Glas zaveznikov
✓
Leto II • St. 230
orm&cijski dnevnik A. /. S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 19. marca 1946
UREDNIŠTVO! Via S. PelUco 12 • Telefon št 93854 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.P.I., Soc leti per la Pubbllcitš. in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
PRAVICA 00 ODCEPITVE
ZA INDIJO
Ugoden sprejem Allleejeve izjave
Gandhi poziva k potrpežljivosti
SPREMEMBE
NAZIVOV
Moskva, 18. marca Vrhovni sovjetski sovjet je sklenil spremeniti naziv sveta ljudskih komisarjev v «mi-nistrski svet*. Prav tako bodo dosedanje ljudske komisarje nazivali v bodoče «ministre».
POSVETOVANJA V LONDONU 0 MIRO Z ITALIJO
London, 18. marca Dopisnik lista «New York Times» javlja, da namestniki zunanjih ministrov niso nič napredovali pri delih za pripravo predloga mirovne pogodbe z Italijo. Dopisnik zatruju-)e, da je poleg drugih razlogov za zastoj del tudi sovjetska zahteva za zaupno upravo italijanskega Tripolisa.
RA TISKO NAJBOGATEJSA STRANKA V FRANCIJI
Pariz, 18. marca Drfcavni tajnik za- informacije Gaston Deferre je izjavi) v francoski narodni skupščini, da poseduje ali nadzoruje francoska komunistična stranka najvecje število dnevnikov, ki je dvakrat večje od listov katere koli druge stranke. Dejal je, da je na podeželju 52 komunističnih, 24 socialističnih, 27 katoliško ljudskih ln 24 radikalnih devnlkov.
ZDRUŽITEV POD SOVJETI
London, 18. marca Britanska, tiskovna služba v Berlinu je sinod javila, da je berlinska organizacija socialno demokratske stranke, kateri je prisostvovalo 2000 zastopnikov, po razgibanih govorih sprejela predlog, ki zahteva takojinjo spojitev s komunistično stranko.
Predsednik socialno demokratske
stranke na sovjetskem ”bž’tMjU Oton Grotewohl je napadel socialne demokrate na zahodnih področjih, ker se upirajo spojitvi.
LONDON, 18. marca. — Britanski ministrski predsednik Clement Attlee je izjavil v spodnji zbornici, da bo morala Indija sama odločiti, če namerava še nadalje biti v sestavu britanske imperijalne skupnosti. Attlee je izrazil upanje, da se bo indijski narod svobodno za to odločil.
Prepričan sem, da bodo imeli Indijci večjo korist, če se bodo odločili za takšno .rešitev. Noben večji narod na more ostati dandanes osamljen*. Attleejevo izjavo so objavili, ko so dali v javnost vest, da bo v torek odpotovala v Indijo komisija britanske vlade, katere namen je končno urediti vprašanje indijske neodvisnosti.
V odposlanstvu so minister za Indijo lord Pebhlck-Lawrance, trgovinski minister sir Stafford Cripps ln mornariški monister sir V. B. Alexander. Predvidevajo, da bo komisija prispela v Indijo 23. t. m. Attlee je Izjavil, da bo odšla misija v Indijo z neomejenimi pooblastili, v kolikor to zadeva obseg njenega delovanja ter z namenom, da stori vse, kar je mogoče za dosego čimprejšnje ln popolnejše svobode v Indiji. Attlee je tudi Izjavil, da ima Indija pravico, če se odloči izstopiti lz skupnosti britanskih narodov, to tudi storiti.
Odmev v Indiji
Dopisnik BBC v Bombaju poroča, da Indija še nikdar ni nobene izjave o indijskem vprašanju sprejela s takšnim navdušenjem kot včerajšnjo Attleejevo Izjavo v britanski spodnji zbornici. Naklonjenost, s katero je Indijski tisk sprejel to Izjavo, se kaže v dejstvu, da piše celo najbolj nacionaUstičnldnevnik v Bombayu:	»Attlee jo
postal junak indijskega naroda*.
Na tiskovni konferenci je Izjavil bivši predsednik indijskega narodnega kongresa Pandit Nehru, da je ugodno sprejel vsebino Attleejeve -Izjave. Vendar pa je glavno to, kako bodo stvar vzeli v preučevanje ln na kakšen način Jo bodo rešili:
»Samo razgovori, ki bi sloneli na sprejemu načela o indijski neodvisnosti, bodo lahko dali dobre sadove*.
Na" velikem verskem sestanku je Mahatma Gandi pozval Indijski r.arod, naj bo potrpeiljiv ter da britanski parlamentarni misiji
Komisija v Pazinu
Pazin, 18. marca
Zavezniška razmejitvena komisija je v petek prekoračila Morganovo črto ter sl kot začasni sedež določila z zastavami okrašeno mestece Pazin v osrčju istrskega polotoka.
Izvedeli smo, da bodo elani komisije s svojega sedeža obiskali razne, kraje v Istri.
Na razmejitveni črti je člane komisije v petek sprejelo zastopstvo vojaških in civilnih oblasti pod vodstvom polkovnika Veča Holjevca, načelnika vojaškega poveljstva jugoslovanske armade za Istro ln Roko.
Ob prehodu čez črto je odposlance množica prebivalstva teh krajev pozdravila z navdušenim vzklikanjem.
V Pazinu so sprejeli komisijo s cvetjem In ovacijami.
Prihod komisije sovpada s potovanjem, ki ga je organiziralo po Istri preko 30 časnikarjev Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze, Francije, Jugoslavije, Palestine ln drugih držav.
Časnikarji so v petek obiskali Opatijo m Reko, ki kažeta še znake vojne.
Trdilve in zanikanja
Nejasen položaj perzijskega vprašanja
LONDON, 18. marca. — Ameriški zunanji minister Byrnes je v petek zvečer izjavil, da prihajajo vesti o gibanju sovjetskih čet v Perziji iz virov. 80 vrertni zaupanja. Med njimi je treba omeniti tudi ameriške predstavnike.
Zastopnik perzijskega poslaništva v Washingtonu je v soboto izjavil, da bodo poslali vladni protest zaradi sovjetskega delovanja v Perziji tajniku organizacije Združenih narodov. Protest bo vložil perzijski poslanik, ko bo prejel dokončno odločitev svoje vlade.
Perzijski vojni minister general Ahmed Ahmadl je v petek Izjavil, da je njegov tolmač napačno tolmačil nekatere izjave, ki Jih Je dal tisku. Med drugim je zanikal, da bi bil Izjavil, da se bodo perzijske Čete v obrambo Teherana borile do zadnjega moža ln da bodo vprašanje nadaljnjega zadrževanja sovjetskih. čet v Pec-ziji sprožili pred Varnostnim svetom organizacije Združenih narodov, ki se bo sestal 25. marca v Ncw Yorku.
« Reuter* poroča med drugim, da
9„.PrV TT^n k Perzijskega poslaništva v Washlmetonu Abbas Aram v petek izjavil »Reuterjevemu* dopisniku da misli Perzija vložiti pri. z v na Varnostni svet./’
Politični krogi iraško prestolnice ki leži 160 km od pcrzljake meJp’ z veliko pozornostjo zasledujejo p,,, ročtla o premikih sovjetskih čet v zahodni Perziji. Uradni balgdadskl krogi pravijo, da se Irak zan ma za nedotakljivost vseh svojih sose. dov in pričakuje, bodo velesile v soglasju z listino Združenih na-rodov izpolnile svoje obveznosti.
Več na časopisov objavlja in poudarja poročila o premikih sovjet. 8kih čet. List »Al Bilad* poroča, da so sovjetske čete oddaljene od ira ške meje le 110 km.
Petkova «Izvestja» so objavila drugi članek, ki je posvečen Perziji. Članek je oddajala tudi moskovska radjska posla j a Bavi se s peb.-olejokim vprašanjem. Članek opozarja, da se je Sovjetska zveza s pogodbo, ki jo je leta 1921 sklenila s Perzijo, odpovedala vsem pravicam do raznih koncesij, ki jih je dobila carska Rusija.
»Izvestja* pravijo, da se Je Sovjetska zveza tem koncesijam odpe. vedala le pod pogojem, da Perz ja sličnih koncesij nie bo dala dragim državam ln dodajajo, da je Perzija to klavzulo pogodbe ponovno kršila. Kc je Sovjetska zveza 1. 1944 zahtevala petrolejske koncesije, v severnem Iranu, je po clzvestjih* ta
zahteva naletela na hud odpor per. zijske klike, ki je. bila tedaj na oblast'. List komentira, da je bila ta odklonitev le v obrambo monopola španskih petrolejskih koncesij v Perziji. Članek končuje z izjavo, da «so v zadnjih 20 letih vodili v Perziji v pogledu petrolejsk h koncesij sovražno politiko do Sovjetske zveze ter delali na to, da pride do sporov med Sovjetsko zvezo in drugimi silami.
možnost, da Izpolni obljube britanske vlade. «Ce bo misija prispela z lažnimi obljubami, bom narodu nakazal nadaljnje korake, ki jih bo tieba storiti*. To je prvič po letu 1542, da je Gandi spet stopil na čelo indijskega naroda.
