•arodna i Studijska Knjižnica via Geppa, 9 Trieste Jeri iško 3C) o ; „ ‘ ' ; X , - .... , ' lil GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I , . fe. Leto IX. štev. 35 (464) TRST - SOBOTA, 5. OKTOBRA 1957 Posamezna štev. 25 Lir Ji lliliSililli Konferenca mladih komunistov ta vstop v veliko družino ZKMI ločnejši v borbi za nov svet ciel !IIIWI«eilllllllllllllllllillllllIillllll!llll«llillllll|[illllllllllllllllillllllllilllilllllllllllllllllllllll vanizacijska konferenca lavskc in kmečke borbe, borbe Pet;, ^veze komunistične mladi-n‘Ji ^fsta, ki bo jutri in na ka-m' 1 bo tržaška mladinska or-—y Lacija postala avtonomna er3cija velike Zveze komu-mladine Italije, je lo-0 dejanje, je vrnitev v ita-1)8 k o komunistično družino, 9teri smo se vzgajali in bo-od začetka in nato celo 'K* Tako se zopet vzponi ^ kontinuiteta, ki so jo •j.p Affala znana doživetja Ln HšJi srno iz vrst socialisti-mladine in ustanovili smo Artistično mladino. Tržaški komunisti so se brez od-1 in pavz junaško borili :a 'i razrednim in internacio-ce' i$l barhazred D O1"1 'ličnim tradicijam delavske. proti fašizmu že , Njegovega nastanka, delova-9 v ilegali, pretrpeli so mu-,vce; S Posebno sodišče, konfi-l\ f *i° in izgnanstvo, borili so v Španiji in se odlikovali v °Ve-; lì S £ v letijo nova vojna žarišča, bi spremeniti ustavo, da k, bi ne imela ničesar Un , a in to po zaslugi !l>Osti klerikalcev. Tak reki pahnil mladino v naj- ponižanje in diskrimina- ki je tipična za današnje j f klerikalizacij' 0K 'Kg vseh teh nevarnosti i- ■■ 11,0 še težko stanje našega 'k ki je bil nekoč cvetoče l°5 danes pa preživlja goji1’ 9rsko krizo in komisarske i^V(? ; število prebivalstva u-jl Zaradi prisilnega izšelje-^ ;9 in zaradi povečanja unir, v razmerju z rojstvi. demokratov za spoštovanje u-slave, proti klerikalnemu monopolu. V teh borbah so soudeleženi tudi tržaški Slovenci in Italijani, ki se borijo pogumno in z vzgledno vztrajnostjo. Obstoja nov svet, ki se stalno oblikuje in izboljšuje življenje, to je svet socializma, ki kaže pot za nadomestitev stare družbe z miroljubnim sistemom, brez kriz in izkoriščanja, svetom svobodnega in enakopravnega človeka. Evo človeštva, sistema in družbe za katero se je vredno boriti, kar mora navdušiti po. sebno mladino. Ko smo v Firencah ustanovili komunistično mladino, nas je bilo malo. Bilo je na predvečer dolge noči, ki jo je razsvetljevala svetloba požarov naših sedežev, ljudskih domov, zadrug, proletarskih krožkov. Danes pa je svetloba Oktobrske revolucije tista, ki že davno razsvetljuje pot človeštvu, ki koraka v socializem in komunizem. V Italiji je močna Partija in borbena komunistična mladina, velikanska organizirana vojska, z modrimi in preizkušenimi voditelji. Mi smo danes sestvni del te vojske nočemo ostati v zadnjih vrstah. To so nam nakazali mu. ceniki in padli v borbi proti fašizmu, od Taboge do Tomažiča in F rausina, od Go jaka do Kolariča in Curiel«. ♦ ♦ ♦ Delegacija članov CK Najavljene številne delegacije Prijateljska srečanja v naših krožkih Prepričani smo, da bodo tržaški mladi komunisti z vstopom v ZKMI, združeni pod zastavo proletarskega internaci o-milizma, slovansko-itali jamske- ga bratstva, ostali zvesti tem tradicijam. VITTORIO VIDA LI tt nedeljo zjutraj se bodo V sestali kon :inistični mia di nei in mladinke našega področja na izredni konferenci kjer bodo sklepali o spremenitvi njihove organizacije Z KM Tr- žaškega ozemlja v Avtonomno tržaško federacijo Zveze komunistične mladine Italije. Sklep o pristopu v veliko organizacijo italijanske komunistične mladine, ki šteje stotiso-če članov, je bil sprejet soglasno na IV. kongresu Z KM Trsta meseca maja letos. V naslednjih mesecih so v sekcijah in mladinskih krožkih komuni, stični mladinci in dekleta razpravljali o temah, ki nakazujejo in dokazujejo politično in organizacijsko potrebo po tej spremeni tvi. V teh mesecih so imeli mladi komunisti priliko bolje spoznati kaj je Z.K. M.I., njeno zgodovino, tradicije borbe in njen statut, ki ga bodo jutri sprejeli. Na organizacijski konferenci Z KM Trsta bo ZKMI zastopana s svojo delegacijo, ki jo bo vodil vsedržavni sekretar tovariš Renzo Trivelli. V delegaciji bodo tovariši Gianni Pellicani, Felice Lenardon in Maria Belli, člani Centralnega komiteja ZKMI. Na konferenco pridejo jutri tudi delegacije mladih komunistov iz raznih pokrajin re. publike. Najavljene so delegacije iz Milana, Trevisa, Pordenona, Vidma, Gorice in Ogleja. V popoldan (kih urah se bodo, po zaključku konference, srečale delegacije italijanskih mladincev s slovensko in italijansko mladino našega področja. Manifestacije prijateljstva so najavljene v Sv. Križu, na Opčinah, v Miljah, v Ljudskem domu v ul. Madonnina in v dvorani v ul. Tiziano Vecellio. Organizacijska konferenca tržaški h mladih komunistov, Slo- vencev in Italijanov je važen dogodek ne samo za krajevno organizacijo, marveč za vso tržaško mladino in za avantgardno mladino republike. To dokazujejo številni pozdravi ki jih je v teh dneh prejela ZKM in ki še prihajajo s strani raznih pokrajinskih organizacij ZKMI. In tega se mladi komunisti našega mesta in podeželja v polni meri zavedajo. Želeti je, da bi bila jutrišnja manifestacija naše mladine obenem doprinos k utrditvi enotne antifašistične fronte mladine. ZKM, ki ie povabila na organizacijsko konferenco vsa demokratična in antifašistična mladinska gibanja, je dala s tem še enkrat dokaz najboljše volje, da hoče prispevati k utrditvi te enotnosti. Jutri, v nedeljo 6. oktobra s pričetkom ob 9. uri bo v mali dvorani gledališča « Rossetti » Organizacijska konferenca Zveze komunistične mladine Dnevni red konference je naslednji : 1. spremenitev ZKM Tržaškega ozemlja v Avtonomno federacijo ZKMI (poroča tov. Pescatori) ; 2. odobritev statuta ZKMI (poroča tovariš Perini). V teku konference bodo prinesli pozdrave tovariši VITTORIO VID ALI MARIJA BERNETIČ RENZO TRIVELLI, • vsedržavni sekretar ZKMI Vstop z izkaznico ZKM in Komunistične partije. Sekcija Milje nabrala 235.000 lir za tisk T-) ezul ta ti nekaterih sekcij. kot sta Opčine in Milje (ki sta že v veliki meri presegli cil j ) ter S. Ana, Curici, Sv. Jakob (ki se bližajo cilju, ker so dostavile že precej visoke vsote) dokazujejo, da je bila v Veh sekcijah akcija, za nabiranje prispevkov prej skrbno pripravljena in organizirana. Zalo uspeh ni izostal. Ne smerno pozabiti, da je to istočano velik političen uspeh za sekcijo in vso Partijo. Nabiralna akcija, kot tudi širjenje našega tiska sta omogočili sekcijam, ki so to delo vestno izvršile, da so lahko obnovile in okrepile vezi solidarnosti, spoštovanja in zaupanja med našo Partijo in tisoči prebivalcev, ki pripadajo raznim slojem (delavci, obrtniki, mali trgovci, upokojenci itd.). To je obenem nov dokaz ugleda. ki ga uživa naše gibanje med tukajšnjim prebivalstvom obeh narodnosti. Toda imamo tudi primere celic in sekcij, ki so zaostale kar se tiče prispevkov. Res je sicer, da so sekcije, ki so že nabrale nekaj denarja in ga Krivda vlade za razbitje pogajanj za CRDAv Rimu v četrtek zjutraj so se v mi- 1 so sindikati pač pričakovali, nistrstvu za delo v Rimu razbila pogajanja za GRDA in Tržaški arzenal. Do tega je prišlo zaradi trmoglave nepopustljivosti zastopnikov kompleksa GRDA in Arzenala. Pred mesecem dni sta oba sindikata predlagala sklicanje sestanka obeh strank na Uradu za delo, kot je svetoval vladni komisar dr. Paiamara, ki so mu sindikalni zastopniki obrazložili sporno zadevo. S tem je bil dan dokaz dobre volje, ker Demokristjanski državni udar v republiki San Marino da se bo našlo zadovoljivo rešitev. Toda delavci in vsa javnost je lahko zvedela samo, da se skromnim za h te v g a ladjedelni-ških delavcev, ki vprašajo naj se njihove plače izenačijo s plačami ladjedelnic v Genovi, postavljajo po robu poleg Združenja industrijcev in ravnateljstva, tudi Finmeccanica, IR1 in celo ministrstvo za državne udeležbe, to je vlada. Plače tržaških delavcev bi bila žalostna slika ne obstojali elementi, da Jari menjajo. Danes so ne-^C|lne množice, ki se hori- izhajajoč iz najtežjih ra kovih ran, ki mučijo naše prebi valstvo : brezposelnost, depresi ja v južnih pokrajinah, revšči Med vsemi srečanji, ki smo jih imeli, je bil posebno važen obisk naše delegacije pri CK ter državnih in partijskih organizacijah Sovjetske zveze. Bilo nam je mogoče imeti po. ' «.ovne razgovore s tovariši, ki so na čelu partije in na vodstvu »ovjetskega življenja kot : Niki-la Hroščev, prvi sekretar CK KP SZ ; Suslov, Kusinen, Mikojan. Furtoeva, Kos lov, člani prezidiu-ma CK ; Pospielov član kandidat prezidiuma in sekretar CK; Po nomar jov član CK. Imeli smo številne razgovore s tovariši voditelji glavnih delovnih odsef-kov CK K P SZ1 ter s tovariši vo. ditelji CK komunističnih partii raznih sovjetskih republik, okrožnih, mestnih in okrajnih komitejev. Imeli smo srečanja in razgovore s predstavniki odbora za državno načrtovanje, odbora za tehniko, ministrstva za kmetijstvo, vrhovnih sovjetov in vlad raznih republik, moskovskega sovjeta in sovjetov drugih važnih mest ter okrajnih in vaških sovjetov. Imeli smo srečanja in razgovore z voditelji sovnarhozov in velikih tovarn, s sindikalnimi in zadružnimi voditelji, z delavci iu kolhozniki, z intelektualci in tehniki komunisti in z držav Ijani in delovnimi ljudmi brez stranke. Obiskali smo kolhoze iv sovhoze na novo obdelanih predelih Kazahstana in kolhoze Ukrajine in Sibirije ; obiskali smo velike industrijske kom piekse v Leningradu in Sverd lovsku, premogovnike v Donba ■Sii in petrolejsko mesto na Ka spijškem morju ter velika grad na celili pokrajin. V vseh so cialistienih deželah, tudi v ti stih, ki so začele svojo pot iz nižjih ravni, so se pa delovna mesta v industriji pomnožila za dva, tri, štiri in tudi petkrat. Praktično ni brezposelnosti in vsak član družine dela in prispeva k obogatitvi družinske bilance. V Sovjetski zvezi pa so ritmi razvoja vseh proizvajalnih dejavnosti tako nagli, da obstaja pravo pomanjkanje delovnih ljudi, delavcev in tehni. kov. zal izredne uspehe, ki so bili doseženi, izhajajoč cesto iz ni česa, pri gospodarskem, indù sirijskem, kmetijskem in kul turnem razvoju v Sibiriji, Ka zahstanu in Azerbejdžanu. Razširjenost osnovne vzgoje in znanstvene kulture je pri vsakem narodu najbolj zgovorno kazalo za ocenitev njegove omike. Pri nas dokazujejo, u-radni podatki žal, trajanje in širjenje nepismenosti v