93ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Milica Kacin Wohinz
Knezonad{kof Fran~i{ek Borgia Sedej in primorski
Slovenci po prvi svetovni vojni
Za Gori{ko {kofijo je gori{ki zgodovinar Luigi Tavano zapisal, da je bila med dvema
vojnama v okviru italijanske Cerkve “izjemna {kofija”, saj je bila ena od “najbolj kriti~nih
in najbolj mu~nih cerkvenih pojavov v Evropi med dvema vojnama”.1  Razlogi izhajajo iz
dejstva, da je Julijska krajina, z njo Primorska in Gori{ka, po prvi vojni pripadla Italiji. Samo
dejstvo priklju~itve novih ozemelj za Cerkev ne bi bilo sporno, glede na to, da so bili
italijanski duhovniki in verniki patrioti, slovenski pa lojalni, tako kot Avstriji, za ceno
ohranitve jezika, kulture in tradicij. Toda Italija na nove province, naseljene s prebivalstvom
neitalijanske narodnosti, ni bila pripravljena. Bila je liberalna in anitiklerikalna dr‘ava, kar
se je pokazalo ‘e med prvo svetovno vojno, ko je na zasedenem ozemlju Gori{ke internirala
40 furlanskih duhovnikov. Lokalni italijanski liberalizem se je ‘e pod Avstrijo tolkel zoper
mo~nej{i kr{~anskosocialni tabor, po vojni se je ta boj spojil z bojem proti slovanski stvar-
nosti. Italijanska centralizirana dr‘ava je bila brez izku{enj z narodnimi manj{inami ter
njihovimi predvojnimi avtonomijami. Nove pokrajine – Nuove provincie – so torej pre{le iz
enega kulturnega in upravnega sistema v popolnoma razli~nega: italijanskega. V habsbur{ki
monarhiji je imela Cerkev avtonomijo, {kofe je imenoval cesar, duhovniki so sodelovali v
gospodarskem, socialnem in kulturnem civilnem ‘ivljenju. Italija, ki je bila popolnoma
centralizirana dr‘ava, pa je bila s Svetim sede‘em v sporu, torej izrazito lai~na dr‘ava. Za
italijansko liberalno vladavino so bile manj{ine zgolj politi~no-upravni problem ne pa tudi
kulturni. Soo~eni sta bili torej dve socialni in zgodovinski stvarnosti, spopadla sta se dva
svetova ali dve etni~ni skupnosti. Italijanizacijo slovenskega in hrva{kega prebivalstva, ki
so ga imeli za amorfno, nacionalno neartikulirano maso in so ga zato poimenovali kar
“slavi” ali “allogeni”, je narekovalo mi{ljenje, da gre za za{~ito italijanskih interesov na
vzhodni meji, na meji, ki je predstavljala odsko~no desko za prodor na Balkan. Vsak proti-
slovanski ukrep naj bi bil torej upravi~en, saj jim je {lo za nacionalno bonifikacijo in
neodtujljivo pravico Italije do novo pridobljenega ozemlja. Spopad se je, seveda, zaostril s
fa{izmom, ki se je prav zato, da bi na liniji protislovanstva in protibolj{evizma branil vzhod-
na vrata Italije proglasil za “fascismo di frontiera”. Fa{isti~ni re‘im je asimilacijsko raznaro-
dovalno politiko uzakonil in jo izvajal nasilno. Slovenci in Hrvati so bili za italijanske
oblasti v za~etku “tujci”, pozneje, ko so se upirali pa “sovra‘niki”. Oznake austrijakantstvo,
slavofilstvo, slavocomunismo so namre~ italijanskim oblastem pomenile ogro‘anje dr‘av-
nih interesov in celo izdajstvo.
1 Luigi Tavano, Gorizia: una diocesi anomala nella storia della Chiesa in Italia (1918–1947), Ricerca
storica e chiesa locale in Italia – Risultati e prospettive, Roma 1994, str. 502.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) • 93–107
94 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
V Gorici je bil sede‘ {kofije, pa tudi nad{kofije; obema je od 1906. leta na~eloval Cerk-
ljan, monsignor Fran~i{ek Borgia Sedej.2  Nad{kofija je poleg gori{ke {kofije obsegala {e
tr‘a{ko-koprsko, pore{ko-puljsko, kr{ko in ljubljansko {kofijo. Italijanska vojska je leta
1918, v skladu z dolo~ili premirja in londonske pogodbe, zasedla {tiri {kofije, le ve~ji del
ljubljanske je pre{el v Kraljevino SHS. Po priklju~itvi Julijske krajine h Kraljevini Italiji
leta 1921 pa je rapalska meja tudi kr{ko {kofijo prepustila Jugoslaviji, toda od ljubljanske
{kofije je Italiji pripadal idrijski, vipavski, postojnski in trnovsko-ilirskobistri{ki dekanat,
od celov{ke {kofije pa trbi{ki. Ves ta obmejni pas je prevzela v cerkveno upravo gori{ka
{kofija. Šele leta 1932 je Sveti sede‘ tudi uradno priklju~il te dekanije h gori{ki {kofiji. Po
rimski pogodbi leta 1924 med Italijo in Jugoslavijo, ki je tudi Reko prepustila Italiji, je bila
ustanovljena {e re{ka {kofija, ki je bila neposredno podrejena Svetemu sede‘u. K tej je
pripadal tudi slovenski trnovsko-ilirskobistri{ki dekanat.
