št. 8, november 1999
novoles
©--------
novoles
jeseni;
LETNI OSEBNI RAZGOVORI TUDI V NOVOLESU
\/sakodnevno se pogovarjamo s sodelavci, s V katerimi smo skupaj na delovnem mestu, z nadrejenimi, kateri nam dnevno določajo delovne naloge in nas mogoče ob tem tudi povprašajo, kako je doma, ali so otroci zdravi; srečamo sodelavce iz drugih oddelkov, služb... in vedno najdemo čas, da spregovorimo besedo, dve. Torej skorajda bi lahko rekli, da se vseskozi veliko pogovarjamo, da poznamo drug drugega in da je seveda to več kot dovolj. Vendar, ali je temu res tako? Ali ob takih "priložnostnih" razgovorih znamo poiskati bistvo problema oziroma ali lahko ob njih ugotovimo, s kakšnimi preprekami se sodelavec srečuje pri delu, kakšne so njegove ambicije, napake. Ce smo odkriti sami do sebe, si moramo priznati, da temu ni tako. Velikokrat nam celo ustreza, da lahko sodelavca odpravimo kar med vrati, ker bo na ta način izpostavil manj problemov. Na žalost pa se le ti ne rešujejo sami, ampak se na ta način le kopičijo.
In prav zaradi teh in podobnih razlogov smo se tudi v Novolesu odločili, da bomo pristopili k izvedbi letnih osebnih razgovorov. Naj pri tem tudi poudarim, da to ni neka nova oblika dela, saj jo nekatera podjetja izvajajo že leta, nekatera so jo tudi opustila, ker se je pokazala kot neučinkovita. In prav učinkovitosti in smiselnosti letnih razgovorov bi namenila največ pozornosti. Letni osebni razgovor naj bi bilo preprosto, vendar vnaprej dogovorjeno, srečanje med vodjo in sodelavcem, na katerem naj bi pridobila oba: sodelavec in vodja. Hkrati pa ima od razgovora korist tudi družba, v kateri je delavec zaposlen, saj je razgovor osnova za določitev delavčevih globalnih ciljev, s katerimi naj bi kar najbolj prispeval k poslovnim rezultatom družbe. Razgovor bo lahko učinkovit in smiselen samo, če se bosta oba sogovornika vnaprej odločila,
o
[fi]©w®D(§i>
da jima lahko samo koristi, da bo razgovor odprt in brez "zamer", torej korekten za oba. Prav tako ne moremo pričakovati učinkov od osebnega razgovora, na katerem bo na začetku in koncu izpostavljen problem plače in pogojev dela. Prav gotovo smo vsi na delu zato, da prejmemo ustrezno plačilo, vendar pa je v večini primerov pred tem potrebno odpraviti številne pomanjkljivosti, potrebnih je veliko predlogov za izboljšanje delovnih procesov, za doseganje večje produktivnosti... In temu je namenjen letni osebni razgovor - da vsak opozori na napake, ki se pri delu pojavljajo, da predlaga spremembe na svojem delovnem mestu, kajti z vso gotovostjo lahko trdim, da vsak sam najbolje pozna delovno mesto na katerem dela. Hkrati pa je osebni razgovor namenjen tudi poznavanju drug drugega. Velikokrat bi lahko primerneje reagirali, če bi poznali probleme sodelavca.
Skratka, ali bodo osebni razgovori v Novolesu "zaživeli", je odvisno samo od nas. V kolikor se bomo že vnaprej odločili, kar v Novolesu, najbrž pa tudi v drugih podjetjih, radi storimo, da gre spet za neko "nujno zlo", prav gotovo ne moremo pričakovati rezultatov.
Torej, bodimo tokrat res drugačni in se z optimizmom in dobronamernostjo lotimo izvedbe osebnih razgovorov.
// š V'
POSLOVNI INFORMACIJSKI NOVOLESU
■Joslovni informacijski sistem je skupek računalniških programov in podatkovnih baz, ki omogočajo vodenje kompletnega poslovanja nekega podjetja. Takšni sistemi pokrivajo blagovno-materialno, skladiščno, carinsko, finančno poslovanje, spremljanje proizvodnje, nabavo in prodajo, saldakonte in glavno knjigo, kadrovsko evidenco, plače, direktorski informacijski sistem (podpora pri odločanju) ter še kaj (vodenje tehnološke in projektne dokumentacije).
Postavitev in vpeljava takšnega sistema v večja podjetja trajata okrog dve leti. V tem času je potrebno namestiti ter medsebojno (v mrežo) povezati računalnike, instalirati bazo podatkov ter postopno dodajati posamezne module
(programe) poslovnega sistema. Vsak modul je potrebno testirati in šele po ugotovljeni brezhibnosti delovanja začeti uporabljati. Zaradi zamenjave je nemalokrat potrebno spremeniti utečene načine zajemanja podatkov, poti kroženja poslovne dokumentacije ter prilagoditi organizacijo podjetja.
