Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. februarja 2019 - Leto XXIX, št. 8 stran 2-3 KLAUDIJA SEDAR: FAJN JE BILOU RADA VANDRIVA PO SVETI stran 4 Papirnati püšli pa rauže... stran 5 VITEZOVA ZVEZDA AMARILIS stran 6 2 Nove knjige Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je pripravila pomenljivo knjigo Fajn je bilou – Zgodbe iz življenja Porabk in Porabcev, v katero je vključila pogovore s sedmimi Porabskimi Slovenkami in tremi Porabskimi Slovenci. Dodan je slovarček narečnih besed, v knjigi in na ovitku je večina starejših in nekaj novejših fotografij. Avtorica v predgovoru poudarja izjemen pomen pripovedovanja življenjskih zgodb. »A le če te spomine ujamemo in zapišemo, jih ohranimo tudi za vedno. S sleherno zgodbo se namreč odpirajo nova obzorja razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas, prav to pa vodi v ustvarjanje čarobnega doživetja novih spoznanj in kolektivnega spomina, ki ohranja podobo preteklega časa. Zgodbe življenja, ki temeljijo na bogatih življenjskih izkušnjah in so lahko le uk in poduk, pa so poleg tega nadvse dragocen zgodovinski vir, ki osvetljuje in prikazuje življenje v določenem obdobju, v pričujoči publikaciji zgodbe življenja v prvi polovici 20. stoletja v Slovenskem Porabju.« Pri teh zgodbah izstopa močna medgeneracijska vez, kajti stari starši, ki so svojim vnukom v otroštvu pripovedovali pravljice, jim sedaj, ko so ti odrasli, spet pripovedujejo, tokrat svoje zgodbe življenja, ki so ovite z dragoceno modrostjo. Odgovori so zapisani v knjižni obliki, »a obogateni z narečnimi vstavki, kar daje posebno vrednost tako zgodbam kot celotni publikaciji. S tem se porabsko narečje v vsej svoji edinstvenosti tudi ohranja, obenem pa so zgodbe berljive tudi za Porabske Slovence, ki, razen mlajše generacije, ne razumejo knjižnega jezika.« Avtorica se v predgovoru do- KLAUDIJA SEDAR: FAJN JE takne tudi letošnjega praznovanja 100-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: »Po odločitvi vrhovnega sveta v Parizu je del nekdanje Slovenske krajine (Porabje in Prekmurje) ostal na Madžarskem, Prekmurje pa je s tem za njih postalo praktično nedosegljivo za več desetletij. V veličini nove državne tvorbe so ostali tako rekoč sami, pa vendar ne osamljeni, saj jim je kljub raznarodovalni politiki ostal jezik kot tvornik identitete in najmočnejše povezovalno sredstvo, v katerem so zvečer zaspali in se zjutraj zbudili.« Ana Časar, po možu Császár Károlyne, Andovci, rojena 1944. Prvin to nej bilou, ka ekstra mladi. Povedala je, da so imeli štiri krave, konja in veliko gozda: »Goušče tüj dosta, samo ka smo kulacke gratali pa so nam vse kraj zejli, cejlo gouščo pa vse, tak ka smo nika nej meli.« Prodati so morali vse pohištvo, »saj mati nej ladala porcije plačüvati.« Molili so slovenski in tako so se vedno tudi pogovarjali. V osnovno šolo je hodila peš: »Nej smo vedli nika madžarski, ka smo doma samo slovenski gučali.« Marika Domiter, po možu Domiter Józsefné, Sakalovci, rojena 1941. Oče ji je padel konec druge svetovne vojne. Čeprav je bilo dosti dela in siromaštvo, so stari starši radi povedali: »Mlajši, vej pa to đa več ne zadobin, vi zadobite, takše več nede kak zdaj đe, zdaj je srmaštvo, da pa zdaj se sakši človek poštüvle, takšo bou, ka eden drügoga nedo mogli vöstati pa en drügoga nedo mogli gledati.« Imeli so tudi živino, gozd in dosti zemlje, na kateri so delali vsi po cele dneve: »Smo v pütri vodo meli, ka je kak cük bijla pa smo pili, pa človek nikdar nej betežen biu.« Laci Kovač, Števanovci, rojen 1950. Babica se je rodila v Bethlehemu (ZDA), kamor so šli starši delat, vendar so se morali vrniti, saj je mama, ko skupino Veseli pajdaši. Pravi tudi, da ima zdaj človek neskončno možnosti, ki jih prej ni bilo, pa vendar danes »nega tistoga ognja, kda se z nekin srečaš.« Marija Kovač, po možu Ko- ki je bila iz Sakalovec, zbolela. Imeli so 15 ali 16 plugov (oralov – oral je 56 arov) gozda in zemlje. Imeli so srečo, da jim niso vzeli, saj so sicer tiste, ki so imeli več kot 10 plugov, »na Hortobágy (pokrajina, kjer so bila zaprta delovna taborišča, o čemer piše v svojem romanu Francek Mukič) vö odpelali, so pravli, ka so kulacke, ka so bogati.« Povedal je tudi, da v njegovi mladosti še ni bilo možnosti za študij v Sloveniji. Poučevali so jih učitelji, ki so v tistem času že doštudirali slovenščino: Karel Krajcar, Irena Pavlič, Bela Labric in Ilona Šafar. Da bi se domača narečna beseda ohranjala, si je prizadeval tudi s pisano besedo. Napisal je številne komedije v porabskem narečju, vrsto let pa vodil tudi amatersko porabsko gledališ- vács Imréné, Monošter, rojena 1948. Rojena je bila na Gornjem Seniku, kjer je tudi odraščala skupaj z mamo, babico in do leta 1957 z očetom. Imeli so dosti gozda, vendar je bilo le malo dovoljeno sekati. Za kakšen dodaten zaslužek pa so nabirali gobe, đagode, šipkovec, črne đagode: »Za dvajset pa štirideset forintov smo odavali kilo gob, zdaj pa tri gezero prosijo.« Veliko je delala na polju: »Ešče sen mogo brane vlačiti, tak žmetno bilao, ka san go komaj zdigavo. Ali navčili smo se tüj.« Ani Lábodi, po možu Lábodi Jenőné, Monošter, rojena 1948. Njen dedek je bil rojen v Budincih. Živeli so v hiši, ki je bila „mala, smo meli eno künjo, velko ižo, naprej eno velko ešče, velko klet, štalo, parmo, ka smo šker meli nutri pa senou smo meli šegau nut sklasti, pa za pujceke velki glev.« Tudi sama je morala veliko pomagati pri delu: »San mogla kositi, krumče brati, okopati pa drugo sefele.« Otroška leta ima v zelo lepem spominu, saj so se veliko družili, tako mlajši kot starejši, in si medsebojno pomagali. Redno so hodili v cerkev, kjer so maše potekale v slovenskem jeziku. Prebrala je dosti knjig, ko je šla v prvi razred pa: »San sploj nej znala vogrski gučati, samo slovenski.« Feri Meggyes, Slovenska ves, rojen 1952. »San mali pojbič bio pa san že mogo delati«. Zato ni imel pravega otroštva, celo krave je moral dojiti. Malo več časa je bilo pozimi, ko so z vrstniki s sanmi izkoristili zimske radosti. Posebej huda zima je bila v 1% za DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV Dragi Slovenci! Slovenski penzionisti bi radi bili, če bi delo našoga drüštva pomagali s svojim 1 % prispevkom, steroga nam leko data od svoji porcij (davka). Če tau napravite, se Vam lepau zahvalimo! Z enim se lepau zahvalimo vsejm, steri ste nam leta 2018 že pomagali. RÁBA-VIDÉKI SZLOVÉN NYUGDÍJAS EGYESÜLET Naša davčna/porcijska numera je: 18891508-1-18 Porabje, 21. februarja 2019 3 Svetili smo den slovenske kulture v Budimpešti BILOU letih 1962/63, ko se je zaradi snega podrlo ogromno dreves: »Eno nouč cela goušča, cejli lejs nakle bio, takšen žmetni sneg spadno.« Ženo je spoznal leta 1973 na Gornjem Seniku na »borovem gostüvanju«. Aranka Oreovec, po možu Oreovecz Jánosné, Števanovci, rojena 1939. Iz rojstnih Sakalovec se je poročila na Verico, od tam pa so se preselili v Števanovce. Imeli so velik gozd, ki so jim ga odvzeli: »So nan tak pravli, ka ranč füčkati ne smemo v njom, nej drva sekati pa brati.“ V šolo je hodila na Verico, kjer so se učili le vogrski: »Da pa kda smo vö leteli, te smo slovenski gučali.« V šoli je imela dobro prijateljico Ireno Barber. Irenina mama jo je nagovarjala, naj skupaj v Győru nadaljujeta šolanje, vendar ji starši niso pustili. Irena je postala pozneje sekretarka na občini na Dolnjem Seniku, v narečju je napisala več knjig in pisala prvih deset let igre za Vesele pajdaše. Miška Ropoš, Ritkarovci, rojen 1932. »Eno leto san star bio, mi je mati mrla.« Kar je celotno družino zaznamovalo za vse življenje. Potem, ko se je oče drugič poročil, je kmalu umrl. Med drugo svetovno vojno je služil pri župniku Küharju na Gornjem Seniku, po vojni pa je odšel k hiši v vasi: »So trnok dobri lidge bili pa san tan vse delo, ka trbelo pri rami, v štali, na njivi, gošči.« Zato so družino zatožili: »So njin poslali paper, ka morejo name poslati vkraj, grünt pa morejo nut dati v kolhaus.“ Marija Svetec, po možu Szvétecz Zoltánné, Slovenska ves, rojena 1949. »Te so še ne vozili v bolnico, san se doma narodijla.