Po statistiki, ki so jo slovanski duhovniki poslali v spomenici pape‘u leta 1920, je pred
prvo vojno v treh {kofijah, ki so pripadle Italiji prebivalo 507 116 Jugoslovanov (v teh
dokumentih so ve~krat zapisani kot Jugoslovani namesto Slavi, kot so jih ozna~evale obla-
sti) in 307 470 Italijanov (to {tevilo o~itno ne upo{teva tudi Furlanov), izmed 423 ‘upnij jih
je bilo 308 jugoslovanskih, 55 me{anih in 60 italijanskih. Od tega je bilo v gori{ki {kofiji
125 slovenskih, 9 me{anih in 57 italijanskih.3  Dejansko je po ljudskem {tetju leta 1910
pripadlo Italiji 327.230 prebivalcev s slovenskim pogovornim jezikom (v Bene{ki Slove-
niji je bilo 1921 na{tetih 34.000) in 152.500 s hrva{kim. Leta 1931 je bilo, po podatkih
nad{kofa Sedeja, v gori{ki {kofiji 327 000 vernikov, od tega 183 000 Slovencev in 144 000
Italijanov; duhovnikov je bilo 295, od tega 48 redovnikov, 18 slu{ateljev teolo{kega
semeni{~a in 132 dijakov malega semeni{~a v Gorici.4
Cerkvena organizacija je ostala pod Italijo enaka, kakr{na je bila v Avstro-ogrski. To
dejstvo je ‘e samo po sebi motilo italijanski lokalni nacionalizem, saj je predstavljalo
veliko oviro za poenotenje uprave novih pokrajin z dr‘avnimi institucijami. @e voja{ka
zasedbena uprava je v letih 1918 do 1920 posegla v cerkvene razmere in v skladu z lai~no
dr‘avno ureditvijo spremenila pouk verske vzgoje v {oli v fakultativni predmet. Posebej je
italijansko oblast motilo dejstvo, da so bili {kofje v treh, od {tirih, zasedenih {kofijah slo-
venskega rodu. V tr‘a{ko-koprski {kofiji Andrej Karlin, na za~asno zasedenem Krku Anton
Mahni~, v gori{ki {kofiji Sedej, ki je bil povrhu {e nad{kof. Le pore{ko-puljski {kof Trifone
2 O nad{kofu Sedeju in gori{ki {kofiji obstaja bogata literatura. Najbolj celovito je bil Sedej obravnava-
na simpoziju Slovenske teolo{ke akademije v Rimu, septembra 1986. Dvaindvajset referatov je objavljenih
v zborniku Sedejev simpozij v Rimu, Celje 1988. Na slovenski strani je nad{kofov ‘ivljenjepis objavil ne~ak
dr. Josip Sedej, pravnik v Zagrebu, 1971. leta, v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu pa Franc
Kralj (12.–13. snopi~). Posebne razprave mu je posvetil gori{ki zgodovinar duhovnik Luigi Tavano, poleg
omenjene {e: La Chiesa goriziana fra autonomia e inserimento (1929–34) v: I Cattolici isontini nel XX
secolo, II, Gorizia 1982. V {ir{em okviru primorske cerkvene zgodovine ga obravnava Rudolf Klinec,
Primorska duhov{~ina pod fa{izmom, GMD, Gorica 1979 in Zgodovina Gori{ke Mohorjeve dru‘be, Gorica
1967. ^lanke je objavil dr. Ivo Juvan~i~ v Gori{kem letniku 1974 in Znamenjih 1976. O preganjaju Sedeja
sem objavila nekaj dokumentov v Idrijskih razgledih leta l970 ({t. 3), nato razpravo na Sedejevem simpo-
ziju in v Primorskih sre~anjih 1986 ({t.64–66) v {ir{em kontekstu primorske politi~ne zgodovine mu je
posve~eno poglavje v knjigi Prvi antifa{izem v Evropi, Koper 1990. Za ~as italijanske okupacije obravnava
slovensko Cerkev in Sedeja Angelo Visintin, L’Italia a Trieste, L’operato del Governo italiano nella Venezia
Giulia 1918–19, LEG 2000, njegova pisma sv. Sede‘u v tej dobi pa je objavil A. Scottà 1994. Tristano Matta
je objavil: Come si sostituisce un vescovo. Aspetti dell’italianizzazione nella Arcidiocesi di Gorizia v Quale-
storia, 1983 , {t.3.
3 I territori del confine orientale italiano nelle lettere dei vescovi alla Santa sede 1918–1922, a cura di
Antonio Scottà, edizioni LINT, Trieste, 1994, str. 160.
4 L. Tavano, Gorizia, n.d., str. 500.
95ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Pederzolli je bil italijanskega rodu in se je brez te‘av sprijaznil z asimilacijskimi nameni
nove italijanske oblasti. Da so bile cerkvene razmere v novih pokrajinah Italije silno te‘av-
ne pri~ajo prav odstopi ali odpoklici {kofov, tudi italijanskih. Mahni~a so okupacijske
oblasti internirale ‘e 1919. leta; Karlina je moral Sveti sede‘ odpoklicati leta 1920, potem
ko so lokalni nacionalisti dvakrat razdejali njegov sede‘. Odstopil je ‘e leta 1923 tudi
Karlinov naslednik italijanski {kof Angelo Bartolomasi, ker so ga napadali fa{isti zaradi
prito‘be pape‘u in vladi nad fa{isti~nim nasiljem ob volitvah leta 1921; leta 1934 je bil
odpoklican tudi Bartolomasijev naslednik, nekdanji Sedejev tajnik, monsignor Luigi Fo-
gar, ker se je zavzemal za jezikovne pravice vernikov v liturgiji. Le proti gori{kemu nad{kofu
Sedeju so bile dr‘avne oblasti dokaj nemo~ne, saj je gibanje za njegovo odstranitev trajalo
celih 12 let, skoraj do njegove smrti konec leta 1931.
