se je poleglo na Hrvaškem jvrašlvo do Mudjurov, in iU sedaj lo še pojedini prenapaleži nagajajo Madjarom, dalje je rekel, da se hrvaški zakoni že izdajajo v inudjurščiiii in da se uslu-navljujo povsod luni mudjarske šole, kjer lo zahteva M obilelji I Kričat Wolf ima srečo. Dočitu so ga Geljani slavnostnim sprevodom peljali s kolodvora v mesto, pošiljajo mu nemško-nacijo-miluu mesta na G-iškem deiiiirna darilu. Mesto Heb mu je darovalo 3000, mesto llounitos 1700 mark. X; aiski cesar je obvcs'.iI sv. Očela papežj, da na Kitajskem ne bode skrbel sr.mo za proleslanlske misijoiiarje, nego da je ukazal, da se ščitijo tudi katoličani in katoliški misijonarji. Boj na Kubi zahteva ogromno žrtve. Španska" je od počolka vojne do sedaj poslala na Kubo'200.000 mož, a od teli 200.000 jih sedaj še živi le 53.000! Neprestani boji in bolezni so spravili 150.000 mladih mož v najlepši dobi v prerani grob! Kitajsko. — Vsa znamenja kažejo, da se lo ogromno cesarstvo bolj in boj.j približuje razpadu. Nedavno še so premagali Japonci Kitajce in jim uničili in ugrabili vse vojne indijo, a sedaj je zasedla Rusija vnžno kitajsko pristanišče Port Artur, ki je ključ do kitajskega glavnega mesta Pekinga, do-čim si osvoji Nemčija pristanišče Kio-Gun. Večkrat se je že dogodilo, da so kitajski rodovi in njihovi glavarji morili evropejske misijonar^, loda nobena ovronejsku država ni kaj posebnega za žrl ve zahtevala. A ko so pa Kitajci bHos umorili dva nemška misijonarja in požgali njuno bivališče, se je zavzela Nemčija za svojce s posebno vnemo in zahtevala od kitajske vlade tako visoko odškodnino, da se jo takoj vkloh, da Nem- nekaj posebnega namerava. Ker se Ki- čijii ...-»..j i'«-.......o....... , ,. tajci nemškim zahtevam niso uduli, zasedlo je nem ko brodovjo pristanišče Kio-C.an. Dne 15. t. m. pa je odplul drugi oddelek nemškega brodovjn, kateremu zapoveduje. jedini cesarjev brat princ Henrik, iz Kida ' na Kitajsko. Pod pcti&ezo, da maščuje umor krščanskih nrisjgsmrjtr, si piuvoji Nemčija tlel onemagieg«, razpadajočega kitajskega cesarttra,, kjer se • v .jprospeii svoje velike industrije stalno ustanovila. Ta nemška ck-spedicija na Kitajsko bode nemškemu cesarju dobro ddsk. €"rdi Nemci se bodo sedaj rajse npognili in cesarju dovolili, da s« pomnoži neatf^a. bojno b^rodovje, kar je srčna ielja of*fee»a. — Nedvomno je, da Rusi nko le žaStsno zwd\\ Tort Arlur, ker se je to zgodilo neposredno potem, ko so bili Nenei prišli v Kio-fcin. So li te storili dogovorno z Nemčijo ali no, pokaže prihodnost. — Močno japonsko broilovje je od-plulo na kitajsko ooalo. Vest, da so zasedli Rusi Port Artor, je presenetila /.lasti Angleže, ki imajo na Kitajskem najve.'-jo trgovino. Tudi angleško brodorje se zbira ob kitajski obali. • Slovenci p upirajte le svoje trgovce, oMiie, zflraiile, oflYetniE:e M., držite se strop gesla »Svoji k svojim' Pdglano.*) Miio^f.kint ojf*x$r se |»ri «"ii-«>pi-iii s!;«!>a in .oliMij.tiijsi vrniaa napake. il* «¦¦»» v jmliVvanju raz-iT.h iume prevu* porrsHi iu iw«m:;k ;ii, lun j- potem jmnnl i.!t*,rljivilj n< prgrlfv*-ly omilili!. Li ni.-o v no-li.-ni lioliLt z tlulKiiimi noricami. T«i n.ipakn 3U|tr*iil je tn