« Imeli so veliko kmetijo, zato je bilo potrebno veliko delati. Vse so delali s kravami: »S kravami orali, po tiston pa z rokov okapali, nej tak kak zdaj, pa te tü tak vroče bilo kak zdaj, vse smo z rokov delali pa smo tisto tak vzeli, ka tisto tak dej žitek.« Mladi so se dosti družili, najpogosteje tam, kamor so nosili mleko: »Ka te smo tan tü dostakrat ta prpovejdale do desete ali enajste.« Dolgo je pela v Korpičevi bandi, s katero so gostovali tudi v Sloveniji. Obiskovala je tečaj slovenskega jezika, da si je izpolnila besedni zaklad. Ema Vogrinčič, po možu Vogrincsics Józsefné, Gornji Senik, rojena 1947. Rojstne hiše se spominja kot »velke pavarske«, v kateri jih je živelo sedem, vendar so imeli ločene prostore, »meli smo svojo ižo pa künjo.« Ob rojstvu, pravi, se danes nese denar, »te so pa bütro nesli, velko drevenko pa eno kokouš nutri, pa vrtanke spekli, retaše, kalač, pa tisti den so včasi že k krsti nesli.« Doma so imeli nabožne slovenske knjige, »takše bole za Boga moliti, pa zdaj še tüj najraje slovenske molin, kak je napisano.« Slovenska beseda se je ohranjala skozi govorjeno besedo s pripovedkami. Dve je povedala tudi za knjigo: »Mali Jezuš pa pavek s križcon« in »Boug pa Peter sta po Zemli odla«. Predstavitev knjige je bila 19. februarja v kulturnem domu v Števanovcih v soorganizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. O tem več v naši naslednji številki. (Fotografija na prvi strani: Sogovornice in sogovorniki v knjigi Klaudije Sedar Fajn je bilou: Ana Časar, Marika Domiter, Laci Kovač, Marijana Kovač, Ani Labodi, Feri Meggyes, Aranka Oreovec, Miška Ropoš, Marija Svetec in Ema Vogrinčič.) Den slovenske kulture je 8. februara, pravimo ma Prešernov den. Na te den je mrau najvekši slovenski pesnik France Prešeren. France Prešeren je v Sloveniji takšen kak na Vogrskom Sándor Petőfi. Ta dva velika pesnika sta v svojih pesmih pisala o svobodi cejloga svejta. Eno željo sta imela, naj vsi narodi živejo svobodno. Slovensko društvo v Budimpešti je te den svetilo 9. februara. Program smo začnili zadvečerkoma. Na njem so nastopili naši pevci, pevski zbor Društva Triglav iz Subotice - Szabadka. Z Društvom Triglav že več lejt sodelujemo. Potejn smo šče notri pokazali eno knjigo. Na tom svetki smo meli kitica Prešernove pesmi: »Živé naj vsi narodi ..., je spejvo naš zbor Zdravljico, pa tüdi drugi smo zraven spejvali. Julija Bálint Čeh je prevedla Jurčičvo Kozlovsko sodbo, z njo se je pogovarjala Erzsébet Fejes Program so začnili naši pevci. Spejvali so šopek ljudskih pod vodstvom Oršike Kovač Zadori, na Pevski zbor Društva Triglav iz Subotice - Szabadke velke goste, stere je pozdravila predsednica društva Agota Merkli Kállay. Med njimi nas je počasto veleposlanik R. Slovenije v Budimpešti Robert Kokalj s soprogo Klaudijo, namestnica veleposlanika Metka Lajšček pa pooblaščena ministrica Nataša Bergelj. Pozdravili smo predsednika Društva Triglav Igorja Raceta, profesorja na Filozofski fakulteti Mladena Pavičića, ki je vodja slovenske katedre. Ernest Ružič Kak vsakši velki svetek tüdi toga smo začnili s slovensko himno, ki je 7. se je v Sloveniji in je zdaj prevajalka pri slovenski vladi. Med delom pa lektorira tudi druge knjige. Prevod pravljic je lektori- fudaj nji je sprvajo Hugo Čerpnjak. Potejm smo notri pokazali eno slovensko knjigo z naslovom Kozlovska sodba od Josipa Jurčiča, stero je Júlia Bálint Čeh prevedla na vogrski jezik z naslovom Meg�gyes-hegyi kecskeper. Profesorica Erzsébet Fejes, ki je bila nekdaj madžarska lektorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je najprva notri pokazala Júlio Bálint Čeh, ki je z Vogrskoga. Mati je Slovenka, oče pa Vogrin. Julija je študirala v Ljubljani na Filozofski fakulteti, omožila Porabje, 21. februarja 2019 rala Erzsébet Fejes. Program se je nadaljevau z nastopom pevskega zbora Društva Triglav iz Subotice - Szabadke. Oni tudi mali zbor majo kak mi. Vsigdar nastopijo izredno lepo, zanimive pesmi spejvajo kak tudi zdaj. Na tom programi so spejvali naslednje: Luna sije, Pred mano je poletje, O, Vrba, Poletna noč, Šuštarski most. Zbor je vodila Diana Kiss Miskolci, na klaviri ga je spremljala Kristina Mate, na kitari Rudolf Marton. Enkratno je bilau. Veselimo se toga sodelovanja, vüpamo, ka de šlau tadale, saj so naš zbor že pozvali za september, da oni majo velko pevsko srečnje slovenskih zborov iz Vojvodine. Po programi smo držali prijateljski večer, dej smo nazdravili, se malo okrepčali, spejvali pa igrali. Bilau je veselo. Od toga lejpoga svetka se poslovijmo s Prešernovimi besedami: »Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere«. Irena Pavlič 4 Vanesa Abraham - Hodošanka, stera žive na Malti PREKMURJE Pomurje Na Vogrskom mate županije, v Sloveniji pa tak gé, ka mamo samo rosag in občine, regij pa nej, čiglij je v slovenski ustavi napisano, ka se leko ustanovijo pokrajine kak »samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave«. In zakoj jih nemamo? Najbole zavolo toga, ka se partije že leta in leta nikak ne morejo zgučati, stere regije bi sploj meli, pauleg toga pa morajo tau fontoško odločitev poslanci sprejeti z dvotretinjsko večino. V krajini na obej bregaj reke Müre mamo 27 občin, stere se včasi trno žmetno kaj zgučijo, gda dé za velke razvojne projekte. In tak je pred kratkim dobrovniški župan Marjan Kardinar dau predlog, ka bi ustanovili Pomurje kak prvo formalno ustanovljeno pokrajino v Sloveniji. Po njegovi rečaj bi s tem dosta ležej prišli do evropskih in drügih razvojnih penez. Preminauči keden so prekmurski in prleški župani o toj temi gučali na djileši v Murski Soboti. Več ali menje so vsi podprli tau idejo. Narodnostni poslanec v Državnom zbori Ferenc Horváth pa je ške pravo, ka od gda sam sedi v parlamenti, ške bole vidi, kak je Prekmurje daleč od Ljubljane, in tüdi tau, ka je rosag preveč centralizerani. Svet Pomurske razvojne regije se je odlaučo, ka dá pobudo in podporo rosagi, ka se pa začne neka več konkretnoga in resnoga delati na tom, ka se ustanovi Pomurje in drüge pokrajine v Sloveniji. O toj temi naj bi se župani in pomurski poslanci v kratkom pogučavali ške s predstavniki Ministrstva za javno upravo. Ka de se s toga naraudilo, mo ške vidli. Vüpajmo pa, ka pa nede vse ostalo samo pri rečaj. Silva Eöry RADA VANDRIVA PO SVETI Vanesa Abraham s Hodoša je, čiglij je stara ške samo 21 let, v svojom mladom žitki že dosta vidla in doživela. Zdaj, gda tau štete, je že pa na Malti, gé dela in žive od lanske geseni. Začnilo se je tak, ka je kak študentka turizma na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor lani vleti šla na té sredozemski otok za tri mesece na prakso. Septembra je prišla za en mesec domou, oktobra pa je šla nazaj v té rosag, gé dela v kraji San Lawrenz v petzvezdičnom hoteli iz verige Kempinski. Konec mejseca januara, gda je prišla za en keden domau na dopust, je tak pripovejdala: »Že od maloga sam znala, ka mo ali profesionalna fotbalerka ali pa mo potüvala po cejlom sveti. Gda sam v srednjo gostinsko šaulo v Radence odila, sam neka cajta v Böltincaj nogomet špilala za mladinsko ekipo Ženskoga nogometnoga kluba Pomurje, stera je bila najbaukša v Slove- eden od mojih sošolcov, vej pa sam stela spoznati nauve lidi,« je povedala Vanesa in raztolmačila, ka je njeni hotel nej na glavnom otoki, na sterom je tüdi glavni varaš Valletta, liki na otoki Gozo: »Té otok ma rejsan lejpo in čisto mordje. Gda sam mela kaj fraj, sam dostakrat sama balanckala okauli in san najšla lepe zalive (öböl), spoznala pa sam tüdi zanimive domanje lidi. Vanesa Abraham je furt nasmejana, tüdi te, gda dela kak Najšla sam tüdi kölnarca enoga Prekmurca, steri ma s pajškoga guči tüdi vogrski gezik, steroga pa se je nej navčila v šauli, dašom iz Maribora restavraciliki doma, največ pri babici Ilon- jo z balkanskim gestijom. Ka ki. »V Portoroži sam delala na se tiče samoga dela, je fajn tau, ka ma naš hotel pet restavracij in vsakša je malo načiša, tak ka sam se dosta vsega navčila. tüdi tau, ka pouleg slovenskoga, rovaškoga, nemškoga in angle- lavko delili sobo z balkonom, te pa je ške ena cuj prišla. Vseeno je tau dosta baukše bilou kak v Portoroži. Zdaj pa živem ške s tremi sodelavci v enom stanovanji, nej daleč kraj od hotela. Mam svojo sobo, tak ka je fajn, nej je fajn samo tau, ka me zdaj pozimi dostakrat zebe. Tüdi če je zvüna 15 stopinj Celzija, bi trbelo küriti, oni pa nemajo radiatorov ali kakše drüge škeri za segrevanje,« je ške raztolmačila mlada Hodošanka in cujdala, ka je biu meseca januara hotel za tri kedne zapreti. Prva kak je prišla za en keden domau, je s fligarom odletela na Irsko: »Gda nekam deš je fajn tau, ka spoznaš dosta lüstva s celoga sveta. Kolega, steri je konec preminačuga leta zgotovo svojo delo na Malti, žive v Dublini. Pravo je, ka leko gdakoli pridem in tau sam brž izkoristila. Z dvema sodelavkama smo ga šle obiskat.