Slovenska historiografija je enotnega mnenja, da je slovenska in hrva{ka Cerkev v Italiji
odigrala odlo~ilno vlogo pri vzdr‘evanju narodne zavesti in kulture, kar je pomenilo odpor
italijanski – fa{isti~ni raznarodovalni politiki. To vlogo je imel Zbor sve~enikov sv. Pavla,
obnovljen leta 1920 z istoimenskim glasilom, ki je vklju~eval okrog 300 slovenskih in
hrva{kih duhovnikov. Poleg duhovnega pastirstva je Zbor vzdr‘eval tudi civilno vlogo
duhovnika na vseh podro~jih ‘ivljenja. Slovenski duhovniki so bili torej organski pastirji,
kot jim pravi Tavano, tako kakor v prej{nji avstrijski dr‘avi. Toda prav Tavano, ki je podrob-
no raziskal zgodovino gori{ke {kofije, o~ita slovenskim ali jugoslovanskim zgodovinarjem,
da omejujemo duhovni{ko aktivnost na podro~ju ohranjanja narodne individualnosti z
nacionalnimi motivi, medtem ko so bili, po njegovem, ti motivi globalni, predvsem verske
narave, ker je bilo pa~ treba ohraniti zvestobo Evangeliju. S tem ko so branili nacionalne
pravice vernikov v liturgiji in verouku so branili tudi vero, saj je zaradi fa{isti~nega pritiska
na slovensko Cerkev, na izganjanje slovenske molitve, pridige in pesmi iz cerkva, grozil
razkol. Izguba vernikov pa je odpirala pot vplivu komunisti~ne propagande, ki je bila med
primorskimi Slovenci ob koncu vojne in v naslednjih letih vedno u~inkovita. S takimi
argumenti je zlasti tr‘a{ko-koprski {kof Fogar dolga leta obvladoval pritiske istrske fa{isti~ne
hierarhije. Dejstvo pa je, da je italijanska oblast prav zato preganjala slovenske in hrva{ke
duhovnike, ker je v njih videla zadnji okop pred italijansko penetracijo. @e okupacijska
uprava jih je imela pod posebnim nadzorom, tako kot u~itelje, ker so predstavljali jedro in
kontinuiteto predvojnih politi~nih sil in sicer duhovniki kr{~anskosocialne, u~itelji pa na-
rodnoliberalne stranke. Zato jih je v letih 1918 in 1919 ve~ sto internirala na Sardinijo, med
njimi, kot re~eno, tudi kr{kega {kofa Mahni~a. Fa{isti~ni re‘im je pritisk na ti dve kategoriji
ljudi skrajno zaostril, toda glede duhovnikov, ki jih je vendarle {~itila cerkvena avtonomija,
ni nikoli dosegel cilja. Druga~e je bilo s samostanskimi redovi, ki so spadali pod jurisdikcijo
njihovih poglavarjev v Italiji. Sorazmerno naglo so bili slovenski redovniki, fran~i{kani in
kapucinci, zamenjani z italijanskimi, tako v Kostanjevici pri Gorici, na Sveti Gori, pri Sve-
tem kri‘u, v Mirnu, v Kopru.
Prvo ofenzivo proti slovenski Cerkvi je spro‘il fa{isti~ni komisar videmske pokrajine
Piero Pisenti. K videmski pokrajini je namre~ v letih 1923–1926 pripadal ve~ji del nekdanje
gori{ke de‘ele, tako da je bilo slovensko prebivalstvo v manj{ini in lahek plen asimilacije.
V knjigi: Problemi di confine – Il clero slavo, je Pisenti 1925. leta ugotavljal, da dobre
posledice {olske reforme izni~uje slovanski kler, ker {~iti ~ustva drugorodcev pred vplivom
italijanske miselnosti, ko povezuje pastrirska opravila z vsakdanjo “nacionalisti~no mi-
sijo”. Re{itev tega problema je videl v zamenjavi vodilnih slovanskih duhovnikov z ita-
lijanskimi. V italijanskih arhivih najdemo za vsa leta do vojne ne{teto to‘b, obto‘b in
predlogov italijanskih lokalnih oblasti glede slovenskih in hrva{kih duhovnikov. V znani
spomenici fa{isti~nih sekretarjev obmejnih provinc, sprejeti 11. junija 1927, je posebno
96 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
poglavje posve~eno Cerkvi z zahtevo po odstranitvi slovanskih duhovnikov. Naj navedem
samo nekaj odlomkov iz dokumentov za ilustracijo tendenc in besedi{~a to‘iteljev. Puljski
prefekt Enrico Cavalieri je {kofu Fogarju 25. januarja 1927 prijavil 11 duhovnikov, da jih
odstrani, ker ovirajo penetracijo italijanstva in to ne samo prek verskih opravil marve~ tudi
prek raznih organizacij. “Slovanski duhovnik je najprej Slovan,” je zapisal, “nato duhovnik
... Posku{ajo prepre~iti vsak stik z Italijani, vzdr‘evati v italijanski dr‘avi vrsto majhnih
slovanskih mestec in celo pri‘igati plamen iredentizma tam kjer ... ni bil nikoli pri‘gan, ali
pa je ‘e ugasnil.”5  Fa{isti~ni sekretar (federale) gori{ke pokrajine Pino Godina je 6.oktobra
1929, tedaj ko so bila ‘e vsa slovanska dru{tva in organizacije ukinjena, na skup{~ini
stranke poro~al: “Dejavnost slovanskega klera smatramo danes za najbolj resno in hudo
oviro na{i penetracijski dejavnosti ..., ki jo v nekaterih conah paralizirajo in izni~ujejo
slovanski duhovniki, zvesti slu‘abniki iredentisti~nega mita ... jezni paladini neke
problemati~ne slovanske kulture, jezika in tradicij.” Z u~enjem kr{~anskega nauka v slovan-
skem jeziku, ki je hkrati u~enje tega jezika, “vcepljajo v mal~ke sovra‘na ~ustva do fa{isti~nih
in{titucij in ~ustva zvestobe slovenski, srbski, hrva{ki domovini”. Glavno orodje so jim
katoli{ka dru{tva, nadaljuje Godina, sicer pa druga~e ne more biti, ko pa duhovnike vodi
slovenski nad{kof Sedej. Nato se Godina spra{uje: “^emu bo slu‘ila eliminacija sedanjih
duhovnikov, ~e v Gorici deluje pravo ognji{~e apostolov slavizma?” Dokler torej iz Gorice
ne bo odstranjen Sedej in ne bo energi~no ustavljena iredentisti~na dejavnost duhovnikov,
“asimilacijska dejavnost prek {ol, Balille, Dopolavora, ‘enskih fa{ijev, ne bo mogla pokaza-
ti rezultatov”.6 In {e leta 1935, ko nad{kofa Sedeja ni bilo ve~, beremo v spremnem dopisu
policijskega seznama “nevarnih” duhovnikov z Gori{ke: “Vse antitalijansko in antifa{isti~no
gibanje ..., vsa sovra‘nost drugorodnega prebivalstva, ki je vsak dan bolj ostra in ob~utljiva,
ves slavizem, ki prevladuje na Gori{kem in iz dneva v dan nara{~a, je delo duhovnikov.”7
Zato je fa{isti~ni sekretar predlagal Mussoliniju, naj zahteva od Svetega sede‘a, da revidira
odlok o pravici do uporabe materinega jezika v cerkvi in naj zamenja najbolj nevarne
duhovnike z italijanskimi.