mnogih naših pokrajinah. Med sovjetskimi narodi ni več niti sence nepismenosti. Šolska vzgoja je brezplačno zagotovljena vsem do 14. leta starosti ria deželi in do 17. leta v mestih. Vsi mladinci, -ki imajo potrebno nadarjenost, lahko o» biskujejo višje tečaje na univerzah ali v specializiranih zavodih. Študentje ne plačujejo taks, temveč v letih, ko študirajo, prejemajo štipendije. Tehnikov in doktorandov je na milijone, dočim znanstveniki Sovjetske zveze častno tekmujejo na vseh področjih z naj večjimi znanstveniki vsega sveta. Sovjetski znanstveniki in tehniki so prvi uspeli na široko izkoristiti atomsko energijo za miroljubne namene ; prvi in doslej sami, so uspeli upora, biti reaktorje za redne proge s potniki in blagom z brzi-no 800 km na uro ; sovjetski Govornik je nato navedel konkretne primere visoke stop. nje razvoja sovjetske industrijske tehnike, ugotovljene na podlagi obiskov delegacije v neki tovarni v Leningradu, ki proizvaja velike turbine za e-iek trične centrale, v Ural-Mašu v Sverdlovu (težka mehanika), v rudnikih Donbasa, v tovarni krogljičnih ležajev v Moskvi in v električnih centralah. V vseh teh tovarnah je bilo mogoče u-goloviti cilje, ki so bili doseženi na področju mehanizacije in avtomatizacije. Vendar pa sovjetski voditelji ne skrivajo, da še niso zadovoljni z ravnjo produktivnosti in z dejstvom, da visokemu tehničnemu na-predku še ne odgovarja povsod primerna izpopolnitev industrijske organizacije. Delegacija je tudi ugotovila, da je v sovjetskih tovarnah cesto posebno visoko število delavcev, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo (tehnični in preizkusni uradi, knjigovodstva, splošne službe, socialne ustanove, kuhinje, knjižnice, ambula, loriji ) v primeri z neposredno produktivnimi delavci. Res je, da ta porazdelitev nameščencev povečuje produktivne stroške na osebo v primeri s kapitalističnimi tovarnami, loda dokazuje tudi skrb, ki se v sovjetskih tovarnah posveča kulturnemu delovanju, zdravstveni pomoči, zaščiti dela itd. kulturno raven. Pri avtomatizaciji v ZSSR ne prevladuje samo problem povišanja proizvodnje. marveč tudi problem olajšanja delovnih pogojev. V nekaterih delavnicah, kjer avtomatizacija ne prinaša neposredno gospodarske koristi, se vseeno uvaja zato, da se razbremeni človeka prav posebno napornega in škodljivega dela. Predsednik Odbora za znanost in tehniko je tudi izjavil, da avtomatizacija v ZSSR ni še na zadostili ravni in da ne gredo stvari dobro povsod, kjer se je uvedlo avtomatizacijo, posebno ker so pogostoma avtomatizirani oddelki vključeni v tovarniške komplekse, kjer ni splošna raven mehanizacije še na isti višini. Zato se dela na tem, da se razširi in izpopolni mehanizacijo in avtomatizacijo v vsej industriji. V letih med 1950 in 1953 se je na vrhu pokazalo nezanimanje za tehnična raziskovanja in malomarnost do napredka, ki je bil dosežen v inozemstvu. Danes pa se obširno proučujejo tuje izkušnje in če se splačajo se tudi izkoristijo. Da. nes hočejo v ZSSR hitreje prehoditi pot napredka kot v Združenih državah. Avtomatizacija v ZSSR V kapitalističnem gospodarstvu je dejal delegaciji Toda Sovjetska zveza mora računati samo nase in mora po. magati socialističnim deželam, da tudi le napredujejo. V tem cilju izkorišča ZSSR vse kar je novega, toda ne more zavreči starega, da zadosti naraščajočim potrebam po surovinah, strojih in proizvodih. Likvidacija starih naprav pride zato v poštev samo iz vsedržavnega vidika in ne iz ozkega vidika tovarne, upoštevajoč pri tem že navedene potrebe. Zaradi tega, če primerjamo indeks sovjet- predsednik Državnega odbora j ske produktivnosti z indeksom za znanost in tehniko je avtomatizacija vedno povezana z zmanjšanjem delovne sile in s povečanjem profitov. V Sovjetski zvezi je drugače. Prizadevajo si za znižanje števila delavcev v določenih vejah produktivnosti kapitalističnih dežel, včasih sovjetski ni zadovoljiv. Toda kjer so stroji in izdelava enaki, produktivnost sovjetskega delavca nikakor ni nižja, marveč višja od produktivnosti ameriškega delavca. Življenjski pogoji deželi socializma Pri nas traja že stoletja rakova rana podzaposlenosti na deželi, dočim propadanje malih hribovskih gospodarstev ter uvajanje kmetijskih strojev podijo z zemlje delovne ljudi, ki se ne vedo več kje zaposliti. V ZSSR je ustvaritev velike socialistične industrije preskrbela kmetovalce z raznovrstnimi stroji ; toda delovna sila, ki je ostala prosta, je našla zaposlitev v novih industrijah. V zadnjih treh letih pa je sovjetska vlada poskrbela za zoranje 35 milijonov hektarov ledin, skoro dvakrat več kot znaša italijanska agrarna površina. Za to mogočna delo je bila potrebna ogromna mobilizacija sredstev, strojev in ljudi. Zaostalih predelov ni več Potrebno je bilo premostiti vsakovrstne^ težave s požrtvovalnim delom stotisočev pionirjev. Tudi la uresničitev je zagotovila nove možnosti za človeško delo in nove proizvode za blaginjo ljudstva. Že davno nima več smisla v Sovjetski zvezi govoriti o zaostalih predelih. Predeli, ki so bili pod carizmom najbolj pasivni, so danes republike v najbolj cvetočem razvoju. Tu je tov. Longo, na podlagi podatkov, ki jih je dele- Vprašali smo, če se v današ-j nji fazi tehnične preobrazbe, I ko so potrebna velika finančna sredstva, ne pojavlja nasprotje med to potrebo in potrebo po izboljšanju življenjske ravni množic. Dejansko bi se lahko mislilo, so nam odgovorili, da so sc zaradi znižanje cen potrošnje, ki je bilo izvedeno od 1951 dalje, znižala tudi razpoložljiva sredstva za investicije, loda do tega ni prišlo, ker je narasla količina proizvodov. Večja količina prodanih dobrin. tudi če po nižji ceni, zagotovi državi enake; ali tudi še večje dobičke, ki gredo za investicije. Kar se tiče energetskih vito v. ki so podlaga vsakega napredka, ho ZSSR v dveh letih dosegla in prehitela Ameriko kar se tiče premoga. Stalno napreduje proizvodnja električne energije, kot dokazujejo velikanske centrale, ki so bile zgrajene in se gradijo. Obstojajo tehnični problemi, ki jih je treba še rešiti na tem področju za prenos električne energije na velike daljave, kar je očividno tf meljnji problem za Sovjetsko zvezo. Sedaj je rešen problem prenosa do 1500 km in proučuje se možnost prenosa e-nergije do 3000 km : takrat se bodo lahko izkoristile velike sibirske reke, ki lahko oskrbujejo centrale s 14-15 milijonov KW instalirane sile. Nato prihaja v poštev izkoriščanje v vedno več j eni obsegu atomske energije. Longo je nato načel vprašanje mezd in življenjskih pogojev delovnih ljudi. Industrijsko mezdo sestavljajo v ZSSR osnovna plača in vrsta nagrad. Zelo razširjeno je akordno delo. Po XX. kongresu so revidirali mezde, da jih izboljšajo in poenotijo, da se odpravijo skrivljenosti, ki jih je zapustila vojna v mezdni strukturi, da se poviša osnovna plača in jo dvigne do 70-80 odstot-( kov celokupne plače in da se bo treba povišati za 20 odst. celokupni mezdni fond. Očividno je, da ne gre samo zato, da se poišče denar v ta namen, marveč je treba tudi povišati proizvodnjo Široke potrošnje, da se zàdostj naraščajoči razpoložljivosti. Evo nekaj konkretnih prime, rov o višini plač, ki jih je neposredno ugotovila delegacija. V ' kovinarskem podjetju v Leningradu 10 odst. delavcev zasluži mesečno od 500 do 600 rubljev, 15 odst. od 700 do 800 rubljev, 20 odst. od 1.000 do 1.500 rubljev, ostali pa od 1.500 do 3.000 rubljev. Povprečni zaslužek je 1.100 rubljev. Tehniki zaslužijo, kot fiksno plačo od 810 do 1.000 rubljev, inženirji od 850 do 1.200, vo-! d j c oddelkov od 1,800 do 2.200 : toda vsi prejemajo nagrade, s katerimi lahko podvojijo fiksni zaslužek. Direktor prejme fiksno plačo 3.000 rubljev več približno 2.000 rubljev nagrad. V7 tovarni Uralmaš 4 odst. delavcev zasluži od 400 do 600 rubljev, 23 odst. od 800 do 1.000 rubljev, 24 odst. od 1.000 do 1.200, 28 odst. od 1.200 do 1.500, 21 odst. zasluži več, tudi do 5.000 rubljev. V rudniku «Dimitrov» v Stalinu, po uvedbi 6-urnega dela se je povprečje plače povišalo od 1.200 na 1.400 rubljev mesečno in na 1.500 za podzemsko delo Višje kvalificirane» kategorije zaslužijo 2.000 - 3.000 rubljev na mesec in vodja delovne skupine, ki izpolni plan za 110 odst. zasluži tudi do 4.000 rubljev na mesec. Delavci pri petrolejskih vrelcih v Bakuju, ki delajo pri podmorskih vrelcih v mestu, katero je zgrajeno na koleh, zaslužijo povprečno 1.500 rubljev na mesec poleg doklad in nagrad za izpolnitev plana tako, da prejmejo skupno nad 2.200 rubljev na me- ri rugo. V ZSSR je nekatero blago mnogo cenejše kot v kapitalističnih deželah, drugo pa mnogo dražje V ZSSR nadalje delajo vsi družinski člani, šolska vzgoja otrok je brezplačna, žena ni več sužnja doma, najemnina predstavlja le neznaten odstotek delavske plače, zdravniška oskrba je brezplačna, po-ko j n in a jo zagotovljena. Vse to odločilno vpliva na življenjsko raven in na kupno moč. Za vse probleme, ki jih delavec lahko ima z ravnateljstvom podjetja, ima oporo sindikata in partije. Paritetična komisija proučuje sporne z a de. ve posameznikov. Če delavec ni zadovoljen s sklepom te komisijo. postavi vprašanje pred tovarniški sindikalni odbor, ki o tem razpravlja skupno z ravnateljem. Sklep sindikalnega odbora je izvršljiv, tudi če ravnatelj nasprotuje. Objektivna potreba uravnajo na višji ravni. Zato Zelo težka je primerjava s plačami v kapitalističnih deželah. ker je razmerje med ce-nami raznega blaga povsem V tem se pokaže globoka razlika med položajem delavca v sovjetski tovarni in položajem delavca v kapitalistični tovarni. Predvsem ni ravnatelj sovjetske tovarne predstavnik gospodarja, marveč je tudi on del delavske in kmečke oblasti. Na vsak način je delavec tudi pred tem ravnateljem zaščiten po svoji sindikalni organizaciji in slednja ima odločilno bese-do. Strokovnjaki, ki proučujejo tehnične preobrazbe v moderni tovarni, so ugotovili, da kot posledica te preobrazbe se ustvarja objektivna potreba, ki jo narekuje proizvodnja, da je delavec soudeležen na vseh ravneh pri odločitvah, ki se tičejo podjetja kjer živi in dela. Tej objektivni zahtevi se u-pirajo kapitalistični proizvodni odnosi in trdna volja kapitalistov, ki nočejo, da bi upadla njihova oblast v tovarni in izven nje. V ZSSR, kjer so proiz. vodni odnosi urejeni na socialistični podlagi, kjer je vsa oblast v rokah delavskega razreda, je objektivna zahteva moderne tovarne po soudeležbi delavca pri vsakem sklepu glede proizvodnje, dela in življenja delavca in tovarne kol take že izvršeno dejstvo. Kmetijski delavci Kakšni so pogoji kmetijskih delavcev, nameščencev sovho. zov, članov sovhozov? Ali je njihov zaslužek višji ali nižji od zaslužka industrijskih delavcev? Za nekatere panoge je razmerje v korist industrije, predvsem za panoge težke industrije ; za druge panoge pa je razmerje v korist kmetijskih delavcev. Plača nameščencev sovhozov je določena kot so cone ; povprečna mesečna plača gre od 900 - 950 rubljev, doseže pa lahko tudi 1.000 . 