« Do konca septembra brodi, ka nede prišla več domau, čaka pa neka obiskov od žlate in poznancov. Ka pa te dale, kakši so Tak je bilou, gda je ške fotbal špilala niji. Tau mi je trno fajn bilou, vej pa sam fotbal špilala že od detečih let. Ali na žalost tak gé, ka samo malo žensk leko od fotbala tüdi žive, zatau sam tau tanjala.« Na mariborsko višišo šaulo se je vpisala tüdi zavolo toga, ka ma rada gezike in ka rada odi po sveti. Ta šaula je po njeni rečaj sploj fajn zavolo toga, ka podpera mlade, ka leko dejo na prakso tüdi na tihinsko. Po prvom letniki je nej ške šla prejk granice, liki za tri mesece na drügi konec Slovenije, v Portorož. Pri tom, ka so jo vöodabrali za tau delo, ji je pomagalo recepciji, samo tau se mi je nej tak vidlo, zatau sam se odlaučila, ka mo drügič rajši delala kak kölnarca. S tem delom sam se spoznala že te, gda sam ške bila v srednji šauli in sam tü in tam pomagala v soboškom Hoteli Diana. V drügom letniki sam se te odlaučila, ka prejk programa za izmenjavo študentov Erasmus pa dem v enoga od Kempinski hotelov. Nazadnje sam vöodaberala med dvema hoteloma, eden je na Malti, drügi pa v Španiji, pri Malagi. Na Malto sam šla zavolo toga, ka je ta nej šau niti Na Malti se je tüdi že potapljala v mordji Vleti, gda sam tam ške bila na praksi, sam najrajši delala v tistom tali, gé so bazeni. Tau se mi vidi, ka sam furt v gibanji, tak ka na den dostakrat preodim tüdi po 25 kilometrov.« Zavolo toga ka se ji je delo tak povidlo, se je odlaučila, ka se v hoteli zaposli za eno leto. »Gda sam v Portoroži bila, nas je bilou v sobi sedem. Tau je nej trno fajn bilou. Gda sam na praksi ške bila na Malti, sam tüdi živela v hoteli. En mesec sva si s sode- Porabje, 21. februarja 2019 ške tvoji plani, jo pitam na konci. »Moj cilj je, ka bi ške naprej vandrivala po sveti in delala v kakšnom petzvezdičnom hoteli. Preveč naprej pa ne brodim. Samo tau znam, ka da se nindri preveč žlakoma (udobno) počütim, te ščem titi dale,« je na konci ške pravla Vanesa Abraham. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Vanese Abraham 5 Papirnati püšli pa rauže na borovo gostüvanje Gda sam vidla v naši novinaj, kak se pripravlajo s papirnatimi rauži sombotelski Slovenci na borovo gostüvanje v Sakaluvce, sam naigra gratala, foliško snejau, ženina, zvača, na kalapoše pa rejkline drüžbenom, stršini ... Za té vse delam štjüftjine rauže z bejloga papira, s toga tršo- Tiste so tü lejpe bile, depa leko, ka mi tiste že ne vejmo tak dobro redti. Te rauže brž leko napravi, tau se dosta šté, ka cajt je zatok tü kratek. Petdvajsti püšlov iz sedem rauž, zatok trbej čas. Pa bole sporej dé redti té rauže tü. Dja tašne krauble püšle Moram prajti, ka sam fejs nevoščena gratala, gda sam vidla té dvej ženske, s kakšnim veseldjom so mi kazale tau lepoto. Tau bi trbelo ji videti, kak skrbita, aj li vse lepau bau, aj vsikši, najbola pa županja, bau zadovolen, aj baur ijrašnji bau od lejpi papirnati rauž tü Šumistji Iluš je napravo püšle za sneje pa korine za svatbice pa drüžbane kak pa kaj stodjita baug naše dvej števanovske ženske, Iluš (Šumistji) Dončec pa Ilika (Magyarna) Dončec, stere dvej je zaprosila županja vesi Sakalovci Valika Rogan. Tau so buma obadvej za velko čast, poštenjé vzele, ka je županja mislila na njé, njim zavüjpa tau nej malo delo. Gda sam njija gora ziskala, skur sam na rit nazaj vö üšla. Tjelko lejpi püšlov, rauž! Telko papirnati püšlov pa rauž sam na enom mesti nikdar nej véjdla. Obadvej ženske sta eno svojo ižo (sobo) samo s tejmi rauži napunile, pa do eške itak več redle. No, vejpa tau je že za njija nej nika nauvoga, sploj pa za Iluša, ka so na verički baur tü one redle vse rauže, Iluška ga pa eške okinčala tü, pa na Senik so tö redle. Aj lepau vögleda, ma lepo formo goraokinčan baur, so se med seov poglijale, stera za koj, za koga pa kakšne rauže de redla. Iluš Dončec tak vzeme tau delo, ka: »Človek, če koma kaj obeča pa koma kaj dobro leko včinéj, zakoj bi nej. Müva z Iluškov s srca delava tau. Dja sem najbola zatok oblöjbila, ka moja čér se tü v Sakalavca drži, pa sam si brodila, ka telko aj dja njim tü pomorem. Dja delam püšle za snejau, za ga, aj lepau stodjijo, držijo. Za baur pa redin iz drüdji farb. Dja tak brodim, ka je veselo tau, če človek leko kaj pokaže pa napravi drügoma. Te štjüftjine rauže sam se navčila od pokojne Ane Unti, istino, ka težko, depa trno lejpe so. Valika nama prajla, aj prideva pomagat kinčat, z veseldjom deva pa pokaževa. Dja sam rada, če baur, gde je sneja z ženinom, tisto bejlo sama napravim, ka aj ma ime pa lejpo bau. Ka če človek kaj obeča pa štjé pokazati, tisto aj normalno bau.« Ilika mi pa pripovejda etak: »Gda naja je županja Valika prosila, sam si dja tak brodila, ka si raztalava na polonje polonje, pa gda sam nesla Iluši pokazat, kašne rauže vejm dja, te sva se tak odlaučila, ka té aj dja redim za svatbice püšle, ka té do vsi gnatji. Dja ne vejm tašne redti, kašne ona redi, ona pa té nej. Tau so trnjove rauže z rauznatoga papira, pa s toga koušoga, ka če je že borovo gostüvanje, dosta lüstva pride gledat, té aj lepau vögledajo. Tau so malo ovakšne rauže, kak so ji prvin delali, ka moramo zatok naprej téjti tü od tistoga, kak je gnauk svejta bilau. Magyarna Ilika je delala püšle za svatbice redim, kak je gnesden šega, prvin so pa bola dugše redli. Redim eštje za kalapoš, steri plešejo. Pa če de njim trbelo za baur kinčati, že mam kaši sedemdeset drüdji trnjovi rauž tü. Če de mi cajt vöüšo, eštje leko dobri par lilij napravim, večfele nej, ka tisto tü nej lepau, če so vsefale vtjüper.« pa aj od tej püšlov, rauž eštje vsikši lepši bau. Eštje za tau tü redijo, aj domanji leko podarijo lüctje s kakšno raužov. Rejsan majo velko srcé, velko lübezen do papirnati rauž, s tejm do svojga slovenskoga naroda. Vse čast in poštenjé sta vrejdne! Klara Fodor porabje.hu www.radiomonoster.hu Porabje, 21. februarja 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Pomalek nazaj pridejo črne štorklje Na Vogrskom so sploj rejdke črne štorklje, v Železni županiji samo od 6 do10 parov je registrirani. Té gnejzde sodelavci Nacionalnega parka Őrség vsakšo leto gorpoiščejo, dapa sploj fejst skrb majo na tau, aj se tau ne zvej, gde so té gnejzde, zato ka tej ftiči so fejst zaščiteni, več kak petstau gezero forintov vrejdnosti majo. V Železni županiji v Őrségu od 3 do 5 parov geste, drügi pari pa najbola paulek Rabe v goščaj majo gnejzde. Najbola se v tejm pokaže, kak malo črni štorkov je, ka lani so se samo v štiri gnejzdaj vözlegle mlade štorklje. Tej ftiči ne marajo lüstva, zato samo po velki gauščaj pa tam majo gnejzde, gde človek sploj ne odi. Kak drüge štorklje one tü konca marca, na začetka aprila pridejo sé k nam. Delavci Nacinalnega parka Őrség tašoga reda, gda še nega listja na drejvaj, odijo kaulak pa vküpzračunajo, kelko gnejzd je. Zavolo tauga, ka se fejst bojijo, samo audalič z daljnogledom je gledajo, aj je ne postrašijo. Če te podatke, gde so vidli črne štorklje, goranamalajo na zemljevid, te že gnejzdo tü bola naletja najdejo v tistom kraugi. Da delavci Nacionalnega parka najdejo gnejzdo, te najprvin gorapoiščejo, sto je lastnik tiste gauške, potistim pa napravijo en staumejterski kraug, gde se sploj ne smej nikanej delati. Pa nej samo paulek, liki v en kilomejterskom kraugi