In kak{no je bilo v teh razmerah mi{ljenje in ravnanje nad{kofa Sedeja? Raziskovalci so
si edini, da je bil legalist in lojalen do oblasti, habsbur{ka monarhija je bila zanj domovina,
re{itev slovenskega vpra{anja je videl v okviru Avstroogrske. Zato je odklanjal uporabo
cerkvenoslovanskega jezika – glagolja{tva, ki je veljalo ponekod v Istri. Med vojno, ko je
bil s semeni{~em vred v begunstvu v Sti~ni, je v pismih prijatelju dr. Primo‘i~u to‘il nad
posledicami so{ke fronte in odnosom italijanskih zasedbenih oblasti do slovenskega prebi-
valstva. Po zasedbi celotne Julijske krajine je 24. decembra 1919 pisal: “Pri teh razmerah ne
ka‘e drugega, kot vdati se v bo‘jo voljo ... Tirolci so ravno tako in {e bolj nezadovoljni
kakor Slovenci. Tirolci imajo ‘e sedaj ve~ pravic kakor Slovenci na Gori{kem, ker so bolj
trdi in energi~ni. Tu nam primanjkuje narodnih zastopnikov, ki so nas ve~inoma zapustili,
sploh inteligence. Zato smo ovce brez pastirjev ... Socializem nara{~a povsod.” Leto dni
pozneje, oktobra 1920 je zapisal: “Gorica se je to leto {e precej popravila, ali ~isto druga~na
je, Italijani so ji dali drugo lice, tako da je zdaj res ’la{ka’. Ve~ kot 10.000 regnicolov se je tu
naselilo ter so prevzeli mnogo trgovin ter podjetij, posebno zidarskih ... Ker ni na Gori{kem
5 Dokument je hranjen v: Historijski Arhiv Pazin, kutja 115/1931, XV-B-3. Prim. M. Kacin Wohinz, Prvi
antifa{izem v Evropi, Primorska 1925–1935, Koper 1990, str.160.
6 Archivio Centralle dello Stato (ACS), Partito nazionale Fascista (PNF) Gorizia fasc. 2.
7 Prim. M. Kacin Wohinz, Razmere na Primorskem pred napadom na Jugoslavijo, v: Slovenski upor
1941, Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja, Zbornik referatov na znanstvenem posvetu
v dneh 23. in 24. maja 1991 v Ljubljani, SAZU, Ljubljana 1991, str. 30.
97ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
nobene prave gimnazije, ona v Idriji ima samo dva razreda – ni slovenskih bogoslovcev in
torej tudi slovenskih duhovnikov ne bo ... Koliko ~asa bom {e tu? Deus scit.”8
Dve dejanji ob koncu prve svetovne vojne pa pri~ata o njegovi nadnacionalni usmeritvi
in o njegovem katoli{kem univerzalizmu. Zavrnil je namre~ dve spomenici, ki sta usodno
posegali v re{evanje slovenskega narodnega vpra{anja. Prva je bila Majni{ka deklaracija, ki
so jo jugoslovanski poslanci 1917. leta predlo‘ili dunajskemu parlamentu in je zahtevala
samostojno jugoslovansko dr‘avo v okviru habsbur{ke monarhije. Slovenci so jo plebisci-
tarno podpisovali, med prvimi podpisniki je bil ljubljanski {kof Bonaventura Jegli~, toda
ko je povabil tudi Sedeja, da jo podpi{e, je Sedej odgovoril tako, da je prepovedal svojim
sufraganom (torej tudi Jegli~u) podpis.
Drug dokument je bila spomenica Zbora sve~enikov sv. Pavla Svetemu sede‘u s predlo-
gom, da ustanovi za Slovence in Hrvate v Italiji posebno, samostojno nad{kofijo. V obse‘ni
spomenici so razlo‘ili zgodovinske, kulturne, narodnostne in bogoslu‘ne razloge za usta-
novitev te “narodne” nad{kofije za prebivalstvo, ki je v de‘eli Julijske krajine ve~insko.