Tudi v merodajnih krogih Združenih držav je Attleejeva izjava naletela na ugoden odmev. Predsednik Indijske zveze J. Singh je izjavil, da je Attleejeva izjava zelo vzpodbujajoča ter bo nedvomno pripomogla k ustvaritvi ugodnega ozračja za sprejem britanskega odposlanstva. Dodal je, da izjava pomeni, da se britanska vlada ne bo vec igrala s položajem »dominlo-ra», ki je bil tako trpek izraz za Indijski narod. »Predlagam, da takoj, ,ko bodo ustanovili svobodno Indijsko vlado, britanska vlada povabi novo Indijsko vlado na vstop v britanski Commonwealth na temelju enakosti kot svobodnega člana*, je zaključil predsednik amerskega združenja Indijcev J. Singh.
List «New York Herald Tribune* je obravnaval v svojem uvodnem članku Attleejevo izjavo o Indijskem vprašanju. Z Attleejevo Izjavo se je Velika Britanija odpovedala najdražjtmu dragulju svoje imperialne krone. »Attlee je dejansko naznačil, da zgodovina Spušča zastor na dobo kolonljalnega gospodarstva*. To dejanje je v skladu z načelom, ki so ga vedno zastopali v Združenih državah, da jo treba namreč narodom, ki so zmožni vladati se sami, vedno dati možnost takšne vlade. Ta hvalevredni korak bo nudil možnost pr.srčncjsega sodelovanja med združenimi državami in Veliko Britanijo.
TDDI DMIK IZ LIBANONA PRED VARNOSTNI SVET
•	London, 18. marca
Po razgovorih z sirijsko vlado se Je libanonski ministrski svet včeraj zvečer odločil, da bo Varnostnemu svetu predložil v preučitev čas umika francoskih čet iz Libanona, če ne bi prej dosegli sporazuma za skrajšanje tega časa.
Po sporazumu, ki so ga nedavno sklenili, bi se moral umik francoskih čet iz Libanona končati do L aprila 1947. Libanonska vlada pa je mnenja, da bi se moral umik zaključiti v krajšem času.
BEVIN 0 CHURCHILLOVEM GOVORU IN SODELOVANJU MED ZAVEZNIKI^
Byrnes odklanja zveze, temveč zahteva utrjevanje miru v okviru ustanove Združenih narodov - Churchill, častni doktor kolumbijskega vseučilišča
PORT TALBOT, 18. marca — Ob priliki podelitve častnega meščanstva angleškega mesta Port Talbot, je zunanji minister Ernest Bevin zatrdil, da se bo različnost mišljenja med Veliko Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo polagoma omilila, če bodo imeli njihovi državljani potrpljenje in ne bodo zavzemali ideoloških stglišč.
«Rešitev kakršnega koli vprašanja je odvisna od zaupanja, katerega pa si ni lahko pridobitvi. Na svetu ni boljših prijateljev kot sva Višinski in jaz; kadar pa je treba rešiti kalšno vprašanje, morava prikazati dejstva tako, kot na njih gledava in potem o njih odločiti».
«Različne nazore Velike Britanije, Zdruienih drlav in Sovjetske zveze bo mogoče s časom spraviti v sklad. Ce pa bi skušali drug drugega preveriti, bo nastala zmedeš.
Bevin je med drugim dejal, da se mnogo ljudi po svetu vprašuje, če ima kaj stepnega s Churchillovim govorom.
«Mnogi se vprašujejo, če je britanska vlada morebiti na ta ali drugi način prispevala k govoru. Želim vas zagotoviti, da ni bilo o tem nilcakega posvetovanja. K temu nismo mi ničesar prispevali, in nimamo ničesar skupnega s tem govo-
Bevin je dodal, da bi bila nesreča za zunanjo politiko, te bi se katera koli driava naslanjala na govore, ki jih imajo zasebniki in ne na zunanjo politiko vlade. ePoliti-ka, za katero je odgovorna britan-slca vlada, je samo tista, ki sem jo označil v svojem govoru v parlamentu 21. februarja, v katerem sem izjavil, da sem pripravljen vztrajati na potrebi podaljšanja prijateljske pogodbe s Sovjetsko zvezo na 50 let. Prijatelje prosim, naj resno upoštevajo ta predlog. Stavil sem
ga resno in bom vztrajal pri njem rom. Churchill ga je spregovoril po-1 kljub razočaranjem, ki bi mogla na-polnoma na svojo odgovornosti). j stativ.
Vojaška organizacija ZN
Bevin je nato razpravljal o velikih težavah, ki bodo nastale v prihodnjih letih, ko bo treba razpravljati o obrambni organizaciji ustanove Zdruienih narodov.
eCim bodo začeli'delovati vojaški odbori, ki bodo prevzeli polno odgovornost za obrambo miru na vsem svetu, bodo izginila Številna vprašanja, ki predstavljajo zdaj velike težave. Ne pripisujte prevelike
stjo prizadevam, da bi ne postal žrtev predsodkov in izkušnjav. Ne bom dopmstil, da bi vplivale name nestalne okoliščine ter bom storil vse, kar je v moji moči, da bo nastopil mir, ki bo mogel trajati za mnoge bodoče rodove. Eden najvažnejših pridobitev današnje Evrope bo, če nam bo kljub največ jim težkočam uspelo organizirati novo osrednjo vlado in se narodi povrnejo k demokratski obliki vladanja».
Ko je govoril o predlogu za p0-daljlanje prijateljske pogodbe s Sovjetsko zvezo na petdeset let, je dejal, da mora z obžalovanjem ugotoviti, da so uspeli objaviti njegovo željo sovjetskemu narodu z edinim sredstvom, ki ga imajo zavezniki na razpolago, to je v časopisu britanskega veleposlaništva v Moskvi, British Allyi>.
ZAPISKI
Ameriško vojno leialsivo
Volitev v Grčiji
ne bodo preložil!
ATENE, 18 marca. — Grški ministrski predsednik in vodja liberalne stranke Themislokles Sophoulis je govoril v Solunu na zborovanju liberalne stranke. Izjavil ja, da ne vidi možnosti za preložitev volitev razen iz «tehničnih razlogom. Naglasil je, da koristi grškega naroda zahtevajo, da se liberalna stranka udeleži volitev ter poudaril da je britanski vrhovni poveljnik v Grčiji zagotovil pomoč britan-skih čet, ki bodo skupno z grškimi zagotovile reden in miren potek volitev.
Po porobilih ameriške mornarice je gornje letalo najh t.ejle mornariško vpletalo na svetu. Razpetlna kril je Sl metrov, višina le ta1 a 6 metrov, teia £5 ton. Za pogon slutita dva motorja po t.000 Ks. Letalo lahko uporabljajo za prevoz blaga ali za boj. Slika kale poskusni polet nad zahodno ameriško obalo.
važnosti govorom posameznih zasebnikov. Mislim, da je za zunanjo politiko dobro, če se tu pa tam izrazi v dobro premišljenih izjavah v zbornicah, iz zbornic pa narodu in svetu. Ne trdim, da bi mogel jaz ali kateri koli zunanji minister z enim samim udarcem rešiti vprašanja tega starega sveta. Rešitev teh vprašanj zahteva največjo nego in zdrav razum. Ne verjamem, da bi si svet želel novo vojno. V resnici ne vem, kdaj si jo je sploh želel. Ce bi prepustili napoved vojne vedno svobodnemu odločanju naroda, ne bi prišlo nikdar do vojnih sporov. Ne bom storil ničesar takšnega, da bt postavil narode drugega proti drugemu, kar bi moglo veljati kot napad. Pozivam tudi vse ostale države, naj se ne glede na svoje pravice zgodovinskega značaja, vzdržijo napadanj, propagande ali živčne vojne ali dejanj ki vznemirjajo druge države. Pozivam države, naj bi omogočile, da bi se povrnil svet k rednemu življenju, kar si je človeštvo zaslužilos.
Velika odgovornost
eBožja previdnost mi je zaupala to nalogo in lahko vas zagotovim, da je nisem iskal. Takšna naloga je po vezana z veliko odgovornostjo. Zavedam se. da lahko ogrozim usodo milijojiov ljudi, ki se bodo šele rodili, če bi se pustil zaslepiti od predsodkov, ali se dal odvleči na nepravo pot. Zato sl zdaj na vse načine vdano in z največjo prevtdno-
- b Prihodu ga je na pomolu po-
l lZila velika množica, ko je stopil s križarke «Canaros».
Na zborovanju je izjavil, da tre-notno v Grčiji ni iU!a za zakoni-
tost*n ref' ki & potreben za izvedbo svobodnih volitev. «y vsej državi se morejo prosto gibati samo monarhistični kandidatu Zato so odgovorne eoboroiene skupine, ki vsiljujejo svoje ideologije». Vlada je dosegla nekaj izboljšav, toda ni jmela časa dovolj za zboljšanje položaje. Dalje je Izjavil, da izidi volitev ne bi odražali svobodno izraženih mišljenj naroda, ampak bi bili samo izidi strahu in sovraštva. «Komunizem ali monarhija, je nadaljeval Sophoulis, to je tragično vprašanje, pred katerim stoji grško politično življenje. Obe poti vodita do enakega konca — poloma».