se tö samo tašo delo smej opravlati, ka je najbola potrejbno pa samo z dovoljenjom. Pa tau samo od 15. avgusta do 1. marca. Potejm aj ftiči mir majo, zato strokovnjaki samo junija dejo blüzi pa poglednejo, kelko mladi ftičov je v gnejzdi, eden, dva ali tri, kasneje pa tau poglednejo, ka od nji se je kelko vöodneslo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... LMŠ na vrhu priljubljenosti političnih strank Lista Marjana Šarca (LMŠ) je v zadnji anketi, ki je merila priljubljenost političnih strank v Sloveniji, premagala Slovensko demokratsko stranko (SDS). Medtem ko je LMŠ priljubljenost od decembra zrasla z 8,5 na 22,4 odstotka, je SDS padla z 18,1 na 15,1 odstotka, je pokazala anketa Mediane za časopis Delo. Kot so zapisali pri časniku, rezultati niso presenečenje, saj se je podobno napovedovalo že v prejšnjih anketah. Je pa večje presenečenje, za koliko je stranki Marjana Šarca rating zrasel. V treh mesecih je več kot podvojila svoj rezultat. Kot so še zapisali, se je pojavil vtis, da je stranki uspelo prepričati precej neopredeljenih ljudi, saj se je njihov delež od januarja zmanjšal z 21 na 14 odstotkov, pa tudi prevzeti nekaj glasov koalicijskih partneric. Levica, SMC in SAB imajo odstotno točko manj, SD 0,7 odstotka in DeSUS 0,3 odstotka manj. Če upoštevamo, da so za prestop parlamentarnega praga potrebni štirje odstotki glasov, stranke DeSUS, SNS, SAB in SMC ne bi dosegle zadostnega števila glasov. Navdušenje nad delom vlade, ki ga kot zelo pozitivno ocenjuje skoraj 14 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa več kot 26 odstotkov, bi najbrž deloma lahko pripisali tudi izplačilu višjih plač skoraj vsem javnim uslužbencem in vsem, ki prejemajo minimalno plačo, so zapisali pri Delu. Na vrhu priljubljenih politikov je predsednik vlade Marjan Šarec prvič prehitel predsednika države Boruta Pahorja. Ta se je zavihtel na prvo mesto novembra 2012, na začetku svojega prvega predsedniškega mandata, do danes pa ga je za štiri mesece leta 2014 izpodrinil tedanji premier Miro Cerar. Anketo je za Delo na vzorcu 731 odraslih državljanov naredil Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... VITEZOVA ZVEZDA AMARILIS Pozimi si polepšamo notranje prostore naših domov z lončnicami, tako imenovanimi zvezdami. Pred novo- jo cvetni popki, skrbimo za stalno normalno vlažnost. Rastlini prija topel prostor v stanovanju (20 – 24°C). s precej vidnimi pestiči in prašniki. Floristi radi porežejo prašnike, in s tem jim podaljšamo cvetenje. Nekateri pravijo, da se njihova okrasna vrednost s tem posegom malo zmanjša. Njihovo cvetenje nas raz- ko znova lahko posadite čebulico v lonček in začnete s ponovno vzgojo. Pri skrbni vzgoji vam lahko amarilis cvete veliko let zapovrstjo. Vitezovo zvezdo najlažje razmnožujemo z zarodnimi čebulicami, ki poženejo Amarilis uvrščamo v družino narcisovk, najbolj iskani so razni pisani križanci letnimi prazniki smo imeli božično zvezdo, v tem času pa nas razveseljuje vitezova zvezda, pravimo ji tudi velika zvezda. Zaradi raznolikosti jih delimo v pet skupin: sorte s polnjenimi cvetovi, z enojnimi cvetovi, trobentastimi cvetovi, miniaturne vitezove zvezde in skupina cybister. Vitezova zvezda je znana pod imenom amarilis. Doma je v tropskih krajih, zato ji moramo nuditi približno tako udobje za uspevanje v naših domovih, kot ga ima v domovini. Amarilis lahko kupimo kot sadiko v lončku ali čebulico. Le-to posadimo v lonček, ki je samo malo večji od premera čebulice. Pred sajenjem korenine čez noč namočimo v mlačno vodo. Mesnatih korenin ne odrežemo, odtrgamo samo čisto posušene. Ko sadimo, pogledamo, da je samo tretjina čebulice v zemlji, ostali del mora biti nad zemljo. Na dno lončka nasujemo nekaj grobega peska, in ga postavimo na sončno mesto. Zalivamo samo z mlačno vodo, sprva poredko, zemlja je lahko skoraj suha. Ko se pokaže- Iz čebulice poženejo do tri cvetna stebla. Med rastjo poganjkov rastlino vsak dan zavrtimo okrog svoje osi. S tem bomo preprečili, da bi se poganjki nagnili proti svetlobi, ker ima rastlina težave z ravnotežjem. Amarilise delimo v pet skupin; nekaterim so všeč enojni cvetovi veseljuje od štirih do šest tednov. Po cvetenju cvetove odstranimo, čez nekaj časa pa tudi steblo. Listov ne odstranjujemo, ker si čebulica z njimi nabira energijo za novo cvetenje. Poleti je priporočljivo postaviti lonček na prosto, najprimernejši je kakšen oblačen dan. Vse poletje skrbite za obilno vlago in tedensko gnojenje, sprva gnojite z gnojilom za listnate lončnice, konec juSvetlo oranžni amarilisi s temnejšo sredino; cvetenje traja od štirih do šestih tednov nija pa začnite z gnojilom za Ko se začnejo odpirati cvetoče lončnice. Avgusta prvi cvetovi, ponoči rastli- prenehajte zalivati, tako se no odnesemo v hladnejši počasi posuši vse listje. Ko prostor, s tem podaljšamo je to posušeno, vzamete čevitezovi zvezdi cvetenje. bulico iz lončka in jo imejte Steblo lahko doseže višino kakšen mesec na toplem 30 do 75 cm. Običajno je od in suhem, da se začenjajo 2-15 cvetov, ki so večbarvni korenine sušiti, to je čas, Porabje, 21. februarja 2019 ob strani osnovne matične čebulice. Novo vitezovo zvezdo dobimo po 3-4 letih, ko je zarodna čebulica velika približno tretjino velikosti osnovne matične čebulice. Razmnožimo jo lahko tudi s semenom, z opraševanjem. S svojo eleganco in barvitostjo jo cvetličarji ponujajo za ekskluzivne prestižne šopke ob posebnih dogodkih. NAMIG Z rezjo okrasnih trav nikoli ne hitimo jeseni, kajti lati trav so predvsem pozimi lep okras. Porežemo jih na koncu zime, ko mine nevarnost zelo nizkih temperatur. Če so praznine med porezanimi travami prevelike, vmes posadite mačehe. (Fotografija na prvi strani: Najbolj pogosto srečamo rdeče amarilise. Beli amarilisi so za posebne priložnosti.) Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet 7 Karični reteš tetice Mariške Delavnica na DOŠ Števanovci Karica je repa, stera ma trno zanimivi žma pa po formi je tö nika ejkstra. Vekša je pa bola sladka, kak je navadna repa, stero so davali gnauksvejta živi- rešetamo, vcujdamo 5 dek žira, eno djajco, 3 dl mlačne vodé, eno žlico kisa (ecet) pa eno žličko soli. Omejsimo testau, ka fanj mejirasto bau, napravimo ni. Ma žunto-zeleno farbo. Indasvejta so go za večfele gesti nücali. Mariška Lang (Lang Rezsőné) je pred tresti lejtami išla v penzijo pa itak rada pečé, dapa kak pravi, ka- hlebček, ga vrkar namažemo z žiraum, ga pokrijemo pa ga njamo počivati. Po tistim testau vöpotegnemo na stauli (mizi), steroga smo pokrili z bejlim prčecom, steroga smo prva po- rični reteš (zavitek) samo na vekše svetke spečé. Pa poglednimo, kak ona tau napravi. torili s melov. Vlečeno testau namažemo z žiraum, z dva kraja go potorimo z nadevom iz karice, go s pomočjauv prčeca (stolnjeka) gorazasükamo. Reteš damo v ponev (pekač), vrkar ga namažemo z žiram pa vrnjim mlejkom (kislo smetano), ponev pa dejemo v topel rejngli. Gda se reteš lepau do redečoga speče, ga vövzememo, ga malo njamo, ka se razladi, potistim ga narejžemo. Sto ma rad, ga leko malo potori s cukrom v praji. Dober tek! L. R. Horváth Najprva pripravimo nadev (töltelék), zato ka se té mora vörazladiti. Kakši pau kile karične repe olüpamo pa go zribamo na ribaši, gde mamo šegau djabke ribati. Zribano repo na malo masti (žir ali olau) zdinstamo, go malo posolimo. Vcuj vlejemo telko mlejka, ka go pokrije. V mlejki go na meko sküjamo pa go njamo, ka se razladi. 