Predlagali so, da bi bila ta nova cerkvena provinca podrejena neposredno Svetemu sede‘u in
vedno bi ji moral na~elovati nad{kof jugoslovanske narodnosti, katerega bi izbrala
nad{kofijska kurija ali celo vsi slovanski duhovniki. Bogoslu‘je naj bi bilo v cerkvenoslo-
vanskem jeziku. Spomenico – Memorandum cleri Jugoslavi territori ab Italis occupati – je
odnesla pape‘u 1920. leta, torej {e v ~asu okupacije, delegacija treh duhovnikov, iz vsake
{kofije eden, ki jo je vodil ljubljanski {kof Jegli~. O~itno ni bilo odgovora, ker je julija
1921. spomenico ponovno izro~il vatikanskemu sekretarju kardinalu Gasparriju njen tvorec
Virgilij Š~ek, tedaj ko je ‘e bil poslanec italijanskega parlamenta v Rimu. Sedej ni samo
odklonil izro~itev spomenice pape‘u, marve~ je celo takole pisal kardinalu Gasparriju:
“^utim dol‘nost, da obvestim Va{o Eminenco in Sveto kongregacijo o mnogo bolj nevar-
nem dejanju, ki ga je ubrala slovanska duhov{~ina cele Julijske krajine. Brez moje vednosti
je bratov{~ina slovanskih sve~enikov ... sestavila spomenico s katero zahteva, da se sloven-
sko in hrva{ko ozemlje z gori{kim nad{kofom cerkveno lo~i od italijanskega, s ~imer bi
dobre Furlane onstran So~e odcepili od moje nad{kofije in jih priklju~ili videmski {kofiji.
Po njihovem bi se morala jurisdikcija nad{kofa raztegniti na vse Slovane bivajo~e v Italiji....
Ves bogati inventar in ves zaklad gori{ke metropolitije bi moral pripadati novi slovanski
nad{kofiji. Zahtevajo, dalje, uporabo slovanskega jezika v bogoslu‘ju tudi za Slovane v
me{anih ‘upnijah. V propagandne namene nameravajo ustanoviti slovanski ~asopis pod
uredni{tvom dveh duhovnikov.... Kon~no nameravajo ustanoviti odbore z nalogo, da bodo
nadzorovali cerkveno in civilno oblast v zvezi s pravicami duhovnikov in slovanskega
naroda. Kot {kof in metropolit odlo~no nasprotujem tem novostim, ki so {kodljive za vero in
za sam slovanski narod. Odve~ je, da dokazujem zmedo in proteste s strani Italijanov in
vlade, ki bi sledili tem radikalnim spremembam moje nad{kofije in to samo zato, da se re{i
slovansko narodnost podvr‘eno italijanski vladi. Odlo~il sem se, da prepovem svojim duhov-
nikom udele‘bo pri vodenju in propagandi napovedanega ~asopisa ter ukvarjanje z vpra{anji
zadevajo~ih {kofijsko oblast in radikalne spremembe {kofije.” Nato je Sedej prosil Sveto
cistercialno kongregacijo, da mu v zvezi s temi “pomembnimi in nevarnimi vpra{anji” da
navodila in eventuelno posebna pooblastila, vendar naj po~aka, da ji bo dekan njegove
{kofije prinesel spomenico. Zaklju~il je: “Sicer pa, da bi se izognili takim pretresom v
gori{ki {kofiji, bi bilo v vsakem primeru dobro zagotoviti slovenskim duhovnikom, da bo
8 J. Sedej, Dr. Fran~i{ek Borgia Sedej, Knezonad{kof gori{ki in metropolit ilirski, @ivljenjepis, Zagreb
1971, str. 53–54.
98 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
Rim z vso silo {~itil narodnostne pravice v cerkvi anektiranega ozemlja.”9  Generalni civilni
komisar Julijske krajine Antonio Mosconi je Sedejevo dr‘o ocenil pozitivno in ga je zato
tudi branil v prvi fazi napadov. Spomenico pa je italijanska historiografija takole ocenila: Iz
nje veje prepri~anje, da mora Cerkev ohraniti popolno avtonomijo iz strahu pred denaciona-
lizacijo in pred lo~itvijo vernikov od duhovnikov, ki ho~ejo biti aktivno udele‘eni v cerk-
venem ‘ivljenju prav prek ohranjanja jezika in tradicij; iz spomenice so precej razvidne
nacionalisti~ne rivendikacije; Zbor sve~enikov sv. Pavla je pokazal na krivico, ki se je
zgodila jugoslovanskemu ljudstvu, toda “~e so {tevilni razlogi za obto‘bo rapalske pogod-
be {e tako razumljivi, je v protestu slovanskega klera ... zaznati te‘njo po izrabljanju cerkve
v politi~ne namene. Sicer pa je to v habsbur{kem cesarstvu ‘e postalo sistem.”10
Sedejeva pro{nja Svetemu sede‘u, naj zagotovi slovenskim duhovnikom za{~ito, je
postala {e isto leto aktualna. Ob volitvah v italijanski parlament, maja 1921, so namre~
fa{isti z nasiljem prepre~evali izvolitev slovensko-hrva{kih in komunisti~nih poslancev.
Fa{isti~ne skvadre so se znesle nad prebivalstvom posebej pa nad duhovniki, zlasti v Istri.