Za takšen položaj je Sophoulis obdolžil levičarsko vojaško organizacijo EL AS, ki je začela državljan.
sko vojno decembra 1944, pa so jo pozneje razpustili.
V Atenah je zučel votivni boj vodja ljudske stranke D. Tsaldarls, ki je voditelj najvažnejše desničarske stranke. Izrazil je upanje, da Velika Britanija in Združene države ne bodo pustile Grčije kot plen takšnim zlonamernim sosedom, kot je Bolgarija. aGrčijo obdajajo napadalni sosedi in potrebno je, da bo imela na severu varne in dobro določene mejen. Tsaldarls je nato dejal, da bodo vprašanje Cipra rešili na prijateljski način z Veliko Britanijo in dodal, da želi Grčija živeti s Turčijo v prijateljstvu. Med njegovim govorom in govori, ki so sledili, so poslušalci vzklikali grškemu kralju Juriju.
Ministrski predsednik Sophoulis je izdal ukaz, da mora policija na vsak način spoštovati zakon in vsakemu grškemu državljanu za-gotovitt popolno svobodo
PRVI RAZGOVORI V INDONEZIJI
Batavija, 18. marca
Nizozemska poročevalska agencija je v sredo javila, da «0 se v Batavijl začeli razgovori med namestnikom vrhovnega guvernerja Nizozemske Vzhodne Indije Von Mookom ln ministrskim predsednikom indonezijske nacionalistične republike Sultanom gjabrirom. Razgovori Imajo namen rešiti indonezijsko vpra&anje. Razgovori so bili v rezidenci posebnega britanskega odposlanca sir Archibal-da Clark Kerra.
Uradno poročilo, ki sp ga Izdali po prvem sestanku Javlja, da so pričeli s »koristno izmenjavo misli*. Poroč.lo dodaja, da bo v prihodnjih dneh ponoven sestanek.
Kot poroča nizozemska poročevalska agencija, je britanska kolona, ki so jo poslali, da popravi most, ki Je bil poškodovan ob priliki zadnjih bojev proti Indonezijcem na zahodnem delu Jave, padla v zasedo ln imela pri tem enega mrtveca ln štiri ranjene.
Letala »Thunderbolt*, ki pripadajo 81. britanski skupini, nudijo Jz zraka koloni pomoč. Koloni so odšli na pomoč tudi dragi oddelki.
KONEC STAVKE V ATENAH
Atene, 18. marca
Stavka traimvajskih uslužbencev v Atenah in v pristanišču Pireju se je končata, ko so delavci, ki pripadajo desnici, delno vzpostavili tramvajsko službo.
BUBONSKA KOGA V NDKDENO
Cungking, 18. marca Po Reuterjevih poročilih J« kitajska poročevalska agencija javila, da Je v Mukdenu, od koder so se umaknile pred dnevi sovjetske čete, začela razsajati bubohska kuga.
Ljudsko štetje v Istri in Julijska kraj.ua
Izjava jugoslovanskega ministra za informacije Save Kosanoviča
Beograd, 18. marca
Kot poroča jugoslovanska poročevalna agencija «Tanjug», je jugoslovanski minister za informacije Sava KosanOvič, ko je nagovor-1 zastopnike jugoslovanskega in inozemskega tiska, podal izjavo o narodnostni sestavi Julijske krajine, o kateri je med drugim dejal sledeče: »Tako v naši državi kot v tujini kažejo veliko zanimanje za delo medzavezničke komisije, ki ima nalogo določiti narodnostno razmerje med Italijani In Jugoslovani v Julijski krajini.
»Zato je treba preskrbeti podatke.
ki lahko prispevajo k objektivnemu preučevanju narodnostnih razmer Julijske krajine ter preskrbeti vsa tkita dejstva, ki morejo medzavezniškl komisiji pomagat! pri njenem delu.*
Minister je zatrdil, da Imajo zato izidi, ki jih je dosegla »Jadranska ustanova* na Sušaku, ali s štetjem, ki ga je ta Izvedla v Istri proti kon-ou leta 1945, pri katerem se je posluževala zgolj znanstvenih metod, Izredni pomen.
FINSKA SESTAVLJA NOV) VLADO
Helsinki, 18. marca Po poročilu agencije »Reuter* so finski socialni demokrati odklonil; stopiti v vlado pod predsednlštvom Urha Kekkoneha, kateremu je novi predsednik republike poveril sestavljanje nove vlade. Zaradi tega predvidevajo, da bo .predsednik Paaslklvi zaprosil socialista Barija Vuoria, finskega poslanika v Londonu, naj sestavi novo vlado. Vuori je zdaj v Helsinkih kot voditelj finskih sindikalnih organizacij.
Ko je primerjal avstrijsko štetje jz druge polovice 19. stoletja s temi številkami, je minister Izjavil, da je avstrijsko štetje «naftionoma podprlo* itabjansko prebivalstvo ln so avstrijske statist.ke v pr.meri s številkami »Jadranske ustanove* izkazale 41.327 Jugoslovanov manj ln 53.015 Italijanov vec.
»Italijanske statistike lz leta 1921 — je pristavil —, so sestavili na takšen način, da so Izkazali 96.415 Jugoslovanov manj in 107.954 Italijanov več v primeru s štetjem »Jadranske ustanove*.	s
Ko je omenil mesta zahodne I-stre, je Izjavil, da so imela med avstrijskim gospodstvom priliko, da so se stalno razvijala, ker so bil* teano povezana z zaledjem. Na-sprotno so pa ta mesta v dobi od lota 1919 do druge svetovne vojne stalno propadala.
»Ako bi ta mesta priključili Italiji, bi jih Italijansko, ljudstvo gotovo kmalu zapustilo.*
Minister j« zaključil, da j« »Jugoslovansko mnenje o tržaškem vprašanju dovolj znano.*
ZSSR za sodelovanje z Združenimi narodi
Moskovska radijska postaja je v oddaji Veliki Britaniji in Združenim državam javila, da Sovjetska zveza skuša z vsemi svojimi močmi podpreti Združene narode. Sovjetska zveza si prizadeva doseči mir zaradi ostvaritve svojih načrtov za notranji razvoj. Toda v istem času ne more pozabiti svojih žrtev med vojno. Zaradi tega in ne zaradi težnje po razširjenju si hoče Sovjetska zveza zagotoviti prijateljstvo sosednih držav.
Joseph P. Kennedv, bivši ameriški veleposlanik v Londonu, piše reviji «Li/e», da je treba premagati sedanje težave med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Združene države imajo nalogo dvigniti svoj narod do največje moči na svetu. «Nasa politika do Velike Britanije in butanskega imperija bi morala bili politika sodelovanja in medsebojne pomoči na vsakem področju v mejah danih možnosti ter v skladu z osnovno politiko, da preprečimo tretjo svetovno vojnort.
Avstralski politični opazovalci v Londonu so obvestili svojo vlado, da britanski vladni krogi v celoti soglašajo z mnenjem, ki ga je podal pred kratkim avstralski zunanji minister Evatt, ko je trdil, da Sovjetska zveza ne stremi za ozemeljskimi pridobitvami in razširjenjem svojih vplivnih področij, temveč samo za tem, da se zavaruje proti tujemu vplivu na svoje narodno življenje. Mnenje britanske vlade je, da zbira Sovjetska zveza svoje sile za obdobje notranjega napredka za najmanj petdeset Jet.
Byrnesova Izjava
Ameriški zunanji minister Byr-nes je izjavil, da Združene države ne mislijo iskati varnosti z raznimi zvezami, temveč rajši po organizaciji Združenih narodov.
«Ne bom mogel nikdar dovolj poudariti, da gledajo Združene države na ustanovo Združenih jnarodov kot na pot, ki pelje do trajnega miru. Ne nameravamo iskati varnosti v zvezi s Sovjetsko zvezo prrotl Angliji ali v zvezi z Anglijo proti Sovjetski zvezi. Nameravamo ostati z Združenimi narodi, zagotoviti enako, pravico vsem narodom in odstraniti vsako obliko predpravic katerega koli narodav.
Churchill v New Yorku
Nocoj bo imel Winston Churchill nov govor ob podelitvi častnega doktorata Kolumbijske univerze Guverner newyorške države Thomas Dcwey je na banketu v Churchillovo čast med drugim dejal: aDali ste preplašenemu in zmedenemu svetu moralno vodstvo. Ni-kolt se niste bali upirati se sa>m Verjeli ste v pogum in pravico. Angleški narod je prvi, ki je dal državni vladi mesto, ki ji gre kot služabnici in ne kot gospodovalki na-rodai>.
Ob pričetku banketa je Churchill omenil svoj govor v Fultonu in slovesno dejal:	«Ne nameravam
spremeniti niti ene same besedice v svojem govoru».