50 dek mele za reteše pre- 11. februarja je našo šolo spet obiskala knjižničarka in pravljičarka Metka Celec iz Murske Sobote. Delavnica in obisk sta že tradicionalna, saj vsak drugi mesec prihaja k nam in pripoveduje učencem pravljice v dveh skupinah, najprej za nižje, potem pa za višje razrede. Ta dan je Metka pripeljala s sabo tri gospe, ki so upokojenke in izdelujejo za UNICEF punčke iz cunj. Naši učenci so spoznali tehniko, kako šivajo, pletejo in okrasijo lutke. Bilo je zelo zanimivo. Lutke, ki jih naredijo v Sloveniji, prodajo in denar dajo za cepljenje otrok v revnih državah. Naslednjo delavnico bo knjižničarka Metka Celec na naši šoli izvajala kmalu. Hvala za možnost in za sodelovanje. Agica Holec, ravnateljica Rovačka tamburaška skupina Koprive s Petrovoga sela 9. marciuša drži svoj veuki 20. jubilejni koncert v AGORA-MSH v Somboteli. Našo porabsko lüstvo je je leko čülo igrati v lanjskom juliuši v varaškom Slovenskom domi, dosta lidam so se povidli. Če pridete na sombotelski koncert, gvüšno leko čüjete gradiščanske ljudske pesmi, depa vsefelé rovačke naute od Međimurja prejk Slavonije do Dalmacije tö. Koprive majo svoje pesmi ranč tak, vse igrajo z ljudskimi inštrumenti, dosta drügi goslarov tö pozovéjo. Če vas briga koncert, leko karto küpite v Somboteli pri AGORA-MSH. Nede vam žau! Porabje, 21. februarja 2019 ... DO MADŽARSKE Ameriški zunanji minister v Budimpešti Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je prejšnji ponedeljek obiskal Budimpešto, ki je bila prva postaja na poti po srednjeevropskih državah. Zadnji ameriški državni sekretar, ki je obiskal madžarsko prestolnico, je bila Hillary Clinton leta 2011. Ameriški zunanji minister je pozval Madžarsko, naj ne dovoli Moskvi, da dela razdor med zahodnimi zaveznicami znotraj zveze Nato. Washington je zaskrbljen zaradi nagiba madžarske diplomacije na vzhod in njenega razvoja političnih in gospodarskih odnosov z Moskvo in Pekingom. Madžarski zunanji minister Szijjárto je to opozorilo zavrnil kot “veliko hinavščino” v zvezi s kritikami, ki jih Rusiji pošiljajo zahodnjaki, po drugi strani pa sodelujejo z Moskvo na področju energije. Pompeo je v Budimpešti izpostavil, da Washington skrbi predvsem vse večja navzočnost Kitajske na tem območju, še zlasti širitev Huaweia, razvijalca 5G omrežij in drugega največjega svetovnega prodajalca pametnih telefonov, na Madžarsko in Poljsko. ZDA in njene zahodne zaveznice menijo, da bi Huaweievo opremo lahko uporabili za vohunjenje, njegovo širitev v srednjo Evropo pa vidijo kot naskok na trg EU. Predstavnik ameriške administracije je dejal, da so tudi zelo blizu podpisu bilateralnega obrambnega sporazuma z Madžarsko glede nakupa lovcev F-16. Vlada za podporo mladim družinam Premier Viktor Orbán je prejšnjo nedeljo v okviru ocenjevanja dela vlade v letu 2018 najavil vladni akcijski načrt v podporo mladim družinam. Namen načrta v sedmih točkah je dvigniti število rojstev in spodbujati mlade, da stopijo v zakonsko skupnost. Nekaj pomembnih točk: vsaka ženska, ki je stara manj kot 40 let, dobi ob prvem zakonu 10 milijonov forintov ugodnega kredita, del katerega prevzame država ob rojstvu otrok. Ženska z najmanj 4-mi otroki bo do konca življenja oproščena plačevanja dohodnine. Družine z več otoki bodo dobile 2,5 milijona nepovratne podpore ob nakupu osebnega avtomobila z vsaj sedmimi sedeži. 8 Vejdla sem, ka sem prejšešnja bejla Prejšnji torek, gda sem pri tetici Peterni Mariški (po možej Zankoč) odo v Števanovci, taši veter je fudo, ka človeka skur goraobrno, sploj pa tam na grbeni, gde so oni doma. Tašoga reda je malo lagvo, ka je tak fejst veter dosegne, ovak pa dobro, ka so tak visiko, zato ka če vö na podaukne stanejo, vidijo skur cejlo ves pa dvorišče obadvej sinauv. Dobro je bilau v toploj tjönji dolavsesti pa pripovejdati, sploj pa zato, ka rejsan so se veselili tauma, ka sem je malo pogledno. - Dobro toplo tjöjnjo mate, tetica Mariška. »Moram nalagati, vejpa zima je, tak sem dostakrat zmrzavala pa glad vagala prvin, te gda je tak vrajžo šlau« - Gda je tau bilau? »Te gda smo v velkom srmastvi bilej, gda so nas preganjali, še te, gda sem doma pri Ajdeni bejla. Tau so prajli, ka smo kulakdje bilej, zavolo tauga so te nas mantrali, očo so pa v vauzo zaprli. Dobro se spaunim na tau, dja sem te dvajsti lejt stara bejla.« - Kak tau, ka so vas nej na Hortobágy odpelali? »Telko sreče smo zato meli. Zato ka Škapper, mi smo ga samo tak zvali, ka Pudikaš, steri je na tanača (občini) bejo, je za Matjašin Margitom odo. Ajden je pa šogor (svak) bejo njej, pa on je Pudikaša s tejm krmo, ka go njema spravi, zavolo tauga je te Ajdene, kak nas, tak nazajdržo. Proti konca so že očo tü odpelali, zato ka na lišti bejo, ništje ga je že nej mogo obraniti. Dapa tau je sreča bejla, ka te je že tak konec bilau, zato samo pau leto bejo v vauzi. Nas so nej odpelali, dapa vejš, kak grobo so odli na nas, brata je vejn dvakrat odpelo AVH (UDBA), pa so ga tak vküpzbili, ka smo ga kumaj spoznali, gda je domau prejšo. Te je taši svejt bejo, če je stoj na drügoga kaj pravo, te so ga odpelali, nej se je štelo, če je laž bejo.« - Če bi tau gnesden bilau, dja tak mislim, ka bi še üši svejt bejo, kak je te biu. »Tau gvüšno ka je tak, te smo težko žejvali pa lagvo nam je šlau, nej smo masovdje djeli, par žgaunitjaj, par kapüsti pa pri graji smo gorazrasli, dapa bola veselo pa pošteno lüstvo je bilau kak zdaj. Te, gda si zaranka gorastano pa si vö na dvera staupo pa si zagledno sauseda ali koga drügoga, te si krejčo na čleka. Zdaj se lüstvo nutrazapre v ram, kak če bi v vauzi bilej, zato ka televizija je cejlo lüstvo nauro naprajla, samo tejsto zijejo cejli den. Dja ne gledam, samo v šesto vöri híradó (poročila) poglednem, zato ka ka so znautra v televiji, tau so vse frlauttja. Mena je tau velka nevola, ka v noči njivi? »Nej, zato ka dja seba vse v ograci pripauvam, osemdesetšest lejt sem stara, dapa Peterna Mariška dja sem še nikanej na svojo družino prisildjena. Pa nika ne morem prajti, prejdejo redno do mene, vse ka trbej, pomagajo, od dva sina do sneje do vnukov vsi, tak ka Tak lepau se vidi v ves ne morem spati, tau name fejst mantra.« - Če televizijo ne gledate, ka te delate cejlo nauč? »Po pravici ti vöpovejm, dostakrat tri, štiri pejkline (raužne vejnce) vözmolim pa odim od edne okne do drüge. Drügo tak nega, djeleni odijo pa včasin pet šest me gleda nutra na okno, zato ka nika se ne bojijo.« - Ne delajo vam kvara na rejsan nika ne morem prajti. Samo tau je falinga, ka prejdejo, dvera odprejo, da odidejo, dvera zaprejo, pa baba je pá sama.« - Ka mislite, te brejg, gde ste doma, kelkokrat sta ga gora pa dola zopojdli? »Tau ne moreš vtjüpdati, včasin na den pet, šestkrat, tjelko lejanov trave trbelo vöprinesti kravam. Te so še krave tü s tašoga žejvale, ka je na njivi raslo, ka smo njim vöželi, zato ka senau je tü poskaupoma bilau. Vidiš, zdaj pa več nikoma nej trbej, vsakši bola taždjé. Če bi tau starci vidli, vejn bi tak nauri gratali. Cejlak drüdji svejt je grato. Zdaj je tak, ka lüstvo eden drügoga nika ne drži, nej mlajši stariše, nej stariš mlajše, nej saused sauseda, tak kak edno nejmarno lüstvo. Mladi odejdejo, stari tamejrajo, skur vsakši tjeden je pokapanje. Dostakrat, gda ne morem spati, na prstaj račounam, tjelko prazni ramov je v Števanovci. Steri pa sé prejdejo z drüdje krajine, tejste pa ne vejmo, ka za lidi so. Dja že taše puno mam kaulak sebe, dostakrat se že rajsan bojim, vejn tak zavolo tauga ne morem vnoči spati. Tak vögleda, nej samo vrejmen, lüstvo se tü vse preobrnaulo.« - Prvin je pozimi tü več snega bilau kak zdaj, nej? »Petdesetdrügoga leta je od moža baba mrla, ka je töj pri nas bejla, te je tak velki snejg zapadno, ka je pau vesi prišlo snejg odmatavat. Zato, ka smo go nej mogli do poštije dola odpelati, samo s sanami, gda so že taodmetali snejg. Tak velki snjeg zapadno, ka gda so paut spucali, je naokrajmi vekši snejg bejo kak lüstvo. Te je še po zimaj bejo snejg, zdaj tau že tak nej zejma, ka je gnesden.« - Gda je snejg zapadno, te ste bar malo leko počivali. »Te smo tü nej počivali, goščice, kukrco smo lüpali, moštji so grable, klince pa tašo kaj redli pa popravlali. Dja še gnesden sem tak, ka si klince sama napravim v grable, nédem zavolo tauga k sauseda. Strla sem si štejo öčka pa sem si ga notanapravila, če je ranč nej taši mauder. Dostakrat pravim sinej Pišti- Porabje, 21. februarja 2019 na, če gleda te öčak, aj se ne smeje, zato ka tau je žensko delo.