Znan je upor va{~anov Marezig, ki so s kamenjem pregnali iz vasi teroriste in pri tem {tiri
koprske fa{iste ubili. Tr‘a{ko-koprski {kof Angelo Bartolomasi je protestiral v pastirskem
pismu ter pri pape‘u in pri predsedniku vlade Giolittiju. Manj znano pa je dejstvo, da je tudi
nad{kof Sedej, na pro{njo njegovih podrejenih poslal pape‘u 24. julija obse‘en seznam
podrobno opisanih nasilnih dejanj. Za tr‘a{ko-koprsko {kofijo je navedel 28 nasilnih dejanj
proti cerkvi in duhovnikom, za gori{ko 3, istrsko 14, za ljubljansko – Šentvid pri Vipavi –
enega. “Za ta dejanja je slovansko ljudstvo besno”, je zapisal in dodal, da niso bili napadeni
samo duhovniki pa~ pa tudi drugi ljudje, po‘gane in razdejane so bile hi{e, vse to pa da se je
dogajalo ‘e leta 1920 in ne {ele po aneksiji. “Fa{isti~na dejanja so presegla tista, ki so jih v
teh krajih izvr{ili Vandali, Huni in Turki, tako slovansko kot italijansko ljudstvo je ogor~eno,
izgubilo je vsakr{no zaupanje v oblast, ki to dopu{~a in ki ne zagotavlja varnosti svojim
dr‘avljanom.” V spremnem pismu je izrazil bojazen, da bo slovansko ljudstvo ostalo brez
svojih pastirjev, ~emur utegne slediti brezbri‘nost ali kar je {e huje, da dobe nad ljudmi
vpliv agitatorji shizme. Zato je prosil pape‘a, da po{lje apostolskega vizitatorja, ki bo na
kraju samem prou~il situacijo in predlagal ukrepe.11  Pape‘ Benedikt XV. je odgovoril Se-
deju z istim pismom kot Bartolomasiju, v katerem je ostro obsodil “hujska~e” in “zlo~inske
ljudi”, ki da mu~ijo in trpin~ijo duhovnike samo zato ker so iste narodnosti kot njihovi
verniki; obsodil je tudi oblasti, ker jih ne kaznujejo s ~imer se “dela o~itna {koda tudi onim
ciljem, v katerih imenu se izvr{uje nasilje.”12
Ponovni protest zoper fa{isti~no nasilje nad slovanskim prebivalstvom so poslali vsi
trije {kofi Julijske krajine, Sedej, Bartolomasi in Pederzolli, avgusta 1922, tedaj ko je fa{izem
na lokalni ravni ‘e za~el prevzemati oblast. Zaradi pape{kega pisma so fa{isti v Trstu napa-
dali Bartolomasija, da je moral odstopiti, proti zadnjemu slovenskmu {kofu v Gorici pa so se
‘e prej za~eli napadi ~e{ da je “avstrijakant” in “slavofil”. Znana je fotografija pro~elja
gori{ke {kofije, ki so jo fa{isti za volitve 1921. leta popisali s sramotilnimi gesli in: “a morte
Sedej”.
9 I territori, n.d., str. 124–125. Objavljeno pismo je brez datuma in podpisa, uvr{~eno je pod leto 1920.
10 Prav tam, str. 115.
11 Prav tam, str. 128–140. V komentarju k tem dokumentom je re~eno, da poro~ilo pripisujejo Bartolo-
masiju, ki je ‘e 24. maja obsodil nasilne‘e v pastirskem pismu in naslednji dan poslal pismo pape‘u. Glede
podrobnega seznama pa se je o~itno zdelo slovenskim duhovnikom potrebno, da ga po{lje Svetemu sede‘u
nad{kof.
12 Gori{ka stra‘a, 15. 6. 1921.
99ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Prva zahteva Gori~anov je zadevala nastavitev italijanskih prelatov v gori{ko kurijo,
namesto dveh Furlanov, Luigija Faiduttija in Giuseppeja Bugata, ki jima je oblast prepove-
dala povratek iz Avstrije. Zahtevali so nastavitev Giovannija Tarlaa, da “bo ob boku sloven-
skega nad{kofa, znano nasprotnega Italiji, stala zaupna oseba italijanske vlade ... Osrednja
vlada ne more {e naprej ignorirati anormalnega polo`aja gori{ke {kofije”, so zapisali v
spomenici vladi. Tedaj so se civilne oblasti, generalni civilni komisar Antonio Mosconi in
njegov naslednik prefekt Julijske krajine Crispo Moncada, {e zavzemale za Sedeja, oziroma
zavra~ale vpra{anje, ~e{ da ni prioritetno. Ugotavljala sta, da je Sedej v pastirskem pismu
leta 1917, ob avstrijskem prodoru pri Kobaridu, res proglasil italijansko vojsko za “sovra`no”
toda po premirju je nalo`il svojim duhovnikom, da spo{tujejo oblast in zakone. Najbolj pa
je Mosconi cenil njegovo nasprotovanje ustanovitvi slovanske nad{kofije. Moncada je v
nekem pismu Rimu opozoril, da Sedeja napada tako italijanski tisk, ~e{ da favorizira Slo-
vence, kakor tudi slovanski tisk, ~e{ da je premalo narodnja{ki. O~ital pa mu je, da ni
prepre~il slovanskega bogoslu`ja, ki naj bi ga mimo {kofa uvedli slovanski duhovniki in
kon~no je vseeno predlagal njegovo zamenjavo samo zato, da bi prepre~ili neza`eljene
incidente.13  Tak incident se je namre~ zgodil v Ogleju 29. januarja 1921 na proslavi anek-
sije Julijske krajine. Navzo~i fa{isti so glasno zahtevali Sedejevo odstranitev, prepre~il jo je
videmski nad{kof Rossi, ko se je javno postavil v njegovo za{~ito s stali{~a, da brani Cerkev.
Odtlej se je Sedej izogibal uradne udele`be patrioti~nih prireditev in ni slu~aj, da je ob
obisku italijanskega kraljevega para Viktorja Emanuela III. in Jelene povpra{al Sveti sede`
27. septembra 1921, kako naj se ob tej prilo`nosti obna{a, ali naj ga z delegacijo duhov-
nikov pozdravi in ali naj ma{uje, ~e bi kralj to `elel. Kardinal Gasparri mu je odgovoril, da
naj Sedej prosi kralja z avdienco, nato naj ga osebno “iz prijaznosti” pozdravi, glede ma{e
pa naj ravna tako, kakor bodo od njega zahtevali.14
Hudi ~asi za nad{kofa so se za~eli leta 1923 in so trajali do njegovega odstopa. To je bilo
prvo leto fa{isti~ne ere, ~emur je sledil tudi prvi fa{isti~ni ukrep proti Slovencem. Prete‘no
s Slovenci naseljeno gori{ko pokrajino so namre~ razdelili med videmsko in tr‘a{ko, tako,
da v nobeni provinci Slovenci niso bili v ve~ini. To se je obneslo zlasti za volitve leta 1924,
ko sta bila izvoljena le {e dva slovenska poslanca, namesto prej{njih pet. Furlanskim obla-
stem in fa{istom je bila nalo‘ena asimilacija gori{kih “drugorodcev”. O akciji prefekta,
fa{isti~nega komisarja Pisentija smo ‘e govorili, takoj je za~el s ~lanki proti slovenski
cerkvi v dnevnem tisku, nakar jih je leta 1925 objavil v samostojni knjigi. Zaradi netaktno-
sti je bil kot prefekt odstavljen ‘e po enem letu, konec 1923., sledil mu je Giulio Nencetti.
Protisedejevo histerijo je spro‘il 5. decembra 1923 direktorij fa{isti~ne stranke v Gorici
z resolucijo, ki je pomenila zdru‘itev italijanskih nacionalnih sil, saj so se ji pridru‘ile razne
organizacije bojevnikov, vojnih veteranov in arditov, {portni in ~italni{ki kro‘ki. V resolu-
ciji fa{ijo zahteva od Mussolinija, da re{i Gorico sramote, ki jo povzro~a Sedej “avstrijakant
in slavitelj cesarskih slav Kobarida, obrekovalec na{ih herojev, zasramovalec na{ih
mu~enikov”. V resoluciji je re~eno, da ne bodo odnehali, dokler “avstrijakantski du{ni
pastir, ki {e danes seje sovra{tvo do Italije in s svojim ravnanjem {~uva drugorodno ljudstvo
proti nam, ne bo zapustil Gorice”. Notranje ministrstvo v Rimu je na Mussolinijevo zahtevo
13 Archivio Centrale dello Stato (ACS), Ministero degli Interni, Direzione Generale Affari Culto (DGAC),
busta 88b, “Gorizia 1921–1941”. ^e ni druga~e ozna~eno so v tem tekstu citirani viri vzeti iz tega arhivske-
ga fonda. Podrobneje je ta dokumentacija obdelana v M. Kacin Wohinz, Sedej v dokumentih italijanskih
oblasti, v: Sedejev simpozij v Rimu, Slovenska teolo{ka akademija v Rimu, Mohorjeva dru`ba v Celju,
Gori{ka Mohorjeva dru`ba, Celje 1988.
13 I territori, n.d., str. 140–141.
100 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
poslalo resolucijo ministru za pravosodje s pripombo: “pospe{iti zadevo {kofa”. Sklice-
vanje na nevarnost za javni red in mir je bilo gotovo eden izmed mo~nej{ih argumentov
krajevnih oblasti za pritisk na vlado, te pa za pritisk na Vatikan. “Fa{iste smo doslej komaj
zadr‘ali”, je pisal videmski prefekt januarja 1924, “v okolici {kofije smo morali dolo~iti
stalno nadzorno slu‘bo, tudi no~no, kar pa ne zagotavlja, da bo prej ali slej pri{lo do inci-
dentov s hudimi politi~nimi posledicami.” ^e Sveti sede‘ ne namerava ukrepati naj vlada
uporabi osmi ~len avstrijskega zakona iz leta 1874, ki ji daje pravico odstraniti duhovnika,
nevarnega javnemu redu.15
Italijanska vlada je prvi~ posegla v zadevo, ko je naro~ila diplomatu Carlu Montiju naj
dose‘e pri Svetem sede‘u zamenjavo Sedeja. Toda Sveti sede‘ je dal vedeti, da zamenjava ni
upravi~ena, ker se Sedej od okupacije dalje uslu‘no in spo{tljivo obna{a do italijanskih
oblasti in avtoritet.
Fa{isti~nemu napadu je sledila 29. februarja 1924 spomenica kapitlja, verskih organiza-
cij, ustanov in vernikov Mussoliniju. V imenu 300 000 vernikov gori{ke {kofije so podpis-
niki zahtevali, da Sedej ostane na svojem mestu, kajti “vedno je vzgajal v ljubezni do
skupne domovine Italije in v spo{tovanju ter vdanosti dr`avnim oblastem”. Prefekt je v
komentarju zapisal, da je spomenico v imenu 115 000 vernikov italijanske narodnosti pod-
pisalo le 54 italijanskih duhovnikov, 142 laikov in 128 mladincev, slovenska duhov{~ina
pa da je izvedla pravi plebiscit.
Konec leta 1924 se je kampanija ponovila, spro‘ili so jo trije italijanski duhovniki:
Tarlao, Castelliz in Del Fabro, ki so si prizadevali zasesti polo‘aje v nad{kofijski kuriji.
Poslali so spomenico direktoriju fa{isti~ne stranke v Rim z dolgim seznamom Sedejevih
grehov. “Stanje v gori{ki nad{kofiji je alarmantno”, je zapisano v spomenici, kriv je Sedej,
ker mu forma mentis ne dopu{~a razumeti nove stvarnosti. Dopu{~a, ~e ‘e ne favorizira in
spodbuja dejstvo, da ima “najbolj intransigentna iredentisti~na jugoslovanska politika svoj
center prav v nad{kofijski kuriji in da se najbolj fanati~ni propagandisti slovanskega nacio-
nalizma ... rekrutirajo prav med duhovniki ... Sedej je torej bolj politikant kot duhovnik.”16
Prefektu Nencettiju je Sedej odgovarjal, da ne more ignorirati dejstva, da je njegova {kofija
v dveh tretjinah slovenska, iz ~esar je prefekt sklepal, da res ni vsega kriv, saj sodi, da je storil
‘e maksimalni napor nad samim seboj ... ko se je lojalno podredil oblasti in novim zakonom.
Ni mogo~e torej zahtevati, da bi raznarodoval Slovence, toda tudi ni mogo~e brezbri‘no
gledati, kako se mu zdi potrebno zagrizeno {~ititi ljudi pred asimilacijo. ^utiti bi moral,
nadaljuje Nencetti, da vlada italijanski {kofiji, v kateri se morajo drugorodci zliti z ve~inskim
prebivalstvom kraljevine in spodbujati bi moral ta proces.
