ISSN 0350-5561
za konectedna
V noči na soboto se bo dež zajel vso Slovenijo. V soboto bo večinoma snežilo
57 let
številka 5
četrtek, 4. februarja 2010
Zimska, športno obarvana pravljica
Letošnja zima ene jezi, druge pa neverjetno razveseljuje. Mraz je poskrbel, da so jezera zaledenela, snega je v teh dneh povsod dovolj, v tem tednu pa nas je kar nekajkrat razvajalo tudi sonce.
Mnoge je lepo zimsko vreme privabilo na območje velenjskih jezer, kjer je v teh dneh res pravljično. Eni drsajo, drugi se sprehajajo, nemalo je tistih, ki uživajo med tekom na smučeh na lepo urejeni tekaški progi. Zato bi bilo prav, da bi jo sprehajalci prepustili smučarjem in da ne hodijo po njej, saj s svojimi stopinjami v snegu lahko povzročijo kar nekaj preglavic smučarjem.
8. februar
slovenski kulturni praznil
Spoštovani,
i a
H /II

čestitamo vam ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju; in vas prijazno vabimo na osrednjo občinsko slovesnost, ki bo
v petek, 5. februarja 2010, ob 18. uri
v Domu kulture Velenje.
M
rogram bodo pripravili plesalci Plesnega studia N.
Vljudno vabljeni!
Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Kult kulture
Bojana Špegel
Pravi užitek je bil opazovati tudi zanimiv šport, ki so ga mnogi videli prvič. Konji so na travniku ob Škalskem jezeru zadnjo nedeljo v januarju vlekli smučarje, ki so tekmovali, kdo bo hitrejši in kdo spretnejši ...
Ob koncu tega tedna naj bi dobili še eno pošiljko snega, mraz bo prihodnji teden še vztrajal. Zato ne zamudite zimskih radosti, ki jih v teh dneh lahko užijete v Šaleški dolini. Pust se nezadržno bliža in če mu bo uspelo njegovo poslanstvo, bo zimska pravljica kmalu končana.
■ bš, foto: vg
Težko je v dneh, ko vsa Slovenija razpravlja o prihodnosti Šaleške doline in upravičenosti gradnje bloka 6 v šoštanjski elektrarni, govoriti in razmišljati o kulturi. Pa vendarle je v dneh pred slovenskem kulturnim praznikom in po njem govora in razmišljanja o kulturi več kot ponavadi. Ne le da se zagotovo o našem (še vedno) največjem pesniku Francetu Prešernu pogovarjajo že otroci v vrtcu, o njem in pomenu kulture, slovenske seveda, zagotovo v teh dneh več razmišljajo in govorijo tudi šolarji in dijaki. Tudi prireditev, kijih pravzaprav v Šaleški dolini res ne manjka, je v teh dneh veliko. Vse posvečene kulturi.
Vprašanje, kaj pravzaprav je kultura, pa je še vedno odprto. In vedno aktualno. Morda v času, ki ga živimo danes, ko ni več področja našega življenja, ki ne bi bilo spolitizirano, še bolj. Danes je žal bolj kot to, kaj je v umetnosti dobro in kaj slabo, pomembno, na čigavi strani si. In s kom sodeluješ. Od nekdaj se mi to zdi neumno, sploh ker vem, da umetniki, ustvarjalci in poustvarjala o tem zelo malo razmišljajo. Njih pri ustvarjanju in predstavljanju ustvarjenega vodijo povsem drugačne misli in dejanja. Nemalokrat pa se ob tem zgodi, da so še kako odvisni od dnevne politike in všečnosti. Za Šaleško dolino lahko mirno trdimo, da je kultura tu visoko cenjena. Da je tu doma. Zato imamo zelo veliko izjemno ustvarjalnih ljudi, ki nenazadnje dosegajo vidne rezultate tudi v širšem prostoru, ne le v domači dolini. In če smo iskreni, je treba priznati, da je tudi za to zaslužna naša lokalna politika. V vseh treh mestih v dolini znajo prisluhniti potrebam umetnikov in občanov, ki si življenja brez prireditev, novih ali obnovljenih kulturnih institucij in kulturnih dogodkov ne znajo predstavljati. Tu in tam se zgodi, da vse ne teče tako, kot bi si želeli, da kulturniki ne znajo sodelovati med seboj, a je to prej izjema kot pravilo. In takih izjem bo moralo biti v prihodnjih dveh, treh letih manj. Veliko manj. Končno bomo leta 2012 tudi del Evropske prestolnice kulture. Pomemben projekt, ki bo, upajmo, odmeval. Pa čeprav se danes vse prepogosto dogaja, da ob omembi tega leta omenjajo le mesto Maribor, ki bo sicer res nosilec projekta, a soustvarjali ga bodo organizatorji in umetniki iz šestih slovenskih mestnih občin. Prav in pošteno bi bilo, da bi se to več poudarjalo. In da bi tudi država projekt prepoznala kot pomemben za vso Slovenijo in ga kot takega tudi podprla.
V dneh, ki prihajajo, se bodo vrstile svečanosti in različni kulturni dogodki, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku. V ponedeljek bo tudi dela prost dan. Izkoristite ga, obiščite kakšen zanimiv muzej -prepričana sem, da mnogi Šalečani še vedno niso videli ne zbirk na Velenjskem gradu, ne novega muzeja usnjarstva in ne muzeja Premogovništva. Ce boste raje doma, odprite knjigo. Veliko jih je, ki so vredne vaše pozornosti. Dale vam bodo več kot vi njim! Možnosti, kako začutiti praznik slovenske kulture, je veliko. Prazniki so vendarle namenjeni ne le počitku, ampak tudi razmišljanju. In praznovanju.	■
Del proizvodnje v Valjevo
Zaradi selitve v Gorenju ne bodo odpuščali V Velenju bodo izdelovali aparate z višjo dodano vrednostjo
V Gorenju so že v strateških usmeritvah napovedali, da bodo nizko-cenovne aparate preselili na lokacije, kjer lahko zaradi nižjih stroškov dela, dosegajo dobičkonosnost. Tako bodo v začetku aprila preselili v Valjevo v Srbijo nekaj osnovnih modelov hladilno-zamrzovalnihh aparatov, ki predstavljajo dva odstotka celotnega letošnjega proizvodnega načrta. Na ta način produktno optimirajo proizvodnjo, znižujemo stroške in zagotavljajo fleksibilnost prilagajanja proizvodnje naročilom ter s tem povečujemo konkurenčnost programa hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Zaradi te selitve v Gorenju ne načrtujejo odpuščanja. Zaposlene, ki so delali v teh programih, bodo premestili na montažne linije, kjer bodo izdelovali hladilnike z višjo dodano vrednostjo, ki lahko tudi prenesejo strošek dela v Slovenji, oziroma v okviru drugih konkurenčnih proizvodnih programov na lokaciji v Velenju, ki ostaja najpomembnejša tudi v prihodnje. V Gorenju je zaposlenih 10.680 delavcev, od tega 7.700 v Sloveniji. Število prilagajajo obsegu in dinamiki proizvodnje in delavce v skladu s tem tudi razporejajo po obratih. Tudi letos bodo njihovi ukrepi na tem področju usmerjeni v »mehke metode« prilagajanja. Na takšen način so lani znižali število zaposlenih za več kot 400 delavcev, letos pa ga bodo še za nadaljnjih 350.	■ mz
9770350556014
»asiAS
m
lokalne novice
Gradnja novih stanovanj
Velenje - V teku je gradnja stanovanjskega objekta na Selu. Investitor je podjetje Cigrad. Mestna občina je lani z investitorjem podpisala pismo o nameri, s katerim si pridržuje pravico do odkupa enega stolpiča z 39 stanovanji.
Gradnja stanovanjskih enot z garažami bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi, zaključena bo konec leta, bodo zgradili štiri enake stolpiče z 39 stanovanji različnih velikosti (od enosobnih do trisobnih), skupno torej 156. V drugi fazi, ki jo investitor načrtuje v naslednjih letih, bodo zgradili še tri podobne stolpiče, s skupaj 117 stanovanji.
Že konec tega leta pa naj bi se začela gradnja poslovno-stanovanj-skega objekta na Gorici. Končana naj bi bila v prvi polovici leta 2012. V njem bo 144 stanovanj različnih velikosti, 640 parkirnih mest in 3.225 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.
■	mkp
Prednostna lista za stanovanja aprila
Velenje - Mestna občina je oktobra lani objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in prejela 328 vlog. Razpis bo pravnomočen aprila, ko bodo izpeljani vsi postopki in izdelana prednostna lista. Do takrat bo v veljavi razpis iz leta 2007.
Lani so na osnovi »starega« razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj dodelili 42 stanovanj in izvedli 18 zamenjav. Tako so stanovanjsko vprašanje rešili 60 prosilcem. Ugodili pa so tudi vložiteljem 240 vlog za subvencijo neprofitnih in 23 vlog za subvencijo tržnih najemnin.
■	mkp
Znan 101 najboljši zaposlovalec 2009
Ljubljana - V okviru medijskoraziskovalnega projekta Zlata nit 2009 je časopis Dnevnik objavil seznam 101 najboljšega zaposlo-valca. Zmagovalce v kategoriji malih, srednje velikih in velikih podjetij bodo razglasili 18. marca.
Za sodelovanje v nacionalnem medij skoraziskovalnem projektu in izboru najboljših zaposlovalcev se je letos odločilo 115 podjetij, med 101 najboljšega zaposlovalca pa seje uvrstilo 50 malih, 25 srednje velikih in 26 velikih podjetij. Savinjsko-zasavska regija ima med 101 najboljšim zaposlovalcem pet podjetij, med njimi so MIK in Palma iz Celja ter Premogovnik iz Velenja.
■	mkp
Spomladi začetek izgradnje kanalizacije Bevče-Črnova
Velenje, 27. januar - Sodelavci Mestne občine Velenje in Komunalnega podjetja Velenje so krajanom dela Bevč, Črnove in dela Lipja predstavili prvo fazo kanalizacijskega omrežja Bevče-Črno-va. Dela bodo zače li spo mla di.
Računajo, da se bo lahko v prvi fazi, ki bo veljala 260 tisoč evrov, na kanalizacijsko omrežje priključilo 40 objektov. Bodoči uporabniki bodo morali seveda poravnati komunalni prispevek in si zgraditi hišni priključek
■ mz
Iz občine Šmartno ob Paki
Prevozi v šolo
Skoraj na vsaki seji sveta šmar-ški svetniki opozarjajo na vrtoglavo rast stroškov v zve zi s šol ski mi prevozi in terjajo od občinske uprave ter vodstva tamkajšnje osnovne šole, da pripravita nekaj ukrepov za zmanjšanje obremenitve proračuna. Nekaj malega naj bi v zvezi s tem predstavljalo povišanje cen z 12,5 na 18 evrov na mesec za tiste učence in učenke, ki niso upravi-če ni do brez plač ne ga prevoza. Cene so nazadnje dvignili pred tremi leti. V letošnjem občinskem proračunu je za šolske prevoze predvidenih 120 tisoč evrov.
Da bi občina prišla do pravih informacij o varnih poteh v šolo, je naročila izdelavo študije, ki je osnova za prispevek staršev. Hkrati pa so rezultati študije pokazali, kaj vse je potrebno še postoriti za zagotovitev varnih poti v šolo (ta projekt je objavljen na spletnih straneh osnovne šole Bratov Letonje). Potrebnih bo kar nekaj posegov tako na državnih kot občinskih ces-
Na obzorju novogradnje
Vloge za odmero komunalnega prispevka napoveduj ej o gradbeno pomlad
Šoštanj - V občini Šoštanj so januarja zaznali porast vlog za odmero komunalnega prispevka, kar je dober znak. Kaže lahko na to, da
utegne na pomlad priti do porasta gradenj javnih ali zasebnih objektov. Po prejetju odločbe morajo namreč vlagatelji oziroma investi-
torji komunalni prispevek poravnati v 30 dneh, ta pa je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Upravičenci so v prvih treh tednih letošnjega leta vložili10 vlog za izdajo odločbe o višini zneska za plačilo komunalnega prispevka. Lani tak čas so prejeli 3 vloge, v celem lanskem letu pa se jih je nabralo 45. »Višina zneska za plačilo komunalnega prispevka je določena na osnovi velikosti stavbnega zemljišča, neto stanovanjske površine in
na podlagi komunalnih dobrin, na katere se bo predvideni objekt pri-klju čil, »pravi Andrej Volk iz uprave Občine Šoštanj.
Plačilo komunalnega prispevka je obvezno. Pri gradnji gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki jih v celoti plača občinski proračun, ter ko gre za gradnjo objekta širšega družbenega pomena pa je plačilo v celoti oproščeno.
■ mkp
Lojze Peterle na obisku v Šoštanju
Podprl gradnjo šestega bloka in se zavzel za razreševanje ekoloških vprašanj -Pogovarjal se j e z oskrbovanci Zimzelena in krajani Šaleške doline
Na povabilo občinskih odborov N.Si Šoštanja in Velenja je v petek obiskal Šaleško dolino evropski poslanec Lojze Peterle. Najprej je bil na obisku v Termoelektrarni Šoštanj, kjer mu je direktor dr. Uroš Rotnik predstavil razvojne cilje. Nad videnim je bil navdušen in je ob tem poudaril, da kot državljan Slovenije podpira to izgradnjo, ob tem pa vztraja pri postavljenih ekoloških normah, pri katerih je Evropa daleč pred Slovenijo. Po njegovem mnenju bi se morali Slovenci bolj zavedati, kako pomemb-
Drago Koren, Lojze Peterle, dr. Uroš Rotnik, Roman Kavšak in Andrej Kuzman (z leve ) med ogledom proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj.
na so ta vprašanja. Verjame, da v občini Šoštanj in širše podpirajo projekt Blok 6; že iz razlage je bilo razvidno, kaj vse so krajani v občini Šoštanj utrpeli, zato se morajo stvari obrniti na bolje in se zmanjšajo izpusti emisij. Predstavniki N.Si so s ponosom poudarili, kako pomembno vlogo so imeli skupaj z nekdanjim ministrom za finan-
ce dr. Andrejem Bajukom pri podpisu te pogodbe in zagotavljanju kreditov. Predsednik območne organizacije N.Si Šoštanj Roman Kav šak je skupaj z občinskim svetnikom Drago Korenom prav tako podprl to gradnjo in tudi poudaril, da širša lokalna skupnost temu nikoli ni nasprotovala, izrazil pa je tudi polno podporo vodstvu TEŠ z
dr. Urošem Rotnikom na čelu.
Loj ze Peterle je obiskal tudi dom ostarelih Zimzelen v Topolšici, kjer mu je direktorica doma Andreja Štefan Bukovič predstavila dom in delo v njem, o aktualnih političnih vprašanjih pa se je pogovarjal tudi s tamkajšnjimi oskrbovanci in jim zaigral na orglice. Obisk v Šaleški dolini je sklenil s srečanjem v Mihaelovem domu v Šoštanju s člani, simpa-tizerji in prijatelji OO N.Si Šoštanj. Pred pri-četkom srečanja z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom so s kratkim kulturnim programom presenetili člani ansambla Spev.
Okroglo mizo z evropskim poslan cem Loj zetom Peterletom je vodil Roman Kavšak, pogovarjali pa so se o aktualnih evropskih in domačih političnih zadevah. Poudarek je bil tudi na letošnjih lokalnih volitvah.
tah. Lokalna skupnost je že zahtevala, da si stanje ogledajo predstavniki Direkcije RS za ceste, da se bodo lahko skupaj dogovorili o potreb nih ukre pih, s kate ri mi bi zagotovili varne poti za učenke in učence, hkrati pa zmanjšali število upravičencev do brezplačnega prevoza.
Po zagotovilih šmarškega župana Alojza Podgorška je glede na trenutno stanje upravičenih do brezplačnega prevoza še več otrok, kot jih je danes.
Pediatrična ambulanta
Lokalna skupnost je skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje uspela zagotoviti dodatnega zdravnika - pediatra v zdravstveni postaji Šmartno ob Paki. Tako od 1. februarja letos dalje dvakrat na teden (ob torkih in sredah) dela pediater Drago Kunej, ob ponedeljkih in četrtkih pa bo še naprej zdravila otroke pediatrinja Ksenija Kozorog.
■ tp
Veliko povabljenih, koliko uslišanih
Lov za denar je odprt - Do Sare projekti po Sotli - Blok 6 moti tudi (nekatere) v Spodnji Savinjski dolini - Pokrajine da, pokrajine ne - V pričakovanju kulturnega praznika in pusta
Tako - minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš je že naznanil javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov. Za naše statistično območje je to tembolj pomembno zaradi zdrah, ki so se zgodile okoli Regionalne razvojne agencije, ki so privedle tudi do tega, da so župani odvzeli pooblastila RRA, dala pa jih je razvojni agenciji Sotla. Nekateri, ki dvomijo, da bo ta subregionalna agencija zmogla delo, sicer menijo, da je to korak nazaj, drugi so prepričani, da bodo njeni sodelavci vse pripravili tako, da bo denar na naše območje pritekel tudi po Sotli. Je pa to le začasna rešitev, saj naj bi končno naloge, ki jih je doslej za to območje opravljala RRA, za »savinjsko pokrajino« prevzela Sara, Savinjska razvojna agencija. To so že pred leti ustanovili v Celju, v kratkem naj bi jo dokapitalizirale še ostale občine. In potem naj bi teklo vse gladko kot po Savinji. Denar iz Evrope čaka, zagotavljajo na ministrstvu, a projekti morajo biti taki, kot je treba. Naši bodo! - pa zagotavljajo »odločujoči« v še 'nedorečeni'pokrajini. S temi pokrajinami je res križ. Saj ne gre ravno za to, da jih nekateri ne bi radi imeli in bi bili načelno proti. Težave so, kot običajno, v podrobnostih. Kakšne naj bodo, da bodo res pripomogle k uravnoteženemu razvoju? Katere stvari z države prenesti nanje, kako jih financirati? Iz tega vsega pa sledi tudi vprašanje, kije za nekatera območja še kako pomembno: koliko naj jih bo. Slovenijo smo že dodobra razcefrali z občinami, zato so z delitvijo države na pokrajine nekateri previdnejši. In če k vsemu temu dodamo še dobršen ščepec politike, potem je jasno, da stvari ni enostavno rešiti. In v času, ko mnogi opozarjajo na rušilno moč nekaterih lobijev, ki so se spravili nad projekt, imenovan blok 6, izhajali pa naj bi predvsem iz Ljubljane in Posavja, na ta še nerojeni blok, a vendarle že resno spočet,
gledajo kritično tudi nekateri v Spodnji Savinjski dolini. Nekateri so namreč prepričani, da visoki šoštanjski dimniki »segajo« tudi v celjsko kotlino. In kvarijo ozračje in tla, ki so že tako močno prizadeta zaradi lastnih onesnaževalcev. Ne le to, nekateri so prepričani, da sem pride nesnaga tudi iz visokega dimnika iz Trbovelj. V svoji sedanji kritiki sicer ne postrežejo s kakšnimi konkretnimi podatki, a k mnogim napadom na blok 6 so vendarle pristavili svoj lonček. V razpoloženju, ki pogosto na raznih področjih nič kaj ne kaže na kulturno, pa pričakujemo kulturni praznik. Kulturo smo pri nas dvignili na res visoko raven, saj je dan kulture, kulturni praznik tudi državni praznik. Ob tem nekateri opozarjajo, da sta si letos praznik kulture in norčavi pust zelo blizu. Tako blizu, da se lahko zgodi, da se bodo kje prireditve ob teh dveh praznikih celo prepletale. Zlobneži ob tem pravijo, da je nekatere prireditve tako in tako težko ločevati. So pa tudi taki, ki menijo, da so nekateri, ki se ukvarjajo s kulturo, že kar nekakšni norčki. Zaradi odnosov, kot ga imajo do kulture ponekod in na nekaterih področjih. Kdor se z umetnostjo (»petjem«) ukvarja ni le slep!
Slovenci pa smo še enkrat dokazali, da smo zadovoljni z malim. Zadnja večja raziskava - Eurobarometer - je sicer pokazala, da Slovenci v visokem odstotku menimo, da je naš gospodarski položaj slab in naj bi se še poslabšal. A smo v samem vrhu med državami po tem, da smo zadovoljni z življenjem. To pač kaže našo prislovično potrpežljivost in vdanost v usodo. To, da nas najbolj skrbi velika brezposelnost, pa kaže, da smo vendarle še vedno delaven narod. Pa čeprav je vendarle tudi pri nas precej takih, ki bi raje živeli od dela drugih. In tudi takih, ki brezposelnim očitajo, da raje prejemajo pomoč, kot da bi delali. In ki ne vidijo solz mnogih, ki morajo po socialno pomoč.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDISCU
Brez šestke bi bila Šaleška dolina ob 3500 delovnih mest
Posredno bi bilo brez dela, če bloka 6 ne bi gradilo vsaj 1000 občanov, Slovenija pa bi morala polovico elektrike uvoziti - Država bi bila prisiljena z davkoplačevalskim denarjem zapreti Premogovnik
Mira Zakošek
Na novinarski konferenci prejšnji četrtek je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj novinarjem ponovno predstavilo prednosti izgradnje šestega bloka in priprave nanjo. Direktor dr. Uroš Rotnik je izrazil prepričanje, da bi brez tega postal slovenski elektroenergetski sistem nestabilen in bi bilo zato ceno elektrike tudi mnogo težje nadzorovati kot sedaj. V Šaleški dolini bi izgubilo delo vsaj 3.500 ljudi, posredno pa bi s tem izgubilo vir preživljanja več kot 12 tisoč prebivalcev. Potrebno bi bilo zapreti Premogovnik Velenje, ki ima ob sedanjem odkopu še za 40 let zalog premoga, stroški zapiranja pa bi takoj obremenili slovenske davkoplačevalce.
6 jih bo proizvedel 3,067 milijona ton. Zmanjšal se bo tudi hrup, iz sedanjih približno 48 decibelov na predvidenih 42 decibelov. Emisije SO2 se bodo zmanjšale na zanemarljivo količino, močno pa se bodo znižale tudi emisije NOx, in sicer na manj kot 2000 ton letno (iz sedanjih več kot 8000 ton letno).
Sodelujejo domači in tuji strokovnjaki
Pri projektu TEŠ 6 so sodelovale vse strokovne ekipe TEŠ, k sodelovanju pa so povabili tudi strokovnjake, ki so posebej usposobljeni za razvoj tovrstne opreme, poznajo najnovejše tehnične dosežke in možnosti. Vključili so tudi pravne strokov-
nja), da bi lahko zastavljeni projekt v miru izvedli. Že tako z njim zaradi priprave zahtevne dokumentacije, predvsem pa čakanja na številna soglasja, zamujajo za dve leti (prvotno je bilo predvideno, da bo blok leta 2012 že obratoval). S ponosom pa je povedal, da je projekt, ki ga je pripravljala celotna tehnična ekipa TEŠ v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, izvrsten. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da jih pri tem podpirajo tukajšnji prebivalci.
Priprave se nadaljujejo
X	J J J
Po besedah vodje projekta bloka 6 Bojana Brešarja se gradnja fizično v Šoštanju še ni začela, pripravljajo pa dokumentacijo za gradbeno dovoljenje ter tehnične specifikacije. Z dobaviteljem glavne teh-
Z leve: Branko Debeljak, Jože Lenart, Djordje Žebeljan, Uroš Rotnik, Bojan Brešar in Anita Dolinšek
med novinarsko konferenco.
Leta 2015 bodo morali v TEŠ zaradi zastarele tehnologije, slabih izkoristkov in predvsem nesprejemljivih okoljskih učinkov izključiti iz omrežja bloke 1-4, blok 5 pa bodo imeli v hladni rezervi. Če do takrat ne bi zgradili nadomestnega energetskega objekta - bloka 6, bi Slovenija izgubila približno tretjino lastne proizvodnje elektrike, saj nadomestnih energetskih objektov z enako zmogljivostjo in zanesljivostjo oskrbe ne bo mogoče zgraditi v tako kratkem času. To pomeni, da bi morali uvoziti približno polovico potrebne energije, kar bi gotovo prineslo še vrsto drugih negativnih učinkov.
Rotnik je tudi poudaril, da je izgradnja šestega bloka ekonomsko rentabilen projekt, kar so potrdili tudi izkušeni finančni analitiki bank EIB in EBRD, ki sta sicer pri financiranju tovrstnih projektov izjemno konzervativni. S prodajo energije iz bloka 6 bo TEŠ namreč ustvarjal dovolj visoke prihodke (približno 245 mio EUR letno), kar pomeni, da bo poleg skrbi za socialno varnost svojih zaposlenih in zaposlenih v Premogovniku omogočal tudi razvoj drugih okoljsko sprejemljivih projektov in tehnologij, predvsem pa bo sposoben še naprej vlagati v ekološko sanacijo Šaleške doline. Če tega bloka ne bi zgradili, bi morali vložiti v prenovo obstoječih blokov vsaj 400 milijonov evrov, poleg tega pa bi morali plačevati visoke dajatve za emisijske kupone. To bi pomenilo, da bi na leto ustvarjali okoli 70 milijonov izgube. Če upoštevajo vse te izračune, bo blok 6 poplačan v šestih letih.
Manjše onesnaževanje
j j
Ob sedanji proizvodnji spustijo letno v ozračje 4,5 milijona ton emisij CO2. Blok
njake in strokovnjake za ekonomiko in finance. Pri pripravi projekta je sodelovalo približno 80 izvajalcev, ki so jih izbrali na osnovii njihovih referenc v energetskem sektorju.
Raz pis v evrop skem uradnem listu
Razpis za izbiro izvajalca, ki pomeni tudi ključen strošek v investiciji, so objavili v mednarodnem uradnem listu, torej bi se lahko nanj prijavilo več globalnih ponudnikov. Ključnih dobaviteljev omenjenih tehnologij je namreč več: General Electric, Siemens, Hitachi, Alstom, Mitsubishi, Toshiba. Na razpis sta se prijavila le dva, verjetno tudi zato, ker so imeli ostali v trenutku razpisa polno zasedene proizvodne zmogljivosti. Zanimanje za projekt je bilo torej relativno majhno. Pogodbo so sklenili neposredno z izvajalcem, posrednikov v tem poslu ni bilo, kar bo, tako so prepričani v vodstvu TEŠ, pokazala tudi preiskava protikorupcijske komisije.
Uroš Rotnik: 'Koruptivnosti ni bilo'
Rotnik je na novinarski konferenci poudaril, daje vodstvo TEŠ vedno pripravljeno odgovoriti na vsa vprašanja, da pa niso pričakovali tolikšnih zapletov, saj je vse potekalo povsem transparentno. Zatrdil je, da koruptivnosti ni bilo, da poteka ves posel brez posrednikov, saj se trudijo, da bi opremo nabavili čim bolj ugodno. Seveda pa si v Šoštanju želijo malo miru (trenutno odgovarjajo predvsem na številna vpraša-
nološke opreme se redno sestajajo in usklajujejo še zadnje tehnične detajle oziroma pripravljajo dokončno tehnično dokumentacijo. "Prava gradbena dela se bodo začela s pripravljalnimi deli spomladi letos, predvidena je porušitev starih hladilnih stolpov, ki jih potrebujemo za sprostitev lokacije, začetek gradnje glavnega tehnološkega objekta pa načrtujemo konec letošnjega leta," pravi Brešar.
Nadzor je skrben
Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta, je prav tako potrdil, da so priprave na gradnjo intenzivne in v skladu z zastavljenimi roki. Nadzorni svet jih redno spremlja, prav tako pa tudi posebna komisija HSE. Pri svojim delu niso naleteli na nikakršne sume koruptivnih dejanj.
Blok 5 bo hladna rezer va
Blok 5 ima doslej opravljenih 225 tisoč
Vsi bloki s polno paro
V tem času je proizvodnja v TEŠ maksimalna, obratujeta tudi obe plinski turbini. To je čas, ko TEŠ opravlja svoje pomembno poslanstvo, saj so potrebe po elektriki velike, prav tako pa tudi po toplotni energiji, kije pošiljajo v omrežje med 120 in 130 MGW in tako veliko prispevajo, da je zrak v Šaleški dolini kljub njenemu onesnaževanju v zimskem času vendarle med čistejšimi v Sloveniji.
obratovalnih ur. Razvita Evropa ustavlja takšne bloke, ko imajo 270 tisoč obratovalnih ur, kar bo ta blok dosegel čez šest let. " Od takrat naprej naj bi ta blok pred stav-ljal našo hladno rezervo, kar pomeni, da bo obratoval takrat, ko bo to nujno. Ta proizvodnja naj ne bi bila višja od 1050 GWh (trenutno je med 1700 in 1900), kar je 40 odstotkov manj kot danes. Mi seveda zelo pozdravljamo vse obnovljive vire. Več kot bo tako proizvedene elektrike, manj bo obratoval blok 5. Tako bo tudi manj ones na ževal in vsi bomo zadovoljni. Zadovoljni pa bomo zagotovo tudi, ko bo v primeru, ko ne bo sonca, plina, vode,
Elektrika iz TEŠ konkurenčnejša od uvožene
V lanskem letu so v TEŠ proizvedli 3 753 GWh električne energije, od tega 327 iz plinskih turbin. To je kar nekaj več, kot so načrtovali, in to kljub temu da je bila hidrologija izjemno ugodna in so na primer dravske elektrarne proizvedle kar 477 GWh elektrike več, kot so načrtovali. V TEŠ kljub temu niso zmanj ševa li pro iz -vodnje, saj je bila njihova elektrika konkurenčnejša od uvožene, ki je »obdavčena« z raznimi prispevki, ki so potrebni, da pride iz tujine do Slovenije .
naš blok obratoval in dajal potrebno elektriko," pravi Rotnik.
Hladna pripravljenost tega bloka pomeni, da bo lahko vedno "vskočil", ko se bodo v slovenskem energetskem sistemu pojavile potrebe.
Šestka zagotavlja socialno varnost
Sindikat, ki ga vodi Branko Sevčnikar, si je ves čas prizadeval, da bi prišlo do izgradnje šestega bloka. To so leta 2008 slovenski javnosti povedali tudi z opozorilno stavko. Ta gradnja pomeni zanje večjo, boljšo ali pa vsaj enako ekonomsko socialno varnost. "Gradnjo smo utemeljili, zdaj pa si skušajo isti akterji kot leta 2008, morda v luči bližajočih se lokalnih volitev, z negativnim mnenjem o tem objektu nabirati svoje politične točke, " pravi Sevčnikar in dodaja, da je bil TEŠ vedno trdno vpet v elektroenergetski sistem Slovenije. Tako ga doživljajo tudi danes, ob tem pa poudarjajo, da tega sistema brez TEŠ ni, saj predstavlja potrebno stabilno podporno točko.
Gradnja novega bloka je dokaj dobro spreta tudi v lokalnem okolju, kje ni bilo bistvenih pripomb, kljub temu daje proizvodnja elektrike prav gotovo najbolj obremenjujoča za najbližje prebivalce, ki pa so, ne sicer z navdušenjem, pritrdili postavljenim razvojnim usmeritvam TEŠ. "V vseh
Branko Sevčnikar: »Ta gradnja pomeni večjo, boljšo ali pa vsaj enako ekonomsko socialno varnost.«
letih proizvodnje seje ustvarilo nekakšno sožitje med krajani in proizvodnimi objekti tako premogovnika kot elektrarne. In to kljub temu, da je bila dolina, predvsem pa njeni prebivalci, prisiljena sprejeti mnoge hude posledice obeh dejavnosti," pravi Sevčnikar, kije tudi podpredsednik sindikata delavcev elektroenergetike Slovenije, v katerem prav tako podpirajo to izgradnjo in tudi vse druge energetske objekte, kijih zagovarja stroka.
Svet
delavcev
podpira
vodstvo
Janko Lihtineker, predsednik sveta delavcev meni, da so v njihovem podjetju delavci dobro organizirani in tudi aktivno sodelujejo pri soupravljanju podjetja. »Smo redni sogovornik s poslovodstvom, v soupravljanje pa se poleg tega vključujemo preko različnih odborov,» pravi Darko, ki meni, da so o vsem dobro obvešče ni in da dobro opravljajo funkcijo soupravljalca. Seveda so zelo natančno in podrobno spremljali tudi priprave na izgradnjo šestega bloka, in to vse od leta 2003, ko so te stekle. »Smešno bi bilo, če te gradnje ne bi podpirali, saj nam zagotavlja ekonomsko varnost in daje možnost zaposlenim, da s svojim znanjem in dodatnim izobraževanjem prispevajo k še
Janko Lihtineker: »S svojim dosedanjim delom smo dokazali, da smo kos zahtevnim načrtom.«
večjemu razvoju tehnologij. S svojim dosedanjim delom pa smo tudi dokazali, da smo tega sposobni. Dolgoročno strategijo TEŠ v celoti podpiramo,« dodaja.
—*6ks
Kje so bili ekologi, ko je bilo Velenje zibelka slovenske ekologije?
Podpora bloku šest Termoelektrarne Šoštanj povezala velenjske svetnike - Dolina, ki ima več kot 135-letno rudarsko in več kot 80-letno energetsko tradicijo in je zaradi tega v preteklosti utrpela veliko škodo, se rudarstvu in energetiki nikakor ne bo odrekla
Mira Zakošek
Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj ostaja v ospredju zanimanja slovenske tako strokovne, laične, očitno pa predvsem politične javnosti. Predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje so jo v torek znova utemeljevali tudi pred velenjskimi svetniki, ki so gradnjo stoodstotno podprli.
Dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, jim je znova, o tej tematiki so razpravljali namreč že tretjič, razložil vse aktivnosti, ki so potekale od leta 2003, da bi lahko gradnja letos spomladi tudi stekla. Vloženih je bilo veliko naporov, potrebnih je bilo mnogo dolgotrajnih postopkov, tako da se je vse skupaj doslej zavleklo kar za dve leti. Prvotno so namreč načrtovali, da bo začel šesti blok v Šoštanju obratovati že leta 2012. Rotnik je poudaril, kakšen je pomen energetike iz Termoelektrarne Šoštanj, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo, saj imajo znotraj slovenskega energetskega sistema pomembno vlogo regulatorja potreb po elektriki. To pomeni, da so opremljeni tako, da takoj ko se v sistemu karkoli zgodi, ukrepajo in proizvodnjo povečajo ali pa zmanjšajo. Rotnik je
tudi poudaril, da bi pomenila neiz-gradnja šestega bloka po letu 2015 tudi začetek zapiranja tako premogovnika kot termoelektrarne, saj sedanji bloki ne ustrezajo najnovejšim ekološkim predpisom, pa tudi rentabilni niso. Če bi hoteli z njimi še naprej obratovati, bi bila potrebna velika vlaganja, ki ekonomsko ne bi bila upravičena, med tem ko bo blok 6 rentabilen, zanj pa je tudi zatrdil, da gre za eko loški projekt.