« - Osemdesetšest lejt ste stari, dapa tak ste friški, tak dobro vögledate, ka bi tau niške nej pravo. »Ne vejm, za koga volo je tau tak, vejpa sem dja v življenji vsigdar sploj dosta delala, velko srmastvo je bilau pa djesti tü nej bilau tak, kak bi trbelo, mesau smo samo bola na svetke vidli, ovak nej. Vejpa vse smo mogli doladavati, kromče, svinje, senau, drva, mlejko, djajca, vse, ka smo pripauvali cejlo leto, tejsto je te vrag odneso. Istina, zdaj sem dja že tü bola tak po gospočkom, če nega mesau na obed, te je tejsto že nej obed. Istina, dja tau djejm, ka štjem, zato ka sama sebi tjöjam, ka zaranka zažalejm, te tejsto napravim. Zvün tauga, ka družina zazine, tisto dja njim spečem. Zdaj, ka Žužin den baude, se njim obečala, ka črešnjove pa slivove retaše njim spečem, tau de moj dar za njé. Dja dostakrat pa dosta fela vse njim pečem, kak rajo tak fanke, perece, ka ranč zaželejo, tisto njim napravim.« - Od koga ste se navčili tak dobro pečti? »Od matere, pa od tasta sestre, stera je töj z nami bejla. Od moža matere sem se nej mogla, zato ka ona je nazaj k materi domau odišla. Dja sem k tauma rami prejšla, dja sem vejdla, ka sem prejšešnja bejla pa dja sem vejdla, ka nej moja rejč prva. Dja sem z vsakšim vsigdar dobro vöprejšla, kak z možaum tak z mlajši, dja nikdar z nitjim sem se nej trgala. - Ka je vam zdaj najvekšo veseldje, zdaj, gda ste zvekšoga vsigdar doma? »Zdaj mam edno velko veseldje, zato ka mam edno malo, lejpo dvej leta staro pravnukico, stera me večkrat pogledne, tauma se fejst veselim.« Karči Holec 9 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 12. Novine v staroj pa nauvoj domovini En malo po priklüčitvi vekšoga tala Slovenske krajine cuj Kralestvi Srbov, Hrvatov ino Slovencov so evangeličani tö začnili vödavati svoj mejsečnik »Düševni list« ino letopis »Evangeličanski kalendari«. Svojo »šinjorijo« ali seniorat so stvaurili leta 1922, tak se jim več nej trbölo tak fejst bojati, ka se redno samo od leta 1923 vödavali. Urednika letopisa »Evangeličanski kalendari« sta duga lejta bila Adam Luthar ino Janoš Flisar, druknivala sta zvekšoga nabožna dela, depa nika dojobrnjene pa originalne literature je ranč tak bilau. Kalendar se je vsikdar začno s pozdravom »stau lejt Evangeličani so sploj dugo nücali vogrske litere vtopijo v veukom maurdji drügi vör v nauvom rosagi. »Düševni list« je emo zvün vörski cilov kulturne tö: v njem so nadruknivali na priliko cejloga »Toldina« Jánosa Aranya, šteroga je dojobrno Janoš Kardoš; nut pa so pokazali veuke pa erične lüteranske vogrske slovenske možé ranč tak. Doj so obračali zvekšoga nabožna dela z madžarske pa nemške rejči, depa posvejtna pisanja tö, med njimi veuke vogrske pesnike. Té novine so cejli čas v domanjoj rejči pisali, depa v takšoj, štera je bila sploj ovaška od guča prausnoga lüstva ino tradicije se je ranč tak nej djenau držala. Do konca leta 1931 so nücali vogrske litere, sledik deset lejt slovenske, depa povrnauli so se na madžarske, gda je krajina v drügoj svetovnoj bojni nazaj k Vogrskoj prišla. Že na djilejši evangeličanski dühovnikov oktaubra 1915 so se odlaučili za lüteranski kalendar, šteroga pa so staroga vrejmena-proroka« ino »regulami vrejmena«. Tau je dostakrat humorno bilau, bralcom so priporačali delavnost ino razménost. Po leti 1919 je vsikdar več novin pisalo v prekmurskoj rejči, štere pa so večkrat samo za politične cile nücali. Vnaugokrat je nej bilau zavolé penez, ali so se uredniki svajüvali. »Prekmurski glasnik« se je trüdo za baukšo gospodarsko pa socialno situacijo v krajini, zatok je zvekšoga o takši témaj piso. Donk pa se je v njem najšlo mesto za literaturo tö, tak za domanjo kak za dojobrnjeno. Tednik so na začetki pisali v knjižnoj rejči, za en malo pa so gorprišli, ka leko v tistom cajti samo tak lüstvo cujdobijo, če se ma v geziki tö približajo. Té novine so šteli lidgé liberalnoga mišlenja, med šterimi je bilau dosta državni uradnikov (hivatalnokok), ki so v Prekmurje prišli po prvoj svetovnoj bojni. Med posvejtnimi kalenda- ri, šteri so vöprihajali med tok so je večkrat penezno oböma bojnama, je biu prvi poštrafali. »Dober pajdaš kalendari- Prekmurski delavci v Meum«. Vö ga je davo Franc riki so se ranč tak začnili Talányi, za šteroga je do- kulturno ino medijsko sta lidi pisalo, donk pa je organizerati, vödavati nonej mogo vsikdar napuniti vine. Katoličani so že med svoj letopis. Zatok je sam prvov svetovnov bojnov tö kaj napiso, v kalendari meli glasilo »Vogrski Slovepa so bile zvekšoga »pripo- nec«, evangeličani »Zvona vejsti hasnovite i smeječe«. glas«. Za mejsečnik »ZvejzBralci so zvün navučni pes- da vogrskih Slovencov« je mi leko v ništerni veršaj madžarski rosag peneze najšli moderne forme pa davo, ka bi gordržo čütenje čütenja ranč tak. do vogrske domovine. V Talányi je v svojom kalen- Betlehemi v Pennsylvanii dari emo skoro takšo poli- je delalo sploj dosta Sloventiko kak evangeličani: nej cov, zatok so začnili leta je želo gezikovno-kulturno 1915 vödavati »Slobodno integracijo v slovenski narod, dostakrat je biu revizionist. Tau se je najbole pokazalo, gda je Prekmurje nazaj k Vogrski prišlo. Takšo miseu je emo »verstveni, politični i kulturni tjédnik Mörska krajina« tö, šteroga je leta 1922 začno vödavati Števan Kühar z Markišavec. Pet lejt so noviV Meriki so vödavali več slovenski novin ne vöprihajale v prekmurskoj pa madžar- rejč«. Med sodelavci pa je skoj rejči, v nji je bilau do- prišlo do takše svaje, ka so sta domanje literature tö. vödajateli novinam nauvo Med pripovejstami je bilau ime dali: »Amerikanski Slovnaugo zgodovinski, na- vencov glas«. vučni pa lokalni pisanj. Kü- Tau je bilau glavno glasilo har je vörvö v tau, ka pri- med prekmurskimi delavhaja naša »staroslovenska cami v Meriki, vküper je rejč« s tzv. stare cerkvene povezüvalo vogrske Slovenslovanščine (gezika Cirila ce. V té novine so pisale vse ino Metoda), zatok je vö- vörske pa dobrodelne orgadržo pri indašnjom geziki nizacije, tak katoličanjske pa literaj. Tau pa najbole z kak evangeličanske. Vö so želenjom po reviziji, ka se prihajale več kak tri desetje najbole pokazalo, gda lejtja ino pisale o naroso novine leta 1927 gratale dnostnom, političnom ino cejlak vogrske. Dostakrat vörskom žitki Slovencov v so pisale prauti političnim Betlehemi. Bralci so leko neprijatelom, gda pa gda z dosta šteli o kulturi, po prolažnimi informacijami, za- gramaj so v novinaj vödali Porabje, 21. februarja 2019 kritike, največ o gledališči. Če je štoj napiso kakšo literarno delo, so ga nadruknivali, pa tak dali volau za pisanje. Vse je bilau v prekmurskoj rejči z vogrskimi literami, vej so pa uredniki pravli, ka so se njini bralci eške po vogrski šaulaj včili šteti. Med dvöma svetovnima bojnama je tak gorausto eden ejkstra, prekmurski gezikovno-literarni sistem, pisateli so v svoji delaj dale pelali dvejstau lejt staro tradicijo pisanja v geziki vogrski Slovencov. Z nauvimi štiluši ino idejami pa je té cajt dosta vrejdnosti stvauro v našoj kulturi. Slovenski (jugoslovanski) rosag se je trüdo, ka bi na cejloj slovenskoj zemlej napravo enotno gezikovno politiko, zatok je sto s kem prva vpelati knjižno slovensko rejč v šaule, cerkve, kancelaje ino novine. Donk pa je biu gvüšen: skrb je trbej meti na mišlenje pa gezik lüstva s té kraj Müre ino eške en čas njati javno nücati domanjo rejč. Za tau so se največ trüdili vönavčeni lidgé, šteri so se šaulali eške na Vogrskom ino se žmetno nut v nauvo politično, narodnostno ino kulturno situacijo vkapčili. Koncepti so bili večféle: evangeličani ino Števan Kühar so želejli nazaj pod krono svetoga Štefana, novine Jožefa Klekla so se v 1920-i lejtaj trüdili za avtonomijo, po leti 1930 pa za tau, aj se pomalek vpela knjižna slovenščina. Na začetki so se domanje rejči držali tisti mladi tö, šteri so štanderali v Ljubljani ali Maribori ino meli krepko narodno čütenje. Donk pa so za en malo začnili tanjati tau mišlenje ino graditi nauvo literaturo v slovenskoj knjižnoj rejči. -dm- 10 Veseli december - 5. Veuki pa mali maurski varaš Na Vogrskom je lani 31. decembra niške nej delo, vej pa je biu štiridnevni svetek. Tistoga pondejlka pa so bile ulice Kopra žive, v Sloveniji je vsikši v slüžbe leto. Müva s padašom sva delaven den vöponücala pa staupila v bauto na Titovom trgi, ka aj bi küpila nika za pod zaub. Mogla sva najti dar za poznance