Na vesti, da bo odstopil kot voditelj konservativne stranke, je lVinston Churchill izjavil: «Ne nameravam se odpovedati vodstvu konservativne stranke, dokler ne bom prepričan, da more ona videti jasno pred seboj pot, kateri naj sledi in je zmožna ustvariti boljši položaj, v kar imam jaz polno zaupanje, da ji bo uspelo*.
Dodal je, da mora biti kakršna koli odločitev o nadaljnjem vodstvu stranke vsekakor preložena do njegove vrnitve v London.
aNeio York Timesu pravi 6 govoru: «Smisel Churchillove poslanice je, da moramo mi v Združenih državah in britanski narod, ki tolmačimo na enak način veliki besedi svoboda in demokracija, ostati združeni v času krize. V nekaterih krogih so smisel te poslanice ponaredili. Bistvena resnica tega, kar je dejal, pa ostane kljub vsemu ponarejevanju».
Ko je bila vladna kriza na višku, je francosko finančno ministrstvo objavilo svoj pregled zaključka državnega računovodstva za leto 1545. Tukaj ni bilo kaj, o čemer bi se moglo razpravljati. Številke so govorile same za sebe, črno na belem: proti skupnim izdatkom v višini 532 milijard frankov ("eta 1939 izdatki 160 milijard) je davčni vijak prinesel samo 39 odstotkov kot kritje v primeri s 46 odstotki leta 1939. Kratkoročna posojila, predvsem iz Anglije, so znašla 713 milijonov dolarjev; dolgoročna posojila (predvsem Jz Združenih držav ln Kanade, vključno dobave, na posojo ln zakup- so znesla 385 milijonov dolarjev, razen se nadaljnjih 750 milijonov dolarjev, ki so jih bili že zaključili, niso jih pa se izkoristili.
Denarni obtok, ki je držal korak s splošnim dvigom cen, je dosegel višino, ki je bila štirikrat višja kot leta 1939.
Tl podatki zadostujejo, da pokažejo težavnost francoske obnove in ozadje pogajanj, katere bo vodil v Washingtonu Leon Blum, posebni veleposlanik pr; vladi Združenih držav, ko bo razpravljal o dolgoročnem posojilu v višini 2 mi-1 jard in 250 milijonov dolarjev.
Gouinova vlada stoji pred dejstvom, da mora Franclja rešiti vprašanje proizvodnje in denarstva. Vladni načrt Je pripravljen tako, da bo reševal obe, četudi samo začasno. Nekateri deU vladnega načrta niso novi. Zaslužnega dela Jeana Monneta, vodje sveta za načrtno gospodarstvo, ki ga je postavila že prejšnja vlada, da bi preučila položaj francoskega gospodarstva ln predlagal ukrepe za izboljšavo gospodarstva, ne bodo prekinili. Svet se bliža zaključku prvega leta svoje naloge. Kmalu bo v stanju podati vladi svoje predloge o nakupni In proizvodni politiki. Pričakujejo, da bo Jean Monnet spremljal Leona Bluroa pri pogajanjih za posojilo.
Posojilo, katero bosta skušala dobiti Blum ln Monnet v Združenih državah, bodo ostvarili v obliki dobav strojev, voznega materiala in poljedelskih strojev, ki naj bi orno. gočili Franclji, da bi se uveljavila na Izvoznih tržiščih z Izdelki svoje industrije. Te dobave nameravajo uporabiti po načrtu za modernizacijo francoskega gospodarstva. Svet, v katerem Je Monnet predsednik, dela na sestavi odborov za modernizacijo posameznih važnejših industrijskih panog.
Vzporedno z ukrepi za štednjo, ki pa so se pokazali mnogo skromnejši, kot je obetala objavljena Gounc-va, vlana izjava, so pa še vedno znatni, je Amdrč Philip, finančni in gospodarski minister, izvedel nekaj stvarnih ukrepov za razširitev izvozne trgovine. Za domačo pc-trebo pospešuje proizvodnjo orodja. Pokazal je veliko razumevanje za sodelovanje z Veliko Britanijo, kar Je važno vprašanje za francosko gospodarstvo. Upajo, da mu b® uspelo razviti v največji možni meri francosko-angleške trgovinske zveze. Novi minister za prehrano je objavil razdelitev glaga v svobodno, delno nadzorovano in popolnoma vezano tržišče.
Glavno težišče vseh_ naporov je zvišanje proizvodnje. ‘ V narodni skupščini, katero so izvolili lanskega oktobra, je velika večina za nacionalizacijo glavnih Industrij ln javnih služb. Ljudsko republikansko gibanje, socialisti ln komunisti to močno podpirajo. Vlada Je naletela na ugovor, češ da bi to za-strašilo stremljenja za zvišanje proizvodnje, ker bi ne bilo Jasno, kaj ostane poprišče zasebne podjetnosti, kaj pa bodo podržavili. M-nistrl pozivajo na eni strani zasebnike, naj vlagajo svoja sredstva v tiste panoge, ki ostanejo svobodne, delavce pa na drugi strani, naj dvignejo proizvodnjo v podržavljenih podjetjih, da tako dokažejo o-pravičenost nacionalizacije.
Jasno je iz teh dejstev, da francoska vlada skuša hitro- pregledati položaj in ga zajeti v vsej velikosti. Francoskemu narodu manjka sposobnost videti težavnost vsega vprašanja pomanjkanja v njegovi resnični podobi, ki zahteva takojšnje sodelovanje in požrtvovanje vseh, da bo mogoče Iz slabih razmer, v katerih je dižava, dobiti najboljše, kar je mogoče. Ob Izbruhu vojne je bil podoben položaj v Veliki Britaniji, ki je morala znižati porabo, zvišati proizvodnjo in povečati Javna bremena. V Franciji pa je večletna nemška zasedba ustvarila prav nasprotne duševne pogoje: namesto duha vzajemnega sodelovanja in žrtev, zavest dolžnosti o uničevanju, sabotaži in nepokorščini. Vsa škoda, ki jo Je takšno ravnanje povzročilo na razpoloženju naroda, postaja žele zdaj vidna. Osvoboditev je sicer prinesla občutek varnosti In olajšanja, toda ni prinesla potrebnega merila za moralno vrednotenje in Jasnih o me rak; za skupne delo. (Konec)
RAZPRAVA V NURNBERGU
GOERING PREVZEMA VSO ODGOVORNOST
Niimberg, 18. marca
Pri pričevanju v Niimbergu je Hermann Goring priznal svojo odgovornost za izdajo nekaterih proti-židovskih zakonov, dalje priznal, da je poslal nemška letala na pomoč generalu Francu v Španijo ter ponovno oborožil Luftwaffe. *
GSrlng je orisal zgodovino nacističnega režima do let tik pred vojno: »Glede Zidov prevzamem vso odgovornost za vse zakone, ki nosijo moj podpis. Nikakor se ne nameravam skrivati za Hitlerjem«.
O oborožitvi je rekel: «Ko je Nemčija izvedela, da se Sovjetska zveza in druge drž.ave oborožujejo, Je bilo nujno potrebno za Nemčijo, da stori isto zaradi svoje varnosti«.
O posegu v Španiji Je Goring Izjavil, da je s Hitlerjevim dovoljenjem poslal v Španijo prevozna in lovska letala ter bombnike. Nato Je priznal, da Je odgovoren za oborožitev nemškega letalstva, izvež-banje moštva in ojačenje Luftwaf-fe ter dodal, da Je bila »nemška zasedba Pcrenja dolžnost zaradi varnosti Reicha«.
»Skratka — je dodal Goring — storil sem vse, kar je bilo mogoče po tehničnem in produktivnem položaju, da bi obnovil in oborožil močno nemško letalstvo«.
Goring Je nato izjavil, da je bil Mussolini pobudnik za sestanek v Monakovem med Hitlerjem in tedanjim ministrskim predsednikom Nevilleom Chamberlainom ter pristavil, da mu je italijanski poslanik predložil pismo Mussolinija, v katerem se mu Je ta ponujal kot posredovalec za mir in priporočal sestanek med Hitlerjem, Chamberlainom, Daladlerom, tedanjim ministrskih! predsednikom Francije, Mussolinijem samim in GSringom. Hitler je telefoniral Mussoliniju in tako je prišlo do monakovskega sestanka.
Odgovornost za zasedbo Avstrije
Goring je tudi priznal popolno odgovornost za zasedbo Avstrije. «Ne Hitler, ampak jaz sem organiziral bliskovito operacijo. Lahko se reče, da sem jaz vladal nad Hitlerjem«. Goring Je nadalje priznal, da je nagovarjal Hitlerja, da so nudili pomoč Francu med državljansko vojno.
Nato je Goring izjavil, da se je odločil zgraditi lovska letala, da bi zavaroval Nemčijo, toda pozneje je imel za potrebno zgraditi bombnike. Pojasnil Je, da je hotel zgraditi bombnike z velikim akcijskim radijem in da ga ni vznemirjalo niti za trenotek dejstvo, da bi mogli to tolmačiti kot ustvaritev napadalnega letalstva.
«7.elel sem imeti letala, ki bi mogla zadeti življenjska središča letalskih sil morebitnih sovražnikov^ je rekel Goring.