1.200 rubljev. Od 1953 je plača povezana s pridelkom, po metodi vzpodbujanja. Mesečna plača ravnatelja sovhoza doseže lahko tudi 4.000 rubljev. Kar se tiče kolhozov, imamo primer tričlanske družine v kolhozu v Alma Ati, ki ga je delegacija obiskala. Vsi trije člani delajo in zaslužijo letno 19.000 rubljev poleg 15 j k v in ta lo v žita, ne računaje dohodka, ki ga daje vrt in živina, katera je osebna last ter razne nagrade. Delo kolhozrii-kov je plačano na podlagi delovnih dni in delovni dnevi se računajo na podlagi dela na polju, če je delo več ali manj težko in več ali manj učinkovito. Zato se v enem dnevu lab. ko zasluži več delovnih dni. Tako se n.pr. molž nja 100 litrov mleka računa za 3 delovne dni. Plača za vsak delovni dan se odmerja deloma v denarju in deloma v pridelkih. Pogoji kolhoznikov so se v zadnjem času izboljšali, ker se je povišalo cene pridelkov za obvezno oddajo. Z ukrepi, ki so bili napravljeni marca 1955 je bilo vnesenih mnogo novih stvari pri sestavljanju načrtov za kmetijstvo. Prej so bili načrti centralizirani. Nakazovali so obseg površin, ki jih je bilo tieba posejati, vrsto pridelka, število in vrsto živine za rejo itd. Tako se je pripetilo, da so nekaterim pokrajinam in nekaterim kolhozom naložili sejanje pridelkov, ki so bili za le kraje manj donosni kot bi lahko bili drugi. Zaradi tega in zaradi nizkih cen pridelkov za obvezno oddajo se je pojavilo med kolhoz n iki nezadovoljstvo. Sedaj določa centralni načrt samo koliko pridelka mora dati vsaka federativna republika državi. Republika razdeli | to količino med razne kolhoze, katerim je dano za vse ostalo prosto, da lahko pridelujejo kar sami hočejo. Ti sklepi so vzpodbudili iniciativnost kolhozov in riali takoj močan zalet vsej kmetijski proizvodnji. Glavna skupščina članov je gospodar usode kolhoza. Skupščina članov sestavi gospodarski načrt, odloča kaj se bo sejalo, določi koliko dobička se bo razdelilo med člane v denarju in pridelkih, kaj je treba prodati državi in kaj je treba razdeliti med kolhozni-ke. Vsako leto v septembru-oklobru vsak kolhoz že zna koliko pridelka mora izročiti državi. Na podlagi tega določi skupščina članov setvene načrte. Načrti gredo nato izvršnemu odboru okraja, ki jih odobri ali vnese spremembe in to sporazumno s kolhozniki. Za kritje potreb mesta, vojske, izvoza, industrije in da si zagotovi rezervo, se država preskrbi j a preko treh kanalov : obveznega deleža, ki ga morajo oddati kolhozi po določenih cenah, plačila v naravi strojno traktorskim postajam za izvršeno delo na poljih in nakupov države na tržišču. Cenil svobodnega trga ni ved na enaka ceni. ki jo plača država. Toda pogostoma kmetje raje prodajo državi, tudi če je cena nekoliko nižja, ker se s tem izognejo stroškom prevoza in izgubi časa. Oranje ledin Vprašali smo v ministrstvu za kmetijstvo ZSSR kakšni gospodarski in socialni razlogi so jih napotili za izkoriščanje ledin. Razložili so nam, da se je pojavil nujen problem povečanja živinoreje, ki je padla zelo nizko zaradi posledic vojne in malomarnosti, ki se je pokazala takoj po vojni, povečanja pridelka žitaric za naraščajoče notranje potrebe, za pomoč novim socialističnim de. želam, za izvoz v kapitalistične dežele. Oranje ledin je predstavljalo iz ekonomskega vidika najbolj koristno pot in ni zahtevalo velikih investiciji. Potrebni so bili samo traktorji ir» kombajni, katere je bila industrija v stanju dobaviti. Ljudska mobilizacija pa je da la tehnike in potrebno delovno silo. Za obdelovanje ledin se je dalo prednost sovhozom. ker je šlo za velike državne površine, kjer ni bilo kolhozov ali kjer kolhozi niso bili sposobni obdelovati vse zemlje. Današnji izredno ugodni pogoji ledin pa ne bodo dolgo trajali : neizbežno se bodo pojavili problemi gnojil, izboljšanj, rotacije, katerih se bo treba lotiti. Po končani pionirski dobi bo treba tudi zadostiti vsem zahtevam po višji življenjski ravni in ravni civilizacije delovnih ljudi. Toda gospodarstvo dežele je že imelo velike koristi od naskoka na ledine, sijajno je bila premeščena kritična točka živinoreje, pridelka žitaric; cilj, da se doseže in prehiti Združene države v proizvodnji mesa, mleka in masla na posameznika, 1)0 brez dvoma dosežen v teku sedanje petletke. Reorganizacija, ki je bila iz-i vedena letos v upravljanju industrije gre v isti smeri kot ukrepi za kmetijstvo, toda i-mela bo še širše in globlje posledice. Pred reorganizacijo je bilo vodstvo gospodarstva tesno centralizirano v vsej SZ. Vsako ministrstvo je razpolagalo z uradi in direkcijami v v raznih republikah, v raznih pokrajinah in raznih krajih. To je bilo pomnoževanje birokracije in zaostritev razdelitve med raznimi sektorji, ki so po. stali na ta način ustaljeni predeli. Direkcija enega sektorja je odpošiljala od enega konca do drugega dežele surovine, polizdelke, stroje, dočim je direkcija drugega sektorja pošiljala iste proizvode po isti poti nazaj. Izmenjava med podjetji na kraju samem ni bila mogoča in to zaradi nastalih ustaljenih pregrad. O vsaki stvari je bilo treba odločati v Moskvi in sklepi so prihajali na določeno mesto z veliko zamudo. Pravice posameznih republik Ta težak, birokratski in absurdno centralizirani sistem je bil z novimi ukrepi korenito spremenjen. Ukinjena so bila vsa industrijska centralna ministrstva. razen nekaterih, za katera ni mogoče pojmovati delovanja drugače kot na enotni podlagi, kot je primer ministrstva za prevoze. Ustanovljeno je bilo 105 uprav sovjetskega ljudskega gospodarstva (sovnarhoz), ki odgovarjajo i-stemu številu gospodarskih pokrajin. Od sovnarhozov so odvisna vsa podjetja, ki so bila prej odvisna od centralnih ministrstev. Nekatera podjetja so prišla pod upravo mestnih sovjetov, ki so s svoje strani odstopili okrajnim sovjetom nekatera podjetja, ki so jih prej vodili. Bil je izveden en sam proces olajševanja od centra do baze. V vsaki pokrajini je sedaj ena sama riprova blizu proizvodnje, dočim jih je bilo prej mnogo posrednih in oddaljenih. Doseglo se je velikansko zmanjšanje birokracije. Načrti se ne sestavljajo več na vrhu, marveč se začnejo na bazi, v podjetju samem. Tovarniški načrti so osredotočeni v sovnarhozu. Načrti sovnarhozov, čim se jih koordinira z načrti podjetij, ki so odvisna od sovjetov, se predajo uradu za načrt za razne republike, ki j sestavi splošni načrt za republiko. Šele nato se določi načrt za vso Sovjetsko zvezo, ki se omejuje na to, da nakaže splošne smernice glede najvažnejših pandg proizvodnje. Očividno je, da ta reorganizacija ni samo gospodarskega pomena, ker omogoča boljše u-pravljanje in daje možnost primerjave med proizvodnimi stroški in kvaliteto, to je primerjavo, ki je prej izginila v splošnih povprečjih. Ugotoviti pa je treba še nekaj važnejšega. Premestitev uprave industrije sovnarhozom, pomeni premestitev večje odgovornosti in večje pobude na vse stranske instance Partije, sovjetov, sindikatov. Z reorganizacijo so se pravice republik zelo razširile in postale so konkretnejše. Vsaka republika je dobila širšo pristojnost na področju načrtov za proizvodnjo, proizvodnih stroškov, storilnosti dela in bo samostojno razpolagala z delom proizvodnje za svojo rabo in za prodajo drugim republikam. Prej je pripadalo krajevnim sovjetom samo 10-15 odstotkov celokupne proizvodnje ; sedaj jim pripada četrtina industrij- | ske proizvodnje. Prej, če je | bila industrija odvisna od de- lavcev centralne uprave, je šel ves dobiček v proračun centrale S prihodnjim letom bo proračun republik večji, ker bo vključen tudi dobiček industrije, ki spada v njihov delokrog. Seveda bodo proračunu države zagotovljeni dohodki za njene potrebe in za velike gradnje, za katere niso dovolj sredstva vsake posamezne republike. Sindikati, katerih organizacija po kategorijah je bila prilagojena organizaciji ministrstev industrijskih sektorjev, bodo spremenili svoj organizacijski ustroj. Sklenjeno je bilo že, da se število organizacij po kategorijah zniža od 47 na 20, da se da večje odgovornosti krajevnim organizacijam, da se zniža birokratski aparat in približa vodstva sindikatov množici delovnih ljudi. Nato je Longo prešel na o-bravnavanje sovjetske državne ureditve. V ZSSR ni oblast q| sred o točena, kot v buržoaznih deželah, v centralnih organih, to je v Vrhovnem sovjetu. O-blast sovjetov je razčlenjena na vse stopnje sovjetske organizacije, od Vrhovnega sovjeta do okrajnih sovjetov. Vsak sov. jet je organ oblasti in v svojem delokrogu izvaja na vseh prodročjih, od uprave mestnega gospodarstva do uprave mesta, od vzgoje mladine do vodstva policije. Stalna komisija za gradnje pri sovjetu v Moskvi n. pr. skrbi za gradnjo, vzdrževanje in najem stanovanj : stalna komisija za industrijo vodi vsa industrijska pod. jet j a. ki so odvisna od moško v. ske ga sovjeta in to niso samo podjetja, ki skrbijo za mestne usluge, marveč prave industrije za proizvodnjo potresnih dobrin. Moskovski sovjet ima 853 poslancev, vsak poslanec zastopa 6.000 prebivalcev. V manjših mestih je zastopstvo sorazmerno večje, tako da pride tudi 1 poslanec za vsakih tisoč prebivalcev in še manj. V mestih so razen mestnih tudi okrajni sovjeti, z 1 izvoljenim za vsakih 500-600 prebivalcev. S svoje strani so okrajni sovjeti povezani s prebivalstvom preko uličnih odborov, odborov za ureditev cest, hišnih odborov, odborov staršev v šolah itd. V teh odborih je tisoče prebival- Izvrševanje oblasti Izvrševanje oblasti je torej efektivno, direktno in izvršno in ne samo kot kontrola, prijavljanje. V buržoaznih deželah, kjer pravijo, da je ljudstvo suvereno, izvaja državljan to suverenost enkrat vsakih pet let s tem, da prispeva pri pooblastitvi enega poslanca za vsakih 80.000 državljanov. Nad tem poslancem pa nima potem več nobene pravice in ne mož. nosti intervencije. Klevetniki Sovjetske zveze, posebno tisti z vladne in demokristjanske ni, ki trdijo, da je v na^ želi pristna in največja dč k racij a, dočim da je v So* ski zvezi samo diktatura i1' «nevoljnost, o vsem tem n*1 jo in se izogibljejo vsakf bjektivne primerjave. Sovjetska demokracija stvarna, takojšnja, stalna delovišču in v državnem ljenju. Takoimenovana žoazna demokracija ne 01 ja v tovarni, če ne v borbe in je v veliki meri maina in zelo ozka kar & če predstavništva Sovjetska demokracija stvarna demokracija, ker kot podlago socialno pravnost vseh državljanov, takojšnja in trajna dem0' cija, ker omogoča delov^ človeku in državljanu, lahko direktno in stalno seže v vsa vprašanja, njega tičejo. ar - ljudi1;1' ^6d nel Jožeta Jetniške» r°dnega ^en ob dvoriva nju gler !govih |lsl« pa i jjliodhji me je rade v< rašanja, naj prisrčf Partija vodn in predstavil Komunistična partija jetske zveze, zaradi zgot skih dogodkov v katerih * razvijala in prišla na vo^ dežele, ni samo del marveč je vodnik in pre^ nik, ki ga priznava ves ^ p, To je partija, ki šteje 8 * j tQ j ono v članov, 1 član na v‘ 25 prebivalcev, ki ima : veje v vsakem podjetju, v kem agiomera tu, v vsaki 1 nizacij! ; je eden izmed nih elementov v katere'0 izraža sovjetska demokrati? 