Povsem enakega mnenja je bil tudi dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, kije posebej poudaril, da gradnja šestega bloka v strokovni javnosti nikoli ni bila vprašljiva in da bi bilo povsem nesprejemljivo tako z ekonomskega vidika kot zanesljivosti slovenske energetske oskrbe, da bi puščali pod zemljo več kot 130 milijonov ton premoga, kije pravzaprav edini zanesljivi slovenski energent za naslednjih 40 let. Poudaril je tudi odgovornost do okolja, ki jo tako v Premogovniku, pa tudi v Termoelektrarni Šoštanj, gojijo že vrsto let in skušajo popraviti tudi napake, ki so bile tukajšnjim prebivalcem storjene v preteklosti, ko so zaradi izkopavanja premoga porušili kar 813 različnih objektov, preseliti pa se je moralo več kot 2100 prebivalcev. Na Premogovniku verjamejo v zastavljeno strategijo in se nanjo tudi pripravlja-
jo. Med drugim pripravljajo gradnjo novega izvoznega jaška, dela bi lahko začeli že v drugi polovici letošnjega leta.
Borut Meh, direktor Holdinga slovenskih elektrarn, je poudaril, da si
terih krogov v energetiki ali pa tistih, ki bi radi sodelovali pri projektu in zdaj iščejo vse možne načine, da bi to izgradnjo preprečili. »Toda tega se ne da, projekt že teče in ga bomo tudi končali,« je bil odločen Meh, ki se je v projekt zelo poglobil, takoj ko je prišel na čelo Holdinga slovenskih elektrarn. »Tako v HSE kot TEŠ se zavedamo odgovornosti, ki jo pred nas postavlja ta projekt, zato smo tudi sprejeli nekatere izjemne načine spremljanja njegove izvedbe in verjamem, da ga
bloku in verjamemo predstavnikom HSE, TEŠ in Premogovnika. Ekološka vprašanja še kako dobro poznamo in se sprašujemo, kje so bili slovenski okoljevarstveniki, ki so zdaj zelo glasni, takrat, ko smo se v tem okolju ubadali z ekološkimi vprašanji, ko so se dogajali protesti, ko so »umiral« smreke in seje prav tu prebujala ekološka zavest. Blok šest potrebujemo, da prestrukturiramo delovna mesta, nedvoumno ga podpiramo in ga bomo tudi izvedli,« je dejal Srečko Meh.
nikoli ni predstavljal, da bo moral tako braniti ta projekt, ki je sicer strokovno povsem utemeljen. Med drugim je dejal:
»Gre dejansko za investicijo, ki je pomembna za to dolino, pa tudi za celotno Slovenijo, a žal vsi tega ne razumejo. Veliko bo še treba storiti, da bo to jasno tudi širši javnosti.« Vzrok za tolikšno nasprotovanje je po njegovem mnenju ta, da so bili s to gradnjo prizadeti interesi neka-
bomo izvedli tako, kot je bilo zastavljeno,« je še dejal Borut Meh.
Raz prava v svetu je bila tokrat tako enotna kot le redkokdaj. Svetniki so bili soglasni. Župan Srečko Meh je po seji dejal: »Točko smo uvrstili na dnevni red, ker se iz dneva v dan ponavljajo razprave o ekonomičnosti, rentabilnosti in ekološki neustreznosti šestega bloka. Tako smo se že tretjič seznanili z vsemi podrobnostmi. Verjamemo temu
Tudi Franc Sever (SDS) se je
odločno zavzel za nadaljevanje začete investi cije, s kate ro je moč no povezan, saj je bil eden od »sokrivcev«, ki so si upali iti v to, kot sam pravi očitno »bogokletno« investicijo. » Moram reči, da sem ponosen, da sem bil član nadzornega sveta in delal v ekipi, ki je vodila te aktivnosti. Takrat smo razpravljali o 520 MGW in postavil sem vprašanje, zakaj ne bi gradili večjega
objekta. Ponovno so bile opravljene številne študije in padla je odločitev o gradnji 600 MGW bloka, za katerega sem prepričan, daje z vseh vidikov, tako okoljevarstvenega, ekonomskega in ekološkega absolutno sprejemljiv. Presenečajo me te razprave v nedogled, in kar je ob tem najbolj žalostno, da se nekateri sprenevedajo, kot da stvari ne poznajo.«
Skratka, svetniki Mestne občine Velenje zahtevajo, da tečejo vse aktivnosti naprej, da Termoelektrarna zgradi šesti blok in s tem zagotovi nadaljnjo energetsko prihodnost Šaleške doline vsaj še za 40 let.
Soglasna podpora
Podporo so investiciji izrazili števil ni svetni ki. Dr. Cvetka Lasnik Ribarič, ki je velik del svoje poklicne kariere namenila razreševanju ekoloških vprašanj, je menila, da bi bilo po vseh teh napo rih in doseže nih uspehih povsem nesprejemljivo, da bi to proizvodnjo ukinjali. Gradnjo sta podprla tudi Franc Sever iz Mirko Lorger iz SDS, pridružil pa se jima je tudi Tone De Costa, prav tako iz vrst SDS, ki je eden tistih, ki so se morali zaradi izkopavanja premoga v preteklosti seliti. Podprl jo je tudi Herman Arlič, SLS, ki je ob tem poudaril, da premogovnik ni bil vedno prijazen do okolja in tistih, ki jih je prizadel. Nekatere krivice so ostale nerazjasnjene. A v zadnjem obdobju krajani z njimi dobro sodelujejo. Vse napačne informacije, med katerimi je tudi ta, da po Evropi ne gradijo več termoelektrarn, je označil kot nedopustna dejanja. Gradnjo so podprli še mnogi drugi svetniki - pravzaprav kar iz vseh svetniških sku pin.
V petih letih (še) boljša voda in kanalizacije
Velenjski mestni svet je prižgal zeleno luč sofinanciranju dveh velikih investicij na komunalnem področju - Zgradili naj bi tudi 43 kilometrov vodovodnega omrežja, tri nove čistilne naprave ter 26 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja
Velenje, 2. februar - Torkova seja sveta MO Velenje seje po odmoru, ki je sledil razpravi o prihodnosti energetike v Šaleški dolini, nadaljevala s predstavitvijo dveh velikih investicijskih programov, ki jih Komunalno podjetje Velenje načrtuje v prihodnjih petih letih. Svetniki so po temeljiti razlagi potrdili investicijski program celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini. V njem sodelujejo vse tri šaleške občine. Drugi je program dograditve in obnove na sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, torej kanalizacijskega sistema. V projektu poleg občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki sodeluje tudi občina Braslovče.
Kot je svetnikom povedal Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja (KP) Velenje, pri izvedbi obeh projektov računajo na pridobitev precejšnjega dela nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov. Projekt vodooskrbe je vreden skoraj 42 milijonov evrov, sredstva pa bodo odobravali v Bruslju, kamor bodo projektno dokumentacijo poslali še ta mesec. Izgradnja kanalizacijskih vodov in naprav bo vredna dobrih 18 milijonov evrov, sredstva pa bo dodeljevala država. Projekt je prav tako kohezijski.
Oba investi cij ska pro gra ma so končali konec leta 2009, financiranje pa bo za lokalne skupnosti po Naveršnikovih besedah zelo ugodno. Povedal je: »Koordinator obeh projektov je KP Velenje, zato dogovori z občinami potekajo že nekaj
sta izrazito ekološka, zato računamo, da bomo pri pridobivanju nepovratnih sredstev uspešni. Oba projekta je država tudi že uvrstila v nacionalne programe, sedaj potekajo dogovori o višini sredstev iz državnega proračuna in kohezijskih skla-
Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje je skupaj s strokovnjakinjama, ki sta pripravljali dokumentacijo za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, svetnikom predstavil projekta izgradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
časa. Želimo pridobiti čim več evropskega razvojnega denarja, zato smo svetnikom tokrat predstavili celovito finančno konstrukcijo in cilje obeh projektov. Oba projekta
dov. 60 % naj bi jih dobili iz kohezijskih skladov, 30 % od EU, le 10 % pa naj bi zagotovile lokalne skupnosti. Delno naj bita sredstva zagotavljali občinski proračuni, delno
pa jih bomo zbrali z omrežnino, ki jo uporabniki plačujejo Komunalnemu podjetju Velenje. To je za prebivalce Šaleške doline izjemno pomembna in velika pridobitev, sploh če bodo nepovratna sredstva v pričakovani koliočini tudi dodeljena.«
Končno brez azbestnih cevi
V prihodnjih štirih do petih letih naj bi v Šaleški dolini zgradili skoraj 40 kilometrov magistralnih in primarnih vodovodnih sistemov in obnovili tri čistilne naprave za Šaleško dolino. »Obstoječa čistilna naprava na Grmovem vrhu, ki je edina za dolino, je na zadnji fazi zmogljivosti. Tudi Evropa nas s svojo zakonodajo sili, da poskrbimo za boljšo pitno vodo, kar bomo z novimi čistilnimi napravami zagotovo dosegli,« je dodal Naveršnik. Pomembno je tudi to, da bodo v okviru tega projekta zamenjali tudi vse azbestne cevi na vodovodnem omrežju. Največ jih je še v KS Paka.
Pri izgradnji kanalizacijskih sistemov naj bi prav tako zgradili okoli 40 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja ter dogradili čistilno
napravo v Šmartnem ob Paki. Zgradili naj bi tudi 6 razbremenilnih bazenov na kanalizacijskem sistemu. »S tem bomo zagotovili tako izvajanje nacionalnega kot lokalnega programa na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Vsi, ki so zajeti v te programe, bodo priključeni na centralno čistilno napravo. Kjer to ne bo mogoče, bomo to vprašanje reševali z manjšimi čistilnimi napravami.«
Oba projekta je že podprla evropska komisija, zato na KP Velenje računajo, da bodo pri pridobivanju nepovratnih sredstev uspešni. In da bodo odgovori že kmalu znani.
Lokalc je »fajn«
Na februarski seji sveta so svetnike seznanili s projektom, preprosto imenovanim Lokalc. Gre za mestni promet, ki so ga uvedli 1. septembra 2008 in se je med ljudmi odlično prijel. Tudi zato v mestu in pri-mestju dodajajo nove proge in postajališča. Teh je sedaj že 42. Lokalc je vse od uvedbe brezplačen za uporabnike, njihovo število pa je v letošnjem januarju precej naraslo. Skupaj se je doslej z Lokalcem peljalo že 457 tisoč 233 potnikov. Proge in ure odhodov sproti prilagajajo fre-
kvenci potnikov. Od marca dalje bodo vsi vozniki dobili enotne uniforme, sicer pa se bo še vedno poskusni projekt končal konec leta 2010. V razpravi so svetniki povedali, da bi bilo prav, če bi Lokalc vozil tudi do pokopališča Podkraj, sicer pa so projekt podprli. V upravi obči ne so pre pri ča ni, da so z Lokalcem pripomogli tudi k zmanjšanju izpušnih plinov v mestu, ker se verjetno mnogi tudi zaradi njega po mestu ne vozijo več s svojim avtom.
Vodovod tudi v Hrastovec
Mest ni svet je potrdil pro gram opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za gradnjo vodovoda Hrastovec, kjer javnega vodovoda še nimajo. Investicija bo vredna dobrih 900 tisoč evrov, pri čemer na Komunalnem podjetju Velenje računajo, da bodo skoraj 370 tisoč evrov pridobili iz evropskih kohezijskih skladov, 110 tisoč evrov iz državnega proračuna, občina naj bi prispevala 300 tisoč evrov, s komunalnim prispevkom krajanov pa naj bi zbrali 131 tisoč evrov. Na posamezni objekt bi to zneslo 3 tisoč 300 evrov, kar se je svetnikom zdelo veliko. Župan je dodal, da bodo poskušali ceno za posamezne uporabnike znižati. Izgradnja vodovoda Hrastovec bo uresničena leta 2011.
■ Bš
DOGODKI
Znanje je največja delnica
Slovenij a j e za Medpodj etniški izobraževalni center Šolskega centra Velenje skoraj premajhna - Med letošnjimi največj imi proj ekti Energetski poligon
Tatjana Podgoršek
Velenje, 28. januarja - ŠolskicenterVele-nje (ŠCV), za katerega njegovo vodstvo pravi, da je mavrica znanja že od leta 1958 dalje, je pred tednom dni pripravil na Med-podjetniškem izobraževalnem centru (MIC) na Koroški cesti v Velenju ponovoletno srečanje za poslovne partnerje. Pred srečanjem je potekal ustanovni sestanek partnerjev MIC-a, ob koncu uradnega dela ponovoletnega srečanja pa so predstavniki Šolskega centra podpisali še dogovor o sodelovanju z Gorenjem iz Velenja, Centrom za poslovno usposabljanje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Premogovnikom Velenje in šoštanjskimi termoelektrarnami.
Center sodeluje v izobraževanju s približno 400 podjetji in podjetniki iz cele Slovenije. Da so tudi tokrat pripravili ponovoletno srečanje za svoje predstavnike na MIC-u, ni naključje. MIC je namreč vodilni tovrstni center v Sloveniji, je most med gospodarstvom in izobraževanjem, ali - kot se je izrazil vodja MIC-a Darko Lihteneker - center odličnosti, sodobnih tehnologij, kovnica znanj za mlade, odrasle, vključene v redne in izredne programe izobraževa-
nja na področju srednjega, višjega in visokega strokovnega šolstva. Vreden je blizu 14 milijonov evrov, udeležencem pa omogoča pridobitev praktičnih, funkcionalnih znanj v sodobno urejenih laboratorijih in delavnicah, v katere so namestili 70 do 80 odstotkov opreme, ki so jo razvili sami. Poleg usposabljanja so pomembni tudi raziskovalna dejavnost, razvoj, prototipna izdelava izdelkov, projektno delo, energetski inženiring. V lanskem šolskem letu je tu pridobivalo potrebno znanje 1790 udeležencev. Po besedah Lihtenekerja postaja Slovenija za MIC premajhna, zato tudi z mednarodnimi projekti (trenutno so vklju-
Podpisniki dogovora o sodelovanju (foto: mz)
čeni v 17 takih projektov, vrednost posameznega pa ni manjša od 500 tisoč evrov), s programi usposabljanja in izobraževanja dijakov iz drugih držav, z opremljanjem laboratorijev in učnih delavnic iščejo svojo tržno priložnost v državah EU. Ponosni so na mlade raziskovalce, katerih nekatere naloge so na ravni diplomskih nalog.
Z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije sodeluje Šolski center že kar nekaj let. Pred dvema letoma so podpisali pogodbo o sodelovanju. Od leta 2003 do lani je pri njih opravilo mojstrski izpit s področja elektro-
Na tradicionalnem ponovoletnem srečanju so predstavili pomembne dogodke, ki so zaznamovali MIC v lanskem letu, in najpomembnejše letošnje projekte.
mehanike, elektroinstalaterstva, telekomunikacij 218 kandidatov. V 17 letih so opremili s sodobno opremo več kot 1000 delovnih mest za srednje šole v Sloveniji, več kot 10 laboratorijev na obeh univerzah, na višjih in viso kih šolah v Sloveniji.
Postavljajo se lahko z uspehi na področju varčne rabe energije. V prihodnje se bodo očitno lahko še bolj, saj za stavbo MIC 2 nastaja energetski poligon za primarne vire zajemanja toplote iz zemlje in postavitev jeklene konstrukcije za fotovoltaično elektrarno. Za investicijski projekt Razvojno didaktični energetski poligon MIC Velenje so prejeli 3 milijone evrov. Druge pomembnejše letošnje novosti so - po mnenju Darka Lihtenekerja - softverske rešitve v izobraževanju, e-gradiva, za 20 šol pripravljajo energetske preglede stavb ... »Skratka, znanje je delnica, ki ne propade, in na MIC-u se bomo trudili, dabo znanj, rešitev v izobraževanju in pri usposabljanju čim več.«
Dogodek je popestril dramski igralec Boris Kobal z monokomedijo Kdo vam je pa to delu?, za lačne želodce pa so poskrbeli Lihtejev golaž in dobrote, ki so jih pripravili dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠCV.
REKLI SO ...
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: "MIC je čudovit most med izobraževanjem in gospodarstvom. Vsa leta se trudimo to vez negovati. Tudi MIC se trudi, je zelo inovativen, ima dobre ideje in mnoge med njimi bomo uresničili. Vesel sem, ker je v 5 letih obstoja zgradil celo vrsto smeri izobraževanja, projektov, tudi laboratorije, v katerih se lahko naši sodelavci pripravljajo za nove izzive. Menim, da je MIC v Šaleški dolini vzvod za prestrukturiranje tudi našega sistema, da bi naši sodelavci, ki imajo nedokončano ali končano osnovno šolo, lahko prišli do nekaterih znanj, ki so zelo ključna za razvoj dodane vrednosti in poslov, ki jih bomo v prihodnje razvijali v Gorenju.«
Dr. Uroš Rotnik, direktor Teša: »Skupnih točk z MIC-em je v izobraževanju zelo veliko. Zavedamo se pomena znanja za naše delavce. Ves čas dobro sodelujemo z MIC-em in tako bo tudi v prihodnje.«
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje: »MIC je dejansko nastal na območju jaška Škale, kjer se je več kot 100 let pridobival premog. Na premogovniku zelo veliko pozornosti namenjamo izobraževanju. Že to, da se uvrščamo med najso-dobneje opremljene rudnike s podzemno eksploatacijo v Evropi, je najbrž tehten dokaz za to. Pobuda, da bi pomagali MIC-u pri nadaljnjem razvoju, nas je takoj pritegnila, saj prinaša nova delovna mesta.«
Središče mesta bo bolj »napeto«
Center Velenja z 10-kilovoltne mreže letos prehaj a na 20-kilovoltno -Zahteven in drag proj ekt, ki j e traj al več let
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Njihova osrednja naloga je skrb za tehnično brezhibno stanje elektoenergetskih naprav. Običajno pomislimo nanje, ko
Simon Štrigl: »Prehod na 20-kilovoltno omrežje je bil drag in dolgotrajen postopek.«
potrebujemo pomoč, ko se zgodi elektro mrk in ko dobimo račun za porabljeno električno energijo, ki jo odčitajo s števcev gospodinjskih odjemalcev.
Teritorialno je vzdrževanje elektro omrežja v Elektro Celje organizirano na treh območjih, Celju, Krškem in Slovenj Gradcu, znotraj njih pa so nadzorništva in elek-
tro montažne skupine. »Velenje sestavljata dve nadzorništvi, Šoštanj in Velenje, zajemata pa celotno Šaleško dolino,« nam je ob obisku pripovedoval vodja Simon Štri-gl.
Velenje ima svojo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) s transformacijo 110/20/10 kV. »Središče mesta Velenje se trenutno napaja po 10-kilovoltni mreži, letos končujemo projekt, kije trajal več let. Prehajamo na 20-kilovoltno omrežje. Sedanje zelo dotrajano je bilo potrebno celovite obnove. Zaradi večanja obremenitev in slabih napetostnih razmer ga bomo v celoti obnovili. Šlo je za dolgotrajen postopek, ki je tudi veliko
stal, a bo ta prehod zelo velika pridobitev za mesto Velenje, kar se zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo tiče,« pripoveduje Štrigl.
Nadzorništva Velenje in Šoštanj (organizacijsko sodita pod Slovenj Gra dec) zapo slujeta 21 lju di. Imajo svojo elektromontažno skupino, ki dela predvsem pri investicijah. »Elektromontažne skupine so zadolžene za izvajanje obnov ter nadomestitev in povečanje zmogljivosti obstoječih naprav ter za izvajanje intervencij. Za opravljanje dežurne službe zunaj rednega delovnega časa pa je organizirano 24-urno dežurstvo na nadzorniš-tvih Šoštanj in Velenje ,« še razla-
ga Štrigl.
Okvare? »Vsako okvaro se javi v distribucijski center javljanja okvar, od tu pa pride informacija v nad-zorništvo Šoštanj ali Velenje, kjer poskrbimo, da okvaro v najkrajšem možnem času odpravimo.« Ljudje pa smo pri tem različno strpni. »Nekateri res zelo, nekateri sploh ne. Tempo življenja je hiter, vsak ima svoje potrebe in to razumemo. Trudimo se, da bi vsem čim hitreje ustregli.«
Lani, 10. julija, ko je v Šaleški dolini zaradi obilnega deževja plazilo, je v Velenju zalilo razdelilno -transformatorsko postajo. Cela dolina je ostala brez elektrike in takrat so bile vse oči uprte vanje, od tistih, v gospodarstvu do tistih v gospo dinj stvih. »Ta poplava je bila res katastrofa. Izklop je trajal skoraj 4 ure in vse sile so bile usmerjene v to, da zadevo čim prej popravimo. Bili smo uspešni, tudi pohvaljeni... Vedeti je namreč treba, da ob takih izpadih ogromno škodo trpi predvsem gospodarstvo.
Tu so Gorenje, Premogovnik..., ki morajo imeti zanesljivo dobavo električne energije. Moram pa priznati, da je bilo res težko, saj je voda zalila celoten kabelski prostor. Tudi stresno je bilo. Ljudje so bili takrat res precej nestrpni.«
Zima jim naloži nekaj dodatnega dela. »Dejavnika, ki povzročata težave, sta sneg in žled. Takrat posredu-
jemo z obhodi, da lociramo mesto okvare in okvaro odpravimo. S preventivnimi ukrepi pa si prizadevamo, da se tem težavam izognemo. Saj veste: sneg pade na drevje, drevje pod težo na naše vodnike, ti se pretrgajo .Že poleti preventivno posekamo kakšno drevo ob trasi.« Za to imajo pogodbene izvajalce.
Razdelilna transformatorska postaja v Pesju
Znižajte stroške telefonije, brez investicije!
Informacije: 03 777 0000

w
s
Od srede do torka - svet i n domovina
Sreda, 27. januarja
Spominjali smo se 65. obletnice osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz, ob čemer je celoten slovenski politični vrh opozarjal, da je bistveno, da nikoli ne pozabimo. Na posebni slovesnosti je bil govornik premier Borut Pahor, ki je
tudi sicer najverjetneje ne bi dobil zadostne podpore poslanskih skupin.
Po petnajstih dneh od rušilnega potresa na Haitiju so v Port-au--Princeu izpod ruševin rešili 16-let-no deklico. Povedala je, da je bila med potresom na šolskem stranišču, kjer si je rešila življenje z vodo iz pipe.
Auschwitz - tisto, česar ne smemo nikoli pozabiti.
poudaril, daje zaveza generacije, ki se je izognila strahu in trpljenju, »kakršno je s holokavstom povzročala nacionalsocialistična ideologija med drugo svetovno vojno, da prevzamemo nase dolžnost ohranitve zgo dovin ske ga spo mi na in odprave krivic.«
Pre mi er pa je imel tudi dru go delo. Sprejel je odstopno izjavo ministra za okolje in prostor Karla Erjavca.
V SDS so napovedali, da bodo z SLS-om zoper predsednika republike Danila Türka vložili ustavno obtožbo. In koalicija seje že odzvala: to je nesmisel in Sloveniji ne bo pomagalo na poti iz krize.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministru Zalarju le poslala mnenje glede osnutka navodil o obveznem izvajanju državnotožilskega reda.
Slabe volje pa je bil najbrž tudi ameriški predsednik. Njegov veliki projekt - reforma zdravstvenega sistema - je naletel na veliko oviro. Demokrati so namreč v senatu izgubili večino, vodja demokratske večine v senatu Harry Reid pa je ozračje še popestril z izjavo, da se z reformo ne mudi.
Četrtek, 28. januarja
j	J
Poskusili smo razčistiti nekaj tematik. Ljubljanska univerza je tako pripravila celovito analizo zdravniških potrdilih pri podaljševanju absolventskega staža in ugo-
Petek, 29. januarja
Sindikat vzgoje in izobraževanja se je ostro odzval na izjavo finančnega ministra o varčevanju v javnem sektorju, ki predvideva racionalizacijo predšolskih in šolskih oddelkov.
Vlada je na upravno sodišče vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke, da mora v treh dneh umakniti oznako zaupno z gradiva o imenovanju tujih diplomatov.
Minister za pravosodje Aleš Zalar je sporočil, da bo na mnenje Barbare Brezigar o predlogu obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda še odgovoril, hkrati pa bo izdal tudi obvezna navodila.
Skupaj sta pred medije stopila ministrica Kresalova in minister Vlačič. Predstavila sta novo cest-noprometno zakonodajo in dejala, da smo dosegli že veliko, saj je število smrtnih žrtev na cestah pad-
Predsednik pravi, da ni kršil nobenega zakona.
to vila, da ni sumov kaznivih dejanj.
Predsednik države Danilo Türk se je odzval na predlog za ustavno obtožbo predsednika, ki sta ga vloži la SDS in SLS, in dejal, da je neutemeljen. Kot je še poudaril, ni kršil nobene določbe ustave in nobenega zakona.
Poslanec DeSUS-a Matjaž Zanoškar je popold ne umak nil kandidaturo za ministra za okolje. Kot je pojasnil, se je tako odločil, ker mu je Pahor dejal, da se mu ne zdi najprimernejši kandidat in da
Bo on novi minister za okolje in prostor?
lo, varnost v prometu pa bo prioriteta tudi v prihodnje.
Kadrovska komisija DeSUS-a se je odločila, da za ministra za okolje predlaga dva kandidata: Mirana Gajška in Roka Žarniča.
Tony Blair pa je preživel dolgotrajno zaslilšanje. Na njem je dejal, daje bila odločitev za strmoglavlje-nje Sadama Huseina pravilna in bi jo tudi danes znova sprejel.
Sobota, 30. januarja
Perujske oblasti so rešile še zadnjih 800 turistov, ki so bili zaradi dežja in zemeljskih plazov več dni ujeti blizu inkovskega mesta Machu Pic chu.
Zaradi novozapadlega snega so iz vse Evrope poročali o težavah. Najhuje je bilo na Madžarskem in v Nemčiji, kjer so umrli trije ljudje.
Glavna tema kratkega in nepričakovanega obiska Pahorja v Beogradu, kjer gaje gostil srbski predsednik, so bile naložbe in socialni
Mraz in sneg nas še ne zapuščata.
sporazum. Po vrnitvi v Ljubljano je bil slovenski premier zadovoljen z neformalnimi pogovori.
Kitajska je ZDA opozorila, da bo ameriška prodaja orožja Tajva-nu slabo vplivala na sodelovanje med državama, in napovedala sankcije.
Nede lja, 31. januarja
Robert Kranjec je z odličnima poletoma zasedel drugo mesto na tekmi in osvojil mali kristalni globus v smu čar skih poletih.
ni preiskovalni urad. Premier Pahor je ob odprtju dejal, da bo urad izpolnil vsa pričakovanja javnosti, ministrica Kresalova pa, da se bodo vlaganja obrestovala.
Potem ko je Drago Kos odločil, da je bil klic ministra Križaniča Mramorju korupcija, je minister očitke zavrnil.
V medije je pricurljala novica, da je v petek pro met no nesre čo v vinjenem stanju zakrivil direktor Policijskega urada za varnost in zaščito. Ker seje dogodek zgodil s službenim avtomobilom, je Silvo Vrbančič že podal svoj odstop in generalni direktor policije Goršek ga je sprejel.
Iz Bele hiše so sporočili dobro novico: ZDA so, potem ko so ustavile evakuacijo najhuje ranjenih prebivalcev Haitija, to znova vzpostavile.
Torek, 2. februarja
Premier Borut Pahorje oznanil, da je za kandidata za ministra za okolje izbral profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarniča. Na tiskovni konferenci je povedal, da od novega ministra pričakuje, da bo v prid novi službi izkoristi vse svoje znanje in izkušnje.
Je pa na konferenci Pahor povedal še nekaj drugega o ministru.
Robi je letel in priletel do malega kristalnega globusa.
Čestitke!
Nekdanje taboriščnike je nagovorila Majda Širca. Na slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst je dejala, da zgodovina ni le opomin, je zakon, ki nam prepoveduje kakršno koli diskriminacijo, razločevanje narodov, ras, spolov in nazorov.
Pakistanska obveščevalna služba je sporočila, da domneva, daje bil vodja pakistanskih talibanov Haki-mula Mehsud ubit v napadu brez-pilotnega letala 17. januarja.
Močno oboroženi domnevni pripadniki mamilarske tolpe so vdrli na srednješolsko zabavo v mehiškem mestu Ciudad Juarez in ubili 13 ljudi. Žrtve streljanja so bile stare od 15 do 20 let, medtem ko priče pripovedujejo, da je bilo napadalcev najmanj 15.
V Beli hiši so dejali, da bo osumljeni glavni načrtovalec terorističnih napa dov na ZDA Kalid Šejk Mohamed po obsodbi najverjetneje usmrčen.
Ponedeljek, 1. februarja
Minis ter Svetlik je bil oster: Zavod za zaposlovanje RS mora nepravilnosti, ki jih je ugotovil nad-
Eden odhaja, drugi prihaja.
Tokrat o tistem za finance. Dejal je, da se mu zdi skrajno nenavadno, da organ, kakršen je protikorupcij-ska komisija, poda sum korupcije, ob tem pa organom ne naloži ukrepanja in dodal: »Križaniča ne bom razrešil, saj za to ne vidim razloga.«
Mediji so obhajali tudi ministra za šolstvo. Igor Lukšič je namreč poudaril, da kljub 20 tisočim podpisom za ohranitev brezplačne dijaške prehrane ostaja zvest svojemu predlogu zakona o šolski prehrani.
Poslanci so se srečali z odločitvijo, ali bodo za potrditev arbitražnega sporazuma potrebovali dvotretjinsko večino. Koalicijske stranke so ob tem napovedale, da se jim takšna večina ne zdi potrebna.
Na eni izmed želez niških prog v Sankt Peterburgu je odjeknila bombna eksplozija, pri čemer je bil poškodovan en človek. Pristojne oblasti so sporočile, daje šlo za teroristični napad.
žabjcr
perspektiva
Cirkus Slovenikus
Špela Kožar
Pred natanko tednom dni je v Cankarjevem domu potekal kulturni plenum. »V ilegali«, je dejal Tone Partljič. Če odštejemo dobrih dvajset govorcev, tonskega mojstra, snemalca in hostese, nas je v Stihovi dvorani sedelo... največ deset. » Ko smo nazadnje organizirali tovrstni plenum leta 1986, so ljudje ostajali pred vrati,« je še dodal. In tokrat - niti govorci niso zdržali ves dan »na svojem mestu«.
Zakaj je bil kulturni plenum sploh pomemben? Ker tako redko vrednotimo naše vrednote, našo družbo. Visokoleteče besede? Tudi mene so sprva odvrnile od dogodka, a po službeni dolžnosti sem pristala v dvorani.
» Naš državni zbor je postal cirkus, in to je neresno do tistih, ki delajo.« Res je.
»Pri nas se politične točke nabirajo na način, kdo zna biti bolj nesramen.« Res je.
»Ko nadškof Stres reče, da se Cerkve ne smemo bati, se je moramo prav zato.« Res je. »Preveč izpostavljamo našo ogroženost zaradi majhnosti; navsezadnje smo sami želeli v Evropsko unijo, da bi postali tudi Evropejci.« Res je.
» Kako naj govorimo o slogi, če pa polovica Slovencev ne mara niti lastne prestolnice?« Res je, res je, res je.
Za mikrofonom so se vrstili govorci, ki so imeli v nasprotju s tistimi v državnem zboru, lucidne in nujne pomisleke glede naše prihodnosti. A ko poslušaš o razdvojenosti in jo hkrati čutiš tudi med sogovorci, se zdrzneš. Jo imamo »v genih«? In kar naenkrat se ti zdi vse skupaj en velik nesmisel, le druženje starejših profesorjev.
Pa verjetno ni. Se zdaj se ne morem odločiti, ali je sploh še smiselno govoriti o nesmiselnosti delitve na »naše in vaše«. Bolj kot nas dnevni mediji poneumljajo s senzacijami, aferami, nepreverjeno-škandaloznimi informacijami, bolj jih vabimo v naše domove. Odvisni smo postali od spektakularnosti, kar nam ne gre zameriti, saj živimo v družbi Spektakla. In v taki družbi je politična kultura naših poslancev seveda sprejemljiva. Ko pa ti starosta naše politike in prvi predsednik državnega zbora odločno pove, da taka Slovenija nima prihodnosti, se tisti hip nehaš smejati Karlu Erjavcu.
In ko smo že pri politični kulturi; ustavna obtožba proti predsedniku države? No, če upoštevamo, da je kršil kar 34 členov ustave, je bil že skrajni čas, kajne g. Janez? Vedno znova me preseneča ne-raven te kulture, saj takega ne-dialoga še ni bilo. »Politiki se morajo zavedati, da ni potreben le dialog med njimi, ampak tudi z vsemi drugimi. Ta naša razdvojenost se ne kaže le na političnem področju; prenesla se je na vsa ostala področja,« poudari udeleženec plenuma. Politiki pri nas nadomeščajo filmske zvezde; vedno bolj galantni in s pomenljivimi nasmeški zavzemajo »eno in isto pozo«. Tudi njihovi odgovori so kot naučeni stavki, ki so primerni za marsikatero priložnost. Tako so politična soočenja dolgočasna, saj namesto rešitev poslušamo zgolj o možnostih. Kot da nihče ne želi reči bobu bob (s tem ne mislim tistih jezikoslovnih iskric našega vodilnega moža, ki kar ne gredo iz pozabe). Naši politiki so politično nezreli v vseh možnih odtenkih te besede. A ker so naše filmske zvezde, jih moramo posnemati. In zato imamo podmladke strank, ki vzdržujejo razdvojenost, kot so jih učili njihovi šefi. In zato jih posnemamo tudi mi, hote ali nehote. Politična kultura neke države je namreč močan »afrodizijak«, ki ga uživa ves narod. Ki nam zato lahko » pride v gene«. In mi smo na dobri poti, pardon - na »dobrih dveh poteh«.	■
Za vzdrževane še en dan
Velenje - Naj vas še spomnimo: do jutri, 5. februarja, je treba davčnemu organu oddati vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009. Tako bo davčni organ že pri sestavi informativnega izračuna lahko upošteval pravilne podatke o vzdrževanih družinskih članih, vlaganja ugovora zoper informativni izračun pa ne bo.	■ mkp
zor, odpravi ti v mese cu dni. V nasprotnem primeru bo minister sam predlagal razrešitev direktorice zavoda.