Povprečna življenjska doba informacijskega sistema je 8 do 12 let. V tem času se spremeni ogromno parametrov, ki vplivajo na njihovo postavitev:
•	računalniki se bistveno izboljšajo, postanejo hitrejši in zmogljivejši,
•	tehnika programiranja računalnikov (pisanja programov) se spremeni,
•	zasnova podatkovnih baz se prenovi in dogradi,
•	ljudje, ki sistem uporabljajo, imajo več izkušenj in znanja,
•	zakonodaja, ki vpliva na poslovanje podjetij, se spreminja.
Zato še tako zmogljivi in široko zasnovani poslovni informacijski sistemi zastarijo, ne nudijo zadostne podpore, ne omogočajo več prave odzivnosti, skratka pridejo v fazo delovanja, ki jo imenujemo odmiranje, pomeni pa dvoje:
•	potrebo po popolni prenovitvi sistema ali
•	nabavo novega, sodobnejšega sistema.
Novolesov poslovni informacijski sistem je star že več kot dvajset let. V preteklosti je bil eden vodilnih, tako po širini programov, ki jih je nudil, kot po stopnji dodelanosti. V času krize, ki je pestila Novoles, pa tudi zaradi sprememb v proizvodnji (iz velikih serij v male, iz naročil vnaprej za daljše obdobje v naročila za kratek dobavni rok), je bil sistem prepuščen samemu sebi.
Problemi s področja informatike so se reševali lokalno (po profitnih centrih), glede na želje uporabnikov. Enoten sistem je tako postopno razpadal, danes pa se je naenkrat pojavilo veliko stvari, ki bi jih radi imeli takoj urejene. Postavlja se vprašanje, kako se lotiti problema? Ali sistem graditi od začetka s ponovno vzpostavitvijo osnov (identi materialov in izdelkov, njihove grupe in klasifikacije, ...) ali pa se odločimo za dograditev obstoječega sistema in ostanemo pri tem omejeni, imamo pa zato delne rešitve hitreje narejene (npr. posodobitev tehnoloških postopkov).
□i]®w®D(§®
Ugotovili smo, da bi bila popolna prenova sistema predraga in bi predolgo	trajala, zato	smo	se
odločili, da iz obstoječega sistema izvlečemo kar največ v tem trenutku, naslednje leto pa začnemo z uvajanjem novega poslovnega informacijskega sistema. Stari sistem bo živel vse do popolnega prehoda na novi sistem.
Na takšno odločitev je v veliki meri vplivala izkušnja pri vnosu	novih	tehnoloških	časov	v
tehnološke postopke v trenutnem sistemu. Cilj vnosa je bil zagotovitev direktne uporabe postopkov v proizvodnji (za razpis) in izračun kalkulacij elementov in izdelkov na podlagi popravljanih postopkov. Ob tem, ko smo definirali potrebne podatke,	pričeli	z vnosom	le-teh	v
obstoječo obliko, so se vedno znova kazale pomanjkljivosti in nastajale nove potrebe po izboljšanju vnosnih	mask	in izpisnih	listov.	Iz
predvidenega kratkega časa za programiranje je naenkrat programer postal ozko grlo in ni mogel slediti potrebam uporabnikov. Želje uporabnikov celo presegajo meje, ki smo si jih postavili z odločitvijo, da začasno pripravimo tehnološke postopke.
Ob koncu še enkrat poudarjava, da je delo na obstoječem informacijskem sistemu prehodne narave in ne bo možno ustreči vsem željam v tem trenutku. Zagotoviti pa hočemo, da bodo podatki, zajeti na tem sistemu, kar se da uporabni, hkrati pa pripravljeni za prenos na novi poslovni informacijski sistem.
LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
f a letošnji pohištveni sejem bi lahko rekli, da v /1-bistvu ni prinesel ničesar presenetljivo novega. Verjetno je, da so se pohištveniki oprijeli recepta, da se tržno bolj izplača pokazati stvari, ki so trenutno ali pa vsaj v bližnji prihodnosti v serijski proizvodnji, saj ima Ljubljanski pohištveni sejem večinoma pridih maloprodajnega značaja.
Tudi v Novolesu smo prišli do spoznanja, da določeni programi potrebujejo čas, da se zasidrajo v potrošnikove misli. Tako smo se letos predstavili z dokaj podobnim pohištvom kot lani. Nove so bile vrtne garniture, predvsem Heba, vrtno pohištvo iz lesa robinije (akacije). Na sejmu smo nazorno prikazali, da je pohištvo iz tega lesa primerno in odporno na vse klimatske razmere, saj smo stol izpostavili pravemu tuširanju.