v Somboteli, zatok sva radiva bila, gda sva s police vzela kafej z Etiopije, šteroga odava slovenska firma. Nej pa sva radiva bila, gda sva za en malo nutsedla v »loggio«, zidino s terasov, gde je francuski pisatel Stendhal tö rad počivo. Tak lagvi kafej so nama vöprinesli, ka sva mogla žma z ednim burekom v pekaraji včasik dojpotežiti. Na etom glavnom trgi je najvekša zidina katedrala Marijinoga vnebovzetja, štera je center Püšpekije Koper. Tau je tretja najvekša cerkev v Sloveniji, štera pa je prej glasna tö, rib nej mogo padaši na vogrsko obrnauti. Donk sva samiva gorprišla, šteri je polip, šteri rak pa šteri požak. Prišla sva na madakamski parkplac, té pa je biu že preveč puni. Zbojala sva se, kak va večer pá mesto najšla, če se zmejs Giuseppe Tartini ino cerkev svetoga Djürina odpelava v Piran. Z busom sva donk nej stejla titi, zatok sva zbrala batrivnost pa se napautila. Piran kak liki eden gezik nut v maurdje visi zavolo zvonauv v 43 mejtere visikom törmi. S padašom sva nej gorsplezdila, liki sva si od znautra poglednila Božo ižo. Lidam v črnom gvanti so dühovnik ranč blagoslov davali, zatok sva za en malo na tüoma vöstaupila. Paut naja je pelala na tržnico, na senje. Če sva že v Ljubljani nej vidla ribe, sva v Kopri srečo mejla: vsefelé žive pa mrtve maurske stvarine so odavali, eden bautoš nama je vse djenau raztomačo. Škoda samo, ka sem ge slovenska imena od na lejvo, zmejs pa se nam pred očami opré pogled na vodau, na varaše pa vesnice. Eden najlepši talov poti je drevored (fasor), šteri kak liki eden zeleni šator pokriva poštijo prauti Portoroži blüzi vesnice Strunjan. Gda sem se prva pri slovenskom maurdji pelo, se mi je vsikdar najbole vidla poštija pri vodej, štera je od Kopra skoro do Izole üšla. Ta se je dostakrat tak napunila, ka so leko avtonge samo stopaj za stopajom dale šli. Zatok so leta 2013 napravili eden predor (alagút), prejk šteroga leko pod bregaum Markovec sploj brž dale pridemo. Istina pa je, ka smo tak zgübili mediteransko lepoto maurdja. Na konci nagle poštije paut pela gnauk na pravo, gnauk Pá je sunčen dén biu, zatok je sploj dosta avtonov pelalo. Prva kak bi prišli v Piran, leko svoj mašin njamo v ednoj veukoj garažnoj iži na sedem štaukov. S padašom sva se prestrašila, vej je vu vrnji dvej etažaj že vse puno bilau, zatok sva se v pétom štauki stisnila v edno samo prazno vausko lüknjo. Te sva pa vidla, ka je spodkar skoro vse prazno bilau, pa eške vanej pod milim nébom bi leko komaut parkérala. Od zvüna varaša pela mali bus prauti centri. Tau so v Pirani sploj dobro vönajšli, vej pa če štoj plača za parkeranje, ga šenki nut v mesto odpelajo. Paut trpi dobri pet-šest minut, pa smo že na trgi, šteri je daubo ime po komponisti Tartinini, ki se je v 17. stoletji v etom varaši naraudo. Té glaven plac je inda vodéni biu, čanaklinge pa mali šifti so se leko nutpripelali v njega. Sledik so ga napunili z zemlauv pa so tam dugo cajta avtonge parkerali. Gnes se leko v Piran pripela samo tisti, šteri za tau dopüščenje má. Istina, ka ništerni raj vöplačajo 20 evrov štrafa, pa donk nutpridejo. S padašom sva se oprvin podala v male ulice, štere so sploj vauske pa se na njini dvej stranaj zdigavajo kameni rami na več štaukov. Okna so tak blüzi edno drügoma, ka leko domanji svojoma sausedi z ov kraj ulice z rokauv kaj prejkdajo. Včási pride turist vö na kakši menjši trg, na srejdi šteroga skoro vsikdar stogi stüdenec. Kak liki v Benetkaj (Velence), vej je pa Piran petstau lejt slišo pod té eričen taljanski varaš na vodej. Malo slovensko mesto je na zemlej, štera kak liki eden gezik nut v maurdje visi, nej trbej dosta cajta, pa je pautnik že pri maloj cerkvi Marije Zdravdja na konci Pirana. Od tam že vidi kameno stenau, nad šterov kralüje farna cerkev svetoga Djürina. Po dosta stubaj se leko pride k zidini, štera je simbol Pirana. Od vrkaj se v lejpom vrejmeni vidi vse do taljanskoga Trsta, depa veuke šifte daleč na vodej ranč tak leko na pamet vzememo. Znautra v cerkvi je dosta baročni kinčov, šteri se lepau vidijo, gda sunce nut sija. Od zvüna se zdigava törem, na tau, ka aj bi vu varaš eden neprijatel nej mogo nutpriti. S padašom sva se nej pokisila splezditi do varaški sten, po kratkom blaudenji sva raj odišla k frančiškanskomi klauštri, gde sem ge tö eške nikdar nej biu, če rejsan sem že sploj dostakrat v Pirani odo. Na ganki so bile vöpostavlene veuke korenjé edne drejve, v štere si je leko eden človek nutsedo. V ednoj sobi so meli male betleheme s cejloga svetá, na priliko z Afrike, Ažije pa Merike. V maloj kapejli so svečano vodau držali v ednoj sploj veukoj školjki (kagyló), štera je bila žmetnejša od dvajsti kil. Naja nogé so ranč tak žmetne grtüvale, zatok sva se napautila k maurdji, gde stogi edna restavracija skraj drüge. Cejne so skoro vseposedik gnake, vejpa se krčmarošam ne splača od eden drügoga bole falo gesti odavati. Biu je Silvestrov den, donk pa je bilau tak toplo, ka sva s padašom vanej dojsejdla. Un je eške nikdar nej kalamare (tintahal) djo, zatok sem ga Betlehem z Južne Merike (Peru) šteroga leko splezdimo po leseni stubaj. Na vsikšom malom štauki je nutvrezano imé ednoga andjela v hebrejskom, latinskom pa engleškom geziki. Na vreji se opéra čüdovitni razgled na Piran, moremo pa vüja zatisniti, gda zvon vdari. Pod nami so vse streje redeče, audaleč se čüje larma Tartininovoga trga, šteri je kak liki eden bejli talejr. Na ednom bregej vidimo stare črne stené, té so skrb mele na Porabje, 21. februarja 2019 nagučo. Cuj sva dobila dobro »tržaško omako« s česnekom ino »blitvo«, ka je kak liki edna zelena trava. Kafej po obödi sva že na Tartininovom trgi pilá pa kaulivrat gledala. Na pamet sva vzela, ka je kauli placa več muzejov. Kakše kinče pa té skrivajo, leko zvejte, če ov keden pá preštete mojo pisanje. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 22.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Odvratne rime: Drugi del, risani film, 17.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Bazen, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Zapisan slavi, ameriški film, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info kanal PETEK, 22.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.00 Zimski počitniški program, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - superveleslalom (M), 10.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - skoki na veliki skakalnici, 11.45 Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa, 12.00 Dober dan, 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - slalom (M), 14.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: skoki - kvalifikacije na veliki skakalnici (M), 16.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: tek na 10 km, 17.15 Migaj raje z nami, 17.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 18.15 Kjer bom doma (II.): Kaj ti govori srce, avstralska nadaljevanka, 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.25 Videotrak, 20.05 Selma, angleško-ameriški film, 22.15 Televizijski klub, 23.10 Videotrak, 23.45 Zabavni kanal, 5.45 Videotrak SOBOTA, 23.02.2019, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 9.30 Male sive celice, 10.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.30 Osvežilna fronta: Splet, oddaja za mladostnike, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.05 Rojstvo samovozečega avtomobila, britanska dokumentarna oddaja, 15.05 Prava pot do telesne vzdržljivosti, britanska dokumentarna oddaja, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.05 Ozare, 18.10 Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, kuharska oddaja, 18.40 Reaktivčki: Tadž Mahal, Indija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.55 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo, koprodukcijski film, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, 2.40 Sobotni dnevnikov izbor, 2.45 Utrip, Šport, Vreme, 3.15 Info kanal SOBOTA, 23.02.2019, II. spored TVS 6.20 Na lepše, 6.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 8.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 10.