Svoje prostore je dobil Nacional-

ZDRAVSTVO, PODJETNIŠTVO
Stabilno leto, a ne v idejah in načrtih
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec leto 2009 sklenila pozitivno - Rast na strokovnem področj u - Pred začetkom izgradnje dolgo načrtovane naložbe - V čakanju na pridobitev certifikata bolnišnica varne in kakovostne obravnave bolnikov
Tatjana Podgoršek
Čeprav je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec lani pogosteje polnila strani medijev, je direktor največje zdravstvene ustanove na Koroškem Janez Lavre dejal, da je bilo po prelomnem letu 2008 lansko leto stabilno, vendar ne v izdelanih idejah in načrtih. »Likvidnostnih težav nismo imeli, smo pa morali v tem času narediti veliko novega. Ponosni smo, da smo kljub krizi lansko leto sklenili pozitivno, nekaj malega nam je celo ostalo. Natančni rezultati poslovanja bodo znani čez teden dni, a vemo, da ne bomo imeli rdečih številk.« Na ostala naša vprašanja je Janez Lavre takole odgovoril: Se lahko pohvalite tudi z rastjo na strokovnem področju?
»Se, saj smo se približali bolnikom v skrbi za njihovo zdravje z manj invaziv-nimi posegi. Nadaljujemo izvajanje CT koronografij, uvedli smo lasersko operacijo krčnih žil, letos bomo razširili to obliko zdravljenja še za razširjene žilice pod kožo, nadaljujemo operacije prekomerne debelosti po nekoliko novejših metodah, v urologiji pa se pripravljamo na uspešnejše zdravljenje raka na sečnem mehurju.« Vam je zdravstvena zavarovalnica tokrat plačala vse, kar ste naredili lani? »Dogovorjen program ja, skrbi pa nas
preseganje opravljenega dela v ginekologiji in porodništvu, predvsem dispanzerju , mamografiji ter ambulanti za dojko.
Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec: »Letos ali v začetku prihodnjega leta načrtujemo nakup magnetne resonance.«
Tu pa stvari ostajajo odprte. Potrebe so še precej večje. Upam, da bo program Zora za zgodnje odkrivanje raka dojk
zaživel tudi v Koroški in Savinjsko--šaleški regiji. Če ne, bo škoda za bolnice huda.«
Zaradi pomanjkanja denarja je posodabljanje opreme, kije za uspešnejše zdravljenje nujna, velik zalogaj. Kako ste ga reševali v vaši bolnišnici?
»Naša oprema je amortizirana 80 odstotkov, znižala se je za 5 odstotnih točk, ker smo v začetku lanskega leta kupili nov multifunkcijski rentgenski aparat. Izrabljeno opremo zamenjujemo ob pomoči donacij, ki pa jih je vedno manj. Trudimo se , da smo v koraku s časom. Verjetno pa bomo kljub temu še naslednjih nekaj let morali kupovati le tisto, kar bomo nujno potrebovali zaradi zamenjave dotrajane opreme. V naslednjih petih letih načrtujemo zamenjave, ki bodo precej izboljšale delo na strokovnem področju, bolnikom pa prizadejale manj težav. Omeniti velja nakup magnetne resonance v tem ali v začetku prihodnjega leta ter nekaj novih ultrazvočnih aparatov.« Prav velikih težav potemtakem nimate? »Takole na hitro večjih težav res nimamo. Vsekakor pa se moramo zavedati, da so bivalni prostori za bolnike neustrezni. Ti se bodo z izgradnjo načrtovane naložbe v naslednjih 2 letih nekoliko izboljšali. Iščemo dodaten denar za izgradnjo kirurškega bloka. Na temeljito obnovo čaka notranja napeljava na oddel-
ku za interno medicino, ostajajo sprotna popravila v kuhinji in odločitev, kako s pralnico. Stroji so dotrajani, prav tako objekt, za katerega sta dva resnejša inšpekcijska pregleda ugotovila, da obnova ni primerna rešitev.« Dolgo časa ste čakali na veliko naložbo, dočakali ste jo.
»Res je. Pred tednom dni je minister za zdravje potrdil ponudbo najugodnejšega
Lani so v bolnišnici zdravili 14 tisoč 612 bolnikov ali za 8 odstotkov več kot leta 2008. V ambulantah so pregledali 150 tisoč bolnikov, kar je 270 več v primerjavi z letom 2008.
izvajalca del za izgradnjo prve faze naložbe v novogradnjo, rekonstrukcijo in prenovo objektov bolnišnice. Gre za izgradnjo prizidka k otroškemu oddelku, celotno obnovo urološkega otroškega dela bolnišnice. Zgrajene bodo tri nove operacijske dvorane in obnovljeni dve obstoječi, kar bo najzahtevnejši del, pridobili bomo nov prostor za sterilizacijo, uredili oddelek za dializo, heliport, izvedena bo rekonstrukcija energetskih objektov bolnišni-
ce. Delo bo izvajalo podjetje GH Holding iz Ljubljane, katerega ponudba je bila med 10 prispelimi najugodnejša. Znašala je 11,5 milijona evrov. Če ne bo revizije, naj bi začeli delati takoj, ko bodo to dopuščalo vreme, trajalo pa naj bi 22 mesecev. Nato se bomo lotili še predvidene rušitve starega in izgradnje novega kirurškega bloka.« Poleg omenjene prve faze naložbe bodo prednostne letošnje naloge katere? »V določenih segmentih moramo poslovati umneje, predvsem v dežurnih službah zdravstvene nege, izpolniti zahtevo ustanovitelja po zmanjšanju števila zaposlenih za 8 delavcev, še gospodarneje nabavljati material. Pripravili smo se že na razpis za energetsko učinkovitost. Vsekakor pa moramo na večini področij slediti stroki, poskrbeti za ustrezno oskrbo bolnikov. Prav tako se pripravljamo na pridobitev mednarodnega certifikata bolnišnica varne in kakovostne obravnave bolnikov. Skupaj z univerzo v Celovcu smo prijavili projekt preventivnega staranja oziroma projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija interekt.« Ob takem pogovoru lani ste govorili o prizadevanjih za tesnejše sodelovanje z Bolnišnico Topolšica. Ste danes bliže kot ste bili?
»Žal se ni zgodil noben korak v tej smeri. Nismo se uspeli dogovoriti za ustrezno pokrivanje potreb na področju radiologije. Pri nas zaključujemo razpis za digitalizacijo. Morda bomo pri tem uspešnejši. Vendar brez ustrezne podpore in jasne namere ustanovitelja ne bomo prišli daleč. Možnosti za sodelovanje pa so poleg radiologije še v pulmologiji in gastroenterologiji.»
Izzivi so življenje
Srečanje s samostojnim podj etnikom Josipom Šamuj em iz Mozirj a, dobitnikom bronastega ključa Obrtno-podj etniške zbornice Slovenij e
Tatjana Podgoršek
Ob 40-letnici delovanja je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije za uspešno delo nagradila funkcionarje svojih sekcij. Med dobitniki bronastega ključa zbornice je bil tudi Josip Šamu, avtobusni prevoznik iz Mozirja.
20 let je že samostojni podjetnik, 16 let predsednik sekcije avtobusnih prevoznikov pri zbornici. Da so opazili njegovo delo in ga pred-
lagali za priznanje, tiste, ki ga poznajo, ne preseneča. Je človek brez dlake na jeziku, optimist, človek, kije prepričan, da se da marsikatero težavo rešiti tako, »da bo volk sit in koza cela.« »Sem pa res vztrajen, da že toliko časa vodim sekcijo, kar pomeni, da si vzamem čas za ostale kolege avtobusne prevoznike v Sloveniji. Sploh v tej branži, kjer je prisotne obilo tipične slovenske folklore. Da ponazorim, kaj mislim s tem: stalno moraš
biti na preži, da teče pri tebi vse kot namazano, da ti drugi ne »zgasne« kakšne vožnje« in da ti iščeš, kje bi lahko komu odvzel kakšno »furo«, je ugotavljal na srečanju v svojih pisarniških prostorih v Grabnerjevi vili.
Zase pravi, da j e človek, ki v marsičem najde izziv. Ti so življenje. Tako se je dogodilo, da se je po 15 letih profesorskega dela na Šolskem centru Velenje znašel med avtobusnimi prevozniki. Niti malo mu danes ni žal, da je poučevanje, ki se ga je že pošteno nasitil, zamenjal s prevozi dijakov in študentov. »V mladosti sem se ukvarjal s športom. Treniral sem dvakrat na dan. Zaradi težav s prednjimi križnimi vezmi sem se temu moral odpovedati in naenkrat mi je ostalo preveč časa. Moral sem ukrepati. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem našel tržno prilož-
Josip Šamu, dobitnik bronastega ključa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
nost pri prevozu blaga za Ruse in vozil v Subotico. Sedaj sem ukrepal tako, da sem prevozom dodal še
trgovino. Uvažam avtobuse in rezervne dele iz Turčije. Nek do bi rekel: "Butec, pri šestdesetih se učiš turško". Vendar to je izziv.« Še dobro se spominja časov, ko so se nekateri, predvsem manjši zasebni avtobusni prevozniki, borili za linijske prevoze, drugi pa so vozili »turizem«: Španija, Italija... Sedaj seje pokazalo, da je bila poteza prvih boljša kot od drugih. Zakaj? »Ker nam nikoli ne teče, vseskozi pa kaplja,« je bil nazoren.
Josip meni, da se je doslej dokaj dobro zna šel. Z manj ši mi, a zelo pomembnimi pozornostmi, kot so popusti, s prilagodljivostjo potrebam in željam dijakov ter njihovih staršev mu je uspelo zadržati število potnikov. »Poskušamo prepričati državo, daje individualni pristop pri tako občutljivi zadevi, kot so šolski prevozi, bolj učinkovit - ker čutimo težave in jih sproti rešujemo.« Očitno je bil tudi velikokrat na pra-
vem mestu ob pravem času, da je pridobil pomembne informacije. Niko li jih ni dovolj.
Danes sam redkeje sede za krmilo avtobusa. Ima 4, 5 zaposlenih voznikov, sam pa raje nameni čas iskanju tržnih priložnosti in kolesarjenju. »Moja usoda so kilometri. Na leto jih prevozim s kolesom od 6 do 12 tisoč, konec lanskega decembra jih je števec pokazal 100 tisoč. Približno toliko ali še nekaj več sem jih pretekel kot atlet. Z avtobusi pa jih štejem v milijonih.«
Njegov nasvet za uspešnega podjetnika: nikoli ne smeš spati. Če se nečesa nasitiš, poišči novo priložnost. Mora te nekaj vleči, da nisi samemu sebi odveč. Načrti? »Ne v penzijo. To bi bil samomor zame. Hči mi že pomaga pri poslu, sin je dijak v programu mehatronika in bo verjetno prevzel tehnični del. Sam? Se bom že znašel,« je sklenil pogovor Josip Šamu. ■
www.celjska-koca.si TRC Celje, d.o.o.
SMUČARSKA TEKMA
POKAL CELJSKE KOČE 2010
KDAJ: v PETEK/12. 2. 2010, ob 15. uri. Prijave sprejemamo na blagajni hotela Celjska koča, na fax 0590 75 460 in na mail: info@celjska-koca.si
KJE: smučišče Celjska koča
KJE IN KDAJ SE LAHKO PRIJAVIM: prijave sprejemamo na prodaji smučarskih kart. Prijave tekmovalcev bomo sprejemali še do 14.00 ure na dan tekmovanja v Hotelu Celjska koča. Tekmovalci ali vodje ekip morajo biti na prizorišču najmanj 1,5 ure pred začetkom tekmovanja
ŠTARTNINA: 15€/OSEBO in vključuje: organizacijo tekmovanja za en uradni smučarski tek, smučarsko karto do 21. ure tistega dne, enolončnico in čaj...)
wniifw.celjska-koca.si • tel.: 590 70 400
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
www.fm-kp.si
Študirati s soncem v očeh, z morjem v dlaneh
NOVOr rerinf ntorrf \:u.d\ v Skofff \-ok\
»asias
»Čarovnik iz Oza bo asketski spektakel«
Tako pravi Andrej Jus, režiser muzikala, ki v teh dneh nastaja pod okriljem Festivala Velenje - Premiera bo 19. februarja - Sodelujejo predvsem mladi, nadarjeni srednješolci, ki jim pomagajo profesionalci
Velenje - Konec minulega tedna so se prvič zbrali na odru velenjskega doma kulture prav vsi, ki ustvarjajo novo veliko velenjsko produkcijo. Festival Velenje, Glasbena šola Velenje in Šolski center Velenje so združili moči in se lotili priprave muzikala Čarovnik iz Oza. Direktorica predstave in Festivala Velenje Barbara Pokorny pravi, da je to začetek nekega novega obdobja. Po tem, ko je na področju scenskih umetnosti že veliko narejenega na področju lutkarstva in plesa, bodo mladi Velenjčani, ki so izjemno ustvarjalni, lahko pokazali tudi svoje igralske in pevske talente. Pomembno je vedeti, da gre za mladinsko produkcijo, ki jo pod vodstvom starejših ustvarjalcev pripravljajo srednješolci. Za vse pa velja, da so se z muzikalom srečali prvič.
Barbara Pokorny nam je potrdila, da so se projekta lotili prav zato, ker vsi dobro vemo, koliko ustvarjalnih ljudi živi in dela v Velenju. Sploh med mladimi, ki jim morda niti ne znamo dati dovolj možnosti, da se predstavijo. »Odločili smo se, da povežemo to ustvarjalnost in pripravimo velik dogodek, veliko produkcijo. Gre za mladinsko
tudi eden glavnih pobudnikov, da je do projekta sploh prišlo. S strani Festivala projekt vodita Silvija Bašnec in Matjaž Šalej.
^m	•	«v
Za vse je prvič
Zanima me, zakaj so izbrali prav Čarovnika iz Oza. Barbara Pokorny mi pojasni: »Želeli smo izbrati delo, ki ga ljudje dobro poznajo, ni pa še bilo zelo velikokrat uprizor-je no na odrskih deskah. In prav priprava muzikala je bila za nas poseben izziv. Seveda se tudi mi, kot producenti, ob nastajanju muzikala vsega učimo od začetka.
Note, vsebino in vsa potrebna dovoljenja smo morali dobiti od specializirane glasbene agencije iz Amerike, kar nam je vzelo skoraj pol leta. Šele potem smo zbrali ekipo, ki sedaj ustvarja to predstavo.« Barbara nam je povedala, da tudi sama uživa na vajah, ki bodo v dneh pred premiero zelo intenzivne. Mladi, ki vse delajo prostovoljno, v svojem prostem času, so zelo pridni, dobro so se ujeli med seboj. »Pomembno se mi zdi opozoriti občinstvo, da naj ob gledanju tega muzikala ne bo preveč kritično -mladi, ki ga ustvarjajo, to počnejo
tega, da so ljubitelji, amaterji. Zato jim prisluhnem, obdržim njihove predloge, ki so pristni, iskreni. Morda bi se ob tem akademiki križali, meni pa se zdi odlično.«
Režiser nam je povedal, da so mladi igralci in pevci res pridni, da predstava dobro raste. »Vedno bi potrebovali še kakšen teden več pred premiero. A tokrat se mi zdi, da bo vse tako, kot mora biti. In da bomo do premiere dobro pri-pravlje ni.«
»Uživamo!«
Režiser Andrej Jus:»Mladi so polni idej, res ustvarjalni.«
ke sem debitiral s Kočevskim medvedom v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Pred kratkim sem režiral predstavo Mali kakadu po predlogi Svetlane Makarovič in to skupaj s scenografinjo Tatjano Kortnik, zato sem vesel, da sodelujeva tudi pri muzikalu Čarovnik iz Oza, « mi pove uvodoma.
Režiser pravi, daje bil povabila k sodelovanju pri nastajanju muzikala v Velenju izjemno vesel, čeprav prizna, da je imel na začet-
Miran Šumečnik je zelo energičen dirigent, ki bo tokrat vodil ne le glasbenike v orkestrski
jami, ampak tudi pevce na odru.
produkcijo, čisto amatersko. Želimo pokazati, česa vsega so sposobni mladi, ki jih vodi profesionalni režiser, scenograf, koreograf...,« doda. In pove, da v predstavi igra 15 dijakov Šolskega centra Velenje, glavno vlogo pa so zaupali dijakinji celjske gimnazije, Velenjčanki Manci Dremel, ki ima res lep glas, po vaji sodeč pa ji tudi gibanje na odru ni tuje. Zbor sestavljajo pevci Mešanega mladinskega pevskega Šolskega centra Velenje, ki jih vodi Tea Plazl. Nimajo lahkega dela. Tokrat ne bodo le peli, Nina Mavec Krenker jih po odru vodi tudi v gibu. Z idejami ves čas sodeluje režiser Andrej Jus, dogajanje na odru pa iz dvorane skrbno spremlja kostumografinja in sce-nografinja Tatjana Kortnik. V orkestrski jami je projektni orkester Festivala Velenje, ki ga ob študentih sestavljajo tudi profesorji in dijaki Glasbene šole Velenje. Seveda bo igral v živo, vodi pa ga energični Miran Šumečnik, ki je bil poleg zaposlenih na Festivalu Velenje
prvič, pa tudi mi to počnemo prvič. Prepričana sem, da bo vseeno všečen vsem generacijam, čeprav ustvarjalci menimo, daje predstava primerna za otroke, starejše od deset let.«
»Izhajam iz igralca, igri vos ti«
Andrej Jus, režiser muzikala, je Korošec, iz Slovenj Gradca. Pred dobrimi tremi leti je diplomiral iz gledališke in radijske režije na ljubljanskem AGRFT. »Ukvarjam se predvsem z gledališko režijo. V tem res uživam, sem pa »svobodnjak«. Doslej z muzikalom izkušenj še nimam, sem pa pred dvema letoma delal Kantato za Sveto Elizabeto, kjer sem imel podobno nalogo. Na odru je bilo 60 pevcev, ki jih je bilo treba postaviti v nek red. Sicer je bil poudarek bolj na koncertu, ker pa je predstava trajala uro in pol, sem moral na odru oblikovati tudi zgodbo. Kar zadeva predstave za otro-
ku malo pomis le kov. » Ko sem se vpra šal, zakaj pa ne, nisem našel odgovora, zato sem se odločil, da je to treba narediti. V slovenjgra-ški gimnaziji vodim gledališko šolo za srednješolce. Zelo mi odgovarja njihova energija, živahnost, usodnost njihovega časa v njihovi perspektivi. Zato sem zelo vesel, da tudi tukaj delam z debitanti, srednješolci, ki niso ljubiteljski igralci, ki torej niso napol »izdelani«. Moj namen ni, da jih popeljem do per-fekcije, to je za njih prva gledališka izkušnja, ki je zelo močna.«
Lepo zgodbo Čarovnik iz Oza večina od nas pozna. Zato me je zanimalo, kako »drugačna« bo v velenjskem muzikalu. »Sicer se držimo avtorizirane dramatizacije, kije v bistvu dramatizacija za otroke. Malo smo tekste vseeno skrajšali in prepričan sem, da se bo videlo, da je to moja pred stava. Sko zi režij -sko optiko jo bomo malo pregnet-li. Meni blišč, barok v gledališču, ni bli zu. Namen muzi ka la sicer je zabava, tudi blišč. Lahko bi rekel,
Scenografka in kostumografka Tatjana Kortnik: »
Povabila k sodelovanju sem bila zelo vesela.«
Tudi vodja orkestra Miran Šumeč-nik, ki ima veliko izkušenj z vodenjem glasbenih sestavov in nastopi v njih, se je tokrat z muzikalom srečal prvič. »To, da delamo muzi-kal, se mi zdi fantastično. Tega sem
pendistka RTV Slovenija, zato sem po diplomi tam našla tudi redno delo kot scenografinja. Gledališče pa je moja velika ljubezen. Močno se razlikuje od televizijske scenografije, zame je bolj ustvarjalno. Doslej sem v Velenju pomagala le pri Pikinem festivalu, sodelovala sem tudi pri manjšem projektu z Ivom Stropnikom. Tudi sama prvič delam muzikal, kjer sem scenogra-finja in kostumografinja. Moram priznati, da rada delam doma in da sem bila zelo vesela, ko so me povabili k sodelovanju. Pa čeprav bom pravi občutek, kako nam bo vse skupaj uspelo, dobila šele čez teden ali dva.«
Meni je bilo videno na vaji všeč. Pa ne le videno, tudi slišano. Prepričana sem, da bo ustvarjalcem uspelo. In da bomo Šalečani zna-
Glavno vlogo v muzikalu so zaupali mladi Manci Dremel, ki ima s petjem že precej izkušenj.
Tokrat bo tudi igrala in po vaji sodeč ji gre dobro.
da bo naša predstava asketski spektakel. Zagotovo bo živa glasba, vsi songi odpeti v živo, spektakular-no. V izrazu pa sem asketski. Mlade poskušam usmeriti v čisto igro, veliko pa gradimo tudi na zunanji podobi, scenografiji.«
Tudi scenografija bo asketska. »Vključil sem projekcije, kijih pripravlja Velenjčan Stane Špegel. Po mojem bodo dobro funkcionirale. Izhajam pa iz igralca, igrivosti. In
se res veselil in moram reči, da vsi v orkestru, ki šteje 22 članov, zelo uživamo. Poseben izziv je vodenje tako glasbenikov kot mladih pevcev na odru. Mladi so fantastični, moram reči, da se dobro ujamemo. Upam, da bo takih produkcij v Velenju vedno več,« mi pove..
Tatjana Kortnik je Velenjčanka, ki je scenografijo in kostumografijo študirala v Pragi. »Takrat tega študija pri nas ni bilo, bila pa sem šti-
li ceniti njihov trud. Če sem čisto iskrena, so me ob gledanju in poslušanju preletavali mravljinci. V očeh pa sem kar nekajkrat čutila vlago. Solze navdušenja so mi izvabljali mladi na odru in mladi v orkestrski jami. Kako lepo je, ko ustvarjalnost dobi krila. In priložnost! Zato že težko čakam na premiero!
■ Bojana Špegel
Postanite naročnik	b	i	/ n	m
Za naročnike kar 8 številk zastonj! M				
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
KULTURA
Prešernovi verzi v plesu
Jutri ob 18. uri bo v velenjskem domu kulture osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - Program pripravlja Plesni studio N - Uro prej bo župan v velenjski Galeril i sprel el kulturne ustvari alce
Velenje, 6. februar - V zadnjih letih se na MO Velenje potrudijo, da ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo tematske osrednje prireditve. Letos so k sodelovanju povabili velenjski Plesni studio N, ki ima dolgoletno tradicijo, zagotovo pa so zaslužni tudi zato, da je Velenje na plesnem zemljevidu Slovenije močno prisotno.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo posvečena Prešernovim verzom, kijih bodo plesalci in plesalke Plesnega studia N »oživile« z gibom. Ustanoviteljica studia, plesalka in koreografinja Nina Mavec Krenker nam je povedala: »Plesni studio Nje začel delovati 1993. Letos smo stopili že v 17. plesno sezono. Gojimo pretežno sodobni ples, s tem da otroke od tretjega leta dalje seznanjamo tudi z drugimi zvrstmi plesa. S predšolskimi otroki razvijamo predvsem ustvaijalni gib in jih počasi priprav-
ljamo na rutinirano delo, ki ga zahteva ples. V starejšem starostnem obdobju se osredotočamo na sodobni ples, plesalkam pa vedno damo na izbiro tudi jazz, hip-hop koreografije...
V letošnji sezoni Plesni studio N vključuje 150 plesalcev. Poučuje jih 5 mentoric: Dragica Mavec, Lucija Boruta, Polona Boruta, Mateja Rožič, Nina Mavec Krenker. Vse so sodelovale tudi pri pripravi programa za jutrišnjo proslavo, na kateri se bo v devetih koreografijah na Prešernove tekste in glasbo večinoma slovenskih ustvarjalcev predstavilo nekaj več kot 80 plesalcev od tretjega leta dalje. Recitiral bo Predrag Mitrovič, Stane Špegel bo poskrbel za avdio--vizualno podobo, Davorin Štorgelj pa za luči.
Nina Mavec Krenker k temu dodaja: »Prešerna sem si že nekaj časa želela upodobiti v plesu. Ide-
ja je nastala že pred povabilom MO Velenje, da pripravimo letošnjo proslavo ob kulturnem prazniku. Vsi vemo, da je bil že večkrat upodobljen v glasbi. Računala sem na to, da bom lahko uporabila glasbo slovenskih avtorjev in pri večini koreografij tudi je tako. Smo se pa izognili dobesednim upesnitvam in uglasbitvam Prešernovih del, ker so tako kompleksna, da bi bil lahko samo Povodni mož celovečerna plesna predstava. Zato smo iz njegovih pesmi vzeli posamezne ver ze in gra di li na tej vse bin ski osnovi.«
Uro pred začetkom osrednje prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku bo župan MO Velenje Srečko Meh v Galeriji sprejel kulturne ustvarjalce. Gre za lepo tradicijo, ki vedno naleti na dober odziv med kulturniki.
■ bš
Jaz, gledalec
To i e naslov razstave dokumentarnih fotografij Janeza Eržena, ki s fotoaparatom pogosto beleži tudi kulturne dogodke v Šaleški dolini - Odprti e drevi ob 19.19 v velenjski Knjižnici
Velenje, 4. februar - V okviru letošnjega kulturnega praznika so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), Območni izpostavi Velenje, skupaj s Knjižnico Velenje pripravili razstavo, ki jo bodo odprli drevi ob 19.19 uri v velenjski Knjižnici. K sodelovanju so povabili fotografa in arhivarja sklada Jane za Eržena, ki bo na raz-
stavi predstavil izbor svojih odličnih dokumentarnih fotografij. V kulturnem programu bodo nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje Velenje ter mlada plesalka Zoja Krenker iz Plesnega studia N.
»Janez Eržen že dolga leta po vsej državi foto grafsko beleži vse pomembnejše dogodke, kijih pri-
pravljajo tako republiški kot območni skladi. Njegove fotografije so zelo kvalitetne, hkrati pa so to dokumenti časa, ki prikazujejo vso odličnost ljubiteljske kulture, ki obstaja po vsej Sloveniji. Eržen je stalni obiskovalec kulturnih prireditev tudi v Šaleški dolini, zato nam je v zadnjem času z njegovo pomočjo uspelo urediti zelo kvaliteten fotografski arhiv naših prireditev. Gledališče, ples, folklora zahtevajo od fotografa veliko znanja in čuta, saj vedno beleži gibanje. Prav za to ima Eržen odličen čut,« nam je pred razstavo povedala vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker.
Razstava dokumentarne fotografije Janeza Eržena bo na ogled dober mesec dni.
■ bš
Za Prešernov dan
Zopet februar -spomin na največjega ustvarjalca Slovencev - doktorja Franceta Prešerna.
Še vedno častimo obletnico Njegove smrti. Zakaj le? Kaj ni za vsakega smrtnika pomembnejše rojstvo. Tisto, ki se ga veselimo! Torej 3. december 1800.
Koliko več informacij bi zapisali kronisti o otroštvu in mladosti pesnika. O njegovih starših in sorodstvu. O Vrbi in širšem okolju, polnem takrat prosvetljenih izobražencev.
Le malo smo lahko prebrali o materi Mini in očetu Šimnu. O starem stricu Jožefu Prešernu. Raje ali najraje je imel mater Mino. Ta ga ni mogla prepričati, da bi se po ljubljanski latinski šoli odločil drugače in ne za študij prava na Dunaju.
Sprašujemo se, ali se njegova ihtava narava zaradi nenehnega študija, zgodnjega doživetja v Ribnici ter smrti brata Jožeta in pozneje spotakljivih erotičnih doživetij res ni mogla odločiti drugače.
Da, postal je pravnik. Življenje mu je že izrisalo prve čustvene in miselne razlike, ki ga popolnoma odkrivajo.
V	uvodu Poezij napiše: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
Zakaj nazaj? Ga je rojstna Vrba očarala? Ali se mladeničev pogovor s starši, predvsem z očetom, ni mogel sprostiti in usmeriti na nadaljnjo pot, pot, polno trnja? Ja: Ad astra per aspera ...
V	spremenjenih bivalnih pogojih, predvsem na Dunaju, se je v njem podiralo vse lepo, nostal-gično. V tem času je nastajala njegova velika, uspešna saga Sonetni venec. Vanj je, tako trpeč, prelil vse tiste klasične vrednote: ljubezen,
bratstvo, svobodoljubje, enakost, plemenitost. Te, ki jih je še enkrat poantiral v Zdravljici.
Le kaj bi danes lahko rekli o takih vrednotah? Smo jih pomendrali kot lev gazelo?
Da, prav 8. februar bi nas ponovno in vedno moral osveščati.
Zato, da ostajamo narod, vreden naslednik genijevega izročila.
Prešernov boj z bogataškim meščanskim okoljem in boj s kapitalistično hegemonijo naj bo tudi naš. Lažje si bomo segali v roke in vzklikali ter udejanjili sedmo kitico Zdravljice, ki pravi: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Kakšna svobodoljubnost, kakšna plemenitost in ljubezen vejejo iz napisanih verzov!
Pojmo in ponavljamo v naših spominskih druženjih tudi sedmo kitico naše himne.
■ ViŠ
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Na območju spodnjega toka reke Pake bodo zaznamovali slovenski kulturni praznik na sam praznični dan, v ponedeljek, 8. februarja, s proslavo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma.
Začeli jo bodo ob 18. uri.
Nastopili bodo člani domačega kulturnega društva, oba pevska zbo ra, in učen ci šmar ške ga oddelka velenjske glasbene šole. Člani moškega pevskega zbora
pa bodo ob tej priložnosti počastili tudi 100-letnico rojstva Fran-čka Klančnika, po katerem se zbor imenuje in ki sodi med staroste v kulturnem delovanju v občini.	■
Bogata in raznolika bera
Med izvaj alci 24. meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini tokrat tudi gostui oče skupine - 27 prireditev, od tega največ gledaliških -Osrednja svečanost na sam praznični dan na Ljubnem ob Savinji
Tatjana Podgoršek
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje je v sodelovanju s kulturnimi društvi in skupinami iz Zgornje Savinjske doline tudi tokrat pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praznika mesec kulture. Letošnji je 24. po vrsti. Prve prireditev so se že zvrstile minuli vikend, zadnja bo na spo re du 12. marca.
»Ljudje so inovativni, zato vsako leto pripravimo kakšno novost. Letošnja je ta, da smo dali pri lož nost za predstavitev tudi skupinam zunaj naše doline, ki bodo obogatile že tako bogat in pester program. Vsi, ki bodo sledili našim povabilom za ogled prireditev, bodo našli med njimi nekaj z lahkotnej-šimi in tudi z zahtevnejšimi vsebinami,« je povedala vodja izpostave Ivana Žvipelj.
Med 27 prireditvami, ki se bodo zvrstile v vseh sedmih občinah v Zgornji Savinjski dolini, je največ gledaliških, 11, po so 4 literarne in likovne, 7 je koncertov, osrednja prireditev, svečana akademija, pa bo na sam praznični dan na Ljubnem ob Savinji.
Ivana Žvipelj je še poudarila, da to, kar se bo zvrstilo v mesecu kulture, ni vsa bera, ki jo imajo gledališke skupine, pevski sestavi, lite-
rarni in likovni ustvarjalci tega območja. Nekateri pač nimajo želje predstaviti svojega dela prav v mesecu februarju, ampak imajo projekte nekako zastavljene skozi celo leto.
Ivana Žvipelj: »Da bi se trlo ljudi na prireditvah - tega seveda ni.
Je pa obisk kar zadovoljiv.«
Na položaj ljubiteljske kulture od Solčave do Mozirja ne gleda s preveč kritičnimi očmi. »Je takšen, kakršen je na sploh v naši družbi. Naši župani, občinski sveti kar podpirajo to dejavnost. Marsikaj se da dose či, je pa potreb no za to tudi veliko vložiti. Imamo skupine, ki zahtevajo več denarja, a so tudi v vrhu slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.«
Dobitniki priznanj
Na slavnostni akademiji, ki bo 8. februarja na Ljubnem ob Savinji, bodo podelili priznanja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem tega območja. Dobitkov bo sedem, od tega je prispelo pet predlogov na razpis, dva pa je dodala komisija za priznanja pri izpostavi.
Priznanje za posebne dosežke pri delu z mladimi bosta prejela Katja Gruber z Osnovne šole Nazarje ter Jani Prgič z Osnovne šole Rečica ob Savinji; dobitnik priznanja sveta izpostave raziskovalec na področju kulturne dediščine dr. Peter Weiss iz Šmartnega ob Dreti, jubilejna priznanja pa bodo prejeli Tanja Bezovšek in Jože Tajnšek (oba iz Gornjega Grada), Darinka Marinc iz Mozirja in Dejan Ugovšek z Ljubnega ob Savinji.
Kar zadovoljni so tudi z odzivom občanov. V okoljih, kjer je v kulturo vključenih več ljudi, je na prireditvah več obiskovalcev. Vzgojeni so, spremljajo svoje ljudi. Tam, kjer pa ni lokalne ponudbe, je obisk manj ši.
Skozi pesem...
Šoštanj, 29. januar - Nuša Ilovar, gostja petkovega Galerijskega večera, je v literarnih krogih poznana predvsem kot pesnica, čeprav je v začetku svojega ustvarjanja pred petnajstimi leti najprej izdala roman. Za njim so sledile štiri pesniške zbirke, zadnja je Potovanje v globine v letu 2009. V Galerijskem večeru se je Ilovarjeva, ki živi v Žalcu, predstavila predvsem s
pesmimi, ki jih je prebirala Simona Kropec, na vprašanja pa je odgovarjala s pomočjo mame Anice, saj ji bolezen nekatere življenjske funkcije nekoliko omejuje. Nekaj besed o njej je prispevala Lidija Koceli, ki je zapisala, da je Nuša v svojem ustvarjalnem času naredila velik korak iz »površine v globino«, tja, kjer je naš pravi dom, tja, kamor hočejo in zmorejo le
redki. Le iskalci biserov.