O napadu na Belgijo in Nizozemsko je bivši maršal Reicha izjavil: «To zadevo je treba obravnavati samo z vojaškega in strateškega vidika Vprašujemo se, če bi bila nevtralnost teh dveh dežel zagotovljena Iz vojaškega vidika Je bila nevarnost, da bi ne bilo mo-goče obdržati nevtralnosti pod pritiskom Anglije in to bi odkrilo naš desni bok. Nadalje so letala, ki so prihajala iz Velike Britanije,
preletela Belgijo in Nizozemsko in dala povod, da smo vedno bolj dvomili v nevtralnost Nizozemske. Vodja francoskega glavnega stana admiral Darlan Je zahteval zasedbo Belgije po zaveznikih zaradi varnosti Francije. Pogajanja o tem so vodili med francosko in britansko vlado. Tajni dokumenti francoskega glavnega stana in zapisniki razgovorov med obema vladama so padli nam v roke v času, ko smo zasedli Francijo«.
Goring je nato govoril o ljubezni do umetnosti in s tem skušal zavrniti obtožbo, da je odredil odstranitev umetnin iz zasedenih dežel. Izjavil Je, da je bil primoran plačati zelo visoke cene za nakup teh umetnin, ker Je že sama njegova ponudba.povzročila, da so se cene dvignile za 50 do 100%. Nato je priznal, da je Hitler ukazal, da umetnine iz Louvra prepeljejo v Linz v Avstriji, kjer bi ustanovili nov muzej.
Goring se je nato označil kot varuh cerkva in stolnic in Je dodal, da je dal navodila svojim letalcem, naj ne napadejo v nobenem primeru lepih gotskih stolnic v francoskih mestih.
O operacijah na Balkanu
Ko je govoril o nemških operacijah na Balkanu, Je pojasnil, da je Hitler, ki je želel preprečiti razširjenje vojne na tistem področju, obsojal italijanski napad na Grčijo in odšel na sestanek z Mussolinijem v Firenzah, da to prepreči. Srečanje — Je dodal Goring — je bilo določeno ob 10 uri zjutraj in Hitler je zahteval od Mussolinija, naj odloži svoje napadalne načrte ter označil te načrte za nepotrebne. Mussolini je odgovoril, da so njegove čete začele z napadom ob 8 uri zjutraj in so že r.a pohodu proti Atenam. Samo ko se je italijanski pohod na Atene Izkazal nekoliko otežkočen, je posegla nemška vojska po že prej izdelanih načrtih.
Gdring Je nato podil svojo izpoved o dogodkih, ki so dovedli do vojne s Sovjetsko zvezo. Hitler — je dejal Goring — Je z nezaupanjem sledil delovanju Sovjetske zveze na Balkanu, na Finskem in na Poljskem ter se Je prepričal, da bi Sovjetska zveza padla Nemčiji v hrbet, kakor hitro bi ta začela z napadom na Veliko Britanijo, ali bi se zapletla v boj proti Britancem in Američanovi na celini.
Vseeno — Je dejal Goring — me je zelo lznenadilo, ko se Je Hitler odločil, da napade Sovjetsko zvezo in som mu dejal, da nisem naklonjen temu koraku v tistem času. Nisem mislil na mednarodne zakone, temveč na politične in vojaške razloge«.
Goring je končno zanikal, da bi bila Nemčija ropala v škodo ruskih civilistov, čeprav Je priznal, da so nemški vojaki v zimi 1941/42 »lahko vzeli čevlje in kožuhovino«.
«V Vinici, kjer je bil sedež mojega poveljstva — je dodal — sem videl toliko in tako revno ljudstvo, da nam ne bi bilo niti mogoče Jim kar koli vzeti. Kmetje so hiteli, da zamenjajo jajca za prazne posode marmelade, za liste aluminijastega papirja in za škatle cigaret, ker so pripisovali veliko vrednost tem predmetom.
GOSPODARSTVO
Anglija bo zaposlila v svojih to. vamah 200 najboljših nemških ananstvenkov in tehnikov, ki bodo pomagali angleški industriji s svojimi izkušnjami. Delali bodo kot nameščenci britanske vlade In bo. do njihoto Izumi in odkritja na razpolago vsej industijl.
Nove živilske nakaznice bodo Izdali prebivalcem Hamburga. Dobile jih bodo samo tiste osebe, ki bedo predložile potrdilo o cepljenju proti tifusu. Ker se je samo 300.000 oseb prostovoljno pustilo cepiti, bo moralo ostalih 500.000 to še storiti.
Mednarodna železniška konferenca v Baslu Je zaključila svoje delo s podpisom nekaterih mednarodnih železniških > sporazumov. Tako bodo obnovili železniški pro-met med Švico ln Dansko, kjer bodo obratovali mesečno po štirje vlaki dnevno. Postopoma bodo obnovili tudi promet s Švedsko kr Norveško.
„TIMES" 0 VLOGI ČEŠKOSLOVAŠKE
»Times* je včeraj priobčil pregled sedanjih odnošajev med Češkoslovaško in njenimi sosedami. List poudarja, da je na velikem področju vzhodne Evrope vrnitev rednejžih političnih metod odvisna od gospodarske obnove. Brez te obnove — nadaljuje list — bo položaj ostal negotov in nejasen. Z obnovo pa bo imela Češkoslovaška priliko in možnost, da bo lahko nastopila kot posredovalka. Dr. Be-neš Je javno izjavil, da zavezništvo s Sovjetsko zvezo in nedružljivo s popolno neodvisnostjo Češkoslovaške. Spore z Madžarsko in Poljsko bo mogoče polagoma rešiti. Ce bodo imele volitve, ki so predvidene za 26. maj, očiten uspeh in bodo omogočile sodelovanje med raznimi strankami, lahko pričakujemo, da *e bosta dr. Beneš in njegova vlada z uspehom udeležila posvetovanj ter rešitve vprašanj, ki se stavljajo pred Evropo.
Sovjetsko-madžarskl letalski sporazum Je odobrila madžarska vlada, po katerem bo dala Madžarska v zamenjavo za električni material Sovjetski zvezi na razpolago za 30 let vsa letališča in potrebna letališča za gradnjo drugih letališč in podobnih naprav. Po sporazumu bodo ustanovili tudi madžarsko-sovjetsko letalsko družbo, v katere upravnem odboru bodo trije sovjetski in trije madžarski zastopniki. Glavni ravnatelj bo sovjetski državljan, podravnatelj pa Madžar.
Gospodarska vprašanja, ki jih mora rešiti prvomajsko tekmovanje so zlasti naslednja: povečanje ln pocenitev proizvodnje s pomočjo povečanja storilnosti; varčevanje in varovanje ljudske lastnine kot surovin, goriva orodja itd.; okrepiti Je treba zlasti državni sektor, gospodarstva, in sicer z ustvaritvijo vzornih in strokovno vodenih državnih podjetij; izvajati strogo evidenco in nadzorstvo nad proizvodnjo in potrošnjo blaga.
Pogajanja za sklen‘tev angleiko-amerlikega sporazuma o petroleju so odložili zaradi velikega zaposlenca uradnikov zunanjih ministrstev z drugimi zadevami. Po izjavi Halpha K. Davlesa, načelnika urada za petrolej, to ne pomeni neuspeha dosedanjih razgovorov.
Indijska vlada je naročila v Združenih državah deset milijonov tablet vitaminov zaradi slabega prehranjevalnega položaja. Skleni, la Je pogodbe z Avstralijo, Novim Zel&ndom in Združenimi državami o uvozu desetih tlsočev ton mleka v prahu.
Norveška bo akusala dvigniti svoj Izvoz na predvojno višino do leta 1950. Uvedli bodo petletni go-spodarskl načrt za proizvodnjo ln porabo.
Deset milijonov ton žita bo dobavila Sovjetska zveza Franclji, kot je izjavil na zborovanju ko. munlstlcne stranke v Parizu Mau-rlce Thorez.
ZANIMIVOSTI
V soboto dopoldne je prtilo v sovjetskem zasedbenem mestntm predelu Berlina do velike eksplozije. Doslej le ni nobenih podrobnosti, toda po poročilih mislijo, da je eksplodiralo skladilie streliva. Eksplozija je povzročila smrt okoli 150 oseb.
i • • *
Za časa nacistične zasedbe je 200.000 Francozov prosilo za priznanje nemlke narodnosti. Listine so v posesti francoskih oblasti. Mislijo, da bodo proinje imele posledice za prosilca
•	* * s
Letalo sLOncatlrian» je potolklo letalski rekord na progi London-Wellington (Novi Zcland) za 24 ur.
•	m •
Pariiki radio je javil, da bodo nadomestili stare vozove uMetran z novejlimi aerodinamičnimi vozovi, ki bodo razvijali mnogo večjo hitrost.
*	* *
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Siegfrld Edstroem je izjavil, da se bo sestal odbor v Laussani S. septembra. ProSnje za olimpijado 1952. so predložila mesta Los Angeles, Helsinki in Atene.
ZdruZene države so s sklepom poslanske zbornice, SIS za in 32 proti, izročile kitajski osrednji vladi 271 majhnih ladij.