11( Zato so problemi par11' \\9 organizacije, njenih stik'1' množicami, njenega notra°j življenja in demokracije, nem problemi sovjetske ^ k racije kot take. Napako in zablode, ki jP zagrešil Stalin v vodstvu l nistične partije, kršitve ^ VI mej it ve, ki jih je priz^ demokraciji v Partiji in nje, so prejudicirale vodil*111 ^etoš ičrti . ‘av k' Nš, rvo v[ 'lav il li ni s f°dnega sezoni ifava p ''a vpr v»ril la precej Urno ka »a. 've da f Zato je potrebno čelu KP SZ sigurno in c'',( n ^ vodstvo, ki je sposobno ^ jati sklepe XX. kongres»' | Z1 ' sku« skupine Molotov - ^f la| !' Z“ kov - Kaganovič . Šepd0' ^ N,, * bi okrnila to enotnost )e \ X j) 8 Mar vi korake nazaj v zvezi 9 *j>jk pi XX. kongresa. Ta '7. moral pač samo izp0^ 1 „a •o ti 1 ta • 1 l*1' I ^Ogo vrno propadel. To je bu ,a- da se menja vodstvo in ^ samo ker se je postavil pro- ; ^ zahtevam za napredov*1^ j socialistični izgradnji- , E premostijo zadušitve, ki ’ jj • !?: ' Ta udar je bil enoglasno ^ stale, da se nudi večji vsemu sovjetskemu z jen s strani CK KP SZi dal dokaz pobudnosti 1,1 .a : ■ i. l- ob‘°‘ IV„ sti, bil je enoglasno ob- 'lv,1n strani Komunistične P»r K narodov Sovjetske zveZO' ^ [» smo jih imeli s sovjetsk'1 varisi, kot tudi s srečanj'' NK 1 7 S srečanji in razg°' j 'v k » (Nadaljevanje na L 5 1 ka jih imeli drugi tovarisiD^j 1( letno b J'1 Sfer n (‘'""ein Sovje važen N anj£ 'ajti KULTURA IN ZNANOST k.e • iasi de Ob pričetku nove sezone Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje nekaj dnevi sem obiskal Jožeta Babiča, režiserja in Eniškega vodjo Slovenskega r°dnega gledališča v Trstu ^en obiska je bil ta, da se dvoriva o življenju in delo* nju gledališkega ansambla, o egoyih uspehih in težavah, 'sb pa načrtih, ki jih ima v Oj,'hodhji gledališki sezoni. Ba-0jj|: nie Je sprejel prijazno ter 1 rade volje odgovarjal na vsa ^šanja, ki sem mu jih po-vil ; najin razgovor je bil za. prisrčen. 'I etošnji 1,1 ičrti ^rvo vprašanje. stavil Babiču se od* h * v<^ na' red "’jiì 8 1 ; llllllllllll!lllllllllllllllllllllll!ll]llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll]llllllllll!llllllllllllllllllli!lllllllllllllllllllll!IIIHIIllll|l||||lilllllllllllllllllllllllllll«llllll|[llllllllllllll!lllllllllll!ll[|l! Intervju z umetniškim vodjem in režiserjem jožetom Babičem ki sem ga yL — ** = jc glasilo: pikšni so načrti Slovenskega r°dnega gledališča v prihod-sezoni in katera dela na-8va posredovali v Trstu?» vprašanje je Babič odkril takole: «Naši načrti precej obsežni. V načrtu »mo kar 28 del. Od teh del \ Jno z gotovostjo posredovali ali 12 del. Že v oktobru bi h pripravili 3 premiere. Za ali vsaj za nekatere premie. ai radi dobili Avditorij, ki je zaradi «hišnega reda» še lrL Vendar pa bomo po skuto doseči. Prvo delo, ki ga .s posredovali gledališkim A Celjem bo drama, ki se 'lilije «Prihodnjo nedeljo» in 9ro je napisal tržaški pisa-proj. Jože Tavčar. To je °st, nP Jp Z(l tržaško puhli-■j temveč na splošno, saj delo T/ ^ nl ni^jer i§rano- l° povsem aktualno delo, saj tfi1}nara današnje razmere v re$ acij* rali1 Trstu in zajema probleme maj. finega človeka, ki pa so obenem veliki problemi. Zato to delo po vsej- pravici zasluži, da ga postavimo na začetek nove sezone. Pri tem, da postavljamo to delo na oder in to na začetku sezone nas navdaja želja, da seznanimo tržaške Slovence z našo domačo tvornostjo. Poleg Tavčarjeve drame «Pri. hodnjo nedeljo» bomo letos igrali še več drugih slovenskih del. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da so pri nas povsem drugačni kriteriji kot pa v Jugoslaviji. Razen teh del pa borno z gotovostjo posredovali še delo ameriškega dramatika 0’Neilla «Strast pod bresti», satiro «Naši ljubi otroci», ki jo je napisal italijanski komediograf Manzari in ki biča sodobno meščansko vzgojo ter je o-benem veren odraz mentalitete sodobne mladine in aferizma, ki ga je sodobna družba polna. Ta komedija je sicer zelo za-padna, a zdi se, da je na meji sodobnega okusa. V prihodnji sezoni se nadalje obeta uprizoritev Čehove «Utre», Dostojevskega «Zločin in kazen», Haskov «Dobri vojak Švejk». «Pop Čira in pop Spira» itd. Skušali bomo nada- služba» ki jo je napisal sodobni poljski dramatik Lowshi. Slednje delo se obravnava v malo poznanem svetu socialističnih dežel, je pa zelo napredna in drugod po svetu zelo igrana zadeva. J n končno naj omenim še to, da bomo za otroke posredovali sicer že poznano in tudi že mnogokrat igrano «Rdečo kapico»; ni pa izključeno, da bomo naštudirali Še eno delo za otroke. Ljudske igre Sledilo je drugo vprašanje : «Ali se vam ne zdi, da je v vašem repertoarju premalo ljudskih iger. ki so tržaškemu slovenskemu občinstvu zelo po volji? Kaj mislite vi o tem?» «Izbira ljudskih iger, je odgovoril Babič, ni tako navadna sit ar, kot pa bi se zdela na prvi, pogled. Pri tem prihajajo v poštev razni faktorji. Upošteva-ti moramo, namreč, da se je med Slovenci zelo pozno razvijalo narodno prebujenje in da je to nastopalo v zelo čudnih oblikah. Prosvetljevanje se je razvijalo potom raznih tabo. rov, čitalnic itd., kar pa je bilo. seveda, lahko bi rekel, na Ijp pri/traviti dramo «Dežurna povsem primitivni stopnji, de- Cmalu bo na nebu krožil prvi umetni satelit Konkreten načrt za potovanje na Luno, Mars in Venero , j-V m , v iz/ r lil»1’ , i» > nap' tvf' in1-k«1 s»( jejo ted kratkim jr bilo službeni »o objavljeno, ria sovjetski jej:1 l|lstveniki pripravljajo umet. te f Otelit, ki bo krožil okrog jek* in ki ga bodo kmalu .a|f( ls‘ili v zrak. Toda čeprav so a it znaki, ki dajo domnevati. stjli »i več daleč dan tega prve-| Ji’ Vfdikega poskusa za osvojili bsemirja, se še nič točnega ve, kdaj sc bo to zgodilo. 0j,|| ktno bo dana vest v javnost ' ko bo vse pripravljeno ali celo, ko bo poskus že iz- V \’ ^dar pa so že znane ne-■ c podrobnosti o značilno-bodočega satelita in o nje-lb nalogah. Novo umetno f'Sfi° telo bo imelo začetno a v*1 ‘llr> 7,7 kilometrov na se-lko"il ,d°, tako da bo vsak dan Č / 'Žno šestkrat obkrožilo i ^jo. Satelit bo torej viden ,„1^ V’sph krajev sveta, razen iz t JLnih in antarktičnih po-\f | J- Stotine opazovalcev bo 0dl' " zasledovalo njegovo gi. À j\ ji)- °2nosti za proučevanje, ki satelit nudil znanstve- i/N so skoroda ialini neomejene, podatki, ki jih bo inombrati, bodo nudili ne sali Jet>re lične koristi in velike I ^fisti raziskavanja, marveč y j! Praktične koristi, gii* °tografski aparati nam bo- uspeh, ker bodo temu sledili drugi, še bolj drzni, s spuščanjem novih in vedno popolnejših satelitov. Zanimiv je s tem v zvezi tudi načrt bodočnosti, ki ga je objavil mladi znanstvenik Kleibzijef/ič za čimprejšnje potovanje na Luno, Mars ' in Venero. Po njegovem predlo, gu. bi morali pripraviti potovanje na Luno in na dva nam naj bližja planeta nc z raketami in ljudmi, marveč z vodenimi izstrelki, ki naj bi bili opremljeni z malimi laboratoriji in televizijskimi postajami in ki bi ostali povezani z vodilnim središčem na zemlji. Za uresničitev tega načrta bi l'ilo potrebno predvsem zgradi, ti na zemlji veliko postajo, ki bi služila za polete na Luno, Mars in Venero. S tem pa bi bile odpravljene tudi vse težave, ki preprečujejo sedaj človeku, da pride neposredno v stik z medplanetnim prostorom. Sovjetski znanstvenik predvideva, da bi se mogel njegov čudovit in skoro neverjeten načrt uresničiti v letih 1960-1967. K temu bo pa mnogo prispeval prav sedanji prvi umetni satelit, ki že postaja stvarnost jonsko primerni za narod, ki je imel do neke mere razvit le kmečki sloj. dočim so bili le redki posamezniki, ki so se utegnili preriniti v mesta. Ljud. ske igre obravnavajo tematiko, ki je za nami in ni moči iz njih izluščiti jedra, ki bi bilo primerno z( likati vse oblake, ki borili okrog oble ; to bo meteorologe, ki bo-|0v ^ ,"K° dajali točne j še vre ** napovedi. Istočasno Iahk0 i J i 'flegoče 1 -X bolje spoznati pi( t 0 atmosferske plasti o-s y, Marsa in Venere ter f h planetov sončnega 1)1 Domneve o življe-leh nebesnih telesih njl |j Saio postale točnejše in i> ‘l Utemeljene, j« J a,1e so že perspektive, ki /^e.ni planet nudi za razi-uis. .. zvez| s kozmičnimi ,ljX 1,ja v / ’ sončr 0 ,,j s°nčnimi izžarevanji, po. P siji, zgornjimi plastmi u i^ere s tisoč drugimi { l’ ki jih je mogel človek. \\f kjj^fi na zemljo, doslej le v obsegu proučevati. 