Nuša Ilovar je pesnica, ki jo lahko mirno uvrščamo v vrh sodobne slovenske poezije. Veliko njene poezije je najti na spletnih straneh, objavlja pa tudi v slovenskih revijah za literaturo.
Kulturni dogodek so popestrili dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod vodstvom Janija Šuligoja.
■ Milojka Kom prej Foto Dejan Tonkli
»'"VAS
Pajkovke v prestolnici
Na podelitvi nagrad Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS v Ljubljani so plesalke Plesnega teatra Velenje navdušile zahtevno publiko
Ljubljana - Velenje, 27. januar - Prejšnjo sredo so v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani podelili najvišja odličja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2009. Gre za pomembne in visoke nagrade, ki jih podeljujejo za področje ljubiteljske umetnosti. Letošnje najvišje priznanje, zlato plaketo, je prejela strokovnjakinja za ples Neja Kos, kije bila tudi slavnostna govornica. V programu pa so nastopile plesalke Plesnega teatra Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, s predstavo Pajkovke, kar je veliko priznanje plesni dejavnosti v Šaleški dolini, ki si tako še utrjuje svoje mesto na slovenskem plesnem zemljevidu.
»Doletela nas je čast, da je bila pred stava Paj -
S predstavo Pajkovke so plesalke Plesnega teatra Velenje navdušile tudi občinstvo na podelitvi najvišjih državnih priznanj za področje ljubiteljske kulture v Ljubljani. Pohvale so vredne več tudi zato, ker je bilo med publiko veliko
poklicnih plesalcev.
kovke povabljena na sodelovanje na zaključni prireditvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Nagrajenka Neja Kos je bila vrsto let strokovna sodelavka za ples pri republiškem javnem skladu, nemalokrat pa si je ogledala tudi plesne predstave v Šaleški dolini, sploh na naših regijskih in republiških revijah. Plesna predstava Pajkovke, ki so jo ustvarile in odplesale Tina Benko, Lucija Boruta, Neža Jamnikar, Mateja Rožič, pri koreografiji pa je pomagala tudi Polona Boruta, je bila sprejeta zelo dobro. Med publiko je bilo tokrat prav zaradi nagrajenke
res veliko ljudi, ki se s plesom ukvarjajo tako ljubiteljsko kot poklicno, zato so bili pozitivni odmevi na predstavo toliko vrednejši,« nam je povedala Nina Mavec Krenker, vodja velenjske izpostave JSKD. Predstava Pajkovke je premi-ero doživela lansko leto na odru velenjskega doma kulture. Sledilo je več ponovitev, tudi nekaj gostovanj, prav povsod pa so plesalke s svojo plesno zgodbo pustile velik vtis pri gledalcih.
■ bš, foto: Janez Eržen
Trofeo citta di New York« 2010 Iztoku Šmajsu Muniju
»
Muniju so kritiki in poznavalci umetnosti v Italiji in ZDA zadnje čase naklonjeni, saj je prejel že drugo pomembno odličje in priznanje za moj strstvo v stroki, ki ji je res v celoti predan. Ne smemo prezreti zadnjega prestižnega imenovanja Anthony Van Dyck, ki gaje prejel v letu 2008/2009 in je hkrati tradicionalno nadaljevanje pozornosti do umetnikov tega izrazito umetniško profiliranega mediteranskega prostora, ki še vedno časti mojstrstvo v vizualnih umetnostih.
Iztok Šmajs Muni je seveda zadovoljen z osvojenim priznanjem, toda ob tem nekoliko trpko ugotavlja, da mu Centro Diffusione Arte tokrat podeljuje trofejo, kije sicer domiselno oblikovana prav za to priložnost, vendar ni iz diamantov ali kakšnih dragih kamnov in bi ga za vloženi trud vsekakor bolj navdušila denarna nagrada. »Sicer je za novotisočletni »mainstream« značilno »trompetn'gold« nagrajevanje v vseh logih«, še pravi.
Kot finalist je Iztok Šmajs Muni ponovno opozoril že lani v Centro Diffusione Arte v Palermu, kjer je prejel zlato plaketo za serijo DXOS, tokrat pa mu je priznanje pripadlo za sorodno serijo DXOSS. Kakšen naj bo gledalčev pogled na ta dela? »Strukturalna matrica je nekakšna semiološka analiza, a hkrati vpenja v procesualnost nekaj kvantno
Iztok Šmajs Muni z zadnjim prizanjem
nepredvidljivega, poetičnega, v slikarskem sis te mu paradok sal no, apri or no nedo lo če ne ga,« pravi Muni. Število barvnih variacij se niza v neskončno in tako vzpostavljanja neskončno topoloških iger. Avtor ponovno »autoizprašuje« Kosuthovo izjavo, da za umetniške postavke niso značilna dejstva, temveč lingvistični karakter. Kaj vse ždi za to izjavo? Predvsem zgodovinsko zanimiv konceptualizem, od sedemdesetih prejšnjega stolet-
ja pa vse do danes. »Govorilo se je o nevarnosti dekorativizma, o predvidljivosti slikarskega postopka, o maniri in njeni ponovitvi, o eno-značnosti in tako dalje. Vizualni umetnik naj bi znotraj slikarstva torej odpiral in razpiral to »nedorečeno simbolno razpoko« in ji vedno na soroden način podaril bleščečo »auro lucidne praznine« ali rane v »psiho besednjaku.« Šmaj-sov prijem je zanimiv predvsem zaradi vzpostavljanja področja kot teritorija animacije (valovanje, dejansko animiranje barvnih monad, slikovne integracije »kon-gregirane« v bolj otipljivi organskos-ti). Zanima ga tudi prenasičenost, barvno bohotenje, dekorativizem in usodno obdobje enformela.
Ob vseh različnih priznanjih in nenehnem iskanju novih izrazov in likovnih mož nos tih pa Iztok Šmajs Muni ugotavlja, da postaja vse bolj utesnjen predvsem zaradi
pre skro mnih sred stev ne le za umetniško ustvarjanje, ampak za vsakdanje življenje. »Izguba vsesplošnih vrednot in izrazito mlačen odziv politike močno prizadevata številne kulturnike in umetnike,« ugotavlja. V izrazito neugodnem času, ko mecenstvo skoraj povsod - razumljivo - zapira vrata, bi se morali kulturni denar in možnosti enakomerneje razporejati med ustvarjalce in avtorje, brez favoriziranja tistih, ki so bolj všečni centrom odločanja in moči,« ugotavlja Muni in nadaljuje "V svetu so specifični poklici, ki potrebujejo specifično svobodo, ta pa potem lahko kot balzam povratno deluje na občestvo in semkaj gotovo sodi kultura." Zato upa, da bo v letošnjem letu uspel zbrati vsaj toliko denarja, da bo ohranil obstoječe lanskoletno stanje. A že to bo komaj za medklic: Dober dan, žalost ?
■ Yati
Objavljen letošnji »kulturni« razpis
Velenjska občina objavila letošnji razpis za sofinanciranje kulturnih programov in proj ektov - Razdelili bodo 40 tisoč evrov
Velenje, 29. januar - V zadnjih letih so se kulturni ustvarjalci, ki živijo in ustvarjajo v MO Velenje, že navadili na občinske razpise za sofinanciranje kulturnih projektov in programov. Medtem ko se razpisi Ministrstva za kulturo RS v večini že zaključujejo, je Mestna občina Velenje razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki bodo morali biti ustvar-
jeni in izvedeni v letošnjem letu. V razpisu je torej tudi letos jasno zapisano, da bodo podprli le domača društva in ustvarjalce.
Razpis ima tri področja: podprli bodo kulturne programe društev, ki s svojim programom izkazujejo kakovost in izvirnost, imajo sedež v Mestni občini Velenje in so včlanjena v Zvezo kulturnih društev Šaleške doline. Mednje bodo raz-
delili 18 tisoč evrov. Podprli bodo tudi kvalitetne kulturne projekte pravnih in fizičnih oseb ter društev, pa tudi posameznike, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje in tukaj tudi ustvarjajo. Tudi za to področje je razpisanih 18 tisoč evrov. Posebno področje je področje založništva, v katerem bodo
spodbujali izdajanje knjig domačih ustvarjalcev, za kar namenjajo 4 tisoč evrov.
Razpis seje uradno začel 29. januarja, zadnji rok za oddajo vlog pa je 1. marec 2010. Posebna komisija bo vloge pregledala in ocenila 4. marca. Dodatne točke bo kulturnim programom in projektom prinesla tudi povezanost s programi, ki bodo že povezani z Evropsko prestolnico kulture 2012, pa tudi izvirnost, pestrost in inovativnost. Višina dodeljenih sredstev je namreč vedno odvisna od števila dobljenih točk pri ocenjevanju posamezne vloge in projektov. Vsa razpisna dokumentacija je objavljena na www.velenje.si.
■ bš
KOLONA
Poklic prihodnosti: vedeževalec
Nataša Tajnik Stupar
Tudi v Velenju smo v zadnjih nekaj mesecih pridobili kar nekaj novih vedeževalcev, tudi v Nakupovalnem centru Velenje celo enega stacionarnega. Vedeževanje je zelo star poklic in vedeževalci so včasih zasedali pomembna mesta ob raznih pomembnežih, vladarjih in ostalih funkcionarjih v družbi. Vedeževalci so bili zdravilci, modreci in mostovi duhovnosti. S prihodom krščanstva in kasneje seveda z Darwinom so bili odmaknjeni v alternativno obrobje. Danes pa vedeževalci spet prihajajo v ospredje, zlasti zaradi negotovega vsakdana. K vedeževalcu lahko gre vsak, lahko ga pokliče po telefonu, mu pošlje sms ali pa mejl. Ni pomembno, vedeževalci so tu za nas vsak dan, 24 ur na dan na vseh mogočih plačljivih linijah in ostalih možnih etrih. Za poklic vedeževalca (tistipravi naj mi ne zamerijo) je potrebno imeti miren, globok glas, govorne in retorične sposobnosti in seveda dosegljivost in zmožnost prilagodljivega delovnega časa. Sama sem sicer bolj usmerjena k raciu, a vendar me je pritegnil pojav nenadnega razmaha ponujenih storitev. Kot prava raziskovalna radovednost sem se lotila razgovora z enim od njih. Ta pa je potekal takole: N: Kdaj in zakaj ste se odločili postati vedeževalec? V: Vedeževalec ne moreš postati kar čez noč. Sam se ukvarjam s tem že vrsto let, v bistvu se ne spomnim, kdaj točno sem se začel ukvarjati s tem. Vedeževala je moja babica in tudi mama, a ne profesionalno, tako za sorodnike in prijatelje.
N: Kaj menite, da je glavna vrlina pravega vedeževalca?
V: Kot prvo je potrebno vedeti, s čim se ukvarjaš, tu ni prostora za blefiranje, saj lahko na krut način posežeš v življenje svojih strank, ki ti zaupajo. Treba pa je biti dober poslušalec in opazovalec, saj le tako lahko podaš stranki celostno rešitev njene težave.
N: Kakšni ljudje prihajajo k vam?
V: Zelo različni, od visoko situiranih in izobraženih do čisto navadnih. Tu ni nekega pravila. Moje stranke so med sabo zelo različne. Ne bi mogel dati natančnega odgovora. Edino to je, da so med mojimi strankami večinoma ženske.
N: Zakaj menite, da je tako?
V: Ženske se pogosto bolj intenzivno ukvarjajo s svojimi težavami in odgovore na svoja vprašanja iščejo na različnih nivojih, tako realnih, vsakdanjih kot tudi na bolj duhovnih.
N: Kaj pa vas sprašujejo, no, ne samo ženske, vsi?
V: Sprašujejo me razne stvari. Zelo pogosto jih zanimajo odgovori, kar se tiče ljubezenskega področja, pa zdravje, služba in denar.
N: In kaj recimo največkrat zanima ženske?
V: Ženske ponavadi najbolj zanima njihovo ljubezensko življenje, kako
bo in kam se usmeriti.
N: Ali se vam vaše stranke zdijo negotove, ko pridejo k vam iskat prihodnost?
V: Mislim, da moje stranke jemljejo odgovorov, ki jih dobijo pri meni, kot neko dopolnilo ali potrditev za svoje razmišljanje. Čeprav sem imel že nekaj fanatičnih strank, ki so bile naporne, zelo negotove in jim skoraj nisem mogel pomagati. Nekateri ljudje postanejo odvisni in nočejo več reševati svojih težav sami. Mislijo, da bo za njimi vedno stala neka nevidna avtoriteta in jih reševala namesto njih. Pri takih strankah vedeževanje ne da neke koristi.
N: Ali se vam zdi, da je gospodarska kriza poglobila potrebo ljudi po obisku vedeževalca?
V: Absolutno. Odkar imamo gospodarsko krizo, imamo vedeževalci več dela. Se pozna, da so ljudje na splošno zelo negotovi, kar se tiče službe, nezaposlenosti, družinskih financ. Tudi določene odločitve mojih strank so zato bolj pomembne in se zato odločijo za mojo pomoč. N: Kaj bi svetovali stranki, ki bi vas vprašala: »Ali bom izgubila službo?« V: Najprej bi seveda pogledal, kaj bi nato odgovoril, pa je zagotovo moja poslovna skrivnost. N: Kam bi pa pogledali?
V: Tudi to je moja poslovna skrivnost. Pridite in boste videli.
N: Moram priznati, da ste vedeževalci zelo skrivnostni ljudje. Mogoče pa res kdaj iz gole radovednosti. Mi boste dali popust? (se pohecam) Bi radi kaj sporočili bralcem Našega časa? V: Naj bodo pogumni v vsem, kar prihaja. Prihodnost je lepa, če jo pričakamo pripravljeni.
Gospodu vedeževalcu se prijazno zahvalim za njegov čas in tako kot vsi, tudi jaz, že v naslednjem trenutku zakorakam v negotovo prihodnost. Kaj je prinesla, sem videla že naslednji trenutek, kaj pa še bo na splošno, bomo pa tako videli. Vedeževalca sem v svoji raztresenosti pozabila vprašati, kdaj bo konec te gospodarske krize. Pa saj smo se že navadili na bolj prazne denarnice, mar ne?
107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CAS©POSDOl M©zA Itn
Glasbe
ovicke
Prazniki
Pravzaprav je tole letošnje leto čisto simpatično. Začelo se je tako kot si lahko zamislimo samo v sanjah, s čisto tapravo zimo, kakršne že dolgo ni bilo. Upamo, da bo še kar trajala, vsaj do konca meseca!
Ima pa tole leto eno veliko napako, tako neverjetno skopo je s prazniki, da je že kar nedopustno, zato bodo tisti, ki jih bomo vendarle imeli res dobrodošli. In prvi bo ponedeljkov kulturni dan. Izkoristite ga za obisk kakšne kulturne prireditve. V vseh okoljih jih bo ogromno, o tem seveda pišemo v naši današnji številki, ta dan pa bodo seveda vsi kulturni hrami odprli svoja vrata za brezplačne oglede.
Naslednji praznik je velikonočni ponedeljek (ta je pravzaprav najbolj zanesljiv, saj se nikoli ne izneveri!), letos bo 5. aprila. Prvomaj-
ski prazniki bodo bolj skopi, saj bomo prosti le v torek, 27. aprila. Prvi in drugi maj pa padeta na soboto in nedeljo. Natanko tako bo letos tudi z božičnimi in novoletnimi prazniki, proslavili jih bomo v soboto in nedeljo. Prosti pa bomo še v petek, 25. junija in v ponedeljek, 1. novembra. To seveda pomeni, da bomo Naš čas v letošnjem letu z vami prav vsak četrtek in
da prav nobena številka ne bo odpadla. Seveda bomo pripravili tudi vse praznične in druge priloge, prva bo na vrsti zelena priloga, v kateri bomo z številnimi nasveti svetovali vrtičkar-jem. Glede na to, da zima še kar kaže zobe, jo bomo izdali v četrtek, 5. marca. Seveda pa jo že pripravljamo in vas vabimo k sodelovanju.
Tudi v naši redakciji kdo »izpade« zaradi viroznih obolenj in je treba zato dvakrat zavihati rokave; ta torek je to doletelo
oblikovalca Tomaža
... na kratko...
KALAMARI
Pred kratkim so pri ZKP RTV Slovenija izdali svoj sedmi album z naslovom Nariši veliko srce. Na plošči je trinajst skladb, za prvi single pa so izbrali kar naslovno skladbo in zanjo posneli videospot, v katerem poleg članov skupine nastopa še trideset otrok.
GAL GJURIN, NINA PUŠLAR, ELDA VILER
Gal Gjurin, Nina Pušlar in Elda Viler so posneli skladbo z Naslovom nariši nov dan. Skladba je nastala za potrebe družbeno odgovorne kampanje NE-ODVISEN.SI., ki opozarja na problematiko odvisnosti, in bo v naslednjih tednih in mesecih potekala po vsej državi.
SOULGREG
Usojen je naslov nove skladbe pevca in producenta Gregorja Bezenška - Soulgrega. Skladba je zelo čustvena in naj bi v segla v srce predvsem predstavnicam nežnejšega spola, še posebej v tem času, ko je pred nami valentinovo.
SKATER
Leto 2009 za skupino ni bilo ravno uspešno, saj je zaradi sporov na koncu skupino zapustil Robert. Preostala člana, Katya in Samcy, sta se v preteklih dneh odločila, da bosta nadaljevala sama. Prvi izdelek je že tu, naslov nove skladbe pa je Moje srce.
TABU
Ob izidu albuma 42 se skupina Tabu odpravlja na turnejo, ki so jo prav tako poimenovali 42. Otvoritveni koncert bo 10. februarja v Kinu Šiška v Ljubljani, nato pa bodo sledili še nastopi po drugih slovenskih krajih.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	TOŠE PROESKI - Još uvijek sanjam da smo zajedno
2.	SUSAN BOYLE - I Dreamd A Dream
3.	LEONA LEWIS - I See You
V ponedeljek, 25.januarja, bi Toše Proeski praznoval 29. rojstni dan. Še vedno se ga spomnimo kot izjemnega glasbenika, katerega glasba živi naprej. Tudi na najnovejšem albumu z naslovom Još uvi jek sanjam da smo zajed no, na kate rem so zbra ne sklad be, ki jih je napi sal Toše, zape li pa njegovi glasbeni prijatelji Tony Cetinski, Nina Badric, Aki Rahimovski, Bojan Marovic, Boris Novkovic, Jelena Tomaševic, Elena Risteska in makedonska diva Kaliopi. Naslovno skladbo, ki sicer ni njegovo avtorsko delo, pa je pred časom zapel še Toše.
LESTVICA

I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Spev - Tvoje oči
2.	Zapeljivke - Dobra vila
3.	Malibu - Na Valentinovo
4.	Ans. Erazem - V naši kantini
5.	Ans. A je to - Skok čez plot
6.	Ans. Snežnik - Najin svet je harmonija
7.	Slovenski muzikantje - Moj fant je veseljak
8.	Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu
9.	Rimljani - Kaj sanjariš
10.	Iskrice - Ker te ljubim
več na: www.radiovelenje.com
llllts S - :
»«•••••••••J
• ••
• ••••
|U«>
* ■ -'
I ■
I
■ D,	• • - -
UuHMMM' ••••••••••••
"SSiiiiil»****»*::; Iii! "••»
Hm -»»
Razpis za
Slovensko popevko 2010
RTV Slovenija je na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za sodelovanje na festivalu Slovenska popevka 2010, ki bo 19. septemi bra. Na razpis se lahko s skladbo, napisano v slovenskem jeziku ter dolgo največ tri minute in pol, prijavijo avtorji, starejši od 16 let. Razpis je odprt do 22. marca, podrobnosti pa so objavljene na spletnih straneh in teletekstu RTV Slovenija. Prispele prijave bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo med prijavljenimi deli izbrala najmanj dvanajst skladb, ki se bodo predstavile na Slovenski popevki. Na prireditvi bodo podelili pet nagrad, in sicer štiri nagrade žirije in veliko nagra do občin stva.
Na sliki je lanskoletna zmagovalka Anika Horvat.
Za Črto Tina
Prva skladba z albuma z naslovom Coto, na katerem je znani primorski kitarist Zdenko Cotič skupaj z aranžerjem in producentom Janom Plestenjakom preoblekel deset zna nih sloven skih uspeš nic, je bila skladba Črta, ki jo v originalu prepeva Slavko Ivančič. Coto je skladbo predelal v sodelovanju s pevko Neisho. V teh dneh pa lahko na radijskih postajah slišite že drugi single s tega albuma, in sicer skladbo Tina, nekdanjo veliko uspešnico skupine Bazar. Tokrat je Coto povabil k sodelovanju Boštjana Dermola, pevca celjske skupine Nude.
Konec Flirrtov
Skupina Flirrt predstavlja že tretjo skladbo, ki napoveduje njihov prihajajoči nov album. Naslov skladbe je Konec, gre pa za oseb-noizpovedno pesem, ki, kakor daje
slutiti že naslov, govori o koncu nekega odnosa. Avtor skladbe je Rok Lunaček, katerega prepoznavni vokal je tudi svojevrstna blagovna znamka zasedbe Flirrt. Po skladbah Zbiram vse, kar nosila je, in V mojem telesu je Konec tretja skladba, ki jo bo moč slišati na novem albumu skupine. Kot Flirt (z enim r) je zasedba v letih 1997 do 2000 izdala tri albume, četrtega (prvega kot Flirrt) pa njihovi pristaši pričakujejo v tem letu.
DJ Umek
Osem let po prvencu Neuro bo pri založbi 1605 - Sixteenofive končno izšel dolgo pričakovani drugi Umekov album - Responding to Dynamics. Plošča, ki sojo navdahnila svetovna plesišča in hkrati plo-
stalnica svetovne klubske scene. Ustanovil je tudi lastno založbo 1605 - Sixteenofive in Responding to Dynamic je reprezentativen izdelek klana Sixteenofive, saj je v desetih zapisih moč slišati vse - od čiste estetike in futurizma do energije in ekscentrike. Prvi single Slap se je že utrdil na vrhu številnih teh-no lestvic, v začetku marca pa prihaja že drugi z naslovom Individual Breath.
Kdo bo pel pri Aerosmithih?
Skupina Aerosmith mrzlično išče novega pevca, medtem ko se legendarni Steven Tyler zdravi od odvisnosti od protibolečinskih tablet. Težave skupine so se začele lani, ko je Tyler na enem od nastopov padel z odra in si poškodoval ramo.
šča, ki je bila ustvarjena za navdi-hovanje teh istih aren, bo izšla 15. marca. Umek se je v zadnjih letih močno usidral na vrhu svetovnega tehna in njegovi hiti so že dalj časa
Med njegovo odsotnostjo so prišle na dan številne druge težave in nesoglasja v skupini in izkazalo se je, da si ga ostali čla ni sku pi ne (predvsem kitarist Joe Perry) niti ne želijo nazaj. Kljub temu Tyler še naprej trdi, da ostaja član skupine. Kakorkoli že, skupina zdaj išče nadomestilo zanj, pri tem pa si želijo uveljavljeno pevsko ime. Nekaj imen je že prišlo na dan, med njimi tudi Lenny Kravitz in Paul Rogers, zadnji, ki ga omenjajo, pa naj bi bil Billy Idol.
Pačnik tokrat na klavirski harmoniki
Restavracijo Avsenik v Begunjah na Gorenjskem so pred nedavnim (23. in 24. januarja) zavzele harmonike. Na 4. mednarodno tekmovanje harmonikarjev se je tokrat prijavilo rekordnih 82 tekmovalcev, ki so se predstavili v petih skupinah diatonične in klavirske harmonike, vsak z dvema tekmovalnima skladbama. Ocenjevala jih je strokovna žirija: Slavko Avsenik ml., Igor Podpečan, Matej Zavec, Vojko Ukmar in Adelbert Lipusch.
Med vsemi prijavljenimi je bil v svoji kategoriji na drugem mestu Nejc Pačnik iz Škal, sicer vsem dobro znani dvakratni zaporedni zmagovalec na Zlati harmoniki Ljubečne ter evropski in mladinski svetovni prvak na diatonični harmoniki. Tokrat se je pod mentorstvom Roka Sitarja predstavil s klavirsko. Kot že rečeno, je dobil srebrno priznanje s 87,2 točke.
—*6ks
4. februarja 2010
Zoran Pavlovič, uspešni slovenski nogometaš, ki je svojo kariero začel v velenjskem Rudarju, v Velenju z družino tudi živi, je prevzel vlogo športnega direktorja, nogometašem pa bo pomagal tudi na igrišču, v Labodu Drava na Ptuju. Pavlovič se je jeseni poslovil od dresa in kapetanskega traku vijoličnih, zadnje tedne pa je kondicijo nabiral sam in se posvečal družini.
Boris Kobal , satirik, svobodni umetnik ... (na sredini), se je na ponovoletnem srečanju Šolskega centra prelevil v vodovodarja in tako prišel v stanovanja številnih znanih Slovencev. Tudi v Bobinčevega. »Kaj ti koristi, da znaš delati pralne stroje, odpoveš pa, ko je treba zamenjati »dihtungo« mu je zabrusil. Marjeta Primožič je skušala Bobincu »rešiti kožo« pa je trdila, da so Gorenjevi pralni stroji tako dobri, da se nikoli ne pokvarijo. »Ha, ha, je menil Kobal, zakaj pa je Franjo z mano podpisal letni abonma, za kontrolo strojev. Sicer pa jaz vedno te popravim tako, da še pridem.«
Dejan Tamše, profesor glasbe, moderator, športni novinar, umetniški direktor vse bolj odmevnega festivala Bumfest .. Smo še kaj pozabili? Seveda. Dejan Tamše je tudi lastnik »grimase«, ki bi lahko veliko povedala. Videti pa je, da je tale prej zamolčala, kot kakšno rekla.
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
^T BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
^f SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE
(trgovec, ekonomski tehnik, gastronomsko turistični tehnik, oblikovalec kovin - orodjar, strojni tehnik (pti), elektrikar, elektrotehnik (pti), ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, predšolska vzgoja (ssi) in poklicni tečaj)
^f JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
(splošni tečaji, individualni tečaji, tečaji po meri podjetij, tečaji priprave na maturo in DIC/FCE/PET izpite, slovenščina za tujce, javno veljavni izpiti)
BREZPLAČNE PREDSTAVITVENE URE ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ŠPANŠČINE, ITALIJANŠČINE (9.-11. 2.)
^f SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
(računalniški tečaji, ECDL izpiti, NPK - socialni oskrbovalec, izdelovalec spletnih strani, tečaj vodenja poslovnih knjig, tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHF postajo, tečaj digitalne fotografije, skupinske vadbe, družabni plesi) BREZPLAČNA PLESNA URA SALSE - 10. 2. 2010
^f VISOKOŠOLSKI PROGRAMI
(FAKULTETA ZA UPRAVO - redni in izredni študij)
Informacije:
•	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure;
•	po telefonu 03 71335 50;
•	e-pošta lu-zalec@upi.si; spletna stran inniww.upi.si.
VISOKA
ZDRAVSTVENA
ŠOLAVCELJU
vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
Zdravstvena nega
(izredni študij)
v študijskem letu 2010/2011.
informativna dneva:
v petek, 12. 2. 2010, ob 16. uri in v soboto, 13. 2. 2010, ob 10. uri.
Informacije:
Mariborska cesta 7, 3000 Celje; tel. Št.: +386 3/428 79 00; fax: +386 3/428 79 06; e-mail: info@vzsce.si; internet: http://www.vzsce.si
Radio Velenje
! trkanje
Blokada bloka
Nekateri bi gradnjo novega bloka radi na vse načine blokirali. Čeprav bi tipali v temi.
Za zeleno
Te dni tudi pri nas slišimo, da potrebujemo zelena delovna mesta. A da ne bo pomote, taki se ne zavzemajo za to, da bi imeli na delovnih mestih »zelene« delavce.
Izposoja mask
Vse bolj se bliža pust. Tudi letos nekatere organizacije ponujajo sposojanje mask in kostumov. Upam, da ne bodo kje sposojali mask, ki so jih nekateri v tem času že sneli. Takih bo letos še več, saj smo v volilnem letu, pa so nekateri že pohiteli.
Skrb za podmladek
Različne naše politične stranke na državni in lokalni ravni skrbijo za svoj podmladek. Strankarski, ne pravi podmladek Slovenije.
Visijo in čutijo
Le kaj nam bodo podrobni meteorološki in ekološki podatki, pa čeprav posredovani na najsodobnejši način. Saj vse to dovolj klasično čutimo in vidimo.
Razvojno vprašanje
Mnogi na našem statističnem območju upajo, da spor v zvezi z regijsko razvojno agencijo res vodi v hitrejši razvoj.
Razlika
Lepo se je sankati. A je za to premalo možnosti. Ni pa lepo nasankati, za kar pa je zelo veliko priložnosti.
Koristno sodelovanje
Občinska vodstva in verske skupnosti pri nas vse bolj sodelujejo. Prve se pač zavedajo, da je v teh kriznih časih treba izrabiti vse možnosti in priložnosti za izhod iz težav.
Ne velja le za pešce
Geslo 'bodi viden, bodi previden' nikakor ne veljal le za pešce. Še kako bi moral veljati tudi za politike.
Kaj se res dogaja - šikaniranje ali blatenje?
V Centru starejših v Gornjem Gradu naj bi direktorica izvajala mobing nad nekaterimi zaposlenimi - Direktorica Francka Voler »laži« ne komentira - Dogajanje v rokah inšpektorjev in kriminalistov
Tatjana Podgoršek
O Centru za starejše v Gornjem Gradu je bilo vse do nedavnega slišati same pohvalne besede. Zato nas je pošteno presenetilo anonimno pismo, pisec ga je naslovil
Prošnja, v katerem so bile na račun direktorice centra Francke Voler navedene hude obtožbe. Ta naj bi izvajala hude psihične pritiske na nekatere delavce, jih šikanirala, poniževala, izvajala mobing. Zara-
di tega naj bi nekateri že dali odpoved, drugi še bodo.
Pisec se v pismu med drugim sprašuje, ali privatnik lahko tako kruto kroji usode ljudi.«Kaj nihče nima vpliva nanjo? Pravijo, da ima veze in poznanstva in da je boga-
ta, zato ne morejo nič ukreniti in zato za ljudi, nad katerimi nadrejena izvaja psihični teror, ni pomoči. Gre za zatiranje, trpinčenje, podcenjevanje, podtikanje, laži, zmerjanje,zbadanje, nadlegovanje,
prostaštvo, degradacijo, norčevanje in obrekovanje.« Praviloma se v redakciji anonimnih pisem ne lotevamo, a se je nekoliko kasneje pojavilo v javnosti ime ene od vpletenih - Šoštanjčanke Saše Šmon Potočnik.
Vse nas je spravila ob dobro ime
Šmon Potočnikova nam je v telefonskem pogovoru potrdila navedbe iz anonimke. Kot je
dejala, naj bi Volerjeva pritiske izvajala že nekaj let. Ni namreč njena edina žrtev. Pred tremi leti je zaradi tega dal odpoved ekonom, leto kasneje še ena od zaposleni, leta 2008 njen mož, ki je bil glavni kuhar, glede na dogajanje naj bi se zaradi take degradacije letos »znebila« računovodkinje. » Ne poznam vzrokov za to. Vem pa, da nas je vse spravila ob dobro ime. Če se hočeš znebiti človeka, mu to lahko poveš na drugačen način. Vsi smo zboleli.« Kot je še dejala, so se pritiski nanjo začeli stopnjevati z dnem, ko se je vrnila s porodniškega dopusta. »Nič nisem naredila prav. Še oblekla ne.« Šmon Potočnikova se je v gornje-grajskem centru zaposlila takoj po njegovem odprtju kot glavna medicinska sestra, kasneje pa je napredovala v namestnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe.
Ker naj bi ji Volerjeva hotela podtakniti strokovne napake, se je Saša Šmon Potočnik obrnila na zbornico zdravstvene nege in tudi na varuhinjo človekovih pravic. Poiskala pa si je tudi odvetnika Francija Matoza. »S tem ne rešujem sebe, ampak druge, ki so še žrtev psihičnega pritiska direktorice«.
Takšnega blatenja ne komentira
Poskušali smo doklicati tudi direktorico Francko Voler, a je bila po telefonu nedosegljiva. Nam pa je odgovorila na zastavljeno vprašanje po e-pošti. »Lahko rečem le to, da takšnih laži in blatenja ne bom komentirala. V kratkem pričakujem uradno stališče organov, ki so pristojni za ugotavljanje resničnega stanja,« je bila kratka Volerjeva.
Navedbe so nerenične in tendenciozne
Lastnik Centra starejših v Gornjem Gradu je podjetje Deos. Direktor podjetja Bojan Krajnc je v odgovoru na naše vprašanje, ali je seznanjen, kaj naj bi se dogajalo v centru in tudi že ukrepal, odgovo-ril:«Z omenjeno sem se pogovarjal takoj po tem, ko je dobila občutek, da se ji godi krivica. Iz navedb, ki mi jih je povedala, sem lahko zgolj zaključil, da to ni mob-ing. Moje mnenje je, da so navedbe, ki jih navajate, neresnične in tendenciozne.«
Inšpektorat za delo
Obrnili smo se tudi na glavnega republiškega inšpektorja za delo mag. Boruta Brezovarja. Ta nam je potrdil, da so v Družbi za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj Deos, PE Center starejših Gornji Grad lani opravili dva inšpekcija nadzora. Ugotovili so kršitev v zvezi z zaposlovanjem delavcev in v nadaljevanju postopka pravni in odgovorni osebi izdali plačilna naloga. «V zvezi z obravnavo domnevnih kršitev, ki se nanašajo na trpinčenje na delovnem mestu, je pristojna inšpektorica prejela tudi zaprosilo za posredovanje inšpektorja v sporu. V interesu nadaljevanja raziskave in ugotovitve morebitnih oblik negativnega in neprimernega vedenja oziroma trpinčenja na delovnem mestu inšpektorica nadaljuje s postopki, zato vam zaključnih ugotovitev v zvezi s predmetno zadevo v tem trenutku ni mogoče posredovati,» je pojasnil Brezovar.
Glede na to, da poleg inšpektorjev primer preiskujejo tudi kriminalisti, se nadejamo, da bomo izvedeli, kaj se res dogaja v Centru starejših v Gornjem Gradu.