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek - skiatlon (Ž), 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 12.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek - skiatlon (M), 14.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: skoki na veliki skakalnici (M), 16.45 Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Loka, 19. kolo, 18.55 Avtomobilnost, 19.25 Videotrak, 20.05 Truman, špansko-argentinski film, 21.55 Zvezdana, 22.40 Izštekanih 25, koncert 2018, 0.00 Videotrak, Šport, 2.05 Zabavni kanal, 5.40 Videotrak NEDELJA, 24.02.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Kozmo: Risi, belgijska otroška nanizanka, 10.55 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodno- zabavna oddaja, 15.05 Velike oči, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Brez kaplje vode, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.30 Z Mišo, 21.20 Šport – nogomet, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 21.50 Sicilija med ljubeznijo in sovraštvom, ameriški dokumentarni film, 23.15 S. Prokofjev – B. Cullberg: Romeo in Julija, koprodukcijski tv balet, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info kanal NEDELJA, 24.02.2019, II. spored TVS 6.15 Slastna kuhinja, 6.30 Duhovni utrip, 6.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 8.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - smuk (Ž), 11.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek - ekipni sprint, 12.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - slalom (Ž), 14.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: skoki na veliki skakalnici - ekipna tekma (M), 16.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - ekipno: skoki na veliki skakalnici, 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Olimpija, 20. kolo, 19.40 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: štafeta - ekipno, 20.15 Žrebanje Lota, 20.20 Nenavadni obredi: Množični shodi, britanska dokumentarna serija, 21.20 Moja generacija, britanski dokumentarni film, 22.50 Zvezdana, 23.30 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.00 Vikend paket, 1.20 Videotrak, Šport, 3.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 25.02.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet, 14.35 S-prehodi, 15.05 Dober dan, Koroška, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.05 Bacek Jon: Krtine, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj: 69. Berlinale, 23.30 Oskarji - dan potem, 0.00 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info kanal PONEDELJEK, 25.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.00 Zimski počitniški program, 10.45 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.30 Na lepše, 15.25 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 16.20 Prava ideja: Spintec, igralniška oprema, 16.50 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 17.45 Oskarji - dan potem, 18.20 Slovenska Matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, dokumentarni film, 19.20 Videotrak, 20.00 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine, 20.55 Tannbach - usoda neke vasi (II.): Zid za mir, nemško-češka nadaljevanka, 22.40 Poštarjeve bele noči, ruski film, 0.20 Luči mesta, kratki igrani film, 0.35 Zadnja beseda!, 1.15 Videotrak, 1.50 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 26.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Umetni raj: 69. Berlinale, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.35 Duhovni utrip, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Ernest in Celestinca: Duhci, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Dosje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Alojz Paulin, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Info kanal TOREK, 26.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.00 Zimski počitniški program, 10.50 Slastna Porabje, 21. februarja 2019 OD 22. februarja DO 28. februarja kuhinja: Piščančji zvitki, 11.00 Dobro jutro, 12.35 Joker, kviz, 14.15 Avtomobilnost, 14.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž), 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 18.00 Kjer bom doma (II.): Novo leto, avstralska nadaljevanka, 18.50 Slovenski magazin, 19.20 Videotrak, 20.00 Ogrožena mesta: Benetke, francoska dokumentarna serija, 20.50 Prava ideja, 21.25 Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Ljubljeni, koprodukcijska nadaljevanka, 22.30 NaGlas!, 22.50 Videotrak, 23.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 27.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo, 14.30 Osmi dan, 15.05 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Male sive celice: OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Srečka Kosovela Sežana, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpska Makroregija, 17.55 # Tu EU: Julija Reda - splet in avtorske pravice, 18.00 Trobka in Skok: Umetnika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ponoči je vsaka krava črna, belgijski film, 21.30 Ivan brez življenja, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Profil: Ervin Hartman ml., 23.40 Alpska Makroregija, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info kanal SREDA, 27.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.00 Zimski počitniški program, 10.45 Kanape Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.15 Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato, 12.00 Dobro jutro, 13.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 15 km (M), 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), 18.10 Kjer bom doma (II.): Večna ljubezen, avstralska nadaljevanka, 19.10 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Currentzis - klasični upornik, nemški glasbeni dokumentarni film, 20.55 Moje mnenje, 21.50 Češko stoletje: 1989 – Še zadnjič hura, češka nadaljevanka, 23.20 Videotrak, 23.55 Zabavni kanal ČETRTEK, 28.02.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Alpska Makroregija, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Makroregije - Jadransko-jonska: Ribiči na reki Bojani, 18.00 Balončkovo: Barve, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Rojstni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, britanska dokumentarna serija, 0.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info kanal ČETRTEK, 28.02.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.00 Zimski počitniški program, 10.25 Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki, 10.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - smučarski skoki na srednji skakalnici, 12.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek - štafeta (Ž), 14.30 Za vse upe sveta, dokumentarna oddaja, 15.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija - smučarski tek, 16.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki - kvalifikacije na srednji skakalnici (M), 17.55 Kjer bom doma (II.): Odgovori mi, ljubi, avstralska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Kitajska iz zraka (II.): Dežela gora in rek, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.45 Avtomobilnost, 21.20 Makroregija tukaj in zdaj, 22.15 Slovenska jazz scena, 23.05 Videotrak, 23.40 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Zveza Slovencev na Madžarskem vljudno vabi na predstavitev knjige ŠTEFANA KARDOŠA: STRIC GEZA GRE V ZATURCE/ GEZA BAČI DÉ V ZATURCE, ki bo v četrtek, 28. februarja 2019, ob 16. uri v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Predstavitev knjige bo spremljala projekcija filma z istim naslovom, ki ga je posnel in režiral Jože Glažar po scenariju Štefana Kardoša. Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt ŠTEFAN KARDOŠ: STRIC GEZA GRE V ZATURCE/GEZA BAČI DÉ V ZATURCE című könyvének bemutatójára, melyre 2019. február 28-án (csütörtökön) 16.00 órakor kerül sor a Szlovén Kulturális és Információs Központban Szentgotthárdon. A bemutatót követően sor kerül az azonos című film vetítésére, melyet Jože Glažar rendezett Štefan Kardoš forgatókönyve alapján. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB