KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 69 DR. PAVLE BLAZNIK — OSEMDESETLETNIK FERDO GESTRIN Visoki Življenjski jubileji sami po sebi vzbujajo spoštovanje, če pa jih spremljajo še pomembni delovni uspehi in pozitivne zna- čajske poteze slavljenca, se spoštovanju pri- ključijo še občudovanje, cenjenost in priljub- ljenost. In vse to je treba povezati z visoko obletnico življenja znanstvenega svetnika dr. Pavla Blaznika. Rodil se je 28. junija 1903 čevljarskemu mojstru v Skofji Loki, tam končal osnovno šolo, že leta 1921 maturiral na klasični gim- naziji v št. Vidu nad Ljubljano, se nato vpi- sal na zgodovinski oddelek filozofske fakulte- te v Ljubljani in že leta 1928 po diplomi pro- moviral. V času študija sta nanj močno vpli- vala akademska učitelja L. Hauptmann in M. Kos, ki sta ga usmerjala v gospodarsko in socialno zgodovino zlasti agrarnega podro- čja. Poslej je vse svoje življenje posvetil zgo- dovinski znanosti in je še v teh visokih letih polno aktiven član zgodovinarske druščine. Znanstveno preučevanje je prekinjal le po sili razmer, predvsem v vojnih in povojnih letih. Tedaj je kot begunec živel v Ljubljani in nato v Dalmaciji, od koder je odšel v par- tizane. V partizanski uniformi se je po osvo- boditvi vrnil v Ljubljano in opravljal nekaj časa odgovorno delo pri komisiji za ugotav- ljanje vojne škode na kulturno-zgodovinskih spomenikih, nato pa zopet postal šolnik za več let. Več kakor tri četrtine svojega življenja je dr. Blaznik kot človek in kot zgodovinar pri- soten, cenjen in priljubljen v svojem ožjem in širšem okolju. Je človek klenega značaja, notranje uravnovešen in discipliniran, dela- ven in vztrajen. Ob teh lastnostih in temelji- tem šolanju je vse, kar je načrtoval in česar se je lotil, tudi izpeljal do konca. Ko mu je okupator uničil knjižnico in bogate izpiske iz številnih, predvsem tujih arhivov, delo dolgih let, ni obupal. Po vojni je v arhivih izpisal uničeno svoje gradivo in ga obogatil, številčno in vsebinsko, še z novimi podatki. Čeprav že od mladih nog zavoljo šolanja in nato delov- nih obveznosti odtrgan od domačega kraja, je ostal Ločan. Mestu svoje mladosti je s kul- turno in strokovno dejavnostjo izkazoval svo- jo pripadnost, kot zgodovinar je bil zvest tudi preučevanju zgodovine Škofje Loke in njene- ga širšega okolja s Poljansko in Selško dolino ter z delom Sorskega polja. Po drugi plati pa je dr. Blaznik odprt do so- človeka in vsega lepega. Zato je vzljubil na- ravo in še posebej slovenske gore. V njih se je kalil in sprostil; z znanimi gorniki: Čopom, Potočnikom in Hafnerjem je preplezal marsi- katero steno. Je čudovit sogovornik s široko razgledanostjo, družaben in vnet tudi za za- bavo in ples, mehak in senzibilen kot glasba, kateri se je zapisal že v gimnazijskih letih in ga je preživljala v študentskih časih. Vso to dolgo dobo je dr. Blaznik kot zgodo- vinar uspešno deloval zlasti na treh področjih: 1) kot šolnik in pedagog, 2) kot delavec na mogih strokovnih področjih v lokalnem, re- publiškem in zveznem merilu, in 3) kot razi- skovalec, znanstvenik. Po končanih univer- zitetnih študijah je krajši čas služboval v Ljubljani, a nato je dolga leta poučeval in končno po osvoboditvni direktoroval v Celju; izjema so bila vojna leta, ko je moral Celje kot begunec zapustiti. Šolnik je bil tudi v os- vobojenem Sibeniku, kjer je kot partizanski učitelj od konca leta 1944 poučeval zgodovino. Po vrnitvi v Slovenijo je bil že oktobra 1945 poslan nazaj v Celje, kjer je kot v. d. ravnatelj spravil v tek svoj gimnazijski zavod in poma- gal obnoviti celjsko srednje šolstvo. Tudi po- zneje, ko se je posvetil zgolj znanstvenemu delu, se ni povsem odrekel pedagoškemu po- klicu. Tako je, nedvomno najboljši poznava- lec zgodovine škofjeloškega ozemlja, kot po- vabljeni profesor cel semester predaval na filozofski fakulteti v Münchnu o kolonizaciji freisinškega zemljiškega gospostva Škofja Lo- 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 ka V srednjem veku. Prav tako pa je večkrat sodeloval pri izvajanju programa na tretji stopnji PZE za zgodovino. Del svojega življenja in svojega široko za- stavljenega strokovnega delovanja je posvetil