Tudi ljubiteljska kultura ne mara polovičarstva
Srečanje z Zvonko Peršič, članico Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki
Tatjana Podgoršek
»A mene ste našli,« je pogledala vprašujoče, potisnila očala, ki so ji zlezla do sredine nosu, tja, kjer morajo biti, in z mimiko na obrazu ter kretnjo rok nakazala, kaj bo storila naslednji trenutek. Kot da bi bila na odrskih deskah. Zvonka Peršič iz Šmartnega ob Paki si bogati svoje življenje z ljubiteljsko kulturo že več kot 40 let.
Prekaljena Kozolčanka, članica Gledališča pod kozolcem, pravi, da je vesela, ker Slovenci zaznamujemo kulturni paznik s toliko priredit-va mi. Ni ji pa povsem jas no, zakaj praznujemo 8. februar, dan smrti velikana slovenske poezije, in zakaj ne dan njegovega rojstva. »Zame je pomemb nej še roj stvo. Očitno pa mora tako biti, da postanejo nekateri slavni po smrti,« je razmišljala. Kot šolarka se je ukvarjala s športom. Ker jo je in jo še vedno zanima veliko stvari, je njeno pozornost pritegnila sčasoma kultura. »Pride čas, ko se moraš opredeliti, kaj boš počel. Tudi ljubiteljska dejavnost namreč ne mara polovi čar stva. Moraš ji biti skoraj v celoti predan, da imaš
ti kaj od tega in drugi od tebe takrat, ko nastopiš na odru bodisi kot igralec, pevec.« Šport še vedno z zanimanjem spremlja, v kulturi pa se je bolj našla.
Koliko vlog je odigrala v vseh teh letih, ne ve natanč no. Ve pa, da ji je bilo vedno lepo igrati Šternfel-dovko v Županovi Micki. Mogoče so ji - je bolj zase kot glasno razmišljala - bolj pri srcu muzikali, kome dije. Daleč od res ni ce, meni, je, da je komedijo lažje igrati kot kakšno drugo zvrst. »Nekateri mislijo, da se v komediji malo »narejaš«
na odru, ljudje v dvorani pa se ti smejijo. Jok. Je pomembno, kakšen je ta smeh: narejen, spontan. Sicer je pa tako, da se moraš poglobiti v vsako vlogo, ki ti jo režiser nameni, jo prebrati, si jo predstavljati.« A, tudi to ni dovolj. Na odru je potrebno vlogo odigrati kot naj-
bolje veš in znaš. Ni vedno vse odvisno od igralca, ampak tudi od režiserja. Bogomir Veras je bil tisti, ki je - po mnenju Zvonke - naučil šmarške kozolčane veliko, od tega, kako se vloga igra, kako jo nadgradiš, kako se na odru obnašaš ... Čar ljubiteljskih gledališč niso glavne in stranske vloge, ampak »vsak je pomemben. Tisti, ki je na odru lep čas, in tudi tisti, ki pove morda le 10 stavkov.«
Kar velikokrat je Zvonka v pogovoru dejala, daje ne zanima samo nastopanje na odru, v zadnjem času jo bolj tisto, kar se dogaja za, pod odrom: glasba, luči, Pomembno je, kdaj zasveti rumen, kdaj rdeč, moder reflektor, kateri glasbe ni vložek v dolo če nem trenutku. Tega se je v letih ustvarjanja pod kozolcem naučila tako dobro, da je -pravijo šmarški kulturniki - prava mojstrica. »No, kljub temu bi rada svojo ljubiteljsko igralsko kariero končala na odru in ne morda v ozadju.«
Z gledališčem je preživela veliko lepih, razburljivih trenutkov. Kar sama od sebe so se ji raztegnila usta v širok nasmeh ob spominih na takšne in drugačne dogodivščine. Nekoliko pa seje zamislila ob tem, koliko prostega časa je namenila ljubiteljski kulturi v kraju. »Ne samo prostega časa, nasploh časa, odrekanja. Lepe sobote in nedelje so mnogi izkoristili za sprehode, izlete, mi pa v kulturnem domu na vajah. Dve, tri ure, tik pred premi-ero pa ho,ho ho - ure in ure. Sem
se v zvezi s tem kar hitro potolažila, ko sem se srečala z ostalimi iz skupine. Pozabila sem na sonce ali si pri tem mislila: ga bom že tudi jaz izkoristila kdaj drugič.«
Pohvalila je občinstvo, svoje sokrajane, kijih tako zvesto spremljajo. Je publika, ki ve, kaj hoče, ki
V šolskem letu 2010/2011 bomo na BIOTEHNIŠKI ŠOLI
MARIBOR izobraževali po naslednjih programih:
4-letni programi
•NARAVOVARSTVENI TEHNIK
•VETERINARSKI TEHNIK
•	KMETI JSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
•	HORTIKULTURNI TEHNIK
3-letni programi
•	MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
•GOSPODARNA PODEŽELJU
•CVETLIČAR
•VRTNAR
PTI (3+2) programi
•	KMETI JSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK-
informacije o vpisu: tel. 02/ 235 37 00 http://www.bts.si
ve - je pona zori la - kdaj je tre ba zaploskati. To jim povedo tudi gostujoče skupine. Žalosti pa jo to, da na šmarški osnovni šoli ni podmladka. Pa tako dobri so bili. Tudi njena hči Urška se je pod vodstvom Slavike (Pečnik) tu kalila in nato nastopila tudi v odraslih skupini. Še vedno bi, če bi imela za to več časa.
Po krajšem premoru je Zvonka, lanska dobitnika plakete Občine Šmartno ob Paki za delo v kultu-
ri, takole razkrila svoje načrte: »Tu so že leta, čeprav nanje pomislim nazadnje. Če mi bo služilo zdravje, bom še kar zahajala v kulturni dom. Če ne bom na odru, bom pa za njim.«
JÜ
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE
Ipavčeva 10,3000 CELJE
Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011:
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program)
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2)
•	bolničar/negovalec (SPI, triletni program)
•	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 9. uri.
Opravite tečaj in si pridobite poklic:
•	maser/maserka
•	pediker/pedikerka
•	vizažist/vizažistka
•	maniker/manikerka.
Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole.
Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja.
Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si
»asiAS
Naravna bio in demeter otroška prehrana
Avtor: Matej Bezgovšek
Ali veste, da je možno na tržišču kupiti otroško hrano iz konvencionalnih surovin, bioloških surovin ( bio) in, kar je daleč naj bolj še, tudi iz biološko dinamičnih surovin (demeter)? Za otroško hra no iz konvencionalnih surovin niti ne bi izgubljali besed, bi pa primerjali razlike med bio- in demeter surovinami. Demeter je največ, kar lahko ponudi zdrava prehrana, celo več kot bio. Dogaja pa se, da kljub kvalitetni bio in celo demeter ponudbi izdel kov po kon kurenč nih cenah mlade mamice raje kupujejo izdelke, v katerih so pesticidi, emulgatorji, gensko spremenjeno hrano ipd. Kdo zavaja javnost? In kar je najbolj žalostno, da so cene izdelkov iz konvencionalnih surovin primerljive s cenami bio izdelkov, celo z izdelki iz demeter surovin. Kako je to mogoče? Ima kdo mogoče pri tem kakšne koristi? Mogoče kdo, ki vpliva na mnenje mamic pri nakupu najbolj primerne otroške hrane? Zakaj so mamice pripravljene za manj kakovostne izdelke plačati več, dobijo pa bistveno manj za zdravje svojih otrok? Je razlika mogoče usmerjena v agresivni marketing, s katerim se ustvarja poligon za naivne kupce. Ustvarite si svojo sliko, odločitev o prihodnjem nakupu otroške hra ne pa pre pu šča mo seveda vam.
Samo produkti, ki izpolnjujejo zelo priznane in stroge ter zelo obsežne kriterije kakovosti biolo-ško-dinamične (demeter) pridelave, dobijo dovoljenje za uporabo
demeter certifikata. Surovin, ki ustrezajo demeter zahtevam, je na svetu zelo malo, zato so podjetja, ki uspejo pridobiti ta certifikat, zelo redka. Ob kriterijih biološke pridelave (bio) upošteva demeter kmetovalec dodatno še lastnosti posameznih vrst živali in rastlin, zemljo morajo demeter kmetovalci spočiti, upoštevati kolobaijenje ipd. Zemljo obdelujejo s pomočjo rastlinskih preparatov in rastline sadijo na podlagi biološkega ritma posamezne rastline. S tem pridobi zrel sadež visoko mero naravne, vitalne in življenjske energije. In tako naravno pridelana hrana deluje krepilno in vpliva na odpornost, kar je še posebej pomembno za dojen čke in maj hne otroke.
Otroška prehrana iz biološko di-na mič ne pri de lave pome ni tudi opustitev živalskih hormonov in rastnih regulatorjev, naravni kompost namesto umetnih gnojil, opustitev vseh kemičnih rastlinskih zaščitnih sredstev in zaščitnih sredstev proti insektom ter nobenih kemičnih dodatkov pri predelavi, kot so npr. konzervansi. Za otroško pre hra no pa je pomemb no tudi, da je brez dodatkov, ki so proizvedeni gensko tehnološko, brez dodatka kristalnega sladkorja, kuhinjske soli, dišav, barvil, konzervansov. Če potegnemo črto - najboljša za prehrano vašega otroka je otroška hrana, ki ima demeter certifikat. Ker pa je na svetu zelo malo teh surovin in imajo ta certifikat le redka podjetja, morate starši, če ne morete kupiti demeter proizvodov, kupovati vsaj artikle z oznako biološki izdelek (bio). Pozorni bod-
ite, za kakšen certifikat gre, ker ni vse zlato, kar se sveti.
Torej ni vseeno, da nakup otroške prehrane prepuščate naključju ali pa da vaše nakupe kroji nekdo, ki ima od tega koristi. Predvsem sami poskrbite, da si pridobite čim več koristnih informacij od neodvisnih strokovnjakov, ki vam bodo podali pravilne informacije. Bodite pozorni, za kakšno podjetje gre, ko kupujete otroško hrano, kakšni certifikati so na izdelkih ipd. Če na izdelku piše demeter, so v izdelku surovine, ki jim lahko najbolj zaupate.
Da pa ne bo govora samo o prehrani za dojenčke. Tudi odrasli lahko najdete bio prehrano demeter kvalitete. V Sloveniji je možno kupiti vrsto artiklov, ki imajo vrhunski demeter certifikat, ki predstavlja najvišjo možno kvaliteto med ekološkimi izdelki. Od
polnovrednih testenin, žitnih kav, hladno stiskanih olj, ki so bogat vir esencialnih kislin in jih naše telo ne more proizvajati samo, jih pa nujno potrebuje. Izdelke iz demeter polnovrednih žit, ki niso obremenjena s pesticidi in v katerih je ohranjen kalček z vitamini in minerali. Pri naslednjem nakupu se vprašajte, ali si vaš organizem resnično zasluži, da ga obremenite z nepotrebnimi konzervansi, barvili in drugimi dodatki, kot so npr. ojačevalci okusa ipd. Čar ni v podaljševanju roka s konzervansi, o umetnih dodatkih, pač pa v užitku naravnega okusa, ki so ga poznale naše babice. Čar je v tem, da ob hrani uživamo in si vzamemo čas, predvsem pa v ohranjanju našega zdravja, kije naš največji zaklad. Pa dober, predvsem pa zdrav tek.
■ EPP
v Velenju brezplačni vzorci!!!
Reha
Prodajalne
ZDRAVI LA'S' I
Izdelki za zdravo življenje
Tnfcvlnm z medicinskimi pripomočki In zdravili brmz rac*pt>
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si Na mladih svet
stoji
»Mladi so vse bolj nasilni, nevzgoje-ni, nemogoči, nemoralni, razdiralni in neobvladljivi. Nič ni več, kot je bilo včasih, te nove generacije bodo popeljale svet h koncu ...« Ob tem zapisu smo prepričani, da je govora o današnji mladini, zato bodimo še toliko bolj presenečeni, ko ugotovimo, da gre za pisa nje, ki je sta ro več sto le tij. In kaj je namen moje objave tega odlomka? Pokazati, kako nemogoča mladina je včasih živela? Ne, prikazati želim le, da smo mladi vedno bili grozni, nemoralni in sploh neobvladljivi. Generacije danes nismo nobena izjema. Še vsaka se je iz nevzgojenih najstnikov razvila v prav spodobne meščane sveta. Prav tako pa še nobena ni popeljala sveta h koncu in verjamem, da bo tudi z našo tako. Prepogosto poslušam starše, ki so prepriča ni, da iz nji ho vih otrok nič ne bo, kako so brez volje jn zares nemogoči. Prav zagotovo so. Česar pa se ne zavedajo, je, da so bili v ta svet postavljeni brez poslanstva, ampak ga mora ustva ri ti vsak zase, nalo ga star šev pa je podpora in zaupanje. Kadar starši tako pozabijo na svoje poslanstvo, je tu vedno Šaleški študentski klub, ki zabava, usmerja, navdihuje in izobražuje bodoče vodje sveta. V preteklem tednu smo jih popeljali na koncert glasbene skupine Šukar, ki je slovenska tamburaška zasedba in igrajo predvsem romsko glasbo. Ustvarili so prijeten večer z odlično glasbo. Dan za tem pa smo se odpravili po sledeh naših članov, ki sta odpo-
tova la na Irsko in nam pri pra vi la zares doživeto potopisno predavanje, da smo sko raj oku si li nji ho vo pivo ob norem vzdušju v pubih, občudovali gradove na tisoč in en način ter se utap lja li v zele ni bar vi, ki pre kri va deže lo.
V tem tednu pa smo za dijake kot vsako leto pripravili ŠŠK informativni dan 'Študentje dijakom', ki se bo odvijal v petek, 5. 2. v Gimnaziji Velenje, učilnici A-112. Vabljeni ste vsi maturantje, pa tudi tisti mlajši, ki že razmišljate o usmeritvah na fakulteto in želite informacije iz prve roke. Predstavljene bodo skoraj vse fakultete, katerih barve bodo zastopali člani ŠŠK-ja. Ponujamo vam možnost, da pridobite najboljše informacije, izveste kakšno anekdoto, se prepričate, koliko se je potrebno učiti in ali fakulteta res ponuja tisto, kar si želite! Študentje bomo z veseljem odgovorili tudi na vsa vaša vprašanja. V nedeljo, 7. 2., pa se bomo ob kulturnem prazniku člani ŠŠKja spomnili na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Tokrat malce drugače, kot ste to vajeni s prejšnjih let! Od 20.30 ure dalje se boste lahko v prostorih Mladinskega centra Velenje v prijetnem ambientu in ob kozarčku vina sprostili ob zvokih novo nastale Jazz skupine, sestavljene iz samih vrhunskih glas be ni kov.
Tisti, ki še niste postali člani našega klu ba, ki skrbi, da je vaše štu dent sko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugod nos ti. Včla ni te se lah ko na urad nih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in vašo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju.
■ Nika Penšek
Mnenja in odmevi
Promet na Gorici se umirja
V tedniku Naš čas ste dne 14. 01.2010 objavili članek z naslovom »Promet na Gorici se umirja«. Žal to ne drži! Ker se z nekaterimi informacijami ne moremo strinjati, vas in vaše bralce želimo seznaniti še z drugo stranjo zadeve. Cesto je MO Velenje odprla začasno, za čas ureditve komunalne infrastrukture za KS Gorica v avgustu 2003. Takrat je bilo obljubljeno, da samo za čas dokončanja gradbenih del. V članku omenjate, da so bili vsi dosedanji ukrepi za umirjanje prometa učinkoviti, kar seveda ne drži. Kajti po uradnem štetju prometa na tej cesti (štetje od 5 .ure do 21.ure) je, kot navajate 3.895 vozil, kar pomeni 1,4 milijo na vozil na leto! Seveda se to število močno razlikuje od dejanskega stanja vozil, ki vozijo po tej cesti v 24 urah. To pomeni, da je to postala obvoznica mesta Velenje, kar je nesprejemljivo za stanovalce KS Gorice kot mirnega, spalnega naselja z vrtcem, šolo, otroškimi igrišči ter vrtovi, sadovnjaki in atriji. S tem je postalo bivanje v naselju ekološko in zdravstveno ogroženo. Potrebno je omeniti tudi to, da je pod to »občinsko« cesto vsa komunalna infrastruktura, ki seveda ni bila grajena za 2 milijonski letni promet, ki se sedaj odvija na njej. To pomeni, da bomo občani MO Velenje iz svojega proračuna morali poravnati škodo, ki bo nastala ob nadaljevanju takšnih prometnih obremenitev. Če boste prišli na ogled te ceste boste že po nekaj minutah ugotovili, da to ni povezovalna cesta naselja KC Gorica, kot navajate v omenjenem prispevku, ampak se v resnici po njej odvija tranzit, kar boste z lahkoto ugotovili po registrskih tablicah vozil. Poudariti
moramo, da vozniki ne spoštujejo prometne signalizacije, ki jasno in nedvoumno navaja, da je promet dovoljen samo za stanovalce naselja Gorica! Na enem prvih sestankov o spornem odprtju omenjene ceste je župan osebno zagotovil, da se po tej cesti zagotovo ne bo odvijal tranzitni promet, če pa se bo to zgodilo, bo MO Velenje na cesti vzpostavila stanje, kot je bilo pred avgustom 2003!
Zavedamo se prometnih težav v Velenju in pomena občinskih cest, vendar takšna prometna ureditev na Berunjski cesti, ki se iz dneva v dan slabša, ni ustrezna oz. ni sprejemljiva za stanovalce v neposredni bližini in prav tako ne za celotno KS Gorica. Povečuje se tudi število objestnih voznikov, ki v nočnih urah vznemirjajo stanovalce celotne soseske, policija pa je ob vsem tem nemočna, ker nima dovolj kadra, da bi poostrila nadzor. Zaradi varnosti v prometu, pravice do nočnega miru, škode, ki nastaja na občinski infrastrukturi, in ekološke spornosti povečanega prometa menimo, da je nastalo situacijo potrebno čim prej urediti oz. promet zmanjšati na najnižjo možno raven.
Odbor krajanov, ki se ne strinja s sedanjo prometno ureditvijo na cesti mimo Živkoviča. Zanj:
■ Roman Mačkovšek
Slovenija - prehrani nas!
Globalizacija je že naredila svoje. Vsilili so nam »mega markete«, ki nam ponujajo - vsaj kar se hrane - tiče živila, za katera ni popolnoma jasno, kako so pridelana, čeprav v skritem kotičku tudi piše, iz katere dežele so pripeljana. Redko se najdejo živila, na katerih še piše "Pridelano v Sloveniji".
Turisti z vsega sveta občudujejo naš "RAJ POD TRIGLAVOM". Ga tudi mi, ki tukaj živimo in ustvarjamo? Še vedno mi v prsih boleče odmevajo besede našega visokega politika, ki nam je v televizijskem nastopu dal vedeti, da to hrano, ki jo rabimo v Sloveniji, lahko uvozimo! Le zakaj se je tako globoko spozabil?
Saj res! Ko sem bila še mala deklica, so meščani prihajali na našo kmetijo po zares biohrano (pridelano brez umetnih gnojil in škropiv) in njih otroci so veselo uspevali, alergij na hrano skorajda ni bilo. In ravno ti otroci, sedaj že odrasli Ijudje, kupujejo živila v velikih prodajalnah in ne povprašujejo po izvoru živil.
Dovolite, da navedem še to - v naših vrtcih že polovica otrok ima dietno kosilo!
Ko ti malčki prikorakajo mimo moje hiše, so tako luštkani, da jim ponudim doma posušeno sadje, pa ga ne smejo vzeti, ker je toliko otrok z alergijami.
Dragi bralci, naprej sami razmišljajte in iščite odgovor. Jaz pa bom naprej tuhtala in kričala na ves glas - Slovenija prehrani nas z živili, ki so pridelana na naši zemljici. To ni nemogoče!
Pa obiščimo Slovenijo po njeni zemeljski rodnosti: Gorenjska nam je in nam lahko daje žita in krompir -po-dalpski svet živino in ajdo. Ajda močno dviga splošno odpornost, pa je ne vidim cveteti. Pred dvajsetimi leti ali malo manj nam je Japonska farmacevtska industrija ponudila odkup ajde po zelo ugodni ceni, pa iz tega ni bilo nič. Smo res 70 odstotkov vse rodovitne zemlje spremenili v koruzna polja, da bi nahranili mnogo preveč klavne živine in pridobili preveč mleka, kateremu odkupna cena nenehno pada? Poromala bom v Prekmurje, kjer je v obilju termalne vode. Tam bi z njo
ogrevali rastlinjake, v katerih bi čez vse leto pridelali vso povrtnino - solate vseh vrst, paradižnik, papriko, jagode itd. Mladi bi ostali doma in vsakdanji kruhek bi jim bil zagotovljen. Pa naši goriški, primorski in dolenjski griči, ki nam rodijo izvrstno sadje in odlično kapljico, kije ne znamo ne piti ne prodati.
Odlična je ideja, da bi ravnali tako kot Francozi. Ob kosilu in večerji je vsak dobil 2 dcl njihovega vina, ki je že bil vključen v ceno menij a, pa ga je spil. ali ne. Ne bi bilo tako mogoče narediti tudi pri nas? Bela krajina - od tam še imam danes hodne rjuhe, stkane iz lanu in vzdržijo tudi 20 najbolj divjih zakonskih let. Njihove noše, sešite iz domačega platna! Še sanjam - Ribničani z vašo suho robo, kje ste danes?
Pa kras s svojo krasoto, naravnimi bogastvi in drobnico - sanjam plašč , narejen iz te volne! In zatem naše morje - tudi v njem so ribice, ki jih lovijo naši vrli ribiči. Meni v trgovini ponujajo ribe iz Nila, Vietnama, ribe, gojene s krmili v ladijskih trupih ...
Zbudi se, kajti tudi sanje se včasih lahko uresničijo. Dobro jutro Slovenija - PREHRANI NAS!
■ Iva na Jan Novak
Spre mem be v reševalni ne vodijo k izboljšanju
V zadnjih časih se reševalna služba ZD Velenje pogosto pojavlja v sredi stvih javnega obveščanja. Krožijo tudi anonimke, od katerih se zaposleni v tej službi distanciramo. Vendarle pa se nam zdi smiselno, da podamo svoje mnenje vsaj na zapis v Našem času, 21. januarja, v katerem direktor ZD Velenje v članku z naslovom Namesto paci-
enti tja, specialisti sem?, podaja informacije o reorganizaciji naše službe.
Reševalna služba ZD obstaja že skoraj 65 let in je - zanimivo - starejša je kot sam Zdravstveni dom. Velikokrat je doživela spremembe, ki so vodile k izboljšanju. Tokrat pa ni tako.
Reorganizaciji reševalci ne nasprotujemo. Še več. Zavedamo se, da je nujna. Na to smo vodstvo opozarjali več let. Vendar način, za katerega se je vodstvo o odločilo, da iz ene reševalne službe naredi dve, ni pravi, še manj pa smiseln.
Reorganizacija se je (v takšni obliki) pričela zaradi pritožb zaposlenih na razporeditev v plačne razrede po plač-ni reformi leta 2008, ko vodstvo ni želelo nobenega reševalca razporediti v plačni razred 23 - delo na reano-mobilu. Ker nam je to pripadalo po kolektivni pogodbi, smo se dvakrat pritožili. Vodja reševalne službe nas je v tem podpiral. Sam je namreč napisal predlog za uvrstitev v plačni razred, ki nam je pripadal. Na nobeno pritožbo (niti vodja) nismo dobili odgovora. Še več, vodstvo je povedalo, da reševalci ne delamo v urgenci. Ker smo se upirali, se je začel proces, ki je nezadržno vodil v poslabšanje stanja. Takšne organiziranosti kot je sedaj pri nas, ne pozna nobena reševalna služba v Sloveniji.
V projektni skupini, kije pripravljala spremembe, ni bilo nobenega našega predstavnika, še vodje reševalne službe ne.
Odločili so se, da iz reševalne službe prestavijo vseh osem zaposlenih v dežurno ambulanto. Takoj po reorganizaciji, 1. septembra 2009, so se pojavile težave, na katere smo opozarjali že prej: zamujanje, sprememba delovnega časa, ki je bila tako neustrezna, daje zdržala samo en dan, nekoordiniranost ekip, premalo kadra na ne
nujnih reševalnih prevozih, nič spremljevalcev, telefon v popoldanskem času zvoni v prazno, velika obremenjenost. Devet zaposlenih opravi 90 odstotkov, osem zaposlenih pa opravi 10 odstotkov dela.
Dva meseca smo potrebovali, da smo vodstvo prepričali, da dela narobe. To smo dosegli šele s posredovanjem predsednice Sveta Zavoda Zdravstveni dom Velenje in s podpisano vloženo zahtevo za izredno sejo sveta. Podpisani so bili praktično vsi zaposleni v naši službi, podprla nase je večina kolegov iz dežurne ambulante in veliko zdravnikov. Vodstvo je 26. oktobra 2009 v reševalno vrnilo tri predhodno prestavljene reševalce.
Od takrat doživljamo še večje pritiske.
Veliko kolegov je bilo vabljenih na pogovore k direktorju na temo zakaj so podpisali zahtevo za sklic izredne seje. Širiti so se začele dezinformacije, da nagajamo, da smo premalo delali, čeprav smo dosegali 40 odstotni presežek plana in to brez nadur. Naša enota je bila med najbolje organiziranimi v ZD Velenje. Ker se stanje ni normaliziralo, smo znova zahtevali sklic izredne seje Sveta zavoda, ki ga želimo seznaniti s težavami. Do sestanka z direktorjem je prišlo šele na posredovanje predsednice Sveta zavoda. Pred tem nas je obravnaval ločeno ali pa se o temi sploh ni želel pogovarjati.
To je naša zgodba. Presodite jo sami.
Še to: vodje reševalne službe zaenkrat še niso zamenjali. Skušali pa so mu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Zaustavila jih je delovna inšpekcija. Na žalost se njemu najbolj maščuje to, daje podprl svoje podrejene.
■ Reševalci ZD Velenje
VI PIŠETE
Informacije iz prve roke
Velenje - Ob koncu januarja so lahko bodoči študenti pridobili informacije o možnostih nadaljne-ga izobraževanja na predinforma-tivnem dnevu.
Svetovalnemu središču Ljudske univerze Velenje, ki je predinfor-mativni dan organiziralo lani prvič, se je letos pridružil tudi Šolski cen-
ter Velenje, zato je bila paleta predstavitev še širša. V Velenju se je predstavilo kar 38 fakultet in visokih šol iz cele Slovenije, njihovih predstavitev pa seje udeležilo 956 bodočih študentov. Dijaki so v povprečju obiskali dve ali tri predstavitve. Največ zanimanja je bilo za obe Filozofski fakulteti (Ljubljana
in Maribor), Fakulteto za družbene vede, Pravno fakulteto, Fakulteto za strojništvo in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.
Kot sta poudarili predstavnici organizatorja predinformativnega dne so informacije iz prve roke najboljše, domače okolje in manjše skupine pa omogočajo varnejše počutje, zato lažje steče obojestranska komunikacija.
Predstavitve so bile namenjene dijakom, njihovim staršem, pa tudi odraslim, ki bodo
nadaljevali izobraževanje
Okoli obeh velenjskih jezer so lepo vzdrževane in urejeneproge in nudijo užitke tako veščim smučarskim tekačem kot tudi začetnikom. S spridom jih izkoriščajo tako upokojenci kot športniki, ob koncu minulega tedna pa so priredili že celo tek ob baklah.
Teka ob baklah se je udeležilo več kot 20 smučarskih tekačev, ki se niso ustrašili mrzlega večera. Po teku jih je v bližnjem kavnem baru v avtokampu čakal topel napitek in golaž.
■ H. Jerčič
Tek ob baklah je bil posebno doživetje
Drugi na Olimpijadi poklicev
V Novi Gorici je od 20. do 22. januarja potekala Olimpijada poklicev, ki je služila kot slovensko predtekmovanje evropskega tekmovanja Euroskills. Ideja tekmovanja v poklicnih spretnostih se je porodila že leta 1946 v Španiji, ko je na trgu primanjkovalo poklicev s strokovno izobrazbo. Tekmovanje se odvija izmenjujoče na evropski in svetovni ravni, letos novembra pa bodo v poklicnih spretnostih v Lisboni tekmovale tudi slovenske
nalništva Elektro in računalniške šole. Pomerili so se z ekipami iz Ljubljane, Ptuja, Kranja in Nove Gorice. Ekipe so morale z uporabo predpisanih komponent v osmih urah postaviti informacijsko omrežje, primerno za podjetje s poslovalnicami po celi Sloveniji. Velenjski tekmovalci Klemen Umbreht, Matija Bencik, Matej Klemenčič in Tomaž Brišnik so zasedli odlično drugo mesto. Prehitela jih je le ekipa z Vegove iz
organizirano, najbolj pomembno pa je seveda osvojeno drugo mesto, na katerega smo zelo ponosni. Mislim, da se lahko na naslednjem tekmovanju Olimpijade poklicev potegujemo za prvo mesto in s tem pridobimo vstopnico za Euroskil-ls.«
Nad uspehom so seveda navdušeni tudi mentorji, ki so ekipo pripravljali: Uroš Sonjak, Andrej Obu, Iztok Osredkar in Gregor Hrastnik, ki so izpostavili pomembnost
Ekipa tekmovalcev in mentorjev neposredno po tekmovanju v Novi Gorici
ekipe v panogah cvetličarstvo, aran-žerstvo, frizerstvo, lesarstvo, gostinstvo, strežba, mehatronika in informatika. Prav v slednjih dveh panogah so se v Novi Gorici merili v znanju in spretnostih dijaki in študentje iz cele Slovenije. Šolski center Velenje se je tekmovanj a udeležil na področju informatike z ekipo, sestavljeno iz treh študentov Višje strokovne šole (vsi nekdanji dijaki velenjske Elektro in računalniške šole) in dijaka 3. letnika raču-
Ljubljane, ki se bo novembra 2010 udeležila tekmovanja Euroskills v Lisboni.
Okus po tekmovanju nam najboljše opišejo tekmovalci.
Matija Bencik : »Tekmovanje je bilo za nas ena večjih preizkušenj. Glede na kratek čas priprav in pomanjkanje opreme za priprave smo dosegli za nas nepredstavljivo drugo mesto.«
Matej Klemenčič: »Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno in
uspeha ob dejstvu, da je bil pripravljalni čas kratek, saj je bilo potrebno osvojiti veliko novih znanj. Ključni motiv, s katerim Velenjčani ponosno zaključujejo prvo izkušnjo v Olimpijadi poklicev, je prepričanje, da bo na Euroskills 2012 za področje informatike potovala prav ekipa iz Šolskega centra Velenje.
■ Gregor Hrastnik, Fotografije: Iztok Osredkar
Mesto z najmodernejšim kegljiščem
Manjkajo le še tribune in oprema v garderobah
Šoštanj, 1. februarja - Šoštanj se od lanskega decembra ponaša z enim najbolj sodobnih, najbolj modernih kegljišč v Sloveniji, kjer se bodo lahko odvijala tudi mednarodna tekmovanja. Odprli so ga trideset let po odprtju njegovega »predhodnika«, ki gostoval v prostorih Termoelektrarne Šoštanj.
Že danes se za priprave v njem zanimajo kegljači od vsepovsod, tako iz Slovenije kot iz tujine. Kot je povedal upravitelj kegljišča, Nino Ošlovnik, so svoj prihod na priprave v Šoštanj že potrdili slovenski in nemški reprezentanti, ki se bodo tukaj pripravljali na evropsko prvenstvo, ki bo maja na Reki.
»Kegljišče je štiri stezno, sodi v
tako imenovani 1A razred. Ustreza vsem mednarodnim kriterijem. Kegljišče koristijo kegljaški klubi, podjetja, ustanove, društva, ponuja pa tudi možnost koriščenja individualnega kegljanja. Za slednje se je treba prej najaviti,« pravi Ošlovnik.
Tribune in oprema v garderobnih prostorih danes sicer še manjkajo, a se v Šoštanju nadejajo, da jim bo v najkrajšem možnem času uspelo urediti še to dvoje. »Gledalci bodo lahko s tribun spremljali kakovostne tekme, ki se napovedujejo. Možno jih bo spremljati tudi po spletu.«
V Šoštanju pa ne le, da se ponašajo z najmodernejšim kegljiščem, veseli so tudi tega, da so edinstven primer v Sloveniji, ko so še isto leto, ko so izgubili staro kegljišče, dobili novega. »Vsa slovenska kegljaška javnost nam to priznava. Marca lani smo staro kegljišče podrli, že decembra pa smo odprli novega na drugi lokaciji.«
Kegljišče s pridom uporabljajo
številne rekreativne ekipe. Jože Iršič iz Velenja, član društva invalidov Velenje je povedal, da s člani in članicami društva prihaja v Šoštanj vsak ponedeljek. Rekreativno. »Zelo smo zadovoljni. Pred tem smo vsak ponedeljek hodili v Slovenj Gradec. Problem so bili prevozi, Šoštanj nam je veliko bližje, pa še takega kegljišča kot je to, ni daleč naokoli. Lahko so ponosni,« je zatrdil.
■ mkp
Nino Ošlovnik: »Kegljišče sodi v 1Arazred.«
Sodobno, štiri stezno kegljišče je v nadstropju nakupovalnega centra.
Smučanje nekoliko drugače ...
Prav na zadnji dan v januarju, v nedeljo, sta Šaleška konjenica in Konjeniški klub Velenje pripravila »horse skiring« za vse ljubitelje nekoliko drugačnega druženja s konji. Zima nam je letos po štirih letih spet nasu-la dovolj snega za izvedbo takšnega dogodka. Gre za hitrostno in spret-nostno tekmovanje, v katerem jahač na krajši vrvi za seboj vleče smučarja. Skupaj morata prevoziti slalom med postavljenimi vratci, in sicer v kar se da najkrajšem času. Na takšno, nekoliko drugačno in zanimivo tekmovanje se je prijavilo 24 jahačev in smučarjev iz različnih okoliških in tudi nekoliko oddaljenih krajev. Vsi so tekmovali tudi v hitrostni dirki. Oba časa so nato sodniki sešteli, zmagal pa je seveda najboljši. To sta bila Tea Kelc in Srečko Ledinek na Orki, drugo mesto sta zasedla Zala Žgank in Tomaž Sovič na Tau, tretje pa Grega in Aleš Jeseničnik na Alku.
Za ženske v znanosti tudi Velenjčanka!
Ljubljana, 3. februarja - L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so na sredini slovesnosti v Atriju ZRC SAZU trem slovenskim raziskovalkam podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2010 v višini 5.000 evrov. Med njimi je tudi Velenjčanka Nika Lendero Krajnc, ki razvija novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje, ki se uporabljajo v cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe.
■ mkp
IAY ötTF /Sl^WTOt) Ö^TVTTR TTFD
►UJUOJSUL UJßiJW iJßiXl DJuuM XvuXl
Srednja poklicna in strokovna šola Višja strokovna šola
v Šolskem letu 2010/11 razpisuje:
Sf ŠTIRILETNE PROGRAME - kmet(]sko-podJetnlškl tehnik -žMlsko-prehianskl tehnik - naravovarstveni tehnik
S? TRILETNE PROGRAME - mehanik kmetysklh ln delovnih strojev -slaščičar -pek
"2? DVOLETNI PROGRAM - pomočnlkv blotehnlkl In oskrbi
Sf PROGRAMA PT1 - kmetljsko-podjetnlškl tehnik - žMlsko-prehranskl tehnik
Vab(|enl na Informativna dneva v petek, 12. februarja, ob 9. In 15. url ter v soboto, 13. februarja, ob 9. url.
iazplSM|e v Studijskem letu 2010/11 višješolske Studijske programe:
S? UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krilne (redni ln izredni Studu)
Sf ŽIVILSTVO IN PREHRANA Inženir žMlstva ln pFehiane (redni ln Izredni Studil)
3? GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja vgostlnstvu In turizmu (Izredni Studu)
S? NARAVOVARSTVO Inženir naravovarstva (redni In Izredni Studu)
Vabljeni na Informativne dneve v petek, 12. februarja, ob 11. In 16.30. url, vsoboto, 13. februarja, ob 10. url ter v soboto, 27. februarja, ob 10. url.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03) 746-29-00 ali (03) 746-29-06 (SPSS) oz. (03) 746-29-02 (VSŠ).

Tudi Rok Kronaveter 'rudar'
Nik Omladič predčasno k Olimpiji - Te dni na pripravah v Rovinju
Zasedba velenjski prvologiša Rudarja bo v nadaljevanju prvenstva precej spremenjena. Po jesenskem delu so se sporazumno razšli z Lukom Prašnikarjem, Boštjanom Kreftom, Timom Lo Ducom in Markom Pokleko.
V Rudarjevem dresu pa spomladi ne bo več tudi mladega reprezen-tant in jeseni enega njegovih najboljših igralcev Nika Omladiča. Ta član mlade slovenske reprezentance je že podpisal predpogodbo k pristopu k Olimpiji, kamor bi odšel po koncu letošnjega prvenstva. Na prvih pripravah v hrvaški Istri v Medulinu se je eden najboljših Rudarjevih igralcev v jesenskem delu prvenstva obnovil staro poškodbo leve noge, zaradi katere je jeseni povrem delu počival približno dva meseca. Približno toliko dni okrevanja je tudi sedaj pred njim. Kljub temu pa sta se
vodstvi klubov dogovorili za njegovem predčasnem odhod v Ljubljano. Velenjčani bodo namreč od Olimpije dobili večjo denarno nadomestilo, kot bi ga dobili po preteku pogodbe 30. junija, ki po pravilniku	mednarodne
nogometne zveze Fife pripada mladim igralcem ob prestopu.
Ob koncu prestopnega roka (ta je potekel 31. januarja) je vodstvu kluba v svoje vrste privabilo tudi 23-letnega Roka Kronavetra, ki je v prejšnjem prvenstvu igral za ptujsko Dravo. S Ptujčani je ob koncu jeseni po štirih letih in pol prekinilo sodelovanje. Med drugim je bil zanimiv tudi za Maribor, vendar se je določil za Velenje in podpisal enoletno pogodbo. Pred tem so za eno leto postali 'rudarji' Slovak Marian Tomcak (29), Čeh Fran-tišek Metelka (29), Jan Vidic (23), prejšnji igralec Primoija ter Bošt-
jan Jelečevič (34), prej Interblock. Igralec s švicarskim državljanstvom, sicer makedonsko-albanskega porekla Nezdbedini Selimi bo v velenjskem dresu igral do konca tega prvenstva. Profesionalne pogodbe pa so s klubom podpisali tudi njihova mladinca Denis Klinar in Denis Kramer ter igralec mladinske šole zagrebškega Dinama Dario Torbič.
V dosedanjem pripravljalnem obdobju so rudarji odigrali pet prijateljskih tekem. V peti so v soboto gostovali soboto so gostovali članu regionalne avstrijske lige St. Andreju (1 : 2). Na tej tekmi je v drugem polčasu zaigral tudi Fabijan Cipot, ki se je poškodoval na tekmi 16. kroga proti Dravi ob jezeru in zadel za Rudar proti koncu tekme z 11 m. Od včeraj pa do nedelja pa so na pripravah v Rovinju.
Pred Elektro Esotech odločilne tekme
Šesti zaporedni poraz - Še možnosti za sedmo mesto
S šestimi zaporednimi porazi so košarkarji Elektre Esotech zdrsnili proti dnu prvenstvene lestvice in so sedaj deseti. Še vedno pa imajo Šoštanjčani kar lepe možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka, saj za želenim sedmim mestom zaostajajo zgolj za točko. Veliko bo torej odvisnega od tekem z neposrednimi konkurenti za sedmo mesto, s katerimi se bo Elektra Esotech pomerila v prihodnjih krogih.
Bodo pa morali varovanci Boruta Cerarja prikazati dobro igro vseh 40 minut. Proti Geoplinu Slovanu v soboto v Šoštanju so bili namreč dobršen del srečanja boljši nasprotnik, a v odločilnih trenutkih popustili, kar so gostje znali kaznovati.
Na krilih najboljšega igralca Geo-plina Slovana Čigoje in visokega Klepa je odločilno razliko gostom priigral Mlakar, ki je z dvema trojkama tri minute pred koncem
popeljal svojo ekipo do vodstva 78 : 70. Kot se je na koncu izkazalo, pa je bila to odločilna prednost za zmago Geoplina Slovana v Šoštanju.
Ljubljančani so se ob koncu tako veselili zaslužene zmage z 80 : 73, odločilno razliko pa so si priigrali šele v zadnjih minutah srečanja z odlično obrambo, ki je domačinom povsem zapirala poti do gostujočega koša. V naslednji tekmi bodo v soboto košarkarji Elektre Esotech gostovali pri Parkljih, ki so trenutno na želenem sedmem mestu. Ljubljančani so v šestem krogu v Šoštanju slavili z 88 : 78.
■ Tjaša Rehar
Foto: D. Tonkli
Odlično v Žužemberku
V derbiju druge moške odbojkarske lige sta se v Žužemberku pomerili sosedi na lestvici, boljši pa so bili odbojkarji Šoštanja Topolšice, ki so slavili s 3 : 1.
Po nekoliko bolj nervoznem začetku so Šoštanjčani začeli dobro servirati in uspešno zaključevati napade. Za nameček so z dobrim blokom spravljali domače igralce v obup, jih silili k napakam, kar se je odrazilo tudi na rezultatu, tako da so gostje dobili prvi niz.
Za osvojeni drugi niz so se morali Šoštanjčani močno potruditi. Vodstva z 2 : 0 so se veselili po zaslugi
KAM NA IZLET?
- sobota, 6. 2. 10: PO POBOČJU LAJŠ - PD Velenje; - nedelja, 7. 2. 10: 22. ZIMSKI POHOD na RAMŠAKOV VRH - PD Vinska Gora; - 8. 2. 10: ŠALEŠKA PLANINSKA POT - Klub upokoj. Gorenje.
boljše igre tako v obrambi kot v napadu.
Nekoliko drugačna je bila slika na parketu v tretjem nizu, ko so domači pritisnili na plin, osvojili nekaj zaporednih točk, gostom iz Šoštanja pa je popustila zbranost, naredili so preveč napak pri začetnih udarcih in v obrambi in dovolili gostiteljem, da znižajo zaostanek na 1 : 2.
Četrti niz je bil zelo izenačen, na svoj račun pa so prišli številni gledalci, ki so videli zelo kvalitetno odbojkarsko predstavo. V končnici so z izjemno bojevitostjo in dobrimi začetnimi udarci ter napadalnimi akciji odbojkarji Šoštanja Topolšice srečanje obrnili sebi v prid in se veselili zmage s 3 : 1 in s tem vseh treh točk.
Maks Kotnik, trener Šoštanja Topolšice: »Z dobro, bojevito, zavzeto in kolektivno igro smo dokazali, da znamo igrati odbojko in da lahko premagamo vsakogar.«	■
S porazom iz Ankarana
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so na gostovanju v Ankaranu morale priznati premoč gostiteljicam in so gladko izgubile z 0 : 3. Odbo-jkarice Lakolita so prikazale dobro igro, povsem nadzorovale potek srečanja in šoštanjske odbojkarice nadigrale v praktično vseh elementih igre.
V prvem nizu so igralke Kajuha Šoštanja uspele osvojiti vsega deset točk, le štiri več v drugem in še štiri več v zadnjem.
Z novim porazom so Šoštan-jčanke vse bližje neposrednega izpada iz druge lige. V soboto jih v domači dvorani v Šoštanju čaka srečanje z ekipo Kema Puconci, trenutno šestouvrščeno na prvenstveni lestvici. Srečanje v športni dvorani Osnovne šole Šoštanj bo ob 18. uri. Do konca prvenstva je še osem krogov.
■ T. Rehar
Spet v ospredju domače prvenstvo
Na Dunaju se je v nedeljo končalo evropsko prvenstvo, na katerem so Francozi spet potrdili svojo premoč. Zlatima medaljama z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva so v glavnem avstrijskem mestu dodali še naslov najboljšega v Evropi z zmago nad reprezentanco Hrvaške. Slovenci pa so z enajstim mestom gotovo dosegli manj, kot so ljubitelji rokometa pričakovali.
Medtem prihaja znova v središče pozornosti domače rokometno dogajanje, saj se bo konec tedna začel drugi del državnega prvenstva v prvi moški ligi. Državni prvaki, rokometaši Gorenja, prezimujejo na četrtem mestu. Drugi del prvenstva bodo odprli s sobotno tekmo s Slovanom v Rdeči dvorani.ž
V drugem delu v dresu državnih prvakov ne bo več Sebast-jana Soviča, Boštjana Kavaša, Matjaža Mlakarja in Serga Datukašvilija, s keterimi so se razšli po jesenskem delu, sprememba pa je tudi na trenerski klopi. Ker se prejšnji trener Ivica Obrvan menda ni strinjal, da bi zaradi krize prejem manj, kot je ob prihodu v Velenje se dogovoril, so z njim prekinili pogodbo. Na njegovo mesto pa so postavili na zadovoljstvo mnogih ljubiteljev rokometa nekdanjega dolgoletnega igralca Gorenja Branka Tamšeta, ki je bil doslej trenerjev pomočnik, med Obrvanova kaznijo pa je bil v državnem prvenstvu v vlogi glavnega trenerja, in si je s tem gotovo nabral tudi veliko izkušenj.	■
Branko Tamše: »Upam in verjamem, da smo v preteklih štirih tednih dobro delali. Res pa je, da so manjkali reprezentanti. Prede nadaljevanjem prvenstva moramo biti optimistični. Žal se je na prijateljski tekmi s Sevnico med pripravami v Podčetrtku poškodoval mladi in nadarjeni Niko Medved. Vsi si želimo, da se čim prej vrne. Gotovo bo velika osvežitev za drugi del prvenstva. Še zlasti, ker imamo po odhodih samo enega klasičnega levega krilnega napadalca Roka Šimiča. Pred nami je izjemno veliko tekem, zlasti v februarju, saj si bodo sledile vse srede in sobote, kajti vmes bomo igrali še v ligi prvakov.
V soboto nas čaka tradicionalno neugoden nasprotnik Slovan. Kljub temu, da so bile vse tekme v zadnjih dveh sezonah z njim tako rekoč na nož, kot radi rečemo, so se vendarle vse končale v našo korist. Upam, da tako tudi v uvodni tekmi drugega dela.«
Visoka zmaga Velenjčank
Velenjske rokometašice so po daljšem premoru (zadnjo prvenstveno tekmo so odigrale 12. decembra lani) doma prepričljivo ugnale trenutno drugouvrščeno ekipo z lestvice Merkur Naklo in tako zasluženo slavile z rezultatom 31:21.
Igralke Veplasa so odločno krenile v tekmo. Vodstvo s 4:1 v uvodnih minutah je nakazalo, da bodo igrale hitro seveda ob agresivni obrambi.- Do 15. minute je bil izid dvakrat tudi izenačen, nato pa so Velenjčanke ponovno narekovale hiter ritem in polčas dobile s 3 zadetki prednosti (15:12).
V 2. polčasu so zaigrale še bolje. Tesno so pokrivale najboljšo igralko in strelko nasprotne ekipe Živo Ovsenek, ostale igralke Merkurja pa niso imele prave
rešitve v napadu za borbene Velen-jčanke. Zadnjih 15 minut so si domače rokometašice priigrale visoko prednost (najvišja je bila v 54. minuti: 30:18), ki pa jo do konca niso izpustile, saj so tekmo mirno pripeljale do konca v svojo korist in na koncu zasluženo in visoko slavile.
V Radencih težje
Večji del izenačena tekma 16. kroga 1. B državne lige med Mil-lenniumom in Veplasom se je končala z zmago gostujočih igralk. Velenjčanke so v zadnjih 10 minutah 1. polčasa zaigrale bolje oziroma agresivnejše v obrambi, zato se jim je tudi uspelo "odlepiti" na nekaj zadetkov prednosti. Na odmor so tako odšle s +5 (14:9). V
2. polčasu so velenjska gostje vodile že z 20:15, a se domače niso predale in v 42. minuti jim je uspel preobrat - delni izid 6:0 ter vodstvo 21:20. A Velenjčanke so se nato le zbrale in v zadnjih desetih minutah tekme ponovno pritisnile na plin, povedle ter na koncu slavile z rezultatom 29:26.
Velenjčanke bodo v petek, 5. februarja ob 19.30 uri, doma gostile ekipo Jadrana iz Kozine, ki jih je v prvem delu prvenstva presenetila in jih tudi premagala (31:26).
Lestvica: 1. Naklo 23 točk, 2. Ajdovščina 22 točk, 3. Velenje 17 točk (1 tekma manj), 4. Kozina 16 točk, 5. Sežana 15 točk, 6. Millennium 13 točk, 7. Kranj 12 točk (1 tekma manj), 8. Vrtojba 3 točke, 9. Maribor 1 točka.
16 zlatih,
skupno
30 medalj
Pričela so se letošnja prvenstva Slovenije v plavanju. V celjskem bazenu Golovec je rekordno število plavalcev in plavalk (417 iz 22 klubov) štiri dni merilo moči na Zimskem (25 m bazen) absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu. To je bilo prvo večje merjenje moči po ukinitvi visokotehnoloških kopalk in razmerja med posameznimi plavalci so se spremenila. Plavalci so se vrnili k že skoraj pozabljenimi starimi kopalkami. Med njimi je nastopilo 30 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v vseh treh kategorijah dosegli izjemen uspeh. Skupno so osvojili 30 medalj i sicer 16 zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih. V absolutni kategoriji 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, v mladinski 5 zlatih, 1 srebrno in 3 bronaste ter v kadetski 9 zlatih in 5 srebrnih medalj. Izjemno je bilo število osvojenih zlatih medalj, kar je Plavalni klub Velenje uvrstilo med najboljše slovenske klube. V absolutni kategoriji je Nina Drolc zmagala na 50 m in 100 m prosto, mladinka Tina Meža je osvojila srebrno medaljo na 50
m prsno, Žiga Cerkovnik (kadet) srebrno medaljo na 100 m mešano in ženski štafeti dve bronasti medalji: 4 x 100 m prosto (Nina Drolc, Tamara Govejšek, Nastja Govejšek, Kaja Vrhovnik) in 4 x 100 m mešano (Nina Drolc, Tina Meža, Nastja Govejšek, Kaja Vrhovnik). V absolutni finale so se uvrstili še Tamara Govejšek, Nastja Govejšek, Kaja Breznik in Žiga Hudournik. V mladinski kategoriji sta zmagala Tina Meža (100 m mešano, 50 m prsno in 50 m delfin) in Žiga Hudournik (50 m in 200 m prsno). V kadetski kate-
goriji so postali državni prvaki Žiga Cerkovnik (100 m mešano, 50 m in 100 m delfin ter 50 m prosto), Nastja Govejšek (50 m in 100 m delfin ter 50 m prosto) in Kaja Breznik (100 m mešano in 100 m prsno). Poleg osvojenih medalj so plavalci v novih (starih) kopalkah dosegli še štiri absolutne, dva mladinska in en klubski rekord za kadetinje. Vsem plavalcem in trenerjema Juretu Primožiču in Veri Pandža za odlične dosežke in rezultate iskreno čestitamo.
Na fotografiji so državni prvaki.
■ Marko Primožič
SPORT IN REKREACIJA
Izjemen nastop Jelenka in Berlota
Člana velenjskega smučarsko-skakalnega kluba s svetovnega mladinskega prvenstva s srebrno in bronasto medaljo
Marjan Jelenko, član velenjskega smučarsko-skakalnega kluba je vsekakor novi športnik, ki se je skupaj s še nekaterimi drugimi tekmovalci zapisal v zgodovino slovenskega skalnega športa na mladinskem svetovnem prvenstvu prejšnji teden v nemškem Hin-
novec.
V petek je bila na sporedu nova tekma, skoki na isti skakalnici, vendar na dvakrat daljši progi (10 km). Tudi tega dne je bil Jelenko v imenitnem položaju za osvojitev medalje. S 103.5 metra je bil v vodstvu po skokih. Po teku pa je zdrsnil na še
Norvežanov, a še vedno dovolj hitri za bronasto medaljo.
Prvič v 55 letni zgodovini pa ima SSK Velenje člana olimpijske reprezentance Slovenije v nordijski kombinaciji na zimskih olimpijskih igrah 2010 Vancouvru v Kanadi. Barve kluba, Velenja in Slovenije bo zastopal Gašper Berlot.
Pred Berlotom so sedaj zavzete priprave na XXI. zimske olimpijske v kanadskem Vancouvru (te bodo od 12. do 28. februarja), Jelenka pa čakajo druga različna mednarodna tekmovanja.
Prezadovoljen z dosežkom
Marjan Jelenko je takole po telefonu opisal svoje nastope: «Občutki
Svetovno prvenstvo in olimpijada
Na torkovi novinarski konferenci je vodstvo domačega smučarsko-skakalnega kluba čestitalo skakalcema Marjanu Jelenku in Gašperju Berlotu ter trenerju Igorju Jelenu za - kot so rekli - izjemen dosežek na svetovnem prvenstvu. Tega so se razveselili tudi na velenjski športni zvezi. V njenem imenu jim je čestital predsednik mag. Marjan Hudej. Zahvalili pa so se tudi staršem, ki imajo prav tako veliko vlogo pri tem. V nadaljevanju konference so se predstavili tudi člani velenjskih klubov, udeleženci zimske olimpijade v Kanadi. V Vancouver odhajajo Gašper Berlot, Bernard Vajdič, Ana Drev ter deskarja Glorija Kotnik in Rok Marguč. O tem več v prihodnji številiki.
Marjan Jelenko
terzartnu. Hkrati je skupaj z Gašperjem Berlotom na najboljši način zastopal tudi svoj velenjski klub. Oba sta nastopila v nordijski kombinaciji, z njima pa je bil kot pomočnik glavnega trenerja tudi Igor Jelen.
Jelenko je najprej navdušil v sredo z osvojitvijo srebrne medalje, saj je bil boljši od njega le japonski tekmovalec Junširu Kobajaši. Uvrstitve drugih: 19. Gašper Berlot, 23. Matic Plaznik (Kranj), 49. Matej Dri-
Gašper Berlot
vedno odlično peto mesto.
Pred njim, Berlotom, Jožetom Kamenikom (Šmartno na Pohorju) in Maticem Plaznikom (Triglav Kranj) je bila še nedeljska ekipna tekma. Tudi tokrat sta Velenjčana s sotekmovalci pokazala, da gre za zelo nadarjene skakalce, katerih čas šele prihaja. Po skokih so bili v vodstvu, v tekaški štafetni preizkušnji na 4 x 5 kilometrov pa so bili nekoliko počasnejši le od Nemcev in
Igor Jelen
so bili super. V pravem času sem prišel v vrhunsko formo. Skakal sem, kot znam. Tek še ni bil čisto popoln, toda kljub temu sem prezadovoljen z doseženim. Pred odhodom nisem imel velikih želja. Medalje nisem sanjal. Dejal sem si, da se ne smem obremenjevati z uvrstitvijo, pomembno je, da sem povsem sproščen. Vse se je bilo, kot sem želel. Zlasti prva tekma je bila zelo napeta, prava za trganje živcev.
Pri skokih sem prvo mesto izgubil šele čisto na koncu.«
Zadnji je bil na vrhu japonski tekmovalec. Do zadnjega skoka (njim je sledil še tek), ni bilo znano, ali bo povedal Slovenec ali Japonec, ki je bil na vrsti zadnji. «Japonec je naredil vrhunski skok, dobil je tudi vrhunske ocene, jaz malo slabše. Prednost je imel preveliko, da bi ga lahko prehitel. V petek na drugi tekmi sem bil vodilni po skokih. Imel sem veliko prednost. Močno je snežilo, proga je bila mehka. Sam sem tekel v ospredju, zadaj so bili štirje tekmovalci. Bil sem že precej utrujen. Dobili so me na osmem kilometru in me prehiteli. Zadovoljiti sem se moral s skupnim petim mestom, s čimer pa se sem prav tako zadovoljen. V nedeljo, po ekipni tekmi, pa se je moje zadovoljstvo spet dvignilo zelo visoko.«
■ vos
Častniki, veterani, vojaki ... bodo tekmovali
Na Golteh v soboto odprto državno prvenstvo častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju - Pričakujejo blizu petdeset ekip.
Na Golteh bo to soboto v tekmovalnem razpoloženju. Območni organizaciji Zveze slovenskih častnikov in Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo bosta ob sodelovanju slovenske vojske, podpori mnogih pokroviteljev in dona-toijev in drugih izvedla 16. odprto državno prvenstvo častnikov in 7. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, sklenili pa naj bi ga predvidoma ob 15. uri z razglasitvijo rezultatov. Ob mnogih gostih pričakujejo, da bo na Golte prišla in jih pozdravila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
»Kot vsako leto bomo prireditelji tudi letos poskrbeli, da bo tekmovanje potekalo v skladu s pričakovanji, v prijetnem tekmovalnem duhu, ob obilici dobre volje in snežnih vtisov z Golt. Vsekakor nam je v čast, da nam je bila zaradi naših izkušen ponovno zaupana organizacija in izvedba tekmovanja, ki smo jo odgovorno sprejeli in zagotavljam, da jo bomo tudi uspešno sklenili,« pred tekmovanjem poudarja predsednik organizacijskega odbora Zdenko Hriberšek. Podrobno so o tekmovanju spregovorili na torkovi novinarski konferenci v velenjskem hotelu Paka.
Do torka je bilo prijavljenih 25 tričlanskih ekip, od tega ena ženska. Glede na dosedanje izkušnje pričakujejo, da bo udeležba precej višja. Zato naj bi v soboto svojo spretnost v smučanju, ki bo kombinacija smuka in veleslaloma,ter streljanju z malokalibrsko puško pokazalo blizu petdeset ekip.
Na novinarski konferenci so posebej omenili pomembno vlogo, ki jo ima Slovenska vojska v tem tekmovanju: »To je priložnost, ko se Slovenska vojska vključuje v aktivnosti civilne iniciative in s svojimi kadrovskimi, logističnimi in siceršnjimi prijemi izjemno pomaga pri njegovi izvedbi. S samo
udeležbo njenih pripadnikov pa je vpetost med vojsko in organizacijami, ki se ukvarjajo z obrambo in vojaškimi zadevami izjemno pristna. Takšno tekmovanje bi lahko primerjali z eno povprečno FIS tekmo kjer koli v Evropi. Razlika pa je v tem, da jo izpeljemo z zelo majhnimi sredstvi; to potrjuje, da za tekmovanjem stoji, štirideset, petdeset prostovoljcev, zagnanih častnikov, veteranov ..., ki so si vzeli čas in voljo, da pripravijo izjemno pomembno tekmo,« pa je dejal med drugim Janko Ljubič, generalni sekretar Zveze slovenskih častnikov.
Tako si igrali
1. B državna rokometna liga -ženske, 15. krog
ŽRK Veplas Velenje - RK Merkur Naklo 31 : 21 (15:12)
ŽRK Veplas Velenje: Crnobrnja (14 obramb), Vajdl 3, Halilovič 4, Nakic 3, Hrnčič 5, Čater 2, Kumer , Fatkič 6 (3), Herlah, Oberžan 4, Perše, Hofinger 4, Sešel, Simič. 16. krog
ŽRK Millennium - ŽRK Veplas Velenje 26 : 29 (9:14) ŽRK Veplas Velenje: Crnobrnja (9 obramb), Vajdl 2, Halilovič 2, Nakič 6, Hrnčič 10 (2), Čater -, Fatkič 5 (1), Herlah -, Oberžan -, Perše -, Hofinger 4, Sešel (5 obramb), Simič.
Trener: Snežana Rodič. Lestvica: 1. Naklo 23 točk, 2. Ajdovščina 22 točk, 3. Velenje 17 točk (1 tekma manj), 4. Kozina 16 točk, 5. Sežana 15 točk, 6. Millennium 13 točk, 7. Kranj 12 točk (1 tekma manj), 8. Vrtojba 3 točke, 9. Maribor 1 točka.
Liga Telemach, 16. krog
Elektra Esotech - Geoplin
Slovan
73 : 80
(64 : 58, 39 : 37, 16 : 20) Elektra Esotech: Koštomaj 13 (4-6), Podvršnik 10 (1-2), Bilič 14 (2-2), Sjekloča 8 (8-8), Lekič 4, Cup 9 (5-8), Miljkovič 15 (5-5) Vrstni red: 1. Krka, 2. Helios, 3. PRO-TEK Zasavje vsi 28, 4. Geoplin Slovan 27, 5. Zlatorog Laško 26, 6. Šentjur 24, 7. Parklji, 8.
Hopsi Polzela, 9. LTHcast Mercator vsi 23, 10. Elektra Esotech 22, 11. Luka Koper 20, 12. Šenčur CP KR
2.	DOL ženske, 14. k.
Lakolit Ankaran - Kajuh Šoštanj 3 : 0 (10, 14, 18)
Vrstni red: 1. Prevalje 36, 2. Formis Bell 29,
3.	Nova KBM Branik II 28, 4. MZG Grospuplje, 5. ŽOK Partizan Škofja Loka, 6. ŽOK Kema Puconci vsi 25, 7. Kostak-Elmont 22, 8. Comet Zreče, 9. Lakolit Ankaran 18, 10. Benedikt 10, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 7
2. DOL moški, 11. krog
Kekooprema Žužemberk -Šoštanj Topolšica
1 : 3 (-19, -21, 16, -22)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Ledinek, Klobučar, Menih, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 27, 2. Salonit Anhovo II, 3. Hoče oba 22, 4. Šoštanj Topolšica 21, 5. Črna 17, 6. Kekooprema Žužemberk, 7. Lubnik oba 16, 8. Fužinar Metal Ravne 14, 9. TAB Mežica 10, 10. MOK Kočevje 0.
Kegljanje, 1. B liga 12. Krog
Siliko : Šoštanj 8 : 0 (3342 . 3180)
Šoštanj: Križovnik -231- Jug-263-494-(0), Fidej- 521 (0), Arnuš- 545 (0), Sečki - 542 (0), Hasičič - 546 (0), Petrovič - 532 (0).
NA KRATKO
Jure Veršec veteranski svetovni prvak
Veteranski šport ima v Evropi pa tudi drugod po svetu bogato tradicijo. Veterani tekmujejo in se družijo na številnih organiziranih tekmovanjih. Posebnost veteranskih tekmovanj je, da se rezultati ovrednotijo po starostnih skupinah. Gibanje je življenje, podariti ga je treba že otrokom.
Bled pa je bil letos januarja organizator prvih svetovnih zimskih veteranskih iger. Tekmovalo se je v alpskem smučanju, smučarskih tekih, smučarskih skokih, biatlonu, hokeju na ledu in dvoranskem nogometu. Udeležilo se jih je preko 3000 tekmovalcev iz številnih držav sveta, poleg Evropejcev tudi Kanadčani pa Avstralci in še
kdo. Tekmovanja v Kranjski gori sta se udeležila tudi dva Velenjčana Jure Veršec in Jože Silovšek, in sicer v veleslalomu in super veleslalomu. V skupini od 70 do 74 let je Jure Veršec presenetil z zmagama v veleslalomu in super veleslalomu. Jože Silovšek je bil v starostni skupini od 65 do 70 let v superveleslalomu deveti, v veleslalomu paje izpadel. Posebno navdušenje pa sta med sotekmovalci in gledalci požela 90-letna Švicar in Kanadčan, ki sta se rutinirano zapeljala po težki ledeni progi.
Katastrofa Šoštanjčanov v Kranju
Kegljači Šoštanja so v Kranju doživeli pravi polom. V srečanju 12 kroga so jih igralci Silika premagali z najvišjim možnim rezultatom 8 : 0. Šoštanjčani niso igrali tako slabo, kot kaže rezultat. Domači igralci so se morali pošteno namučiti ,da so prišli do tako visoke zmage. Prebliski nekaterih domačih igralcev je botrovalo k tako visokemu porazu. Upamo lahko,da se bodo Šoštanjčani hitro pobrali ,da šok nebo vplival na igro v naslednjem krogu. V srečanju 13 kroga se bodo v boju za obstanek pomerili s Trbovejskim Rudarjem. Slednji so na lestvici mesto pred Šoštanjem . Na lestvici vodi Ljubelj z 22 točkami pred Litijo 17 in Škofjo Loko z 16 točkami. Ekipa Šoštanja je trenutno na 9 mestu z 7 točkami
Poraz v gosteh in zmaga doma
Namiznotenisači NTK Tempa iz Velenja so v prejšnjem tednu odigrali kar dva kroga, 11. v sredo pri Krki v Novem mestu in 12. doma proti Murski Soboti. Prva tekma s Krko je bila za četverico neuspešna saj so izgubili z 1 : 5. V soboto pa so proti favorizirani ekipi igrali odlično in jih presenetili ter zmagali s 5:3. V mrzli dvorani v Novem mestu so v šestih dvobojih bili gostje boljši le v enem in sicer je Jure Slatinšek premagal Nevena Krkoviča z 3:2, v vseh ostalih so gostje z lahko prišli do točk. J. Slatinšekje izgubil proti Janezu Petrovčiči z 1 : 3, slednji je bil v zadnjem dvoboju boljši še od Patrika Rosca s3:0. Krkovič je prispeval k zmagi Krke eno točko že v prvem, ko je premagal Žiga Jazbeca s 3:1, bolj tesno z 2 : 3 je Jazbec izgubil z Urošem Slatinškom. Prav slednji Velenjčan, ki pa zdaj že nekaj let igra za Krko, je bil usoden tudi za Miho Kljajiča in ga je v drugem dvoboju premagal s 3:0.
Povsem druga zgodba je sobotna tekma z Mursko Soboto, kjer so favoritom s katerimi so na gostovanju izgubili, pripravili presenečenje. Že v prvem dvoboju je Patrik Rosc premagal Gregorja Kocovana 3:0, Jure Slatinšek pa Tomaža Roudija 3:1. Prvo točko za goste je priigral Jan Žibrat, ki je bil v dvoboju z Žigo Jazbecom boljši s 3:1. Žibratje premagal tudi Slatinška 3:0 ter z enakim izidom še Rosca. Žiga Jazbec je k pozitivnemu rezultatu prispeval še dve točki v dvobojih s Tomažem Roudijem (3:0) in v zadnji napeti, odločilni igri s Kocovanom (3:2). Slednji je izgubil tudi proti Slatinšku z 1 : 3 in tekma se je končala z razveseljivim izidom. S to zmago so na lestvici prehiteli Ptuj in se povzpeli na peto mesto prve namiznoteniške lige. V 13. krogu bodo gostovali pri Kemi Puconci, ki je favorizirana ekipa, a po besedah vodje ekipe Žiga Jazbeca se ne bodo predali vnaprej. V Prekmurje po zmago.
Robi Hrgota četrti na celinskem pokalu
Robi Hrgota je nastopil na tekmi celinskega pokala pokala v ameriškem Iron Mountnu, kjer je na prvi pristal tik za stopničkami na 4 mestu, drugo tekmo pa je žal odpihnil premočan veter. Cicibani in pionirji pa so tekmovali v slovenskem pokalu. V ljubljanskem Mostecu si je svoj prvi naslov državne prvakinje pri deklicah do 9 let priskakala Jerneja Brecl, Pia Slamek je osvojila 4. mesto, pri cicibanih do 9 let pa je bil Domen Oblak 8. V Kisovcu pri Zagorju je med tednom bilo izpeljano drugo regijsko prvenstvo, na katerem so prevladovali mladi skakalci SSK Velenje. Pri deklicah do 9 let je prepričljivo zmagala Breclova pred Slamekovo, cicibani do 9 let: 6. Domen Oblak; dečki 10 let: 2. Rok Jelen, 4. Ožbej Jelen, 6. Pikelj Denis, 8. Aleks Vučkovič; dečki do 11: Vid Vrhovnik, 3. Gašper Brecl, 5. Aljaž Osterc; dečki do 13 let: 1. Matevž Samec, 4. Patrik Vitez, 6. David Strehar, 7. Blaž Sluga. V soboto pa so izpeljali še državno prvenstvo za dečke do 10 in 11 let. Pri dečkih do 11 let se je naslova državnega prvaka ponovno veselil Vid Vrhovnik, 6. Osterc in 10. Brecl; v kategoriji dečkov do 10 let pa je razveselil Rok Jelen s srebrno medaljo, Ožbej Jelen je osvojil 10., Pikelj 20. in Vučkovič 21. mesto.