0fi‘ lj s°vjetske znanstvenike je ^V^en bodoči nebesni la- jt ^ot Pa (>as nje»°vesa jjj y ' v medplanetni pr o. poskusu je treba za. kar največji znanstveni Sestava človeškega telesa je zanimiva. V njem je približno toliko snovi, kakor v tisoč kurjih jajc. Samo kisika in dušika v človeškem telesu bi bilo dovolj, da bi z njim napolnili l alon, ki bi lahko človeka nosil. Ogljika je v človeškem telesu 1.0 kg. Če bi ga spremenili v grafit, bi lahko naredili iz njega 10.000 svinčnikov. Fosfor bi zadostoval za 800.000 vžigalic, ali za zastrupitev 500 ljudi. Iz maščob človeškega telesa bi lahko napravili 60 sveč, kuhinjske soli pa je v njem za 20 čajnih žličk. Največ pa je v človeškem telesu vode, in sicer kakih 40 kg. Iz železa, kolikor ga je v človeškem telesu, bi lahko napravili sedem pod-kovskih žebljev. Krvi je v telesu odraslega človeka kakih pet litrov. Na rdeča krvna telesca odpade 40 odstotkov. Če bi položili rdeča krvna telesca odraslega človeka drugo poleg drugega, bi bila vr. sta dolga 187.000 km. Rdečih krvnih telesc je namreč v človeškem telesu 25 bilijonov. Če bi mogli rdeča krvna telesca dveh ljudi uporabiti za gradivo, bi lahko zgradili iz njih most, ki bi segal do Lune. Vr-sta skupaj zloženih rdečih krvnih telesc bi bila tako dolga, da bi vozil brzovlak s hitrostjo 70 km na uro ob njej kakih 110 dni. Če bi položili krvna stolp. Skupaj položena bi pokrivala telesca 1.400 kvadratnih metrov površine. Belih krvnih telesc pa je v človeškem telesu 35 milijard. Če bi jih položili drugo kraj drugega, hi dobili 350 k m dolgo vrsto. Različnih kosti je v človeškem telesu ka kih 200. Med razgovorom sva se dotaknila tudi vprašanja, kako omogočiti gledališke predstave po izrednih nizkih cenah ter tako dali možnost vsem tržaškim Slovencem obiskovanje predstav, pravim vsem, tudi Brezposelnim in takim, ki se nahajajo v izredno težkih gospodarskih razmerah. Zato pa želi SNG čim tesnejšega sodelovanja tudi s Slovensko hrvat-sko ljudsko prosveto in s Slovensko prosvetno zvezo v Trstu. Vsekakor je to vprašanje, ki ga bo treba dobro preučiti in sprejeti konkretne zaključke. Napraviti je treba vse, -da bo Slovensko narodno gledališče v Trstu živelo in delovalo v najtesnejši povezavi s široki m ie ljudskimi množicami tržaških Slovencev, ne gleda na to, kakšno je njihovo nazorsko prepričanje ali politična pripadnost. M. KAPELJ Jugoslovanske kulturne ustanove za 40-letnico Oktobrske revolucije tt dostojno počastitev 40-let-» uiee velike Oktobrske revolucije. na katero se pripravljajo po vsem svetu ker je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeštva, pripravlja Cankarjeva založba v Ljubljani izdajo šestih knjig, ki bodo izšle v drugi polovici prihodnjega meseca. Te knjige so : knjiga «Iz Leninove dediščine», ki vsebuje znano Leninovo oporoko, njegove zapiske o nacionalnem Vprašanju «K vprašanju o narodnostih ali o "”avtonomizaci-ji”», zapiske o mednarodnem delavskem gibanju in o NEP ; nadalje «Zbornik spominov na Lenina», ki osvetljuje njegovo o-sebnost po spominih njegovih sorodnikov in vtisih najrazličnejših evropskih publicistov in pi. sateljev od Maksima Gorkega, Romaina Rol landa, Thomasa Manna, do Stephana Zweiga in hrvaškega pisatelja Avgusta Cesarea. Tretja publikacija je znamenita «Rdeča konjenica» Izaka Babi j a, ki vsebuje zbirko novel in črtic in spada med najpomembnejše tekste o ruski revoluciji. K temu bodo izdane tri pesniške zbirke trojice naj večjih pesnikov tega +Šest knjig Cankarjeve založbe # Revolucionarne in borbene pesmi +Na sporedu najboljši sovjetski filmi bijejo znani slovenski pisatelji i že dala na razpolago kinema-in prevajalci, kot Mile Klop-1 tografom v približno 90 mestih čič, Fran Albreht, Tone Pavček, Božidar Bork. Bi okova pesnitev «Dvanajst» in Babljeva «Rdeča konjenica» bosta tudi ilustrirani z risbami Ivana Se- bi večjih središčih*-' Jugoslavije. V seriji filmov, s temo o Ok- tobrski revoluciji, bodo v dneh velikih proslav predvajali «Križarko Potemkini » režiserja Ijaka-Čopiča in Stojana Batiča, g, Eisensteina, «Čapaje Kot vidimo, bo zbirka zares lepa, zanimiva in kvalitetna in bo prav gotovo obogatila slovenski knjižni trg. Zato bodo verjetno tudi tržaški Slovenci radi segli po njej. Medlem je mladinska revija «Grlica» objavila posebno ob. sežno prilogo, ki obsega zbirko revolucionarnih in borbenih pesmi, da bi mladinski zbori razpolagali s potrebnim not- v» v re- stoletja Aleksandra Bloka, Ser. I nim materialom za proslave 40. geja Jeseni na in Vladimira Ma. obletnice Oktobrske revolucije, jakovskega. Zbirka vsebuje poleg Interna- Pri izdaji in prevodih sode- rionale ie deset pesmi, med njimi K raso va « Pesem o Leninu» in Aleksandrova «Leninovo zastavo», staro revolucionarno «Na barikade» (po Varšov* Ijanki) ter « ( apajevko» in pel pesmi iz osvobodilne borbe. Tudi jugoslovanska kinoteka skrbi z i dostojno proslavo znamenite obletnice in je zato izbrala iz svojega arhiva kopije sedem znanih del. posvečenih Oktobrski revoluciji. Filme je Televizija na 5000 km Sovjetski inženirji pripravljajo napravo, ki bo brez ka-blov posredovala televizijske oddaje na daljavo do 5000 ki lometrov. Poročajo, da so že zaključili poskuse s prenosi na 3000 km daleč in da so slike na zaslonih znatno boljše od dosedanjega evropskega povprečja. Naj hitrejši zobarski svedri Na nedavni zobozdravstveni razstavi v Parizu so pokazali med drugim tudi najhitrejše zo. barske svedre na svetu, ki imajo 30.000 okretov v minuti, dočim je pri dosedanjih zobarskih svedrih znašala hitrost le okoli 4000 do 5000 obratov. Zaradi tako velike hitrosti bolnik skoroda ne čuti bolečine, ko mu s takšnim svedrom čistijo votel zob. žiji B. Vasi I je va, «Mi iz Kron-stata» Jclima Džigana. «Lenin v Oktobru» Mihajla Roma, «Poslednja noč» J. Rajdmana, «Viborška stran» Koznjicova in Trauberga in «Ščors» v režiji Bovženka. Mnogi od teh filmov sodijo v naj višje vrhove sovjetske in obenem svetovne filmske umetnosti . Zato 1)0 s temi velikimi mojstrovinami najlepše počaščena 40. obletnica slavne Oktobrske revolucije. Zrno do zrna pogača... Zalo ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar bo zrno k pogači, ki jo «Dijaška Matica» nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje HUDA STISKA italijanskih univerz lllilllllllillllllilllllUUIIlllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIII!il!llllllllllllllllllllllllllltlll||||l!|!|lillllllllll|||||||i||||ll|||||||l!lllli]|l "m r e d vseučiliščnimi profesorji in študenti v Italiji vlada zadnje čase, kot je znano, veliko razburjenje zaradi namena vlade, da zniža finančna nakazila za vzdrževanje univerz. Poleg loga so rektorji vseh italijanskih univerz zagrozili, da ne bodo ob začetku akademskega leta otvorili univerz, če vlada nc povrne univerzitetnim upravam velikih vsot, ki gredo v milijarde, in katere so te uprave anticipirale za plače profesorjem izven ,-laleža že od leta 1946. Zadeva je zelo resna in je vzbudila pozornost vse javno-sti. kajti vedno bolj prihaja na dan težko stanje, ki ga preživljajo univerze in za katerega so vedeli doslej le oni, ki so pri tem neposredno zainteresirani. Javnost začenja šele sedaj spoznavati v kakšnih pogojih životarijo univerze, kj so tako važne za vsestranski razvoj sle. hernčga naroda. Pomanjkanje profesorjev Zaradi tega se odločno postavlja zahteva, naj se nujno resi neznosno stanje univerz, da bi mogle redno delovati brez velikih težav. Univerze morajo imeti možnost, da vršijo svojo nalogo vzpodbujanja socialnega razvoja in napredka. ki jim je lastna. Dežela bo lahko dosegla stopnjo naprednejših narodov, le če bo spo-obna organizirali znanstveno raziskavanje ter dobro vzgojiti voj e tehnične kadre ; in to na-logo imajo prav univerze. Toda za to je potrebno stalno delovanje docentov in njihovih Asistentov, ki naj spremljajo Černigoj razstavlja v Ljubljani Izšla je • • U I 1 u revija Jadro Te dni je izšla prva številka mladinske revije slovenskih srednješolcev «Jadro»,- Zaradi pomanjkanja prostora bomo o njej pisali obširneje v prihodnji številki. PREJELI A MO : «Sodobna pola» št. 7, prosvetna revija, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije - Ljubljana. «Zadrugam št. 317, vestnik Potrošili h zadrug Cooperative Operaie Trsta, Istre in Furlani. j< - Trst. « O gonjo A » št. 31 - M oskva. Naš tržaški rojak profesor Avgust Černigoj z uspehom razstavlja te dni v spodnjih prostorih Male galerije v Ljubljani. Tokrat prikazuje 23 oljnih podob in nekaj grafik. Novost razstave je v tem. da zajemajo olja, z redkimi izjemami, motiviko iz Slovenije, predvsem iz okolice Laškega, iz Maribora, Kranja in s Pivke. Iz izbora slednjih objavljamo njegovo sliko, ki prikazuje notranjost Tekstilne tovarne v Mariboru. vse delo proučevanja in raziskav. Težko pa je, da bi mogle italijanske univerze vršiti svoje poslanstvo, ko je komaj 1495 stalnih profesorjev za 138 tisoč študentov in 84.000 zaostalih slušateljev. Poleg tega je jasno, da v teh pogojih ne more biti stalnega in plodnega stika med docenti in študenti od katerega zavisi uspešno poučevanje. Najnižji državni prispevek Poučevanje ima sedaj čisto formalni značaj, ločitev med docenti in študenti se vedno bolj poglablja in često se edini osebni stik uresniči ob izpitu. To seveda preprečuje sleherno sodelovanje, povzroča škodo študentom in zagrenjenost pri profesorjih. Razumljivo je torej da univerze v teb pogojih ne morejo vršiti svojega pravega poslanstva. Glavni razlog za vse te pomanjkljivosti leži v pomanjkanju sredstev. Danes je pri speve k države za univerze eden najnižjih v Evropi : 8 milijard letno. Zaradi tega imamo pomanjkanje profesorjev in asi. sten tov in tudi pomanjkanje zadostnih in modernih naprav za znanstvena poučevanja in razi skavanja. Ugotovili so, da bi bilo potrebno potrojiti sedanj« število univerzitetnih asistentov, dočim lii bilo treba štirikratno povečati sedanji državni prispevek 2 milijard lir letno za naprave za znanstveno poučevanje. Za vse težave pripisujejo od. govornost vladi, ki noče razumeti, da je potrebno vložiti del narodnega dohodka v univerze, da bi mogle slednje dostojno vršiti svojo nalogo. Zato se z vseh strani dvigajo protesti z zahtevo, naj se preneha s sistematičnim poniževanjem uni-verz. ki so jamstvo za civilni in moralni napredek naroda. Škodljivost prašnih delcev krede Angleški zdravniki so si dolgo prizadevali, da bi odkrili zakaj številni šolski otroci in večina učiteljev in profesorjev med desetmesečnim poukom neprestano pokašljujejo in se to stanje med počitnicami občutno popravi. Nedavno so pa ugotovili vzrok: kadar v šoli obrišejo s kredo popisano tablo, se dvigne oblak prahu, ki pride v dihalne organe. To se zgodi vsak dan povprečno tridesetkrat, tako da je zrak neprestano prenasičen z drobnimi delci krede. Zato skušajo sedaj najti snov, ki bi v šolah zamenjala kredo. Ker so nekateri poskusi z dru-gimi snovmi spodleteli, skušajo zdaj izdelati posebno vrsto krede, ki pri brisanju ne bi razpadala v drobne prašne delce. KURT M E RONDE: Plemenito poslanstvo Glasbene Matice npe dni je Glasbena Matica * v Trstu izdala «Poročilo o šolskem in poslovnem letu 1956-57», ki vsebuje nazoren pregled delovanja te slovenske glasbene ustanove v Trstu, s seznami vodstva in učencev, sporedi številnih produkcij go jencev glasbene šole in sodelovanji glasbenih šol in umetnikov