Dr. Thomas Parren, glavni ravnatelj za narodno zdravje v Združenih državah, je razpravljal S predsednikom Trumanom o načrtu za ustanovitev mednarodne zdravstvene ustanove v sklopu zavodov Združenih narodov, ki bo skrbela ta nadzorovanje nalezljivih bolezni na svetu.
• » •
V
Iz dSkoslovaSke prihajajo poročila, da bodo začeli izdelovati umetno meso. Postopek proizvodnje so Seski kemiki medicinske fakultete v Pragi Se dokončno pripravili pod nemSko zasedbo. Toda drialt so ga v tajnosti, da bi »e ga ne mogli po-sluziti Nemoi. Umetna meso je neke vrste kvas, ki vsebuje vse hranljive in kemične snovi svežega mesa. Proizvod bodo imenovali eprot tavlts, *
» • •
Egiptske in ameriSke oblasti ee pogajajo za vrnitev glave kraljice Nefretete, znamenitega spomenika stare egiptovske kulture, katero je neka nemSka znanstvena skupima odkrila v Egiptu in skrivaj odnesla v Berlin, kjer je Se zdaj. Pogajanja uspeino napredujejo.
IZ SLOVENIJE
Odkupna komisija v Trbovljah je doslej Zbrala že 45.000 kg krompirja ter s tem zbrala vso predpisano količino za odkup. Ostalih živil so nabrali pribl.žno 60%. Nekatere vasi so predpisano količino prekoračile za 50 do 100%.
Osnovno načelo novega davčnega zakona je, da je davčna obveznost državljanov splošna ln sorazmerna njihovi gospodarski moči. To načelo velja predvsem za zakon o neposrednih davkih. »Ljudska pravica* piše, da se ljudstvo ne zaveda v pravi meri razlike med starim davčnim ustrojem ter novimi davčnimi zakoni, ker presoja vrednost zakona samo po tem, koliko davkov bo moral kdo plačati. Novi zakon je uvedel dohodnino kot edino davčno obliko. Z dohodnino bodo vse dohodke posameznika, najsi izvirajo iz kakršnega koli vira, obdavčili kot celoto^ m sicer po progresivni lestvici.
Jeseniške ione so pri čiščenju ln obnavljanju močno porušenih Jesenic napravile 5870 udarniških ur. Žene bo odstranjevale ruševine, razkladale opeko in odvažale zgoreli koks ln premog.
Slovenija ima trenotno 12 bolnišnic s 4105 posteljami. Ena postelja pride povprečno na 350 prebivalcev. Najslabše stanje je v novomeškem okrožju. Ker bolnišnic občutno primanjkuje, so ss oblasti odločile, da bodo zgradilo večje število velikih bolnišnic in samo malo majhnih bolnišnic v podeželskih krajih. Izkušnje iz predvojnih časov namreč dokazujejo, da so majhne bolnišnice dražje kot pa velike. Taksne ukrepe narekuje tudi pomanjkanje zdravnikov-specla-1 isto v.
Mestni ljudski odbor v Ljubljani je izdal naredbo, po kateri morajo vsi najemniki in lastniki stanovanj v roku treh dni prijaviti vso premalo zasedene stanovanjske prosto, re pristojnim četrtnim stanovanjskim komisijam. Za prijavo so odgovorni najemniki kakor tudi lastniki hiee. Ulične stanovanjske komisija pa bodo izvedle potrebno kontrolo.
Dne 15. marca so na ljubljanski univerzi slovesno odprli oddelek za strojništvo. Novi strojni institut je opremljen z modernimi stroji, ki imajo vdelane motorje. Vzdolž oken so postavljene stružnice, v sredi dvorane pa rezkalnl stroji. V podpritličju je poseben prostor za merilne naprave. Vsega skupaj premore tehnološki laboratorij okrog 40 strojev. V kaloričnem laboratoriju so namestili veliko
Narodna galerija v Londonu
L JI M
M——B m '
Pogled na narodno galerijo v Londonu, veliko zbirko umetniških del vsega sveta. Na desni eden izmed štirih levov, ki krasijo spomenik admirala Nelsona, zmagovalca nad Napoleonom v pomorski bitki pri Trafalgaru.
parno turbino, ki je bila vstavljena že leta 1895 kot prva kalorična Centrala v Sloveniji v ljubljansko splosno bolnišnico. V gornjih nadstropjih so riaalnice, predavalnice m knjižnica. Vsi prostori so zračni, svetli in higljeničnl.
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička četrti Center v Ljubljani je ugotavljala vojni dobiček naslednjih oseb: Hafner Miha, posestnik v Gajevl (389.000 din); Šebenik Blaž, posestnik in pleskar, Karunova (380.000 din); Kambič Ljudmila, posestnica, Aleksandrova (1,130.800 din).
Glavni odbor Zveze mladine Slovenije je imel nedavno v Ljubljani svoj drugi plenarni setanek. Poročevalec Vipotnik je prikazal poglavitne naloge, ki čakajo mladino p- končani vojni ter opozoril na rapake, ki jih delajo pri vzgoji, pri premajhnem sodelovanju pri obne-v in s tem, da s premajhnim zanimanjem sodelujejo pri razkrinkavanju saboterjev in ljudskih škodljivcev. Nato so sprejeli predlog, da bo mladina elektrificirala Bloško planoto in traslrala železniško progo v Borovnici
Prvo dijaško zadrugo so ustanovili dijaki prve moške redne gimnazije v Ljubljani. V zadrugi je včlanjenih 868 dijakov in profesorjev, ki so vplačali skoraj 3000 deležev. Deležna glavnica znaša ckpog 10.000 din.
St. Polajnar iz PoILiika piše v »Ljudski pravici*, kako so sl kočarji in mali posestniki te razrušena vasice razdelili 7 ha zemlje, ki je bila nekdaj Windlschgraetzova ter se nadaljnjih 7 ha, ki so jo odvzeli Župni cerkvi.
Delavci tovarne »Zelezopromet* v Bistrici pri Rušah so prostovoljno delali 289 delovnih ur; zaplužek 3400 din so podarili komunistični partijk Za razvedrilo in Izobrazbo skrbi sindikalna podružnica.
Umrli šo: Anton Zičkar, gostilničar, Marija Krajnik, Jerca lezla j, posestnica, Anton Kastelic, mesarski mojster, Franc Reberšek, čevljar, vsi iz Ljubljane in Anka Pianina v Škofji Loki.
JUL. KRAJINA
Uvedba zakonitega časa
Trst, 18. mavca
Ob 2. uri zjutraj 17. marca so na
področju A Julijske krajne uvedli zakoniti čas.
Vse ure so pomaknili za eno uro naprej.
Poizvedbe o partizanih
Trst, 18. marca
Major P. F. Eodvan-Griffith, načelnik urada za rodoljube pri Zavezniški vojaški upravi, peziva vse osebe, ki bi vedele povedati, kje so najbližji sorodniki partizanov Lu-cida Ivana, sina pok. Job pa in živeče Marije Colafiora in Tomadin! Danteja, sina Lorenza, ki sta oba padla v vrstah tržaške brigade pr! diviziji Garlbaldi-Natlscne, da pošljejo vsa pojasnila v Ljudski dom v Trst v sobo št. 133.
PREGLED CIVILNE POLICIJE
Zadovoljstvo generala Moorea nad izvežbanosljo in disciplino
Poveljnik 88. ameriške divizije general Bryant E. Moore je v petek popoldne v spremsvtu skupine častnikov svojegi glavnega stana pregledal oddelke goričke civilne policije. Pregled je bil na dvorišču vojašnice v ulici Santa Cbiara, kjer so bili razvrščeni cč-oelki pod vodstvom odgovarjajočih častnikov.
Generala Moorea je sprejel
TRST
Slovensko narodno gledališče za Irst in Primorje
Danes zvefler ob 20, uri vprizori Slovensko narodno gledališče v dvorani gledališča Leniče glasbeno komedijo Pavla ftnreka: »Pesem s ceste«.
Jutri, v torek, 19. marca ob 15. uri bo Slovensko narodno gledališče proslavilo petindvajsetletnico umetniškega delovanja Justa Košute, in sicer z Borovo dramo »liaztrganci«.
Predprodaja vstopnic za' obe predstavi od 9. uro zjutraj v gledališču Fenice. Cene prostorom: sedeži 80, 60 in 40 Ur; stojišča 30 lir.
ŠPORT
BOKSARSKA PRIREDITEV V TRSTU
Včeraj je bila v civilnem hangarju za vodna letala v Trstu boksarska prireditev med Carnero in Musino. Pokazala je novo, aekoli-ke manj zmagovito potrditev za Musino, ki je po točkah p:emagal furlanskega orjaka v osmih krogih. Prireditev je v vsakem prim ru audla to, kar je treba reči, da je boks. Murina Je zmagal, toda pd tem kar j« pokazal, Je treba pripomniti, da borbenost Musine ni tista kakor pred dvema mesecema, medtem ko Je treba priznati, da se je Carncra mnogo izboljšalo.
Prireditvi Je ptisoetovalo 4 do 5 tisoč gledalcev.