V nedeljo je bilo v Vizorah pri Novi Cerkvi pokalno tekmovanje za dečke do 12 in 13 let v solo skokih in nordijski kombinaciji. V skokih je pri dečkihv do 13 let Matevž Samec osvojil 5. mesto, pri dečkih do 12 pa Patrik Vitez 11., David Strehar 17. in Blaž Sluga 21. mesto. V nordijski kombinaciji je Vrhovnik pritekel do tretjega mesta, Samec je bil 6., Rok Jelen 7., Ožbej Jelen 11., Brecl 13., Sluga 19., Vitez in Strehar pa sta si razdelila 20. mesto. Minuli teden je v Žireh in Kranju potekalo veteransko Masters svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in Nordijski kombinaciji, katerega se je udeležilo 298 tekmovalcev iz 14 držav. Udeležila sta se ga tudi člana SSK Velenje Milan Čepelnik in Slavko Krajnčan, katera sta tekmovala na 25 in 40 m skakalnici vsak v svoji kategoriji. Čepelnik je osvojil 8 in 11 mesto, Krajnčan pa 6. in 8. v skokih ter 8. v nordijski kombinaciji.
Skoki na Muntiju
Šoštanj - V Smučarsko skakalnem klubu Šoštanj se trudijo, da bi jim v nedeljo, 7. februarja, po treh letih, spet uspelo pripraviti tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici K 15 - Munti v Šoštanju. Odprto prvenstvo za cicibane do 9 let, dečke do 10 let, dečke in deklice do 11 let, veterane od 30 do 45 let in veterane nad 45 let, se bo začelo ob 15. uri. Sledila bo nočna tekma z alpskimi smučmi v kategorijah mladinci letnik 1990 in mlajši, člani letnik 1989 in starejši ter veterani letnik 1975 in starejši. Predvidoma naj bi se to tekmovanje začelo ob 17. uri. Prijave bodo organizatorji sprejemali uro pred začetkom tekme.
Obrtniki bodo smučali
Območna obrtno podjetniška zbornica Velenje pripravlja prihodnjo soboto, 13. februarja na Golteh tekmovanje v veleslalomu. Najbojšim trem v posamezni kategoriji bodo podelili priznanja. Prijave zbirajo na sedežu zbornice.

Za zaznamovanem prehodu zbil dečka
Velika Pirešica, 2. februarja - V torek, nekaj minut pred pol osmo zjutraj, se je na glavni cesti v Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval otrok. 57-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po glavni cesti iz smeri Velenja proti Arji vasi, je na zaznamovanem prehodu za pešce zbil 8-letnega dečka, ki je nameraval vozišče glavne ceste prečkati na prehodu za pešce. Dečka so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Z BMW-jem v mercedesa
Velenje, 31. januarja - V nedeljo okoli 19. ure je na parkirnem prostoru v neposredni bližini stanovanjskega bloka na Stantetovi 11 neznana voznica osebnega avtomobila znamke BMW tipa 5, črne barve, pri vzvratni vožnji trčila v osebno vozilo mercedes benz tipa C 180. Voznica je, ne da bi ustavila, odpeljala proti centru Velenja. Vozilo voznice je na zadnji desni strani, v višini odbijača, poškodovano. Voznico osebnega avtomobila oziroma vse, ki ste nesrečo videli, policisti pozivajo, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče, pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.
V Velenju nekateri brezvestni vozniki uveljavljajo novo 'modo'. Ustavijo avtomobil, kjer je prepovedano, vključijo vse štiri utripajoče luči in težava s parkiranjem je odpravljena. Kaj pa pešci!? (Foto: vos)
Dekle je bilo pri fantu
V	sredo, 28. januarja, zvečer, so starši policistom prijavili, da je odšla k fantu v Maribor njihova mladoletna hči. Tam so jo policisti tudi našli.
Zasežena večja količina amfetaminov
V	četrtek, 28. januarja, so policisti opravili nadzor okolice Šolskega centra in Zdravstvenega doma Velenje. Med nadzorom so zasegli večjo količino tablet amfetaminov.
Večjo količino tablet pa so zasegli tudi v soboto, 30. januarja, med opravljanjem nadzora cestnega prometa. Voznika bodo po opravljeni analizi zaseženih tablet, ovadili.
Kdo pravi, da ni nadzora?
V	noči na soboto, 30. januarja, so šli v akcijo policisti in tržni inšpektorji. Na območju Policijske postaje Velenje so v gostinskih lokalih preverjali izvajanje Zakona o omejevanju uporabe alkohola, Zakona o porabi tobačnih izdelkov, Zakona o javnih zbiranjih, javnega reda in miru ter prekoračitvah obratovalnega časa.
Iz policistove beležke
V nadzoru so ugotovili deset kršitev. Zoper kršitelje bodo podali (ali pa so že) obdolžilne predloge in plačilne naloge.
drogo, so jima tabletke zasegli. Poslali jih bodo v analizo. V primeru, da bo ta pozitivna, ju čaka kazenska ovadba.
Iz pisma izginil denar S pestjo po nosu
V	sredo, 28. januarja, so velenjski policisti obravnavali tatvino denarja iz pisemske ovojnice, ki je bila poslana na Ravne na Koroškem. Prijavo kaznivega dejanja so velenjski policisti odstopili ravenskim.
Glasna zabava v garaži
V	soboto, 30. januarja, okoli poldruge ure zjutraj, je skupina ljudi v garaži na Kardeljevem trgu v Velenju, navijala glasno glasbo. Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti napisali plačilni nalog. Ker je bilo v skupini več ljudi, si bodo predvajanje glasbe lahko delili. Ne bo pa si jih imel s kom občan, ki je glasno glasbo vrtel v nedeljo, 31. januarja, v zgodnjih jutranjih urah. Globo bo moral poravnati kar sam.
Tabletke v analizi
V	petek in soboto, 29. in 30. januarja, so kriminalisti v Velenju dvema občanoma zasegli tabletke. Ker so sumili, da gre za prepovedano
V	nedeljo, ob 2. uri zjutraj, je OKC Policijske uprave Celje poklical varnostnik iz nočnega lokala v Starem Velenju in povedal, da sta tam fizično obračunala dva gosta. Eden od obeh, sicer stari znanec policije, je s pestjo po nosu udaril drugega gosta. Oškodovanec je iskal zdravniško pomoč.
Razbijal steklenice
V	nedeljo, 31. januarja, v poznih večernih urah, je Šoštanjčan na parkirišču pred stanovanjskim blokom, razbijal steklenice in kršil javni red in mir. Plačilni nalog, spisan na policiji, bo dobil po pošti.
Pijanih pridržanih ni bilo
Policisti prejšnji teden niso pridržali nobenega pijanega voznika, so pa v štirih primerih pri voznikih zaznali prisotnost alkohola nad dovoljeno mero.
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DNEVI 12. in 13. 2. 2010
■H
Naložba v vašo prihodnost
OPERAQ|ODEINO FINANCIRA EVFOPSKAUNIJA
EviD[ ski socialni sklad
MODRA ŠTEVILKA
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih Studijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega v okviru Operativnega programa razvo/a človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživijenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega Šolstva.«
Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec
Trojanski krofi
in predor
Piše: Adil Huselja
Trojanski krofi ne v Sloveniji ne drugje v svetu nimajo konkurence in odpamtiveka je bila restavracija z velikimi in okusnimi krofi postojanka za številne voznike. Z izgradnjo avtoceste in malo pozneje z odprtjem trojanskega in ostalih predorov so mnogi napovedovali, da bo restavracija počasi izgubila svoj sloves in tako kot mnogo restavracij ob cestah, kjer so se preusmerili prometni tokovi, propadla. A k sreči ni tako. Trojanski krofi še vedno dišijo, parkirni prostori so še vedno v celoti zasedeni in v času poletne turistične sezone je tam precej tujcev, ki potujejo ali se vračajo iz obmorskih krajev.
A tretji teden v januarju je trojanske krofe zasenčil trojanski predor, kjer se je zgodila huda prometna nesreča. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, nastala pa je velika premoženjska škoda, za nekaj dni pa je bil predor celo zaprt, s čimer je bil promet med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije močno ohromljen. Nesreča v predoru je zelo lep primer, ob katerem se lahko zamislimo prav vsi. Od DARSA-a kot upravljalca do ostalih pristojnih institucij, ki so odgovorne za brezhibnost in izvajanje nadzora nad upravljanjem in zagotavljanjem tehničnih in drugih standardov. Tudi za nas voznike je primeren. Takoj po nesreči so se oglasili strokovnjaki, ki so zahtevali dodatno namestitev protipožarnega sistema in še ostalih tehničnih inštrumentov. To bi zagotovo povečalo varnost. A kljub temu se okoliščine za podobno ali celo hujšo nesrečo ne bi nič spremenile. Na posnetku je bilo lepo videti, da je za nesrečo kriv človek. Ali bolj natančno: njegov odnos do pravil in do drugih udeležencev v prometu. O varnostni razdalji sem pred kratkim pisal. In v trojanskem primeru smo videli, da bi morda le dve dodatni sekundi (pet sekund pa zagotovo) preprečile nesrečo in z njo tako hude posledice. Dvose-kundna varnostna razdalja je primerna za normalne vozne razmere na cesti. Trisekundno uporabljamo pri vožnji s hitrostjo več kot 100 km/h; pri vožnji v megli, na mokrem vozišču, pri vleki priklopnika in pri vožnji za motornimi kolesi. Štiri- do petsekundno razdaljo pa uporabljamo na spolzkem in zasneženem vozišču; pri vožnji za vozilom, ki prevaža nevarne snovi ali večji tovor, in pri vožnji za vozili, če voznik izkazuje nezanesljiv način vožnje.
In ker vožnja skozi predor predstavlja dodatno nevarnost iz več razlogov, je varnostna razdalja v predoru zelo pomemben element. Posebnost predorov je svetloba, če so neosvetljeni, so v dnevnem času in ob sončnem vremenu precej problematični, ko se pripeljemo v predor, če pa so dobro osvetljeni, pa lahko imamo v nočnem času težave ob izhodu iz njega. Vsi vozniki, ki imajo težave z vidom zaradi prepočasnega prilagajanja drugačni svetlobi, morajo biti zaradi tega še bolj pozorni. Tako za njih kot za vse ostale pa velja, da je zelo priporočljivo pred predorom zmanjšati hitrost, ker ne moremo vedeti, kaj se dogaja v njegovi notranjosti. To še posebej velja v zimskem času, ko je vozišče v predoru lahko mokro in spolzko. Med najbolj nevarnimi okoliščinami pa so zagotovo požari, ko zaradi visokih temperatur, ki se razvijejo ob gorenju vozil, strupenega dima in zmanjšane vidljivosti, nastanejo okoliščine, ki so izredno nevarne. Zato moramo upoštevati prometne znake in svetlobno signalizacijo, še posebej če smo pred predorom, skozi katerega se še nismo peljali. Zelo pomembno je tudi spremljanje znakov in informacij o razdalji do konca predora, zasilnih izhodih in postajališčih, kijih lahko uporabimo le ob okvari vozila ali slabosti. Ob požaru pa zato, da lahko izberemo smer umika in da čimprej zapustimo notranjost predora. Zavedati se moramo, da nam primerna varnostna razdalja, zbranost in osredotočenost na vožnjo in dogajanje pred in za nami lahko rešijo življenje. To velja za vse predore, tudi trojanskega, pa čeprav gor na vrhu tako omamno diši...
Višja strokovna šola
Želite z uporabnimi in aktualnimi znanji začeti ali nadaljevati uspešno kariero? Odločite se in se vključite v program (redni ali izredni študij)
EKONOMIST ali POSLOVNI SEKRETAR
na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec in si pridobite VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO INFORMATIVNI DAN:
•	v petek, 12.2.2010, ob 12. uri, v predavalnici Relax (P15) na Koroški ulici 11, za redni in izredni študij v obeh razpisanih programih in
•	v soboto, 13.2.2010, ob 9. uri v predavalnici Relax (PI 5) na Koroški ulici 11, za redni in izredni študij v obeh razpisanih programih.
Obiščite spletno stran wvvw.sMq.net/visia. kjer sta predstavljena oba programa in prijavni obrazec. Za dodatne informacije pokličite 02 884 65 02, vsak dan med 10. in 14. uro. Zadnji danza prvo prijavo je 8. marec 2010! Za izredni študij vam nudimo ugodne plačilne pogoje.
Odprta vrata Višje strokovne šole bodo v sredo, 10. februarja 2010, ob 12. uri.

ZANIMIVO
hu
oroskoo
Oven od 21.3.do21.4.
V teh dneh si boste priznali, da ste se zelo odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo hudo, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Zima temu res ni naklonjena, saj je v dvoje marsikdaj lažje prijeten čas doživeti prav v naravi. A lepi so lahko tudi večeri na toplem.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ko se vam bo že zdelo, da je vse lepo in prav, se bo zalomilo. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Kot že velikokrat do sedaj, zato vas to ne bo vrglo iz tira.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čaka vas nekaj razburljivih zimskih dni. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kako preživeti preostanek letos res hude zime, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Ja, tudi ljubiti je treba znati. Vi pa ste včasih preveč zagledani vase.
Rak od 22.6. do 22.7.
Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. V ljubezni se boste še naprej iskali, saj še sami ne boste vedeli, kaj bi sploh radi. Sploh, ker se nič kaj radi ne prilagajate. Bo pa zdravje zato veliko boljše, kar vas bo spravljalo v dobro voljo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Težko se boste zadrževali, da ne boste na glas povedali, kar si mislite o nekom, ki je za vašo prihodnost zelo pomemben. Ravno zato, ker se tega zavedate, boste vseeno povedali kar mislite, a boste prizanesljivi in previdni. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili. Torek bo prinesel lepe novice.
Devica od 24.8. do 23.9.
Malo bo krivo vreme, malo pa tudi vaše počutje. A dejstvo je, da bosta s partnerjem veliko časa preživela skupaj. Odkrila boste celo nekdanjo strast, ki je že skoraj umrla, zato vanjo niste več verjeli. Kot dva sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta mrtev teden. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega elana ne boste imeli. A že gre na boljše. Bolj kot se bliža konec zime, bolj boste čutili novo življenjsko energijo. Finančno boste dobro stali.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Če boste želeli ali ne, v teh dneh boste morali krepko odpreti denarnico. Denar nikoli ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si privoščite, kar vam srce poželi. Gre za navado, ki se je boste težko znebili. Privoščite si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred verjetno že načrtovanim zimskim dopustom bodo precej naporni, zato je res skrajni čas, da se spočijete. Pa četudi si privoščite le podaljšan konec tedna. Ali pa razvajanje na masaži, v savni. Da se z zdravjem ne smete igrati pa tako že veste, zato ne bodite trmasti.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preživeli z družino in točno tako, kot si že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Pa ne čisto po vaši krivdi. V službi bo neverjetna gneča, za nameček pa vas bo na cedilu pustil nekdo od tistih, ki ste jim doslej vedno lahko zaupali. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za svoje telo. Bazvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Uspehi, ki bodo kar deževali, vas ne bodo uspavali.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Končno bo prišel čas, ko boste svoje življenje uredili po svoji meri. Zamere, ki ste jih čutili s partnerjeve strani, bodo izpuhtele v zrak. Ob tem boste zelo malo naredili vi, šlo bo bolj zato, da se bo partner začel drugače vesti. A to ne bo dolgo trajalo, če se ne boste potrudili tudi vi, saj je vedno nasprotna stran tista, ki gladi nesporazume. Kar se denarja tiče, ga boste imeli veliko več kot večina vaših znancev. Še vedno pa ne toliko, da bi lahko zaspali na minulem delu. Ponudili vam bodo delo, ki vam ne bo dišalo. A niste še tako daleč, da bi lahko delali le tisto, kar vam res paše. Novi znanec bo v vas vsak dan zbujal več zanimanja.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Dnevi v naslednjem tednu ne bodo lahki. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo sonce sreče. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepšo prihodnost. Pri tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami. To vam bo znal odkrito pokazati, kar vas bo zelo osrečilo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Razpeti boste med željami in možnostmi. Saj ne, da bi imeli velike želje, bodo pa mnoge med njimi neuresničljive, ker ne boste zbrali dovolj poguma in tvegali. Temu, kar se vam bo dogajalo, lahko preprosto rečete strah. Pred novimi ljudmi, novimi zvezami in drugačnim življenjem. Takšno kot ga imate trenutno ni čisto po vaši meri, a ste z njim vseeno zadovoljni. Prihodnost pa bi vam lahko prinesla veliko več negotovosti, zato oklevate pri odločitvah. Nič hudega. Če potrebujete čas, si ga vzemite. Tokrat res nič ne boste zamudili. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Letošnja zima vam res ne pusti lenariti, predvsem zato, kerste sami tako hoteli. Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. Denar, ki ga imate manj kot bi želeli in kot ga ob svojem načinu življenja potrebujete, seveda ne bo padel z neba. Končno vam bo nekdo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponujajo, spet ne. Še vedno je vaša napaka to, da preveč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma vam ne bi škodilo.
Nagradna križanka avto dom h
sestavil peps
gl. mesto
stare babiloni-
je ob evfratu

■b,
večja skupina glasbenikov
celica puščav-nikov v samostanu
slovenec v
italijan. okolju (slabs.)
andrej ule

ribiška mreža
zelo močan, negativ. čustveni odziv
nekdanja upravna enota
znamka čeških kamionov
jelša (nar koros.)
matemati-čarka (ekspr.)
kokoš nesnica
VIDEO POSNETEK, REKLAMA
NEPRIJETEN OBČUTEK
JEZIK. SKUP. SUDANSKIH ČRNCEV
K
V
PREBIVALEC ISTRE
NEMŠKA PISATELJICA. MARIA ,
IZDELOVALEC ORODJA
KRAJ PRI
SLOVENSKI NOVINAR-BRANKO
TRŠA PLAST KRUHA
OZKA REČNA SOTESKA
SLOV. ŠPORT. REPORTER, ANDREJ
REKA V
ISTRI, HRVAŠKA
RIBIŠKE VILICE
■-o—
IZDELOVALEC TOKOV,
ETUIJEV
-
MIRNO SOŽITJE (EKSPR.)
PARADIŽ, NEBESA
FRANCOSKI PISATEUJULES
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
OSKAR DANON
PLANETOID, KI SODI V
TROJANSKO SKUPINO
NILS DALEN
RUSKI DIRIGENT-VASILIJ
N
K
hans zender
volku podobna krvoločna zver
dolgore-pa, pisana tropska papiga
VISOKA ŠOLA
aravajma
i
Trg mladosti 2 | Velenje t: 03 898 64 10 | www.vsvo.si
vedno
pra^.
Vabimo vas na naše informativne dneve:
•	v petek 12.2.2010, ob 10. in 15. uri,
•	v soboto j 13.2.2010, ob 10. uri,
•	v petek 19.2.2010, ob 16. uri.
Informativni dnevi bodo v predavalnici 1 na sedežu VŠVO, Trg mladosti 2, Velenje.
Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00
1.	CELOTNA PONUDBA NA ENEM MESTU
•	prodaja novih in rabljenih vozil
•	servis
•	kleparsko ličarske storitve
•	prodaja nadomestnih delov
•	svetovanje o načinu financiranja
2.	RENAULT SPECIALIST
najdaljše in največje izkušnje pri servisiranju, popravilih in prodaji Renault vozil v šaleško-koroški regiji
	REN AU LI	r
SPECIALIST		
3. EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE
•	originalni nadomestni deli, direktno od proizvajalcev
•	naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja
EuroServis
4. RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO
RabljeniAvtomoBitt>-
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 15. februarja. 1. nagrada: 30,00 €, 2. nagrada: 20,00 €, 3. nagrada: 10,00 €. Vrednost nagrade vnovčite v Butik regalu na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.
Nagrajenci nagradne križanke podjetja Avto Igor, objavljene v tedniku Naš čas, 21. januarja 2010 so:
1.	nagrada: Matjaž Blažič, Paški Kozjak 51 B 3320 Velenje (nagrada: ženska ročna ura)
2.	nagrada: Poprask Franc, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki (menjava pnevmatik za osebno vozilo)
3.	nagrada: Slavko Filipčič, Ravne 42 A, 3325 Šoštanj (menjava olja za osebno vozilo (4 l)
Rešitev nagradene križanke: VRAČA SE DVESTOŠEST
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade vnovčite na sedežu podjetja Avto Igor.
^TMSijo 107 MHz FM
iHH
Zgodilo se je
od 5. do 11. februarj a
• • •
■	na 6. seji sveta občine Šoštanj, 6. februarja leta 1996, je
nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; februarja leta 1987 seje začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj;
■	8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Fran ceta Pre šer na, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik
je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Pre šer nove nagra de, ki se ta dan delijo za dosežke na kulturnem področju, pa je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda prraznovala 10. obletnico delovanja, pa so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplo-
mo in Napotnikovo plaketo; 10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehani-kov občine Velenje pri Starem jašku pripravili prvi uraden sejem rabljenih avtomobilov, neura den sejem pa je bil že nedeljo prej;
10. februarja 1995 je bil v
Topolšici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije -SPESS;
10. februarja 1999 je Peter Radoja v šoštanjski Mestni galeriji predstavil svojo prvo pesniško zbirko Prgišče zlata; 10. februarja 2001 seje z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna šola jazza, ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; mladim jazz glasbenikom so
predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije;
- 11. februarja 1995 so v šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona raz-žveplevalne naprave bloka 4. Pripravlja: Damijan Kljajič
—*6ks
ČETRTEK, 4. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.05	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.05	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Pod klobukom
11.15	Prevare in skrivalnice, 19/27
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 3/26
16.05	Mala baktistka, dok. film
16.20	Enajsta šola
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Gremo na smuči, 2/6
18.00	Kot ata in mama, 4/7
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Zimske olimpijske igre, 1. del
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Tv dnevnik 4.2.1992
00.30	Dnevnik
01.05	Dnevnik slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.55	Tv prodaja
10.25	Globus
10.55	Tv dnevnik 4.2.1992
11.20	Zemlja - moč naravnih sil, 4/5
12.10	Zemja - moč naravnih sil, 5/5
13.35	Oče rek - mogočni Misisipi, 1/2
14.25	Na lepše
14.55	Slovenska jazz scena
16.00	Evropski magazin
16.30	Lynx magazin, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: metalurg, 1.
18.00	Potepanja: Idrija, 2. del
18.25	Mi znamo, 1/12
19.00	Družinske zgodbe: družina
Suhadolc
20.00	Primer Ranucci, franc. film
21.25	Tranzistor, 13. odd.
22.00	Branilke zakona, 5/13
22.45	Benny in Joon, am. film
00.25	Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv p
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Pod vladnim okriljem, am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Policaj iz vrtca, am. film
22.00	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Tudorji, nan.
00.15	Bratovščina, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, koncert skupine Chateau in Tomaž Domicelj 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (317) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 318. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 20.00 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja, gost: mag. Janez Kopač
21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospotdneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič, 36/39
10.35	Mala baktistka, dok. film
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic:
avtokaroserist, 2. del
11.45	To bo moj poklic: metalurg
12.10	Osmi dan
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme Turbulenca: biti tujec, svet. odd.
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Mihec in Maja, otroš. serija
16.05	Iz popotne torbe: pajkova mreža
16.25	Dani, 1/4
16.55	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potroš. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father
18.35	Vipo, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 10. del
20.25 Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: časovna banka
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 5.2.1992
00.55 Dnevnik,pon.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.05 Tv prodaja 08.35 Glasnik, tv Maribor 09.00 Podoba podobe 09.30 Evropski magazin 10.00 Črno beli časi 10.45 Tv dnevnik 5.2.1992 11.15 Šport špas 11.45 Gremo na smuči, 2/6 12.15 Kot ata in mama, 4/7 12.35 Izbor za tekmovanje evrov. mladi glasb. 2010, zaključni večer
15.25 Posebne enote, Auschwitz -
Birkenau, dok. odd. 16.20 Circom regional, tv Maribor 16.50 Primorski mozaik 17.20 Mostovi
17.50 Glasbenik na prelomu stoletja, dok. odd.
18.25 SP v nord. smuč., smuč. tek 20
km (Ž) prosto, prenos 20.00 Druga stran genialnosti, 2/4 20.50 Zakon v modrem, 10/12 21.45 Usodna nesreča, am. film 23.35 Nevarni dokazi: zgodba Lori
Jackson, am. film 01.00 Jasnovidka, 13/22 01.45 Zabavni infokanal
pop
07.10	Tv prodaja
07.40	24ur, ponov.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	V imenu ljubezni, nad.
10.35	Zlata dekleta, nan.
11.10	Tv prodaja
11.40	Božiček pred bankrotom, am. f.
13.15	Tv prodaja
13.45	Smeh ni greh, zab. odd.
14.15	Ricki Lake
15.10	Vojaške žene, nan.
16.05	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Taksi, am. film
21.45	Brez sledu, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Čez mejo, am. film
01.05	Šest modelov, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.40	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, Iutranji gosti Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet Videospotdneva Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (318) Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 1 Hrana in vino, 319. oddaja Videospotdneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast, pogovor, Nataša Kern, medsebojna komunikacija
10.30 10.35
12.45 12.50
14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15
20.50	Regionalne novice 2
20.55	Videospotdneva
21.00	Razgledovanja, 3. TV mreža
21.30	Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje3. TV mreža
22.20	Iz oddaje Dobro jutro, pon.
23.50	Vabimo k ogledu
23.55	Videospotdneva
00.00	Videostrani, obvestila
SOBOTA, 6. februarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: pajkova
mreža
07.20	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalci svetlobe
sledi	Ribič Pepe
09.00	Rejniški dom, ang. film, 4. del
10.45	Polnočni klub: časovna banka
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Načrt za napad, 1/3
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.40	ARS 360
21.55	Hri-bar
23.00	Poročila, vreme, šport
23.30	Usodna nesreča, 13/13
00.20	Tv dnevnik 6.2.1992 00.45 Dnevnik, pon.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Skozi čas
07.40	Tv dnevnik 6.2.1992
08.05	Polemika
09.05	Posebna ponudba, potr. oddaja
09.25	Primorski mozaik
10.00	Circom regional, tv Maribor
10.30	Genij iz Sakare, 1/4
11.20	Prekinjena revolucija, 2/4
12.10	Osebnost primorske 2009
13.40	Nogomet, ang. liga, Liverpool -
Everton, prenos
15.55	SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos
17.45	Rokomet liga prvakinj, Gyoeri
- Krim Mercator, posnetek
19.00	Magazin v alp. smuč.
19.25	Planet šport, športna odd.
20.10	SP v nord. smuč., smuč. tek -
sprint (M+Ž), prenos
21.45	Bleščica, odd. o modi
22.15	Slovenski magazin
22.40	Ljubezen in pištola, am. film
00.20	Tranzistor, 13. odd.
01.00	Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.25	Brata Koalček, ris. ser.
08.40	Mojster Miha, ris. ser.
08.50	Lazytown, otr. ser.
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Ben 10, ris. serija
10.05	Kim Possible, ris. ser.
10.30	Pojmi skupaj, ris. film
11.05	Angie, nan.
11.40	Moč neurja, dok. odd.
12.45	Prgišče čudežev, am. film
15.10	Poirot, 5. del
16.10	Karen Sisco, 1. del
17.05	Širna reka, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Požarni zid, am. film
21.55	Brodolom, am. film
00.30	Umori v Durhamu, nad.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Heidi, otroški risani film 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (319) 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Velenje - Sv. Marija
18.45 Mura Raba TV, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1809. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 LIONS BAND - koncert Ljubezen za vse - Koniju v spomin
20.45 Zgodbe Balkana: Makedonija,
dokumentarni film 21.00 Velenje, mesto rocka, koncert
skupine Res Nullius 22.00 Odprta tema, pogovor 23.00 Jutranji pogovori 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 7. februarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 44/90
sledi	Marči Hlaček, 32/39
09.20	Šport špas, 4/8 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Škofije
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost
16.20	Svetovno s Karmen Švegl
16.25	Za prste obliznit, 38.del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Prešernova proslava, prenos
21.05	Prešernovi nagrajenci
21.40	Intervju: dr. Matej Lahkovnik
22.35	Poročila, vreme, šport
23.00	Assunta spina, 2/2 00.45 Tv dnevnik 7.2.1992
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Skozi čas 08.10 Tv dnevnik 7.2.1992 08.35 Globus
09.05 V dobri družbi, tv Maribor 10.05 Razkrita govorica plesa, 3/4 10.55 Lynx magazin, tv Koper 11.20 Slovenski magazin 11.55 Žrebanje skupin za EP v nogometu 2012, prenos iz Varšave 12.55 Turbulenca: biti tujec 14.25 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos
16.15 Igre s ciljem, športni film 16.55 Nogomet, ang. liga, Chelsea -
Arsenal, prenos 18.55 Olimpijski magazin 19.20 Planet šport, športna odd. 20.00 Oče rek - mogočni Misisipi, 2/2
20.50 Soba z razgledom, ang. film 22.45 Na utrip srca 23.45 Berlin Alexanderplatz, 6/14 00.50 Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.30	Brata Koalček, ris. serija 08.40 Mojster Miha, ris. serija 08.50 Lazytown, ris. serija
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Ben 10, ris. serija
10.05	Kim Possible, ris. serija
10.35	ŠKL, mlad. odd.
11.35	Preverjeno, ponov.
12.40	Zgodba o Muenchenskem
poboju, dok. odd.
13.40	Zvonec, knjiga in sveča, am. film
15.35	Karen Sisco, 2. del
16.25	Trije možje in mala dama, am.
film
18.20 Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd.
18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 Jaz, Irene in jaz, am. film 22.00 Življenje ni šala, nan. 22.55 Pozabljeni, am. film 00.40 Tabloid, nan. 01.30 Nora šola, anim. ser. 02.00 24 ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1808. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1809. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc,
župnik v župniji Velenje - Sv. Marija
11.10 Župana vami, ponovitev, gost: Ljubo Žnidar, župan Občine
12.10 12.15
Vabimo k ogledu viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet 13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, koncert skupine Chateau in Tomaž Domicelj 19.35 Vabimo k ogledu 20.45 Iz arhiva VTV; Popotniške razglednice: ŠRI LANKA, gosta: Franci in Tina Horvat 20.40 Jutranji pogovori 22.10 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 8. februarja
tv slo rr
06.25	Prešernova Zdravljica
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Smrkci, 29/30
07.25	Solzice, otroška odd.
07.45	Švigamuc, ris. film
09.00	Cofko Cof, 3/26
09.25	Franček in zeleni vitez, ris. film
10.40	Šport špas, odd. o športu, 4/8
11.10	Kraljična na zrnu graha,
dramska predstava
11.35	Mi znamo, 1/12
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Prešernova proslava
14.25	Prešernovi nagrajenci
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Razkošno rastlinje, ris. nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Balet, lutkovna nan.
16.25	Ribič Pepe, 20/26
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.15	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pingu, risanka
18.40	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Cvetje v jeseni, slovenski film
21.50	Na lepše
22.20	Poročila, vreme, šport
22.45	Pisave
23.10	Glasbeni večer - Prešeren v glasbi
00.05	Tv dnevnik 8.2.1992
00.25	Dnevnik,ponovitev
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Skozi čas
09.10	Tv dnevnik 8.2.1992
09.30	Sobotno popoldne
12.10	Razkrita govorica plesa, 3/4
12.30	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.45	Slovenci v Italiji
13.15	Posebna ponudba
13.40	Osmi dan
14.10	ARS 360
14.25	Slovenski magazin
14.50	Prvi in drugi
15.45	Španski večer, veliki koncert
gimnazije Kranj
17.30	To bo moj poklic: metalurg
18.00	Ambasadorka luči, dok. film
19.00	Rožnati panter, risanka
19.05	Iz sobotnega popoldneva
20.00	Romulus Whitaker na lovu za
zmaji, dok. odd.
20.50	Stoji drevo, dok. odd.
21.45	Pozdrav Afriki
22.15	Knjiga mene briga
22.35	Pariz, ljubim te, franc. film
00.30	Romulus Whitaker na lovu za
zmaji, dok. odd.
01.25	Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur, ponov.
08.25	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Prenočišča za tujca, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
15.00	Ženska družba, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Na vrat, na nos, am. film
22.00	Razočarane gospodinje, nad.
22.55	24ur zvečer
23.15	Bratovščina, nan.
00.20	Kralji, nad.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09.40 Slavnostni koncert ob
90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika VeLenje 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 1809. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Videospot dneva
11.20 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.50 Vabimo k ogledu 17.55 V Ljubljano jo dajmo,
gledališka predstavalpoletno gledališče Studenec 2009): igrajo: Jože Vunšek, Pia Brodnik, Tadeja Capuder, Jure Sešek Konrad Pižorn in več kot 70 igralcev 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol, gostja: Majda
Širca, ministrica za kulturo 21.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 320. oddaja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, T-An
________a Langa, T-Angels, AVE,
Slovenski oktet, Tereza Kesovija L10 Videostrani, obvestila
TOREK, 9. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 6/7
10.20	Mladi znanstevnik Janko, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.45	Ribič Pepe, 20/26
11.10	Zgodbe iz školjke
11.25	V pričakovanju božiča, 6/24
11.55	Intervju: dr. Matej Lahovnik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Pisave
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči hlaček, 37/52
16.05	Sejalci svetlobe, 9/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 20/25
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Klasicizem in historizem, 1/4
18.00	Povodni mož, dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Zimske olimpijske igre, 2. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Dnevnik Josefa Nachmanija, dok. 00.05 Prava ideja, poslov. odd.
00.30	Klasicizem in historizem, 1/4
01.00	Tv dnevnik 9.2.1992
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
06.30	Zabavni infokanla
07.00	Infokanal
07.45	Tv prodaja
08.15	Dober dan, Koroška
08.45	Tv dnevnik 9.2.1992
09.05	Na lepše
09.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.25	NLP
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.30	Stoji drevo, dok. odd.
15.25	Pozdrav Afriki
15.55	Izvir(n)i
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi, tv Maribor
19.00	Intervju: dr. Jože Pirjevec, pon.
20.00	Muzikajeto, leseni rogisti,
mlad. odd.
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslov. odd.
21.30	Dediščina Evrope, 3/3
23.10	Balada o trobenti in oblaku,
slovenski čb film
00.20	Jefferson v Parizu, am. film
02.35	Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur, ponov.
08.25	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Ljubica se maščuje, kanad. f.
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Ženska džungla, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Bratovščina, nan.