Novolesov prodajni hit na domačem trgu vse bolj postaja jedelnica Cardiff, ki smo jo lani razstavili prvič, letos pa smo ji še dodali komodo in fotelja. Jedilniški program je vsekakor zanimiv in dobro bi bilo, da ga še razširimo s kotnim elementom in' dalje v program dnevne sobe.
Mladinska soba Pastel, ki smo jo letos predstavili v rjavi varianti, prejema veliko pohval s strani končnih potrošnikov, do zdaj pa nam še ni uspelo navdušiti tudi poslovodje večjih trgovskih hiš. Naročilo zanjo smo dobili od kupca iz Makedonije, zaenkrat pa kaže, da se bo prodajala v naših lastnih trgovinah.
Na sejmu smo razstavili tudi masivno spalnico Rosa in sicer v barvi češnje. Dobro bi bilo, da bi v bližnji prihodnosti razmislili o višji postelji, saj jih na trgu praktično ni.
Precej pozornosti so zbudili tudi seti miz in stolov. Nova miza Kama je bila zanimiva tudi za večje kupce in smo zanjo že na sejmu prejeli konkretna naročila.
In če na koncu pogledamo iz finančnega stališča o uspešnosti letošnjega sejma za naše podjetje, lahko z veseljem ugotovimo, da se nam je izšel s pozitivno bilanco.
K. K.
novoles
o------------------------
Skl
NOVOLES
OPRAVLJENA NOVA FAZA REKONSTRUKCIJE V PC VEZAN LES
\/ prejšnjih dveh številkah smo že poročali o w načrtovani rekonstrukciji nove linije sestavljanja in stiskanja vezanih plošč. Tokrat lahko rečemo, da je bil v preteklih mesecih avgustu in septembru opravljen najtežji in najzahtevnejši del rekonstrukcije, namreč montaža stiskalnice in avtomatske naprave za pripravo in nanašanje lepila.
Pripravljalno delo in delo na sami montaži je bilo treba opraviti ob sobotah in nedeljah, med tednom pa so potekale tiste dejavnosti, ki so bile izvedljive brez motenj v proizvodnji. V začetku avgusta je bilo najprej postavljeno šestnajst ton težko ogrodje stiskalnice s pomočjo avtodvigala. Sledila je montaža strojnega dela opreme, ki so jo izvajali štirje italijanski in dva naša monterja. Nato so trije italijanski in dva naša električarja v septembru montirali električno krmiljenje naprav. Montaža je bila končana konec septembra, poskusni zagon pa izveden 28.9., pri čemer se je izkazalo, da je potrebnih nekaj dodelav. V začetku oktobra se je začela redna proizvodnja s postopnim privajanjem zaposlenih in postopnim povečevanjem proizvedenih količin.
Nova linija za stiskanje pomeni veliko in vsestransko izboljšavo. Pridobitve so:
•	boljša zlepljenost plošč,
•	boljša in lepša površina,
•	možnost doseganja višjih tlakov pri stiskanju,
•	mehanizirano polnjenje in praznjenje brez napornega ročnega dela,
•	večja produktivnost in manj izmeta.
NOVO 0 INVENTIVI II 5691/1999
t ;J %
\ / Novolesovem g V o inventivni dej. 201500429,8 imenujemo, o predlogih za izboljšave.
COBISS e
V tem trenutku, je novo to, da je v pripravi Pravilnik o inventivni dejavnosti, ki bo natančneje opredelil in uzakonil postopek prijavljanja in obravnave predlogov ter merila za njihovo nagrajevanje. V pripravi je tudi propagandna zloženka s pojasnili v poljudni in lahko razumljivi obliki.
V glasilu nameravamo še naprej poročati o predlogih, zlasti če se bodo posebej odlikovali in če jih bo več. V zadnjih nekaj mesecih so bili sprejeti naslednji predlogi:
F. Hrovat (Prodaja) : en predlog ocenjen s 6 točkami
F. Zadravec (Storitve) : en predlog ocenjen s 6 točkami
F. Pirc (Novi program) : en predlog ocenjen s 4 točkami
J. Klobučar (Lepljeni elementi) : dva predloga, vsak ocenjen s po 5 točkami J. Murn (Plastificiranje) : en predlog ocenjen s 6 točkami
Z. Zec (Lepljeni elementi) : en predlog ocenjen s 3 točkami
Na podlagi točkovne ocene se določi nagrada po lestvici predvideni v novem Pravilniku (za tiste predloge, katerih gospodarska korist se ne da izračunati).
V informacijo je tukaj prikazan del lestvice:
Število točk	2 ali 3	4	5	6
Odstotek povprečne slovenske bruto plače (zaokrožen na 100 SIT) za izplačilo	1%	2%	3%	5%
Nova Novolesova velika pridobitev
B.P.