Tehnični Izidi prireditve so:
Diletanti: srednja težka kategorija: Gaberdi Iz Trata ln Frank Caccuzzi (USA) neodločeno, Mitri iz Trsta Je premagal B. Graceja, ko ga je izločil Iz Igre v drugem krogu.
Srednje lahka kategorija: Mina-tel'11 iz Trsta je premagal Godena 'z Milana.
Najteija kategorija: Marši iz Tržiča in Persoglla z Reke srečanje neodločeno.
Profesionalisti: Srednje težka kategorija: Garbarino iz Torina (70 kg) je premagal G en za po točkah v 6 krogih.
Srednje lakha kategorija: Jarmil-li iz Rima (88 kg) js premagal po točkah Dejana lz Milana (68 kg).
Najtežja kategorija: Murina ‘z Gorice (86 kg) Je premagal po točkah v 8 krogih Carnero ls Scqual-sa (118 kg).
NOVI SVETOVNI ZENSKI REKORD V PLAVANJU London, 18. marca
Hannle Termeulen, 16 letna ni zozemska plavalka, je v soboto dosegla novi svetovni rekord na 100 m prosto z časom 1’1”, In tako prekosila za 3/5 sekunde nedavni rekord svoje rojakinje W. Den Ou-denove.
Popis tujcev
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra 6t. 2-III. nadstr. med. 9. in 12. i ~o.
Od 18, do 20. t. m. so na vrsti črko L in N.
poveljnik goriške policije major Charlton in ga vodil pri obhodu oddelkov; prisostvoval Je tudi vaji posebhega oddelka dodeljenega službi javne varnosti.
Nato je poveljnik 88. divizije pregledal sobe posameznih oddelkov, izražajoč majorju Charltonu svoje zadovoljstvo nad dovršeno izvežbanostjo agentov, redom ter disciplino, ki vladata v vojašnici.
Končno so generalu* Mooreu v sobi krožka policijskih častnikov ponudili majhno okrepč lo.
Zakoniti čas In odpiranje trgovin
Združenje trgovcev sporoča, da veljajo zaradi spremembe časa naslednje ure za odpiranje in zapiranje trgovin, ki jih je določ lo pvedsedstvo področja: trgovine z živili: od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30; mlekarne: od 7. do 12. in od 15. do 18.30; cvetličarne: od 8. do 19; mesarje: ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih In petkih od 6. do 13. la ob sobotah odi 6. do 13. in od 16. do 19; vse druge trgovine: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18.30.
Opozarjamo trgovce, da Je treba točno Upoštevati določene ure, posebno kar se tlee večernega zapiranja. Ob tej priliki tudi ponavljamo; da je prepovedano po 17. uri uporabljati električni tok.
Uradni list ZVU
Predsedstvo tržaškega področja javlja, da Je izšla 14. štev lka uradnega lista i Zavezniške vojaške u-prave, ki vsebuje uradne odredbe ln civilne oglase.
Proetn prodaja izdelanih oblek
Zavezniška vojaška uprava Je Izdala odredbo s takojšnjo močjo, ds. Je dovoljena prosta prodaja izdelanih nSošklh oblek. Nakup blaga za obleke pa Čstane še nadalje vezan na nakaznice, ki jih izdaja občinski urad.
Dodatni davek na prodajo tekstilnega blaga
Prizadetim tvrdkam, v vednost, objavljamo Splošni ukaz št. 38, objavljen v uradnem listu ZVU, ki uvpja spremembe kra'jevega po-zakonjenega odloka glede dodatnega davka' na prodajo tekstilnega blaga:
Člen 1. A) Dodatni davek na prodajo tekstilnega blaga, uveden v čl. 3 kr. zakona odi. št. 85 z dne 2. Jan. 1943, bo določeni v višini 6% obdavčljive vrednosti za vse vrste I tekstilnega blaga, navedenega v omenjenem členu ter za vse tekstilno blago, ki ga ni šteti kot živi jenske potrebščine in ne glede na njegovo končno uporabo; izvzet pa je sukanec, ki ga uporabljajo za nadaljnjo izdelavo ter delovni postopek.
B)	Dodatni davek mora plačati Izdelovalec ob prodaji blaga trgovcem na debelo, prodajalcem na drobno ter potrošnikom.
C)	Davek bo veljal tudi za blago, uvoženo iz tujine, razen če je oproščeno z odloki, ki Jih Je izdala Zavezniška vojaška uprava. Davek na tako uvoženo blago mora plačati uvoznik ob uvozu.
D)	Ce tekstilpo blago zamenjajo za drugo blago ali ga predajo drugemu brezplačno, Je treba dodatni', davek zaračunati na podlagi lzde-lovalčevih prodajnih cen, ki veljajo sa podobne predmete.
Cltn 2. Dodatni davek bodo pobirali po določbah, k' jih je uvedel ministrski odlok zdne 15, marca 1943, št. 2/1606.
Člen. 3. Kdor bo prekršil katero koli določbo člena 1 tega ukaza, bo kaznovan po šl. 55 T. U. z dne 14. septembra 1931, št. 1175 z globo, ki bo 1 krat do 10 krat večja od dolžnega davka, v noboneim primeru pa ne z manj kakor 500 lirami.
Člen 4, Kdor bo prekršil kako določbo min strskega odloka, omenjeno v-členu 3, bo kaznovan z globo od 1000 do 10.000 lir.
Vazni red
; girlSkega gl. ko'odvora
Služba božja za slovensko dijaštvo bo jutri na praznik sv. Jožefa v isti cerkvi kakor navadno ob 9.15 uri po novem, zakonitem času. Enako tudi naslednje nedelje.
PULJ
RAZDELJEVANJE RACIONIRANIH 7.IVIL Prehranjevalni oddelek sporoča: v kratkem bodo začeli razdeljevati sledeča živila: 500 gr navadnega riža, 600 gr bele ameriške moke in 600 gr riža kot dodatek za delavce.
Odhodi:	Trst:	6.11, 8.26*, 14.02,
16.45*, 18,10; Vidim: 6.38, 14.47, 18.14; Ajdovščina:	4.20,	17.30.
•) Delavski vlaki.
Prihodi: iz Trsta: 6.33, 8*, 14.44, 16.15*, 18.03; iz Vidma: 5.45, 13,55, 18.04; iz Ajdovščine: 6.38, 18.55. *) Delavski vlak'.
Od nedeljah vlaki lz Trsta ln Vidma ter obratno ne vozijo.
Avtobus za Št. Peter
V soboto je bil ponovno vzpostavljen avtobusni promet Gorica (kavarna Garibaldi) — St. Peter. Avtobusi vozijo po naslednjem voznem redu: od delavnikih odhod izpred kavarne Garibaldi: 8, 12.30 ir 18 uri; odhodi ln St. Petra: 8.10,* 12.40 in 18.10- Ob nedeljah ln paznikih iz Gorice: 8.45, 12.45, 14.30, 18.30; iz St. Petra: 8.55, 12.55, j.4.40, 18.40,
Razdeljevanje živinske soli ]n modre nalce
Statistični gospodarski poljedelski urad za goriško področje javlja, da je v teku razdeljevanj« živinske soli, V okrajih Eovca, Kobarida, Kanala, Kojskega, Dobrave, Dolenje, Mirna in Komna bodo razdeljevali eol okrajni uradi S.G.P.U.G, živinorejci goriške občine naj. pri. dejo v omenjeni) urad na korzo Roosevelt St. 6/II. nadstr.
Vsi t‘stl, ki Imajo nakazila za dvig modre galice, morajo to prevzeti do 23. marca.
Orožje ln material
V petek zvečer se je pred višjim zavezniškim sodiščem končala razprava, kateri je predsedoval stotnik Scanlan, proti Ermeneglldu in Guerrlnu Sgubinu, Romanu Se-eulinu in Ivanu De Zorzu iz Krml-na, obtoženim zaradi nezakonito posesti orožja in večje količine zavezniškega materiala, to je delo.v ob priliki cestne nesreče zapuščenega vojaškega kamiona. Po razpravi, ki se jo zavlekla v pozni večer, je sodišče spoznalo Ermcne-gilda Sgubina za krivega obeh prekrškov in ga obsodilo za prvega na 9 mesecev zapora in 9 mesecev zapora za drugega. Guerrina Sgubina, pri katerem so našli strelno orožje, ročne bombe, municijo ln večji del ukradenega avtomobila, so obsodili na 24 mesecev zapora. Sečuana je sodišče oprostilo prve obtožbe, ker je svojevoljno izročil orožje, preden so preiskali njegovo stanovanje, pač pa ga je spoznalo krivega druge obtožbe ln ga obsodilo na 9 mesecev zapora. Dl Zorza se Je tikala le druga obtožba In je bil obsojen tudi na 9 mesecev zapora. Material, katerega skupna vrednost znaša nad pol m’lljona lir, so zaplenili.
RADIO
Slov. vesti: 5.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri.
Ponedeljek, 18. marca
17 prenos lz Vidma; 18 pevski koncert; 18.30 plesna glasba; 19 ženska ura v slov.; 19.20 operetni zvoki (slov.); 19.30 skladbe L. M.
Škerjanca:	izvaja skladatelj in
operna pevka Hussujeva; 20.30 glasbeni izprehod; 2120 simfonični koncert; nato igra; 23.25 nočno zabavišče.
Torek, 19. marca
7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 12 iz simfoničnega repertoarja;
12.30	predavanje v slov.; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester Zeme; 14 predavanje v ital.; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; j8 obvestila svojcem; 18.30 vesela glasba na orglah; 18.40 angleška lekcija; 19 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila svojcem (slov.);
19.30	oddaja odreda Jugoslovan-
ske armsdc; 20.30 vesela glasba; 20-40 predavanje o Danteju; 21 glasbeni medaljon:	Franc Schu-
bert; 21.45 za vsakega nekaj; 22.30 pestra glasba; 23.25 nočno zabavišč«.
Trgovska zveza sporoča, da bodo trgovine na praznik sv. Jožefa odprte do 12. ure.
Rešitev sobotne križanke št. 29
Vodoravno: 1. lok, Sudan; 2. in, pesa; 3. kila, fv.; 4. Erato, eki; 5, Reno, steg; 6. akt, tarča; 7. U, Sand; 8. lira, po; 9. renta, pir.
Navpično: L Llberator; 2. on, Reka; S. Kant; 4. Pito, sit; 5. selo, Tara; 6. USA, Sana; 7. da, strd; 8 skeč, pl; 9. navigator.
Glavni urednik:	_ „
P R IM O 7 B. BRDNIK \lzdaja A. I. S.
-»rt*
E. WALLACE	36.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
Marki je bil v Torontu po opravkih za podjetja pri katerem je bil član; Imel je hčerko, zelo pametno dekle, toda brezsrčno, kakor se je pozneje pokazalo. Moja mati Je pr.povedo-vula, da dekle ni bilo lepo, toda živahno ln duhovito. Nisem Je ni. koli videla. Zmešala je mojemu očetu glavo. Pozabil je na družino, na ugled in na vse. Pripravil je vse, da bi lahko ušel z dekletom, katerega ime je Lady Glorija Loa-mer. Pisal jo pismo moji materi in jo prosil odpuščanja, ko je opazil, ua se Je dekle z njim le Igralo. Domnevajo, da je mislila, da je oče zelo bogat človek; skratka dejanje je bilo neplemenito ln strašno zaradi posledic. 7, materjo nisva več videli očeta. Dobili sva le pismo, v katerem naju je prosil, da ga pozabiva. Lady Glorija pa se je kmalu na to poročila; videla sem v časopisih. Cesto prihaja v Kanado ln asm nekoč videla njeno
sliko v nekem časopisu: videti je kakor jastreb.*
Nato je popisala čudež. S staro služkinjo sta nabirali zelenjavo na vrtu, ko sta bolj slišali kakor videli ubogega starca, katerega j« sprevodn k odkril na strehi vago-na ln ga vrgel pod vlak.
»Zvlekli sva ga v hišo toda spoznala sem ga šele, ko Je klical ime moje matere. Nato ml je povedal kaj jo storil. Našla sem krvave madeže na njegovih cunjah ln jih zato zažgala. Kaj naj storim zdaj, gospod Leslie?*
»Ničesar, Ste poklicali zdravnika? Recite mu, da je oče zaspal in go nočete buditi. Zdravnik mu tre-notno ne more pomagati. Pozneje, ko se bodo govorice o potepuhih ln ubijalcih polegle, ga boste lahko po-kl'cali. Rad bi vedel kaj želite, da. storiva midva*.
Ni vedela, kaj bi obgovorila.
»Lahko ostaneta ali odideta, ko-
čar vama je po volji. Pomagala vama bom, kolikor ml Je mogoče. Vete 11 me, da eta prišla. Prisotnost moškega v hiši mi je draga v tem trenotku. Čemu ste postali potepuh, gospod Leslie?*
»Najbrže sem se rodil za ta poklic*.
»Tudi vi tavate po svetu zaradi brezsrčnost; kakšne ženske?*
Otillja Je opazila, da je Pito okleval in srce se ji Je skrčilo.
»Do neke meje, da», opazil je, tako se je Otilija oprijemala mize, »Da, zaradi Iste žene:	Julije.
Nisem vedel, da se imenuje Jui.ja, Moj oče jo Je klical Glorija Julija*.
»Zaradi nje ste postali potepuh?* Je presenečena ponovila gospodična Helena. »Saj je stara... šteje najmanj sestdeset let*.
»Vsekakor je še zelo privlačna*, je Pito mirno odvrnil.
«Neumnost», se je uprla Otillja. »Taksna -enska pač ne more biti privlačna. Morebiti je bila druga! Cernu ne priznaš?
Otllije ni motila prisotnost go-spodrine Helene ln Je ne bi motila prisotnost nikogar drugega. Pito Je sprožil mino.
»Nisem mislila,, da je tako. Zaradi ženske sl trpel ln zapustil
svet. Nisem mislila, da Je tako globoko čustvo vzrok vsemu*,
»Skoraj vsemu*, je popravil Pito ln se skoraj kesal izjave.
Gospodična Helena Je mislila, de. se ni dobro vmešavati v prepir mladoporočencev, saj je imela že svojih skrbi dovolj. Pito je opazil, da Je Izginila, ne da bi slišal kdaj.
»Smešno je zares... obnašam se kakor šolarka. Razumem, da Imaš preteklost ln ne smem zahtevati, da bi jo položil na mizo, da bi jo jaz lahko pregledala. Oprosti.* »Veseli me», Je s trdim glasom odgovoril Pito. »Menim, veseli me, da sl uvidevna in se oproščaš*.
»UVdevnost?* je Otilija razdra. Seno ponovila.
«Da, uvidevnost*, je posmehljivo dejal Pite, »Nimam takšne preteklosti, da bi ti moral dajati obračun zanjo. Ne, skrivam pred teboj nikakega romana, nikoli nisem trpel zaradi 1 * * * * * 7 velikih ljubezni. Moje srce je v tem pogledu — kako bi dejal? — deviško*,
«7.enska te Je prisilila, da si postal potepuh in tl sl jo ubogal*, je vztrajala Otillja. »Nisi zločinec, ni ee ti treba opravičevati ln tudi n« morem zahtevati, da bi mi vee zaupal. Celo nasprotovala bi, 6e
bi ml jih hotel zaupati; tudi njej si dolžan obzirnosti*.
Pite je z žarečim pogledom pogledal Ot lljo. Polovica brčic s« mu je povesila in Je bilo nemogoče, da bi Pltov videz bil posebno junaški.
»Razen tebe, ni nobene Sene v mojem življenju!* je vzkliknil.
Ot'llja se je vljudno nasmehnila.
«Ne tiče »e me*.
«Najrajši bi te pretepel«.
»Poizkusi! Tudi brke so se ti pokvarile*.	,
«AU res?* Pito Je stopil k zla-toobrobljenemu ogledalu pri kaminu*. »Ti sl kriva. Se tako dostojanstvene brke se morajo pokvariti pri takšni ženi* kakor sl ti*.
«Nlsem takšna... in tudi tvoja žena nisem!* Pite ji ni odgovoril in Otliiji se Je zdelo, da se mu J« obraz zmračil.
»Takšna sem... In tvoja žena sem*, Je popravila. «Neznosna sem, gospod Pito Leslie Beausere. Rada bi že bila v Kanadi !*
Pito je globoko vzdihnil.
»Boljše je tako. Zdelo ee mi Je, kakor da sem na visokem stolpu ir. moram gledati, kako ga izpodkopavajo. Da, prav tako, Katarina je vzrok, da sem postal potepuh. Toda ne zaradi ljubezni*.
»Rada ti verjamen*. je dejala Otillja in se smejala.
Čudila se je, da se vsa trese; ni mogla včrjeti, da bi to bitje lahko bilo Otillja Jones.., Leslie ali Beausere.
»Ne smem%več», je resno rekla.
»Česa?«
»galitl se z ljubosumnostjo. Bila sem zares ljubosumna*. Pito se ni okoristil z opazka. Saj bi Otllijo tudi presenetilo če se bi. Uživala je v tem. Ni se JI bilo treba braniti, lahko Je puščala trdnjavo odprto in vzdvlžnl most spuščen. V Pitovi družbi se je počutila popolnoma varno. Včasi jo je mikalo, da bi, naredila kakšno neumnost: hotela bi napisati besedo »Dobrodošel!* nad vrati ln položiti mehko preprogo na most. Samo zato, da bi videla.,, če bi se okoristil.
Nekdo je potrkal na vhodna vrata, Imel je dolg razgovor z go-spod čno Heleno. Bil je zdravnik. Pite ln Otillja sta sllsala le mrmranje skozi zaprta vrata.
»Po stopnicah gre*, Je dejal Pito presenečeno.
Dolgo časa Je poteklo, ko sta ponovno slišala mrmranje in hišn* vrata, ki so se zaprla. Nato J8 vstop'la gospodična Helena z objo* kanlml očmi.	(Nad. prih.)