00.15	Kralji, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ministrski stol, gostja: Majda
Širca, ministrica za kulturo 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, ponovitev (320) 12.10 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, , T-An
a Langa, T-Angels, AVE, Slovenski oktet, Tereza Kesovija 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kaj
je varčevanje 18.40 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 321. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1810. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd. 20.45 Priložnosti za pridobitev
poklica na Šol. centru Velenje 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 10. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 24/52
10.35	Sejalci svetlobe, 9/10
10.50	Pozabljeni igrači, risanka
11.00	Zlatko Zakladko
11.25	Klasicizem in historizem, 1/4
11.55	Zimske olimpijske igre, 1. del
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	En sam Vasko, portret Vaska
Poliča
14.20	Izvir(n)i
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Rožnati panter, ris. film
16.05	Male sive celice, kviz
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: medvrstniško
nasilje, svet. odd.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Popolna tatvina, ang. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sveto in svet: evropsko leto
boja proti revščini
00.20	Turbulenca: medvrstniško nasilje
01.10	Tv dnevnik 10.2.1992
01.35	Dnevnik,ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Spet doma
12.35	Hri-bar
14.05	Tv dnevnik 10.2.1992
14.30	Prava ideja!, poslov. odd.
14.55	Knjiga mene briga
15.15	Glasbeni večer, ob 1 □□-letnici
rojstva Marijana Lipovška
16.40	Slovenci po svetu
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Kingdom, 6/6
18.45	O živalih in ljudeh
19.00	Na vrtu
19.25	Z Damijanom
20.00	Odbojka: liga prvakov, Ach Volley Bled - Macerata, osmina finala, prenos
22.00	Šola za žene, sng drama
23.25	Slovenska jazz scena
00.25	Med življenjem in smrtjo, am. film
02.25	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.30	V imenu ljubezni, nad.
10.25	Zlata dekleta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.30	Priklenjena mati, ang. film
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.15	Ricki Lake
15.10	Ženska džungla, nan.
16.05	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prva ljubezen, am. film
22.00	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Bratovščina, nan.
00.20	Kralji, nad.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1810. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (321) 12.00 Priložnosti za pridobitev poklica na Šolskem centru Velenje
14.00 Videostrani, obvestila
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 322. oddaja 19.05 Glasba za otroke 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Bernhard Schlink: Konec tedna
Bernharda Schlinka najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj je v slovenščino prevedenih večino njegovih del, z najbolj slavnim Bral cem na čelu. Tudi tokrat avtor ne razočara. Z značilno izpiljenim slogom pisanja poskrbi, da bralec knjige skoraj ne more odložiti, dokler je ne pre be re do kon ca. Glavni junak, nekdanji terorist, se po dvaj setih letih zapo ra vra ča domov. V ta namen mu prijateljica priredi srečanje z znanci in prijatelji, od pravnika in poslovneža do verskega dostojanstvenika in mlade ženske, ki želi spati z njim samo zato, da bi se lahko hvalila, da je spala z znanim teroristom. Pride pa tudi nekdo, ki ni povabljen in je seveda glavni povod za zaplete, ki sledijo. Pred nami se tako razgrne nepozaben vikend, v katerem pridejo na dan številne skrivnosti iz preteklosti.
Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik
Priljubljeni finski pisatelj ostaja zvest samemu sebi in svojim tragikomičnim junakom. Glavna tematika je tudi tokrat razhod osrednjega lika z družbo, glavni junak pa je župnik Huuskonen. Farani mu za rojstni dan podarijo pravega medvedjega mladiča, ki ga poimenuje Zlomek. Zverina mu popolnoma spremeni življenje, saj ga zaradi nje zapusti žena, zaradi nedopustnih peripetij pa ga pošljejo tudi na prisilni dopust. Skupaj z medvedom se odpravita na pot in se zapletata v milo rečeno nenavadne dogodivščine, v resnici pa skupaj odkrivata bistvo življenja. Na malce ironičen in včasih celo grotesken način skuša Paasilinna bralcem sporočiti, da si lahko sami osmislimo življenje, samo pogum in vztrajnost, biti drugačen, samosvoj, moramo pridobiti.
Peter O'Connor: Prvi sončni žarek
To je zgodba o dveh življenjih, Sarinem in dedkovem. Sara je celo življenje počela stvari, ki so jih drugi od nje pričakovali, še posebej njen oče. Njeno življenje se zdi vsem idealno, saj seji obeta uspešna kari e ra, za kar si je vseskozi močno prizadevala. Vendar pa Sara ni srečna. Vedno bolj ugotavlja, da se odmika od sebe in od tistega, kar si resnično želi.
Njen ded pa je vse življenje počel tisto, kar ga je resnično veselilo: potoval po svetu in se pre pu ščal trenutkom. Zdaj, ko ve, da se bliža
Primabalerina in režiser
Šoštanj - Gosta šestega kavarniškega večera, ki jih v Kavarni Šoštanj prirejata Zavod za kulturo in Črt Škodlar, bosta v torek, 9. februarja ob 19.h, Lidija Sotlar, primabalerina Opere in baleta SNG Ljubljana in dr. Henrik Neubauer, koreograf in režiser.
■ mkp
njegov konec, si želi, da bi ga vnukinja peljala gledat nekaj, kar se mu je kljub prizadevanjem vseskozi odmikalo, popoln sončni mrk.
Skozi potovanje po Avstraliji Sara spozna, kako pomembni so majhni trenutki v življenju, tudi če gre samo za prvi sončni žarek.
Bri git te Car re re: S kuhalnico okoli sve ta
Si upate poseči po novih začimbah, ustvariti izvirne kombinacije in preizkusiti neobičajna živila? V knjigi so zelo barvito in izvirno predstavljeni recepti različnih držav. Nekateri med njimi so res-
nično neobičajni, prav vsi pa so po svoje zanimivi. Recepte odlikuje preprostost, dodani pa so tudi uporabni nasveti in namigi za servira-nje. Knjiga vam pomaga pripraviti fran coske pro fite role, tur ško baklavo, karib sko vro čo čoko la do, polinezijske bananine kolačke, alžirski kuskus, viet nam sko juho in še veliko slastnih jedi, ki bodo povod za izvrstne dišave po oddaljenih deželah.
Chris tia ne Wittenburg: Pavlina in njena duda
Pavlina je pravzaprav že velika in že veliko ve, kljub temu pa ne more brez svoje dude. Kamorkoli gre in karkoli počne, duda je vedno varno spravljena v njenih ustih. Nekega dne pa pridejo na obisk prijatelji z dojenčkom. Tudi on ima svojo dudo in vse kaže, da tudi on ne more brez nje. Ko mu jo Pavlina potegne iz ust, glasno zajoče in se umiri šele,
ko mu jo vrne. Pri igranju na otroškem igrišču pa dojenček svojo dudo izgubi. Nihče večje ne najde, dojenček pa glasno tuli, da še Pavlino bolijo ušesa. Ga bo Pavlina potolažila na svoj način?
Pripravila: Metka Pivk Srdič
o o — o o .S
radio® alfa
103,2 & 107,8 Mhz	vsak dan 36 ur
vsak dan 36 ur
VELENJE
Četrtek, 4. februar
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje - Protistrup za izgorelost 19.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige Dr. Damir Globočnik: Prešeren in likovna umetnost 19.19 Knjižnica Velenje
Odprtje razstave dokumentarne fotografije Janeza Eržena: Jaz, gledalec 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev
Petek, 5. februar
18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Knjižnica Velenje
Bralno-debatni krožek za najstnike Cool knjiga 19.00 MC Velenje
Mladinski gledališki abonma in izven Izbrisani (Lendava) - Zaradi inventure odprto 21.00 MC Velenje Klubski večer
Sobota, 6. februar
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven Fran Miličinski: Zvezdica Zaspanka
Vstopnina za izven: 5 EUR
Nedelja, 7. februar
8.00 Ramšakov vrh Planinski pohod 22. zimski pohod na Ramšakov vrh
18.00 MC Velenje
Jazz koncert ob slovenskem kulturnem prazniku
Ponedeljek, 8. februar
10.00 - 13.00
Galerija Velenje Ob kulturnem prazniku - Dan odprtih vrat v Galeriji Velenje 10.00 - 18.00
Velenjski grad
Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 10.00 - 18.00
Kdaj - kje - kaj
Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj
Dan odprtih vrat v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju 16.00 Kino Velenje, mala dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino! Zvezdica Zaspanka 18.00 Kino Velenje, mala dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino! Ukrivljanje prihodnosti in izbor nagrajenih kratkih filmov velenjskega natečaja za ljubiteljski kratki film Brezplačen vstop. 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino! Distorzija
Torek, 9. februar
13.15 MC Velenje
Igralno-plesna predstava dijakov ŠSD ŠC Velenje Intervju s turistom - potovanje daljše od življenja 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predavanje: In beseda je postala ... slovenska - o čem je Trubar pisal?
19.00 Dvorana Centra Nova
Nikodemovi večeri - »To delajte v moj spomin.« Kaj? Zakaj? Kako? Predaval bo msgr. Dr. Marijan Turnšek. 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovor iz cikla O Šmarčanih malo drugače Jože Krajnc
Sreda, 10. februar
10.00 Mestna občina Velenje 20. Medobčinski otroški parlament
Stereotipi, rasizem, diskriminacija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje
Pravljično-igralna urica 19.00 Dvorana Centra Nova
Nikodemovi večeri - Evharistija -skrivnostna navzočnost 19.19 Knjižnica Velenje Pesniški večer
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacij-ski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Sobota, 6. februarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s predstavo Skoz iz kože po litetarni predlogi Petra Rezmana v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Ponedeljek, 8. feb.
18.00 Mestna galerija Šoštanj
Odprtje razstave slikarja Franca Rasingerja, glasbeni gost vokalna zasedba Anima Vita, strokovna ocena Marija Cvetek, beseda o avtorju Jože Rovšek
Torek, 9. februar
19.00 Kavarna Šoštanj
Kavarniški večer, gosta balerina Lidija Sotlar ter koreorgaf in režiser dr. Henrik Neubauer
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. februarja
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,.)
19.00 Hiša mladih
Otvoritev razstave lee hudournik in klemna zupanca s spremljevalnim kulturnim programom (prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika)
Sobota, 6. februarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija
Ponedeljek, 8. feb.
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika ( v programu sodelujejo: MePZ Šmartno ob Paki, MPZ Franc Klančnik in učenci glasbene šole)
Torek, 9. februarja
18.00 Hiša mladih Joga
19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki O šmarčanih malo drugače (pogovor z novinarjem, igralcem, režiserjem, urednikom,. Jožetom Krajncem bo vodila Tatjana Vidmar)
Pustna rajanja za otroke
Velenje - V Velenju bodo tudi letos na pustni torek pripravili veliko otroško pustno rajanje. Na prireditvi, ki bo v velenjski Rdeči dvorani v torek, 16. februarja, od 17. ure naprej, bodo za zabavo poskrbeli člani zasedbe Spev, ani-matorji MZPM Velenje ter voditelj
prireditve Boštjan Oder. Organizatorji prireditve bodo tudi letos priredili izbor najizvirnejših družinski mask.
Prireditev Pust, pust, krivih ust skupaj prirejajo Festival Velenje, Mestna občina Velenje - TIC, Turistična zveza Velenje, MZPM Velenje ter ŠRZ Rdeča dvorana Velenje. Pomembno je tudi to, da vstopnine ne bo!
Pustna rajanja pa bodo pripravili tudi v nekaterih društvih pri-
jateljev mladine. V soboto, 13 februarja, otroško pustno rajanje pripravljajo v DPM Konovo. V mali dvorani Doma krajanov ga bodo začeli ob 15. uri. V nedeljo, 14. februarja, pustno rajanje pripravljajo v Šmartnem ob Paki. V Tamkajšnjem kulturnem domu se bo pričelo ob 14. uri. Ni kaj, časa ni več veliko, pripravite izvirne pustne maske in uživajte v preganjanju letos res hude zime.
■ bš
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
PRINCESA IN ŽABEC
(The Princess and the Frog)-sinhroniziran !
Animirana družinska komedija, 97 minut Režija: Ron Clements, John Musker Slovenski glasovi: Zala Duric Ribič, Katarina Bordner, Daniel Bavec, Valter Dragan, VBranko Duric, Nataša Tič Ralijan, Branko Završan, Jernej Kuntner, Jernej Kuntnerita mavrič, Tanja Ribič, idr.
Petek, 5.2. ob 18.00 Sobota, 6.2. ob 18.00 Nedelja, 7.2. ob 16.00-otroška matineja
ZLOMLJENI OBJEMI
(Los abrazos rotos) Drama, 128 minut Pedro Almodovar
Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Penelope Cruz, Lluis Homar, Blanca Portillo, Jose Luis Gömez, Tamar Novas
Petek, 5.2. ob 20.00 Nedelja, 7.2. ob 2015
POČITNICE ZA ODRASLE
(Couples Retreat) Komedija, 107 minut Režija: Peter Billingsley Igrajo: Vince Vaughn, Malin Akerman, Jon Favreau, Jason Bateman, Kristen Bell, Faizon Love, Jean Reno, Kristin Davis, Peter Serafinowicz, Tasha Smith idr.
Sobota, 6.2. ob 20.00 Nedelja, 7.2. ob 18.00
OB KULTURNEM PRAZNIKU PRAZNIČNI ŠOPEK SLOVENSKIH FILMOV:
ZVEZDICA ZASPANKA
Slovenska lutkovna pravljica, 58 minut Režija:Jože Pengov Vloge: Maja Kunšič, Iztok Jereb, Urška Hlebec, Polonca Kores/Sonja Kononenko, Asja Kahrimanovic, Iztok Lužar, Karel Brišnik, Gašper Malnar in Nina Skrbinšek, Ponedeljek, 8.2. ob 16.00
UKRIVLJANJE PRIHODNOSTI
Domači film v produkciji Kunigunde Misterij, komedija, 60 minut Režija: Andraž Jerič Igrajo: Luka Marčetič, Lana Semečnik, Niko Zagode, Elvis Halilovic, Leon Vovk, Branka Drk, Peter Rebernik, Mileva Sovdat, Karl Čretnik, Ivo Stropnik, Jonas Žnidaršič idr.
in IZBOR NAGRAJENIH KRATKIH FILMOV iz velenjskega natečaja za
Koledar imen
Februar (svečan )
4.	četrtek-Andrej
5.	petek - Agata
6.	sobota - Dora
7.	nedelja - Egidij
8.
ponedeljek - Janez slovenski kulturni praznik
9. torek - Polona 10 . sreda - Viljem
Lunine mene
6. februarja, zadnji krajec, ob 0:48
CITYCENTER CELJE:
-	danes, 4. 2. BIO TRŽNICA
-	petek, 5. 2. ob 17. uri Smučarski izziv -predstavitev prireditve z žrebanjem nagrad, predstavitev smučišč, izzivalske animacije...
-	sobota, 6. 2. OTROŠKE DELAVNICE
-	nedelja, 7.2. ob 11. uri pravljice v Džungli
1.DO 15. 2. RAZSTAVA OB 140 LETNICI-Poslovno komercialne šole iz Celja
www.radiotempo.info
ljubiteljski kratki film Ponedeljek, 8. 2. ob 18.00 uri
DISTORZIJA
Slovenski mladinski film, 88 minut. Režija: Miha Hočevar Igrajo: Žan Perko, Jure Dolamič, Jan Vrhovnik, Domen Verovšek, Lan Štrucelj, Anita Barišič, Katja Škofic, Nataša Tič Ralijan, Robert Prebil, Primož Pirnat, Lojze Svete, Barbara Levstik, Gorazd Žilavec, Matic Hrovat, idr. Ponedeljek, 8. 2. ob 20.00 uri
Naslednji vikend od 12.2. do 14.2. 2010 napovedujemo:
animirano družinsko komedijo ALVIN IN VEVERIČKI 2, akcijsko pustolovski kriminalni triler SHERLOCK HOLMES (Zlati globus), komedijo PREKROKANA NOČ (Zlati globus)

E-študij na DOBI
Dodiplomski visokošolski strokovni programi na Doba fakulteti: POSLOVANJE MARKETING
POSLOVNA ADMINISTRACIJA ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI«*0
Višješolski strokovni programi na Dobi: POSLOVNI SEKRETAR EKONOMIST
E-študij je primeren za vse zaposlene, mamice in športinike, ki se poleg svojih vsakodnevnih obveznosti ne morejo udeleževati klasičnih predavanj. S pomočjo študija preko interneta lahko sami razporejate čas in kraj študija. Pridružite se našim 1.461 e-študerrtom.
Informativni dnevi za vse programe bodo 4. 2., 12.2 in 13.2. na sedežu Dobe, DE Ljubljana in v vseh študijskih središčih. Online info dan bo 4. 2., na www.doba.si.
www.doba.si
DOBA,
Prešernova 1, Maribor, infb@doba.si; tel. 02 228 38 90
nikoli sami
107, &
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBBAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo v četrtek, 18. februarja 2010 ob 16. uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 12.2.2010 ob 16.30 uri in v soboto, 13. 2.2010 ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
^m slÖJar
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadoIina.si
Vse za kmetovalce in vrtičkarje na enem mestu!
VELIKA IZBIRA
. SEMENSKEGA KROMPIRJA (maris bard, desiree, kresnik, primura, romano, marabel...)
•	ZEMLJE ZA SETEV IN PIKIRANJE
Zemlja HUMOVIT 20 I	3,70 € / vreča
. PŠENIČNA KRMILNA MOKA KLASJE 35 kg/4,80 €
•	UMETNA GNOJILA PO NAJBOLJŠIH CENAH!
Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z vami in za vas!
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru bo tudi v študijskem letu 2010/2011 izvajala naslednje študijske programe:
Visokošolski strokovni Studijski program Energatika
(I. bolonjska stopnja)
^mEtezßaÄß	prevrni inet^pita
(I. bolonjska stopnja)
Magistrski študijski program Energetika
(IL bolonjska stopnja}
Študijski programi se bodo izvajali v redni in izredni obliki v Krškem | in Velenju.
Več informacij o študijskih programih dobite na www.fe.uni-mb.si | ali na telefonski številki 03-8986-420.
INFORMATIVNA DNEVA
Predstavitev študija na I. bolonjski stopnji (VS in UN Studijski program Energetika) bo potekala:
-v petek, 12. februarja 2010 ob 10.00 in 15.00 ter
-v soboto, 13. februarja 2010 ob 10.00,
v predavalnici Fakultete za energetiko. Trg mladosti 2, Velenje.
Priključi se tudi ti!
čari j i ve in elegantne maturantke

Univerza v Mariboru	Dodatne lnfQrmacl'e:
Univerza v Maribora, Fakulteta za energetiko
Fakulteta za eneraetiko Kr4k0: Ho&vaijevtrgi,8270 Krško,teh 07-6202-216,f»:07-6202-222
y	Velenje; Trg mladosti 2,3320 Velenje, tel:03-8986-420,fax:03-898&413
ouüque
Kletna etaža v Nakupovalnem centru Velenje
Če želite očarati in se na maturantski večer počutiti res izjemno, ostanite zvesti svojemu slogu in značaju, svetuje Iris Goršek iz butika Sax. Obleke so kratke in mladostno frfotave ali dolge, zapeljivo oprijete v prelivajočih se barvnih vzorcih, na svetlikajoči svili. Kroji so lahkotni, barve žive:od vijolične v vseh niansah, vse tja do odtenka fuksije, pa črne, modre, srebrne, zelene, vse do rdečih odtenkov. Izstopajo modni dodatki.
Letos igrajo pomembno vlogo. Treba jih je posebej skrbno izbrati. Dodatek je lahko v obliki šala, torbice, sponke, broške, pasu... Biti mora velik in opazen. Sploh ni nujno, da je barvno usklajen z obleko. Ker je maturantski ples nepozaben dogodek v življenju otrok in ponosnih staršev, so se nanj v Saxu posebej pripravili. Poskrbeli bodo, da boste modni, elegantni, in da se boste izvrstno počutili v vseh svečanih trenutkih.
Pod izkušenim vodstvom Iris boste ob pomerjanju oblačil in modnih dodatkov ustvarile nov modni slog in tudi kasneje se boste z veseljem vračale v Sax.
Omeniti velja tudi velik izbor hlač slovenskih proizvajalcev, raznih krojev do številke 46. NOVOST V PONUDBI: Kmalu nova kolekcija HAPPENING za urejen poslovni videz!
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 4. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. februarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. jan. 2010 do 31. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 25. jan. 2010 do 31. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
POSOJILA TUDI BREZPOSELNIM.
V težjih primerih posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let s področja EU in Švice.
031 540 314 ali 031 540 353 PRENINGER d.o.o., Vodovodna ul. 30, 2000 Maribor, vsak delavnik od 9.00 do 17.00 ure.

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
NUDIM
PODARIM
POTREBUJEŠ pomoč? Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. »Jonela« izobraževanje, Gržinič Armando, Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474 KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
OLJNI gorilnik za centralno peč, dobro ohranjen, podarim. Gsm: 031/606120.
KUPIM
OKRASNO alojo s posodo ali brez kupim. Gsm: 041/355-416
RAZNO
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378
DVAJSET postelj z jogijem prodam. Gsm: 031/305-566. SUHA bukova drva in prekucne vile za bale prodam. Gsm: 041/863-141.
PRIDELKI
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
ŽREBIČKO staro leto in pol prodam. Tel.: 03/5893-410
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 800 62 50, E-mail: zaposiitev6trptur.si
1.	PROJEKTNI VODJA:
vodenje in koordinacija novega projekta izdelave lesenih igrač.
2.	PRODUKTNI VODJA: vodenje celotnega življenjskega cikla določenega produkta.
3.	NATAKARICA:
lahko tudi kot študentsko delo.
4.	DELAVEC V PRIZVODNJI: izdeluje (šiva, sestavlja) izdelke iz poliestrskega [PVC] materiala za industrijske skladiščne šotore.
5.	PRODAJALEC:
Podrobnejie informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. ttev. 03/898-62-56 (Danijel).
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
IVANKE AVBERŠEK
po domače OKOLAJEVE MAME 13. 8. 1929 - 27. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in počastitev spomina ob slovesu. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Francu Kotniku, pevcem, praporščakom in g. kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: otroci Silvo, Polde in Janja z družinami, sestri Pavla in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo
habit
nepremičnine
Hablt d.0.0., KemBova 11, Vrtanje
DEŽURSTVA
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi 210 m2, v treh etažah, parcela t600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 € prodamo hišo v Čmovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost treh stanovanj, cena 250.000 €. AKCUA NOVOGRADNE-PO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP!
Stanovanja v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m 2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjski stavbi. 3 km do Šmartnega ob Paki, do velenja, Šoštanja in Mozirja 5 km. Cena od 900 do 1.100 €
več na
* i«»* i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke		:
Porok ni bilo.		
Smrti	:	
Alojz Jelenko, roj. 1926, Paka pri Velenju 67; Alojzij Berložnik, roj. 1934, Spodnji Razbor 61, Šoštanj; Leopold Papinutti, roj. 1928, Ločica ob Savinji 38; Stanislav Fajdiga, roj. 1943, Veliko Širje 92; Ana Atelšek, roj. 1915, Okonina 32; Magdalena Rozman, roj. 1954, Velenje, Kardeljev trg 5; Martin Požin, roj. 1919, Slatina 5, Šmartno Ob Paki; Marija Štorman, roj. 1925, Rimska cesta 12, Šempeter v Sav. dolini; Viktor Germadnik, roj. 1929, Lampreče 26, Črna na Koroškem; Jožefa Kolar, roj. 1958, Mala gora 1, Stranice; Franc Ferlež, roj. 1924, Vojnik, Ul.Stanka Kvedra 13.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
6., 7. in 8. 2. - GORDANA ČIŽMEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56
PEVODOVOD IN KANALIZACIJA
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
Tel.: 03/88914 20,03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tel.: 03/896 64 490
GSM: 031/041 390 138, 031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo:
03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo:
J
J
03/896 11 44
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
ALOJZA BERLOŽNIKA
Sp. Razbor 61, Šoštanj 29. 5. 1934 - 25. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja tudi g. duhovnikoma, g. Petru Lazarju, dr. med., patronažni službi ZD Velenje, Bolnišnici Topolšica in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Panika, sinova Sandi in Rudi ter hčerke Ivanka, Jožica in Marta z družinami
»Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte delovne roke. Zaprte so utrujene oči, le moja dobra lučka še brli za neskončno dobrega Boga ...«
ZAHVALA
Tiho, kot je živela, se je poslovila naša zlata omica
PAVLA BREZOVŠEK
Bolečino ob slovesu nam lajša spoznanje, da nam je usoda namenila
čudovito mamo, babico, prababico in taščo. Ob njej smo bili brezskrbni, bila je skromna, prisrčna, človeško topla in razumevajoča. Ob njenem odhodu se zahvaljujemo vsem, ki ste nas spremljali, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Posebna zahvala gre vsem
zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje, ki so nesebično, z vso človeško toplino in izjemno prijaznostjo skrbeli vsa ta leta za našo omico. Hvala tudi zdravnikom za zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Tišina za zelo humano opravljeno delo. Hvala g. kaplanu župnijskega urada sv. Martina Velenje za opravljen obred ter pevcem za tako čuteče zapeti pesmi.
Vsi njeni
Spomin je edini, ki ostane, čas je, ki celi rane. Spomin, ki v srcih prebiva, čas, ki spomine odkriva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
ALOJZA JELENKA
iz Pake pri Velenju
1926 - 2010
Hvala vsem, ki ste nam bili v hudih časih uteha in v žalosti tolažba.
Hvala vsem tistim ljudem v njegovem življenju, ki ste ga z besedo, nasmehom in prijateljstvom izboljšali.
Hvala za vse darovano!
Vsi tvoji
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
ZAHVALA
Preminila je naša draga mama, bica
MAGDALENA ROZMAN
rojena PAČNIK 27. 5. 1954 - 29. 1. 2010
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vsestransko pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Iztok z ženo Petro in vnukinjo Izo, sin Peter z Brigito
Škalsko jezero spet drsališče
Navdušenci nad drsanjem v naravi, na zamrznjenem Škalskem jezeru, vendarle tvegajo - Led je letos precej neenakomeren - občina meri debelino ledu, postavili so tudi nočno razsvetljavo
Velenje, 28. januar - Na
Škalskem jezeru se je v mrzlih nočeh in dneh, pospremljenih tudi s snežnimi padavinami, že pred dnevi naredil led. Prvi navdušenci nad drsanjem v naravi so se po ledeni ploskvi sprehajali in drsali že v začetku prejšnjega tedna. Potem je bilo vsak dan bolj živahno, drsalcev pa do novih snežnih padavin ob koncu tedna tudi vsak dan več.
Tisti, ki obožujejo drsanje v naravi tega ne bi nikoli zamenjali za drsan-
mala avantura, na kar so prejšnji teden opozorili tudi na MO Velenje. V sporočilu za javnost so zapisali: »Ledena ploskev je pritegnila precej ljudi. Drsanje in zadrževanje na ledu sta seveda na lastno odgovornost vsakega posameznika, a smo se v občinski upravi, da bi po svojih močeh prispevali k varnosti, odločili za dnevne meritve debeline ledu na očiščenem delu jezera.« Očiščenih površin je bilo v sredini jezera kar nekaj, že na prosto oko pa se je ob
Občutek, da je led varen že zato, ker se je »vpletla« tudi občina. A ta je lahko varljiv. V petek je najstnik padel v jezero. Končalo se je dobro, pa vendarle je to vredno razmisleka. Tudi merjenje ledene ploskve. Kdo lahko zagotovi, da je 13 centimetrov, kolikor so namerili ob koncu minulega tedna dovolj, da so na ledu varne družine z majhnimi otroki? Verjetno nihče, ker led nikoli ni enakomeren.
Zato bodite res previdni pri
Prejšnji teden, še pred novo pošiljko snega, je bilo na Škalskem jezeru vsak dan več drsalcev. Led pa letos ni tako enakomeren kot lani. Zato velja, da je pri drsanju in sprehajanju po ledeni ploskvi potrebna velika previdnost!
je na umetnih ledenih površinah. Ki jih imamo v Šaleški dolini le v Šoštanju. In tam je jasno, da je drsanje varno. Na ledeni površini jezera to nikoli ni jasno, saj led ni povsod enako debel. Vsaka pot čez ledeno jezero je zato lahko prava
dotokih sveže vode v jezero videlo, da tam led ni najbolj debel. Celo luknje so bile vidne. Ob tem so se na občini odločili tudi, da poskrbijo za nočno razsvetljavo ledene ploskve. To bi lahko komu dalo komu tudi lažen občutek varnosti.
drsanju in prečkanju Škalskega jezera. In se zavedajte, da vendarle tvegate. Takih, ki bodo vedno tvegali, v Velenju ni malo. Ker pač obožujejo drsanje. Pri tem pa mora biti varnost na prvem mestu.
mBš
Šoštanjčani zadovoljni
Nekaj mesecev je že minilo od takrat, ko so v Šoštanju odprli nakupovalni center. V njem je vsak
dan bolj živahno, Šoštanjčani, ki so si nekaj podobnega želeli že leta pred tem, so zdaj zadovoljni.
Robert Goličnik
Danica Plešej
Robert Goličnik: »Šoštanjčani smo tak center močno pogrešali. Vse pohvale tistim, ki so nam ga priskrbeli! Prej smo po večjih nakupih običajno hodili v Velenje, tudi v Celje. Vrednost tega centra je tudi v tem, da vse bolj postaja nekakšno družabno središče, kjer ljudje poklepetajo ob kavici. Gotovo je pridobitev tudi to, da je v njem kegljišče, da o parkirnih mestih in garažni hiši ne govorim posebej.«
Danica Plešej: »Zadnji dve leti živim v Šoštanju. Sem se preselila iz Velenja. Z nakupovalnim centrom sem zelo zadovoljna. Ne samo jaz, večina prebivalcev meni, daje to gotovo ena največjih pridobitev mesta v zadnjih letih.«
■ mkp
Letos 80-letnica GD Gaberke
Šoštanj, 30. januarja - Januar in februar sta meseca, v katerih se zvrsti največ občnih zborov društev, tudi gasilskih. Med prvimi so občni zbor opravili gasilci Gaberk.
Hitri so bili tudi zato, ker so letos stopili v jubilejno leto. Praznujejo namreč 80-letnico delovanja. To
bo vrh doseglo julija, ko bodo pripravili osrednjo svečanost, med drugim prevzeli novo gasilko vozilo GGV in organizirali meddruš-tveno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti za starejše gasilke in gasilce.
Sicer pa so sobotni občni zbor
pričeli z ogledom filma, ki so ga posneli in obogatili z izjavami pomembnih ljudi, tako iz občine kot države, nad katerim so bili vsi prisotni navdušeni.
■ mkp
Najprej so se ozrli nazaj, potem pogledali naprej. (foto: Jerneja Videmšek)
Zelo zadovoljni z opravljenim delom
Vinska Gora, 28. januarja - V
Krstnikovem domu je bil tega dne občni zbor tukajšnjega turističnega društva. Udeležilo se ga je 65 članov društva in številni gostje. Z opravljenim delom v letu 2009 so člani društva zelo zadovoljni, saj so obsežen delovni načrt v celoti-izpolnili. Njihove najpomembnejše dejavnosti so: sodelovanje na sejmih, kjer propagirajo turistično ponudbo kraja in MO Velenje; prireditve: srečanje ljudskih pevcev, rekreativno kolesarjenje, družinski vikend na Tuševem, mlinarska nedelja in jesen na Grilovi domačiji; urejanje okolice: očiščevalne akcije, urejanje kulturnozgodovinskih spomenikov, aktivnosti na Grilovi domačiji, vzpodbujanje krajanov za urejanje zunaj bivalnih prostorov; vzdrževanje kolesarskih poti, kjer skrbijo za smerne table in zgibanke. Izjemno dejaven je tudi turistični podmladek. Pod mentorstvom Ane Žerdoner in ob pomoči Anice Drev pripravljajo nalogo za tekmovanje v akciji »Turizmu pomaga lastna glava«. Na zamisel in pobudo Slavka Hudarina bodo v Vinski Gori odprli prvi mladinski TIC v Sloveniji; pevci ljudskih pesmi Reber so imeli lani kar 38 nastopov na prireditvah po vsej Sloveniji; sodelovanje z ostalimi
društvi v kraju TZ Velenje, TZ Slovenije, TIC-em in MO Velenje je zelo dobro. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor društva, ki mu bo prihodnja štiri
predsednica TD pa priznanja za lepo urejeno okolico družinam Tam-še, Pungartnik, Pečko, Gradišnik, Lemež, Lesjak, Kočivnik in Špegel.
Tudi za letošnje leto so sprejeli obsežen delovni program. Že 13.
leta predsedovala Mateja Učakar.
Predsednik Turistične (TZ) zveze Velenje Franc Špegel je v imenu TZ Slovenije za dolgoletno delo podelil bronaste plakete Dragici Goro-granc, Cvetki in Francu Ramšak,
februarja bodo pripravili v Krstni-kovem domu Srečanje ljudskih pevcev in godcev z vseh predelov Slovenije z naslovom Ob vaškem per-iš ču.
Spev na drsališču
Šoštanj, 29. januarja - Šoštanjčani se radi družijo. Tudi mraz, pa čeprav gre do kosti, jih pri tem ne moti. Njihovo drsališče, ki so ga
uredili na rokometnem igrišču, postaja čez zimo vse bolj priljubljeno prizorišče najrazličnejših dogodkov. V petek so se zabavali ob igra-
nju ansambla Spev, čez en teden pa bo živahen utrip mestnega drsališča pospešila vedno nasmejana Tanja Žagar. Na drsališču in ob njem pestro dogajanje napovedujejo tudi med zimskimi počitnicami.
■ mkp
Kdo pravi, da je mraz? (foto: D. Tonkli)
V Skornem so se
sankali
Četudi je vreme kislo, mrzlo, predvsem pa zasneženo, krajani Skornega pri Šoštanju neutrujeno
izpolnjujejo ideje, kako se tudi v takih dneh družiti. To soboto so si izmislili tekmovanje v sankanju. Sankaško tekmovalno progo so uredili od starega do novega igrišča in okoli 20 tekmovalcev, tako žensk kot moških, je pokazalo, koliko sankaškega znanja jim je še ostalo iz otroštva. Namreč vsi so priznali, vključno z zmagovalcem Boštjanom Oblakom iz Lepe Njive,
da se v zadnjih letih na to, predvsem otroško igro, niti ne spomnijo. Tekmovanja v sankanju si je ogledalo precejšnje število gledalcev in četudi jih je sneg in mraz želel pregnati, se niso predali. Namreč z zagretim vinom in čajem je bila postavljena pika na i sobotni zabavi v Skornem.
Maša Stropnik, Foto: Dejan Tonkli