rojstnemu kraju. Kot navdušen glasbenik je ustanovil, vodil in vadil amaterski orkester. Tod je bil pobudnik in ustanovitelj, a tudi eden najpožrtvovalnejših delavcev Muzejske- ga društva in muzeja v Škofji Loki, ki je do danes prerasel v enega najbolje urejenih lo- kalnih muzejev. Obe ustanovi gresta že svoji petdesetletnici naproti. Bil je njun dolgoletni predsednik, član njunih svetov in končno častni član. Delal je v raznih samoupravnih organih škofjeloških kulturnih ustanov, bil je član občinske komisije za urbanizem in urba- nističnega sveta. Posebej je bedel nad delom škofjeloškega arhiva in ga napolnil z gradi- vom (mikrofilmi, fotokopije) iz Münchna ozi- roma arhiva freisinskega gospostva. Veliko vlogo je imel pri nastanku in zasnovi Loških razgledov, danes nedvomno najboljše serije zbornikov lokalnega značaja, ki je izšla že v 29 letnikih. Od leta 1957 do danes je bil tudj član uredniškega odbora in hkrati v vsaki številki pisec prispevka iz loške zgodovine. Dalje je bil dolgoletni član uredništva, a v letih 1966/71 tudi glavni urednik Kronike, osrednje slovenske revije za lokalno zgodovi- no. Pomemben je bil tudi njegov delež pri nastajanju prvih dveh knjig gospodarske in družbene zgodovine Slovencev — Agrarne pa- noge, ki jih je pripravila SAZU, in pri re- dakciji tega obsežnega dela. Vidno je bilo nje- govo sodelovanje v odboru in nadzornem od- boru zgodovinskega društva za Slovenijo. Številna so bila njegova predavanja na zbo- rovanjih in kongresih zgodovinarjev in arhi- varjev v slovenskem in jugoslovanskem ok- viru pa tudi v tujini. Zavoljo izrednega poz- navanja arhivov in arhivskega gradiva za po- smezna obdobja in področja slovenske zgodo- vine iispešno in zelo intenzivno sodeluje že vrsto let pri delu na restituciji arhivov iz Avstrije. 2e leta 1949 ga je zvezna vlada ime- novala za člana restitucijske komisije, delal v letih 1959/60 v Avstriji kot član te komisije, kamor se je pogosto ponovno vračal vse do danes. Ce je dr. Blaznik vse do začetka leta 1950 vidno posegal na znanstveno raziskovalno področje ob drugem poklicnem delu, se je po tem letu njegovo znanstveno delo razmahnilo v širino in globino. V letih 1950/4 je bil znan- stveni sodelavec v Inštitutu za politično eko- nomijo, ki ga je ustanovil prof. Vojska na ekonomski fakulteti. V naslednjih treh letih je znanstveno delal v Državnem arhivu Slo- venije. V začetku decembra leta 1957 pa je prišel kot prvi stalni nameščenec na sedanji Inštitut Milka Kosa pri SAZU in ga je kot znanstveni svetnik formalno zapustil šele ob koncu preteklega leta. Tu je bil med drugim tajnik in vodja odseka za agrarno zgodovino. Razprave in članke iz svoje po številu enot bogate bibliografije je objavljal kar v poldru- gem ducatu revij in časopisov (zgodovinski časopis. Kronika, Loški razgedi. Geografski vestnik. Razprave SAZU, Glasnik Muzejskega društva, Časopis za zgodovino in narodopisje, Arhivist, Situla itd.) in napisal več samostoj- nih publikacij. V vrh njegovega znanstvenega dela štejemo izdajo virov Srednjeveški ur- barji freisinške škofije (SAZU, 1963), sinte- tično delo, rezultat lokalnih študij, Skofja Loka in loško gospostvo 973—1803 (Ljublja- na 1973) in prispevke v Agrarnih panogah I—II (Ljubljana 1970, str. 29—127 skupaj s soavtorji, 149—160, 161—184, 185—196, 611 do 616; Ljubljana 1980, str 241—278). Danes sodi dr. Blaznik med vodilne strokovnjake za gospodarsko in družbeno zgodovino sloven- skega agrara v obdobju fevdalizma in je ne- dvomno vodilni specialist za lokalno zgodo- vino v praksi in v teoriji. Od leta 1973 dalje pa je v vedno večji smeri posegal tudi v šir- šo slovensko zgodovino. Toda njegov znanst- veni duh še vedno snuje in pripravlja več po- membnih del, med drugim tudi topografsko obdelavo Štajerske v srednjem veku. Člani uredniškega odbora Kronike in vsi njeni sodelavci dr. Blazniku iz vsega srca že- limo ob visokem življenjskem prazniku vse dobro dn lepo, še dolgo vrsto let trdne in po- končne hoje, klenega zdravja, veliko osebne- ga zadovoljstva in sreče pa tudi še veliko de- lovnih sposobnosti, da bo mogel zastavljene si naloge dokončati in z njimi še dodatno obo- gatiti slovensko zgodovinopisje.