iz Jugoslavije. Glasbena malica ima svoj sedež v Trstu ter podružnice v Bol juncu, Nabrežini in v Trebčah. Ona «zbira v svoji šoli glasbeni naraščaj iz številnih naselij Tržaškega ozemlja. Seznanja ga z osnovnimi glasbenimi elementi, uvaja ga v študij inštrumentov ter seznanja s telesca drugo na drugo, bi do- ; slovensko pesmijo». bili 62.000 kilometrov visok j V Uvodni besedi, izpod pe- resa Vasilija Mirka, je opisana kratka zgodovina Glasbene Matice, ki je bila ustanovljena že leta 1909, da «1. z organiziranim glasbenim poukom skrbi za glasbeni naraščaj, 2. da izdaja muzikali je prvenstveno domačih avtorjev, 3. da osnuje svoj pevski zbor, 4. da prireja koncerte, na katerih bi se naša javnost seznanila s slovensko in slovansko ustvarjalnostjo, 5. da pripravi tla za lastni orkester in 6. da goji našo narodno pesem». Delovanje društva je bilo spočetka težavno in ko se je začelo končno dobro razvijati, je prišla prva svetovna vojna, ki je spet omejila delovanje. Po vojni je šla Glasbena Matica z novim polete m na delo, toda z nastankom ČLOVEK S PRAKSO fašizma in temu sledečim požigom Narodnega doma. kjer je imelo svoj sedež, je prišlo društvo ob svoje imetje in prostore. Po 7-letnem težavnem delovanju po raznih zasebnih stanovanjih, je bilo društvo leta ( 1927 razpuščeno in je šele po drugi svetovni vojni leta 1945 ponovno oživelo. Na novo list ano vij ena Glasbena Matica si je določila enak program za svoje delo kakor prejšnja in njen trud, kljub raznim težavam, z vsakim letom napreduje. Brez dvoma ima Glasbena Matica v Trstu velik pomen v kulturnem življenju našega ljudstva. Zato je prav, da vsi mi z razumevanjem spremljamo njeno prizadevanje in jo 1 sest ronsko pod piramo. TT rata v urad so se naglo odprla. Ob okencu se je ’ najprej pojavil samokres, nato roka z obrabljenim rokavom in končno mož bledega obraza in okrvavljenih oči: — Roke kvišku! Osivel uradnik za okencem je dvignil glavo, radovedno iznad naočnikov pogledal vlomilca in se spet mirno sklonil nad mizo ter nadaljeval s pisanjem. Tolikšna hladnokrvnost je mladega moža s samokresom silno presenetila. — Na delo, torej ! Odprite blagajno! Gotovo je v njej mnogo denarja! Naprej, stari, ali pa... — ...ali pa streljam! — je izpopolnil uradnik in pokimal z glavo. — Saj ste hoteli to reči. ali ne? Toda, mladi gospod. vi ste, kot kaže, novinec v tem poklicu, ali ne? Vlomilec je od začudenja zinil. Bil je tako presenečen, da je kar začel jecljati. — Da... Res... to je moj prvi poskus... — je priznal. — To sem tudi takoj opazil. Dragi moj, potrebno vam je več hladnokrvnosti in odločnosti. Napad je treba izvršiti naglo in energično. Ali hočete, da vam pokažem? — ie dodal uslužbenec in ne da bi “alai na odgovor sé ie bliskovito dvignil, preskočil leseno pregrado, ki je delila urad. iztrgal mlademu možu samokres in zakričal : — Denar sem, sicer vam bo hudičevo neprijetno! — Za vraga, — je vzkliknil vlomilec. — To je bilo pa res veličastno! Dovolite, da sedaj jaz poskusim... Toda do tega ni prišlo. Uslužbenec ga je prijel za suknji^, povlekel ga na drugo stran lesene pregrade in v trenutku je imel vsiljivec samo srajco na sebi. Uradnik je s fantastično naglico iztresel na mizo vse. kar je bilo v njegovih žepih... Ko je mladi mož prišel k sebi. je spoštljivo dejal : — Občudujem vas. gospod, Recite, ali ne bi hoteli delati z menoj ? S čudovito spretnost jo, s katero slačite ljudi do srajce, bi z menoj stokrat več zaslužili, kot pa tu v banki. — Kaže. da ste zgrešili vrata, dragi moj. Banka se nahaja v sosednjem poslopju! Mladi vlomilec se je še bolj zmedel : — A... tako... kaj pa je tukaj ? — je začudeno vprašal. — Tukaj je davčni urad... DOMACI PROBLEMI IN VESTI 1 Dolina prikrajšana za 15 milijonov državnega prispevka Čeprav so se potrebe povečale, je ostal prispevek enak lanskemu T> red par tedni je bil prora-čun dolinske občine odobren s strani državnih oblasti. Ker je dolinska občina deficitarna, se nam zdi potrebno o tem poročali Ko je občinski svet sklepal o proračunu v začetku tega leta je. poleg lastnih dohodkov (davki, trošari. na, pristojbine itd.) v znesku 27 milijonov lir, istočasno predvideval primanjkljaj 45 milijonov. Zaradi tega je občinski svet zaprosil oblasti Generalnega vladnega komisariata za državni prispevek v i-stem znesku. Ko je občinski svet sestavljal proračun, ni pretiraval s stroški, ampak se je strogo držal neobhodno potrebnih in obveznih stroškov. V odobrenem proračunu je razvidno, da so bile nekatere nujne postavke črtane, druge pa znižane. Tako je bil proračun znižan za skupno 15 milijonov lir, državni prispevek namesto 45.000.000 lir znaša 30.000.000, in je enak lanskemu. Višje oblast; se opravičujejo s tem, da so dale občini na razpolago enako vsoto prispevka kot prejšnje leto. Občinski u-pravitelji v Dolini si pa zade- vo drugače tolmačijo. V prvi vrsti pravijo, da je bilo v preteklem letu zaposleno pri Selanu mnogo večje število delavcev, ki so vseskozi vzdrževali občinske ceste, letos je pa število zaposlenih mnogo manjše in delajo pri drugih načrtih ta. ko da mora občina s svojim proračunom vzdrževati nad 25 km občinskih cest, kar predstavlja novo veliko breme. Poleg tega je bila občina primorana obnoviti pogodbo za jav. no razsvetljavo, tako da so se letni stroški povišali za 2 milijona lir. Občina ima tudi novo županstvo in za njegovo vzdrževanje, kurjavo, razsvet-ljavo, oskrbnika itd. ima mnogo večje stroške. Nekatere vasi se precej naglo širijo n. pr. Do. lina, Boljunec, Domjo, Franko vec pri Žavljah. Za te vasi je treba poskrbeti ceste, kanaliza cije, vodovod itd. — za vse to je treba vedno večjih stroškov. Poleg navedenega, se je vse, kar koli si občina nabavi — od tiskovin do kurjave in raznih materialov — močno podražilo in. če štejemo kot breme (kar je pa z druge strani pravilno, kajti želeti bi bilo, j da bi občinski uslužbenci čim- tudi Poročilo tov. Longa (Nadaljevanje . 2. strani) ge delegacije z bratskimi partijami drugih dežel — je dejal bongo v zadnjem delu svojega poročila —: je prišlo do koristne izmenjave mnenj v vseh političnih vprašanjih. Reči moramo, da smo pri vseh teh srečanjih naleteli na največje spoštovanje in največje zanimanje za delo naše Partije in z a našo politiko. Mislimo. da vsi cenijo trud naše Partije, da na podlagi marksizma - leninizma izdela politiko, ki je v skladu s posebnostmi. tradicijami in zahtevami naše dežele : ki ji mi pravimo italijanska pot v socializem. Res je, da se ne poznajo vedno točno in zadostno pogoji naše borbe in možnosti, ki jih ima pred seboj. Toda za to smo v,oge partije delavskega mi odgovorni. Mi smo tisti, ki' reda, potreba ja se odpr, moramo seznaniti druge Šimi problemi, težavami in na Šimi uspehi. zaključek okrepitev mednarod; nega gibanja, kateremu hoče dati največji doprinos nacionalnih sil, dočim je ilegitimna in nasprotujoča marksizmu - le. ninizmu vsaka teorija, ki bi hotela vzeti nacionalne posebnosti kot pretvezo za razdvajanje mednarodnega gibanja. Razumemo, da ni dovolj sestaviti pravilno zahtevo, da bo tej brez nadaljnjega ugodeno. Že Lenin je večkrat podčrtal, da je najtežja stvar koordinacija med nacionalnimi posebnostmi in problemi proletarskega internaeinnalizma, med posebnimi načini revolucionarne akcije in tem kar je v njej stalno in univerzalno veljavnega. O tej točki je bil naš VIII. kongres izredno točen: v tezah in programskih izjavah je glad. ko podčrtana potreba vodilne raz-e pot prej dobili izplačano), je poenotenje plač uslužbencem doprineslo 2 milijona več stroškov. Iz lega je razvidno, da se stroški vedno večajo in državni prispevek prihodnjih let ne zadostuje več. Na ta način imajo občinski upravitelji skozi vse leto zvezane roke, ker jim vedno primanjkuje denarnih sredstev, da ne morejo mnogokrat zadovoljiti najbolj elementarnim prošnjam in potrebam občinstva, katero prosi za zgraditev določene kanalizacije, po. pravilo kake občinske ceste ali postavitev kake žarnice pri javni razsvetljavi. Zdi se nam, da ni potrebno, da bi podrobno obrazložili posamezne postavke proračuna, vendar pa bomo omenili nekatere. V proračunu je bilo pred. videnih 920.000 lir za nakup opreme za novi del osnovne Šole v Ricmanjih. Ta postavka, ki je po zakonu obvezna — ker mora občina preskrbeti o-premo (klopi, table, omare, pisalne mize, učila itd.) — je bila črtana, odnosno ni bila odobrena, tako da je bila občina prisiljena izposoditi si klopi in drugo opremo pri sosedni miljski občini. Dolinska občina nima nobene svoje kulturne ustanove in tudi zasebnih ustanov ni. Ker ima občina prostore na razpolago na starem županstvu v Do. lini, so upravitelji pravilno po. stavili v proračun potrebno vsoto denarja za ustanovitev občinske čitalnice, ki bi bila, brez dvoma, koristna za splošno vzgojo. Čitalnica bi morala vsebovati tudi šolske strokovne in tehnične knjige, ki bi se jih lahko posluževali revni dijaki. Na žalost tudi to postavko so višje oblasti črtale. Takih krivic bi lahko mnogo našteli, vendar mislimo, da je za enkrat dovolj. Pravilno pa bi bilo, da bi višje oblasti bolj pravično gledale na potrebe dolinske občine in njenih občanov. Brezdomci morajo iskati zaščito v Rimu Intervju s predsednikom šolskega patronata ZA TEDEN DNI V torek je odpotovala v Rim posebna delegacija izgna-družiii, ki je od prizadetih prejela nalogo, da obišče vse predstavnike parlamentarnih skupin ter stopi v stik s predsedstvom vlade, ministrom za javna dela, notranjim ministrom, ministrom za podpore in socialno skrbstvo in z ministrom za narodno obrambo. Delegacija bo vsem naštetim predstavnikom oblasti prikazala hudo stanovanjsko stisko v Trstu ter brezupen položaj tistih, ki so že bili sodno izgnani ali ki jim grozi izgon. Delegacija je obenem odnesla s seboj poseben zakonski osnutek, ki ga bo predložila vladi. Po lem osnutku bi se morala do 31. decembra 1959 su-spendirati sodna in upravna izvršitev vseh stanovanjskih izgonov, z izjemo nekaterih u-pravičenih ter bi se izgoni smeli izvajati le v primeru, da ima prizadeta družina ustrezno stanovanje. Do tega koraka je prišlo, potem ko so prizadete družine, uvidele, da jim v Trstu nihče ne namerava pomagati, ker je celo vladni komisar zavrnil predlog za izdajo primernega zakonskega ukrepa v njihovo zaščito. Pred mesecem dni je bil na posebnem zborovanju izvoljen odbor izgnanih družin, ki je takoj začel akcijo za pomoč vsem prizadetim. V želji, da ustvari enotno fronto, ki jamči uspeh, se je odbor obrnil do obeh sindikalnih organizacij, do Združenja za pravico do stanovanja in Združenja stanovanjskih najemnikov ter do vseh političnih strank. Od vseh je prejel pristanek, le Krščanska demokracija je zavrnila svojo podporo, češ da je sama začela akcijo za obrambo izgnanih. Kljub temu pa so prizadeti Starši in vsa javnost bi se morala bolj zanimati za to podporno ustanovo /A h priliki začetka šolskega leta smo obiskali inšpektorja gospoda Gridellija, ki je predsednik tržaškega sveta za šolski patronat, ter mu postavili nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem in načrti te usta- Vprašanje : Kakšen je sestav in namen ustanove, ki ji predsedujete, in kako posluje? Odgovor: V vsaki občini obstoja svet, ki ga sestavljajo delno izvoljeni in delno imenovani člani, in sicer predstavniki učnega osebja, ki jih izvolijo solniki, ter predstavniki obči-ne, raznih ustanov, ki se zanimajo za šolske podpore ter predstavnik prefekture. Namen ustanove je, da upravlja naka- brezdomoi poslali svoje pred- | žila za podporo revnim učen-stavnike v Rim, in želeti je, da j cem. Mogoče vas bo zanimalo, njihova pot ne bi bila zaman, da je ustanovitev patronata te- Občinski svet v Nabrežini zavrnil predlog o povišanju davkov Odobrena prodaja stare ceste tovarni papirja v Stivanu "D rejšnji petek je imel devinsko - nabrežinski občinski svet izredno sejo, na kateri so razpravliali in sklepali o raznih občinskih problemih. Kot prvo naj omenimo, da je občinski svet povsem upravičeno zavrnil predlog prefekture za 200 % povišanje davkov na zemljišča in zemljiški dohodek. Povišek bi sicer prinesel občini I milijon lir do- Predvsem se v deželah ljudske demokracije vodi sistematična borba proti takoimenova-nemu «nacionalnemu komunizmu», ki je politično orožje katerega se poslužuje ameriški državni departman, skušajoč razbiti socialistični tabor, postaviti socialistične dežele in komunistične partije drugo proti drugi. Seveda ni nobene primerjave in možnega zbližanja med potrebo oziroma dolžnostjo za vsako komunistično partijo, da izdela svojo pot približanja socializmu in tem kar mu pravijo «nacionalni komunizem». Ena izmed osnovnih tez XX. kongresa je prav ti- sta o različnosti poti razvoja v socializem. Če obstojajo v tem iskanju nacionalistični ali revizionistični odkloni, borba proti odklonom pomaga pri pravilnem iskanju poti. V diskusiji s tovariši voditelji odseka za agitacijo in propagando KP SZ se nam zdi, da je bilo vprašanje postavljeno pra. vilno. «Prehod v socializem» — so nam rekli «je obvezen za vse. Toda oblike so odvisne od okoliščin vsake dežele in v tem je najširše polje za izvirno iskanje na področju metod, strategije in taktike. Ne kritizii imo nacionalni komunizem, ker išče nacionalne poseb. nosti, marveč ker teoretsko trdi rii so nacionalne posebnosti važnejše od splošnega zakona.» Premoč socialističnega sistema najširši demokraciji za ljudske množice, potreba reform ustroja, potreba socialistične preobrazbe vse družbe preko pridobitve politične oblasti s strani delavskega razreda in njegovih zaveznikov. Po drugi strani bi postal proletarski internacionalizem zelo revna stvar, če bi ostal samo na deklamatorskih in propagandističnih pozicijah in bi si ne prizadeval — kot je vedno delala naša Partija, in ne brez uspeha — da povede vsakokrat najširše italijanske množice, napredne sloje in sile, da konkretno manifestirajo svojo razredno solidarnost do zatiranih narodov, do dežel, ki jim preti napad, do socialističnih dežel, ki jih napada impe. rializem. Srečanja s predstavniki bratskih partij so imela za cilj o-krepitev mednarodnih vezi med našimi partijami, utrditev ideološke in politične enotnosti, ki vodi njihovo akcijo. Srečanja s partijami socialističnih dežel — prav posebno s tovariši KP SZ — so nam še enkrat omogočila, da smo ugotovili premoč socialističnega sistema nad kapitalističnim, velikansko važnost izkušnje Sovjetske zveze, ki je prva izvedla socialistično revolucijo in je na poti v komunizem. Tako so znova smešno propadle laži in klevete reakcionarjev in odpadnikov o «krizi» ZSSR in o «propasti» komunizma. V skladu z obvezami, ki smo si jih zadali ob priliki raznih srečanj in v raznih izjavah — je zaključil Lo n go — strnema še bolj odnose naše Partije z vsemi komunističnimi in delavskimi partijami, postavljamo našo vzajemno solidarnost, naš pro- Joanis Koronaki bo izročen grškim oblastem le tarski internacionalizem pro-Legitimno in popolnoma v ti vsem zahrbtnostim in vsem skladu z marksizmom - leniniz- napadom sovražnikov sociali-mom je iskanje, ki izhaja iz j zma in delavskega komunistič- t ' nacionalnih posebnosti in ima za ' nega gibanja. Kasacijsko sodišče je pred dve. ma tednoma odbilo priziv, ki ga je predložil branilec grškega državljana Joanisa Koronaki proti razsodbi porotnega sodišča, po kateri bi moral biti Ko-ronaski izročen policijskim o-blastem v Atenah. Kot se naši bralci gotovo še spominjajo, je italijanska policija, po nalogu grške policije, v novembru lanskega leta aretirala grškega državljana na meji v Trbižu in ga prepeljala v tržaške zapore. Koronakiju pripisuje namreč grška policija odgovornost za neki atentat v Atenah, čeprav je dokazano, da ga takrat ni bilo tam in da zato ni mogel sodelovati. Toda ovad. bo in preganjanje ni težko razumeti, Če pomislimo, da se je Koronaki, ki je že starejši grški trgovec, vedno boril proti grški vladi, ki je deželo oropala neodvisnosti in jo izročila na milost in nemilost tujnim interesom. Sedaj ni prvič, da je bil aretiran in vržen v zapor. Njegova aretacija je vzbudila začudenje in ogorčenje vse demokratične javnosti, kajti s tem je bila kršena grško-itali-janska pogodba iz leta 1910 o pravici zavetišča in tudi sama italijanska ustava, ki jamči tuj. cem pravico do političnega za vetišča. Po desetih mesecih zapora, bo Koronaki sedaj izročen grškim oblastem, ki ga bodo preselile v atenske zapore in verjetno uprizorile proti njemu proces. Odbor «Demokratične solidarnosti» je odobril protestno resolucijo proti takšni razsodbi. Nagrajeni vinogradniki V nedeljo je bila na našem področju izredna prodaja gro-sja, povezana z raznimi prazniki grozdja. Najbolj sta uspela praznika grozdja v Miljah in Boljuncu, ki ju je obiskalo ve- liko število izletnikov iz Trsta. Ob prisotnosti predstavnikov Kmetijskega inšpektorata, podpredsednika pokrajinskega sve. ta. dolinskega župana tov. Lavriha z vsemi člani občinskega sveta in številnih povabljencev, so bili v Boljuncu nagrajeni najboljši vinogradniki: zlato kolajno je prejel > Valentin Kocjančič: kolajno avermielle» Josip Sancin, Jakob Žerjal in Anton Grahonja; srebrno kolajno Josip Gropajč, -Karel Kralj, Ivan Sancin, Rihard Knnec in Josip Ota; diplome pa' Peter Pelaros. Rudolf Ra-žem, Angel Kraljič in Mario Pregare. Na prazniku grozdja je prisotne zabavala s svojini koncertom godba ri(creatori jo «G. lirunner». hodka, toda prizadel bi kmete, še posebno letos, ko so jim vremenske neprilike povzročile toliko škode. In to je občinski svet pri svojem sklepu tudi u-pošteval, česar pa na žalost ni storila prefektura. Poleg tega je prefektura v proračunu 1957 črtala postavko za nakup zemljišča za pokopališče v Seslja-nu in postavko za nakup opreme za vrtce v Nabrežini in novo šolo v Se sij anu. Naj še o-menimo, da bo imel proračun po popravkih, ki jih je vnesla prefektura — 32,313.000 lir primanjkljaja, ki ga bodo krili z državnim prispevkom. Občinski svet je v teku seje sprejel nekatere prošnje »za nakup občinskih zemljišč in zamenjavo j risarskega zemljišča v Vižovljah in Sesljanu. Odobril je nadalje prodajo stare ceste od Štivana do tovarne Solvay v površini 10.000 kv m za 2 milijona lir novi tovarni papirja v Stivanu. Vodstvo tovarne se je obvezalo, Ha ho cesto popravilo in vzdrževalo. V primeru, da bi zgradili nov most, bo dovolilo prehod kmetom, ki imajo zemljišča onstran Ti- Predavanje pri Sv. Barbari Danes zvečer ob 20. uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari govoril o temi «12 let Ljudske republike Bolgarije» svetovalec Josip Muslin. Predavanje prireja Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije ob priliki obletnice proglas it ve ljudske oblasti v tej deželi. Domačini vljudno vabljeni k udeležbi. Obvestilo KM in ZMP Če hočete oddati svoj dar za «Dijaško Matico» kličite 93-167 ali 31-119 in povabite zastopnika na. šega zaslužnega podpornega društva, da vas obišče ma va. Na izrecno priporočilo občinske uprave je bilo s strani istega ohliubljeno, da bo prišla za zaposlitev v tovarni predvsem v poštev domača delovna sila. Svetovalci so nàto odobrili nakup tovornika znamke «O. M», ki bo služil za potrebe občinske uprave. Soglasno je bilo tudi odobreno delovanje občinskega odbora glede nove avtobusne proge v občini, ki jo je prevzelo podjetje «La Carsica». O seji, ki je bila včeraj, bomo poročali v prihodnji številki. Prireditev v Sp. Kolonji V torek, 8. oktobra priredi krožek «Pisoni» pod pokroviteljstvom Centru za kulturne stike z deželami ljudske demokracije večer s predavanjem. Dr. Umberto Sajovitz bo govoril o terni «Napredovanje in perspektive socialistične Polj. ske». Sledilo bo filmsko predvajanje. Vstop brezplačen z vabilom. Čestitke V nedeljo 29. 9. sta stopila t zakonski stan tovariš Ivan Grgič iz Bazovice in Ivanka Tavčer iz Merč. Mlademu paru želijo člani Partije iz Bazovice srečno skupno pot v življenju. Pridružuje se uredništvo «Dela». sno povezana z določbami o šolski obveznosti otrok. Ker morajo otroci zahajati v šolo do 14.leta starosti, je razumljivo, da morajo imeti tudi pogoje za obiskovanje pouka. Šolski patronat mora prav skrbeti za to, da je vsem otrokom zagotovljena možnost obiskovanja s čimvečjim uspehom. Zato preskrbi revnim otrokom knjige ali oblačila, zdravila ali poravnavo potnih stroškov ko prihajajo iz oddaljenih krajev. Denarna sredstva patronatov sestavljajo nakazila, ki jih dodeljuje država in občina ter redni in podporni člani. Izredno nizka so nakazila občine, ker jih ureja tozadevni zakon izredno starega datuma, in sicer 4 lir na prebivalstva. (Pred nekaj leti celo samo 2 liri - Op. ur.). Vpr. : Kakšna je višina zneskov določenih za Trst? Kakšna je razmeroma pomoč, ki jo nudi otrokom šolski patronat? Odg. : Letno znašajo n. pr. nakazila za knjige od 3 in pol do 4 milijone lir; s tem s*e razdeli približno 5000 knjig revnim učencem, t. j. preskrbi se ta važen šolski pripomoček Mj vseh učencev. Za obuvala in oblačila se porabijo letno 3.300.000 lir približno. Smatram, da se s tem zadošča vsem, ki vprašajo za pomoč. Vpr. : Na kateri podlagi se deli pomoč? Odg. : Na podlagi prošenj vsake šole. Za šole, ki so potrebne jše, se dodelijo večji krediti v razmerju s številom vpisanih. Vpr. : Ne mislite, da se na ta način ne more imeti jasnega pregleda nad res potrebnimi družinami? Odg. : Po večini se usmerjamo po starih seznamih, ki jih pa moramo letno obnavljati, zlasti za prve razrede. A tudi šolniki, ki poznajo učence, imajo pri tem besedo. Vpr. : Vaša ustanova skrbi samo za osnovne šole? Odg.: Ne, tudi za otroške vrtce in v izjemnih slučajih tudi za otroke, ki obiskujejo strokovne šole. Vpr. : Kaj pa glede refekcij ? Odg. : Za refekcijo, kakor tudi za kolonije skrbi prefektura, ki za la namen dobiva le državna nakazila. Vendar je naša skrb, da določimo število refekcij, oziroma da sestavimo sez- nam otrok, ki naj bi jih bili deležni. Pri tem seveda imata besedo učitelj, ki pozna družinsko stanje otrok in šolski zdravnik, ki pregleduje otroke. Preteklo leto so se delila kosila od 3700 do 4000 otrokom na slovenskih in italijanskih šolah, ter od 3500 do 3700 otrokom, ki obiskujejo otroške vrtce. Tu so seveda vsi deležni hrane. 'obota, 5. - Placiti, Dunja Nedelja, 6 - Bruno, Dalibt) Ponedeljek, 7. - Justina, I gonika Torek, 8. - Brigita. Bt (ščip) Sreda, 9, - Dionizij, Svariti Četrtek, 10 - Frančišek, -venko Petek, 11. - Nikazij, Samo Vpr. : Zvedeli smo, da je svet šolskega patronata pred kratkim zasedal zaradi letošnje, ga proračuna. Kaj je bilo sklenjeno? Odg. : Odobren je bil prora- čun za leto 1957-58. Za knjige je bilo dodeljenih 3 in pol mi- j lijona, za oblačila in obuvala pa ' 4 milijone. Ostalo povpraševanje je neznatno (zdravila, naočniki itd.). V pr. : Koliko je bilo dodeljenega za slovenske šole? Odg. : Ne morem reči, ker sedaj vsaka šola pripravlja svoje predloge na podlagi prošenj po. trebnih. Kakor sem že omenil, se revnejšim šolam določajo višji zneski. Vpr. : Med voljenimi pred- stavniki so v svetu te ustanove tudi predstavniki staršev? Misli ustanova upoštevati to vprašanje. da bi morali ravno starši imeti važno besedo pri zadevi porniči revnim učencem? Odg. : Dotaknili ste se boleče točke ustanove. Na žalost vpisanih članov je res malo, zlasti med starši. Imajo pa pravico do glasovanja edino le člani. Z namenom, da bi se število član. stva povečalo, smo znižali znesek vpisnine od 2000 lir na 200 lir. Mislim, da bi 200 lir vsakdo zmogel, vendar sem mnenja da je naša ustanova premalo popularna, premalo je znan njen namen. Zato ni odziva. Vendar se tudi premožnejše ustanove, do katerih smo se o-brnili, niso odzvale, kar pomeni, da se čutijo visoko kulturnega namena ustanove. Zgodovinski dnevi 7. 1949 proglasitev Demd,, tiene republike Nemč: 9. 1792' se je rodil slovel slikar Matej Langus, HO. 19441 soi se jugoslova partizani prvič srečali enotami Sovjetske made. R A D 1 O ODDAJE n 'St: fr * * * V resnici je šolski patronat res premalo znana ustanova. Zato bi bilo umestno, da njeni voditelji skrbijo nekoliko več za popularizacijo in propagiranje njenega namena, potom šol in učencev, potom učiteljev in vsega tiska. Želeti bi bilo, da jo premožni ljudje in ustanove podprejo s tem, da postanejo njeni podporni člani, starši pa redni, da bodo lahko poslali svoje zastopnike v svet, ter tu imeli besedo pri dodeljevanju kreditov. 'uj, Vs< tl' ze žar Z tja "i, ", SOBOTA: 12.55 Domači me vi - 16. Radijska universi,,. Psihologija živali - 18.30 daja za najmlajše - IL. De rt-f, li: «Mirjana in ribica zlate' ka» - 21 Teden v Italiji ■ Dvorak: Simfonija št. 5. NEDELJA: 9. Kmetijska daja - 10 Prenos ms še iz niee sv. Justa - 13.30 Gl" ^ po željah - 17. Slovenski '«n ri - 20.30 Verdi: «Aida», of le v 4 dejanjih. PONEDELJEK: 12. Lov|| zapiski: «Srnjaček pod vijo» - 19.15 Radijska uni za: Kako' nastane dnevi «Kratka zgodovina dnevu'!;0. (II.) - 21. Utrinki iz zna' in tehnike - 2:2. Izbrani 1 iz slovenske književnosti: tri Govekar : «Padar Žajbelj' 6 TOREK: 12. Pisani 51', «Pri Arabcih močvirne M1 ^ pot ami je» - 13.30 Glasba v° željah - 119.16 Zdravniški,'"' dež - 21. Thomas Bratka «Charleyeva teta», veselo' »t„ v 3 dej. lai,, SREDA: 12. Žena in " I,, drobne zanimivosti iz že$ 6 ga sveta - 18. Klavirski J stri - 19.16 Ivo Zor: Zgodb6 otroke od osmih do C" ^ let: «Povest o velikih in . lih ljudeh» - 20.30 Od do melodije - 21. Obletnic3 dna: «Reset Jindrich, iz»8 b 'i ii|"k «i telj ladijskega vijaka» 'Q ČETRTEK: 12. Potov» Po Italiji: Turistični ra$y‘( Sestanek tržaških komunistk za bodoče volitve T> red dnevi je bila v Trstu tovarišica Nella Marcellino, članica Centralnega komiteja K Pl in vodstva centralne partijske ženske komisije. Tovarišica se je udeležila sestanka V Ricmanjih in Mačkovljah so vsi pogoji za otvoritev otroških vrtcev Zvezo malih posestnikov in Kmečka zveza obveščata vse svoje člane, da bosta v svojih uradih v ulici Geppa 9 v Trstu dajali vsa potrebna pojasnila v zvezi s pokojninami kmetom. Vsak upravičenec naj se zglasi v omenjenem uradu vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. TAJNIŠTVO KZ in ZMP 2 e več let starši najmlajših otrok iz Ritjnanj in Mačk olj vztrajno prosijo svojo občino v Dolini, da bi seznanila vladne oblasti s potrebo po otvoritvi otroških vrtcev v omenjenih vaseh. Občina je napravila vse, kar je bilo v njeni moči, toda z začetkom letošnjega šolskega leta otroška vrtca še nista bila ustanovljena. Za Ricmanje je bilo vprašanje prostorov, ki jih ni bilo na razpolago, zaradi tega je bilo nemogoče ustanoviti do sedaj otroški vrtec. Sedaj pa so zgradili novo, krasno zgradbo za otroški vrtec po vseh modernih in higienskih predpisih. Stavba je, ni pa še potrebnega dekreta vladnega komisariata, da bi otroški vrtec deloval. V Ricmanjih se šušlja, da bi oblasti bile pripravljene otvoriti italijanski vrtec namesto slovenskega Število otrok, ki bi obiskovali vrtec, je 28, od teh 26 Slovencev in 2 Italijana. Zgleda, da bi se hotelo dati prednost dvema otrokoma namesto ostalim 26. Poleg tega so Riornanjci prepričani, da se bo, četudi z začasno zamudo, otroški vrtec oprl, ker drugače ne bi imelo smisla, da bi potrosili toliko milijonov za novo zgradbo. Za Mačkolje so šolske oblasti že lansko leto dovolile, da se otroški vrtec ustanovi v prostorih, ki so na razpolago na osnovni šoli. Vladni generalni komisar dr. Paiamara je pa pred začetkom lanskega šolskega leta pismeno sporočil, da je nemogoče otvoriti otroški vrtec v Mačkoljah, ker ni denarnih sredstev ter da bodo poskrbeli za letošnje leto. Dne 25. septembra tega leta je pa vladni komisar ponovno poslal pismo zainteresirani dolinski občini v katerem pravi, da otroškega vrtca ne bo, ker da ni denar- Važne naloge Žena ženske komisije naše federacije hi nekaterih ženskih celic, V torek se je pa udeležila v Ljudskem domu aktiva komunistk, na katerega je prišlo, kljub izredno slabemu vremenu, lepo število tovarišic. Po uvodnih besedah tov. Marine, ki je zlasti obravnavala krajevni položaj, s posebnim ozirom na občinsko krizo in na našo zahtevo po takojšnjih volitvah, je tov. Marcellino govorila prisotnim ženam o nalogah komunistk v pripravah na bodoče vo. li Ive. Opisala je značilnosti sedanjega položaja v Italiji in poudarila, da itadijanski tova- , riši in demokratje pričakujejo Za bodoče volitve nd Trsta dober prispevek demokratični h in komunističnih glasov. Opisala jr odgovornosti raznih strank, ki so podpirale KD v njeni protiljudski politiki, ki je privedla do sedanjega težkega stanja, in spletke KD, da popolnoma zagospodari v deželi. n ih sredstev. V Mačkoljah je 24 otrok, ki bi obiskovali otroški vrtec in prav gotovo, da starši teh otrok in vse javno mnenje ne bo verjelo, da vladni komisariat nima denarnih sredstev za opremo in vzdrževanje enega otroškega vrtca, ker bi bilo nespametno tako misliti. V Mačkoljah in drugje se govori, da če bi šlo za italijanska namesto slovenska otroška vrtca, bi vrtec že davno imeli in ne bi primanjkovalo denarnih sredstev, kajti vsaka država, naj bo le uboga, ima malenkostna sredstva da ustanovi en otroški vrtec in plačuje eno vrtnarico. V imenu prizadetih staršev pozivamo oblasti, naj se napravi vse mogoče, da se vrtca v Ricmanjih in Mačkoljah čim-prej ustanovita v korist otrok in prizadetih staršev, ki bi i-meli od tega velike ugodnosti. BREŽAN dr. Maria 'Adriana Berno®'. 18,55 Slavni pevci - 16.(5 | ^ dijska uiverza: Evropska lonialna eksoanzija: «Ara* svet» - 21. Dramatiztf zgodba: Jože Peterlin: in njegova ljubezen». 1» člani Radijskega odra Nove ‘knjige in izdaje. PETEK: 12. Predavanje iti' vali kot emigranti» - 19.13 de la m vzgoja: «Samokritik pr vzgoji» - 21,'-Umetnost in »v. reditve v Trstu - 21.15 N* ^ dela slavnih mojstrov - 2', • glasbilih: «Lesena pi*1! ; (predavanje) - ** -A ŠOLSKE VESTI 'ek Ravnateljstvo Slovensk® z je srednje šole v Trstu * sča, da bo začetna šolska '[ j v ponedeljek 7. oktobra ; uri v cerkvi pri Sv. J3^ lev Bo maši se bodo dijaki 1 v šoli in sicer prvošolci 1 vadnici', ostali dijaki pa 1 redih. *’ d: j *1 Ravnateljstvo strokovne£ h dustri jiškega tečaja sporoča, da se novo šolsk1’ , 1957-1958 prične v pone1*!,^' dne 7. oktobra 1957 s mašo ob 8.30 uri v župni A; Xy i -, v Dolini. Po maši se liO'M’11' jaki zbrali v šoli. Govornica je toplo priporočila, naj se žene potrudijo in naj v pripravah na volitve prepričajo čim večje število žena o potrebi, da iz volitev izide drugačna vlada, ki bo skrbela za delovne množice, ki se bo trudila za povišanje delavskih plač, za odpravo brezposelnosti, za spoštovanje svobode delavcev na deloviščih, za boljše socialno skrbstvo in v zunanji politiki za mir v svetu in prijateljstvo z vsemi narodi. Če bo ljudstvo pravilno volilo in poslalo večje število delavskih predstavnikov, komunistov, v parlament, bo tudi Trst imel od tega koristi. Slovensko narod" gledališče za Tržaško ozeivti) V soboto 6. oktobra 20.30 v Križu v nedeljo 7. oktobra 17. uri na Kontove^ Branislav Nušič: Žalujoči os^ K 1 N 0 A Prosek Sobota, a. okt. ob v džungli» 1 boj nella :un,gla) ; barv Warner Bros. _ Nedelja, 6. okt. ob lanovi. ^ Ml- Sreda, 9. okt. ob 19.30- ,1 'i no strahu» CII 'Pr. la paura); film b,rl Zi ai bt 'Oe K X 'It I hsi 'jo Vs ko ^ia ;^ce Si N, fot fllj N ž h '"o i S' i sv IX !h K S Vs bi ‘Osi la % H