  • r.-u I*t* z ihii' *JiK ileir.iiflir.-i 1S>7, kjer pw»'.i |> vrciiiMt, zaupati trnjim in-ab'"" Imli ime pisirja-!U:iiovii".t. To bi liilo ne le mrv-tim. ni:iji.>tri'bno, č* «.e pominlr. ->[r. odvetnik iluLtfK' Siaiiir- vrč. pisarniški*;.:' "-'i!'.;.i. K-.r sin pa taili podpir-.mi pi-n;n:-ki «.-«bi zgoraj imi'ii»v.mrr'« pu-porta •uta»tnjlin in z i-zirom na to, :I:i je naju if. več «^eb pA«i>rii5>-\.ii<> iii ila sia Se rri« pr.-jrta rwi »«rf Liajw n«i»r:j'-'«' pismena pnv-(ir:iAivi"i*, k«-j- mu gotovo hr il l;ijo nii^lke c.i.iti in prikuplj-i1.^1 in v riri. rine -»5 .Imml.ra iv»7. Janko Trost «tud. j ur. Toiniiišck. Rojakom na nvaževanje! Iz Brazilije, Forto Alcirrc, 14. novembra. — Cenjeni gospod urednik! Večkrat bi Vam že poslal kako poročilo h te (•urine dežele, a ni*em nikdar našel nič posebno zanimivega za VaSe čitaltlje. Ker že ne merem govoriti o ttikajinjili Slovencili, doslej namreč Se nisem nijednega dobil, in se naliajajo litdl drugi Slovani iti v iako neznatnem številu (edino le Poljaki tvorijo malo istjt-mo, teh je v glavnem mestu naS« južne države kakih 400 rodbin), da so o njih nič ne Cuje, še manj pa opazi k;ioh morejo živeti s to plačo. Vendar so siromaki mirno trpeli, dokler se jim ni ponudila prilika, izjaviti svoje nezadovoljstvo in ogorčenost nad begatimi^rino^^ft oktobra je vsled ;p-brižnosti nadzornikov počila cev parnega vzdigalnega stroju *v luki ter je mnogo sto- lov težko blago (železni drogi in razni zaboji) padlo tako naglo na delavce, da se niso vsi mogli umakniti in je nekaj delavcev popolnoma zmečkalo, nekatere pa hudo poškodovalo. Med poškodovanci so 3 Hrvat,e, katerih imena pa, |al, doslej nisem mogel zvedeti. Ti reveži leže doma brez vsake pomoči in morajo še gledati, kako pojemajo denarna sredstva in preti glad v družinah. Njih sočutni tovariši so se obrnili do prometnega vodstva s prošnjo, da naj se usmili teh siromakov in jim pomore iz bede. Člani vodstva pa so jim odgovorili nekako tako-le : »Saj plačamo vsakega za njegovo delo, drugo nas nič ne briga*. Ta brezsrčnost delodajalcev je tako razjarila delavce, da so vsi pustili delo ter zagotovili, da uo počno prej, dokler ne bo ne smuo ponesrečencem pomagano, temveč tudi i\jili stanje sploh zholjšaiio. Sicer pa se vedejo mirno in zaupljivo čakajo na zmago, katera se jim zdi gotova. Večja nevarnost kol. lo početje delavcev pa proti mestu in trgovini od vojakov, ki se v ogromnem šlovilu dovaž.tjo od se-vorja in juga. Po progonu cesarja. Dom lV,Jra II. iu od prenašanja l.mlovlade (JNSU.) ne mine leto, da ne bi bil v kaleri dvajsetih državic uslanck ali politični poboj. Povsod vre, vse zahteva drugo vlado ali vsaj zboljšanja finančnega, stanja. Domačinom ni tak u-ilanek nič neljubega. Za delo, kakor ga razume naseljenec, preleiii, se pridružijo močue.jM borečih se strank ter pod plaščem patrijolizina ropajo po vseh naselbinah in zlasti tujcu vzemo vse, kar si je pridobil z mukopohiim delom. Take čase s Mrahmn pričakujejo stanovalci države Sati Paulo, (v kaleri je glavno pristanišče Saulos). Vedno zbiranje vojakov, po noči konjski peket in rožljanje orožja, eleklr. luč, vojne križarke v luki, vse to silno vzueniirj.i meščane in zajedno podpihuje bližajočo se revolucijo. Poleg lega pa se vojaštvo vede nasproti ljudstvu tako osorno in izzivajoče, da se zdi, da hoče na vsak način j.40 razburili in polen: pod pretvezo, d.i rabi orožje le v obrambo, more streljali iu ropali. Vsi« govori, da je katastrofa jako blizo. Tako m godi človeku v deželi svobode. Pa ivk, svobodni smo kol ptiči pod nebom, dokler imamo orožje in srčnost, samega sebe iu svojce braniti, država nas pač ne brani. Dragi rojaki! Za danes ne bom dalje razkladal položaja v Braziliji. Sprejmite pa nujen svet, zlasti oni. ki se pripravljale iz kakega koli uzroka na pot v Brazilijo. Počakajte vendar vsaj tako dolgo, da se tu-kajšne razmere poboljšajo. Povsod vre, vse se briga za politiko, vlada je izgubila kredit pri vseh evropskih drŽavah, naš denar nima v inozemstvu skoro nikakc vrednosti (n. pr. 1 milreis velja po imenu 1*20 gltl. a. v., a v islini 30 kr.), tu pa je vso dražje, kolikor bolj pada veljava denarja. Bankerol braziljske ljudovlade je neizogiben, bodisi da pride isti po revolucijah, bodisi mirnim potom, dolgo ne more iti tako dalje. V s p 1 o š n e m p a je bolje biti doma r e v e n d e I a v e c, katerega čuvajo p a ni e t n e postave, kot tu bogat trgovec, ki ni nikdar varen i m olja i ti življenj a. Vam pa, gosp. urednik, in Vašim či-taleljem želim veselo novo lelo! Vaš Dragolin Str ti cel j. Do stavek uredništva. — Zahvaljuje se Vam za loliko prijaznost, V.is prosimo, da nam blagovolile vsaj vsak mesec poslali po jeden tak poučen dopis; pišite o vseh onilolnih dogridkih in razmerah, ki bi vtegnile nas Evropejce, posebno So Slovane, zanimati. Srčno Vam bodemo hvaležni. — U r e d n. Naznanilo. Okrajna hranilnica in posojilnica v Kobaridu naznanja, da bo začenši s 1. januvarjem 1898. obrestovala hranilno ulogo po 4-40% z dostavkom, da bo vsled novega rentnoga zakona plačevala 1%% davek. Stv. 73. Javita dražba. Dne 18. januvarja 1898. od 10. do 11. ure prodpoldno v gostilni na Volčji-dragi, «o bode oddalo v zakup po j.tvni dražbi predelovanje mostiea na okrajni cesti nad potokom "Struga- pri Voleji-dragi. Načrt in proračun je razpoložen na ogled v občinski pisaniici pri Sojinem mostu v 1'evmi vsaki poiideljrk in eelrtek od 8. do 10. uvo predpoldne. 'Pelo je cenjeno 14S:i glil. !!H kr. Vsaki družbenik bo moral pn-d začetkom družbe položiti 10";, varščino. Cestni odbor za goriška okolico v I'o (Igor i, dno 29. decembra J897. V'.č..lnilv: Anion lilstnttč. V vsakem p"š!/m inlil;i (j,i prve visi... 1'ihiiu'iii! |h-ii:iiIIii- piiil „V. U. G.fc Ciinli-.-, !>•• t« Nova trgovina. Podpisana naznanjata, da sla odprla v Somaniilci ulici štev. i v Gorici (v lunini hiši, kjer je /IVgovsko-ohrlna zadruga") trgovino z jedilnim blagom. lVi|MiruMje se velenhiviienm občiiislvil, beležila s spo-Movalljem AikIt. liopad In Jok, Kutin, trgovca. Mestna hraniliiloa ljubljanska t ml i [>» novem io tU lll(lii(U>i tkti ntivogii mitmMjra -Ml :t i davka. f ovarna tamburiG I. STJEPUŠfN v a t s k a) Id. lavlin Y lorici v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gonilno .Uclo^a /ajrii'. Usnja si piip,i„,*ai pi.,";. dnlcAifini m m.uii. r,l«i...tv.i saoJo veliko zalogo nagrobnih vencev \sakc \rste, fctikor (udi biserne; rož 7:1 cukev, palm, cvetkov zl nove maš.' in poroke, voščenih sveč, kti/niu, čevlje, nosnice, rake v (tru^e) v«.-ike vclil.osii, zlatih dk i. t. d iLIW- Vse po nizkih cenah!!! —WJ| % jgf *i$ jqlc % Jj» 'jg % ^ 'L y3^ ^ *g 'L >jg Ivan lomicelj na glavnem sadnem trga ., i.,,,,!,.,!;. sladkor, kavo, riž, oijo, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstna svečo iz Kopačeve tovarne, potem ipirit vinski In domače žganje. Daijo prodaja vi-trijol (modro gallco) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenko. Vs<- piodiijii po tako /miM-iii (i-iif. da sr m> Imji tikm.nmija (ko.,l>ui,n,,•). 1 Moji fabrikati ,;:,:;;;';'¦¦,:.'' Lug. Kar o c ker T..-«!,.«!!,!.!.!; I iI.ji!. -u-t \,: .u,.| U, .i ,: ,..,.| |.; ¦ f.iui! ,"?,. . ..; j j,.,, {fetiij0 reff-,,0 ptipiji'. Okrepi pekcarjeni ietedec, t«.iv da zgir.c, v kratkem času cmefica in žive fca te nest i \ u 11 \ < • • 11. Te Kapljii- luili :!..!.', da elcvek raji je. :...'.• t Cena steklenici cQ kr. Pr..,l:ij.ijo v \ v. rli ¦ Imm.-I, I... ki'il!;ili lt;i >\i'ltl, /;t jt.in.i it\ i-in pir.iljnivi. p;t j. (in.. I.> v 1. - Oistolololti v Gorici. »»¦VV»»»t»»»»»»*»*tt»»»»f»*»l Tr~rr Tovarna uzornih telovadnih priprav .IOS, flNDVŠ-. A. v FMvuri tia Smšhuvu k popiil!!i';:i;t »i/.i.rtirnm i»ftrcji'vr;:;;M soKolskih iu stiiNkih Ielo\atlitir lv>»pn»\o i/\i>nj«^ jm n.ijii!.\itli ii si.i!•. Velika novost! Plin „Aeetylen* m1 n.ih.ij.i pri ovlasdeni agenciji za razsvočavo na Komu št. 12 v Gorici, kj.T se pn v.:e:n:ij.» tu«!:. p.-p •::!¦; -.i;'.-ljitv»». Aueisf je j.'. Anton N:.:uil U-. il. l{!:i/.oli». raziii je. d:i s.- ne r.jl.-t; :i:i >.c >?¦» s iem, ako se iunvnje pri i^iluh, ki ni-M> v lo pooM.i^«'!:*'. o?i|ju pi-zSa^one. najhr.ij&t; rt-najube, kakor ludi Nstakovrelno ¦ ei.