Obto‘be proti Sedeju so se stopnjevale, intervencije vlade pri Svetem sede‘u so bile brez
u~inka in Mussolini je ugotavljal, da ne ka‘e vztrajati, saj bi bila odstranitev Sedeja lahko
politi~no nevarna, kajti ljubi ga skoraj vse prebivalstvo, ki je “v treh ~etrtinah slovansko”.
Vendar je ‘e decembra 1925 predsedstvo ministrskega sveta v Rimu sprejelo obse‘en doku-
ment s {tirimi mo‘nostmi za odstranitev Sedeja. Pred kon~nimi ukrepi je 3. januarja 1926
minister za pravosodje in kulte Alfredo Rocco pismeno priporo~il Sedeju, naj vendar upo{teva
nenormalni polo‘aj in se takoj odpove nad{kofijskemu sede‘u. “Zahtevamo takoj{njo potr-
ditev odstopa, da se prepre~ijo ukrepi, ki jih bo sicer vlada morala sprejeti proti Vam.” V
primeru da Sveti sede‘ ne bi ukrepal je namre~ vlada predvidela preklic imenovanja nad{kofa,
15 ACS, Direzione Generale della Pubblica Sicurezza, Affari Generali e Riservati (AGR), 1924, b.9 in
Presidenza del Consiglio dei Ministri (PCM), 1924, fasc. 2/6. Pismi prefekta Giulia Nencettija pravosodne-
mu minstru in Predsedstvu minstrskega sveta, 19. januarja 1924.
16 ACS, DGAC, busta 88b. Promemoria concernente le condizioni attuali dell’arcidiocesi di Gorizia.
101ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
ki ga je postavil avstrijski vladar, ker je ta pravica pre{la na dr‘avo naslednico. Sedej je
ministru izrazil presene~enje, ker je njegova zahteva zasnovana le na temelju splo{nih obto‘b,
njemu pa da ni bila dana mo‘nost zagovora. Nato je z dejstvi dokazoval svojo lojalnost in
pokornost oblastem. Naj jih navedem: nasprotoval je ustanovitvi jugoslovanske dr‘ave in
ustanovitvi avtonomne slovanske nad{kofije v Italiji; ukazal je duhovnikom in vernikom
naj se podrede dr‘avi in zakonom, ker je vsaka oblast od Boga; v pastirskem pismu leta 1920
je pohvalil Mussolinijeve ukrepe proti subverzivnim elementom in socialisti~nim stavkam;
ob obisku kralja leta 1922 v Gorici ga je osebno pozdravil; kot {kof je vedno ravnal pravi~no
z vsemi duhovniki obojne narodnosti, tako na podro~ju cerkvenega kot kazenskega prava.
Navedel je vrsto primerov, ki potrjujejo, da ni nikoli nobenega kaznoval iz osebnih ali
narodnostnih razlogov temve~ je le izpolnjeval ukaze civilnih oblasti glede premestitev ali
suspenzij. Priznal pa je, da je opozoril videmskega prefekta, da “je treba razlikovati med
politi~nim iredentizmom in ljubeznijo do materinega jezika in da je mogo~e biti dober
italijanski dr‘avljan in hkrati slovenski domoljub, kajti spo{tovati o~eta in mater in iz tega
izvirajo~ materin jezik je naravna in bo‘ja zapoved”. Zanikal je, da bi dovoljeval sloven-
skim duhovnikom sodelovanje v ~asopisu Gori{ka stra‘a, dasi je ~asopis branil, ko je ugoto-
vil, da se dr‘i katoli{kih na~el. Kon~no je opozoril, da brez soglasja Svetega sede‘a ne more
odstopiti, izsiljen odstop pa bi imel usodne posledice za {kofijo in za vlado, zato naj ga
pustijo v nad{kofijski misiji, dokler ga bo Bog ohranil v dobrem zdravju. “Va{a ekscelenca,”
je zaklju~il “ne prosim nikakr{ne milosti, temve~ samo pravi~nost.”17
Sveti sede‘ je na pritiske odgovoril tako, da je poslal v Gorico apostolskega vizitatorja.
Ta je 1. marca 1926 oddal poro~ilo, ki ga je Vatikan 18. marca poslal vladi in sicer direkciji
za verske zadeve. Vizitator je na osnovi mnogih razgovorov ugotovil, da so obto‘be o
favoriziranju slovanskih duhovnikov, dopu{~anju cerkvenoslovanske liturgije, avstrofilstva
ter sovra‘nega odnosa do Italije neupravi~ene. Vse slovensko prebivalstvo mu je naklonjeno
in vdano, je zapisal, le nekateri slovenski duhovniki so z nad{kofom nezadovoljni in ga
oboto‘ujejo “da ne podpira dovolj slovenske narodnosti in da preve~ popu{~a vladi, saj
odstrani kak{nega duhovnika zgolj zaradi pritiska italijanske oblasti”. Dodal je, da sloven-
ski kler res “pretirava v vsem kar zadeva ohranitev lastne narodnosti, lastnega jezika, lastne
kulture”. Glede italijanskega prebivalstva pa je ugotovil, da Sedeja spo{tuje, pode‘elje ga
celo ~asti in ga ima za svojega. Nasprotuje mu le neka “zelo omejena stranka ... ker je {kof,
ker je slovenske narodnosti in ker predstavlja ostanek Avstrije”. Izmed stotih italijanskih
duhovnikov mu odkrito nasprotuje le 12, zlasti trije avtorji spomenice, ki ga iz osebnih
vzrokov sovra‘ijo. Tako je vizitator sklenil, da odstranitev Sedeja ni potrebna, bila bi tudi
neprimerna, saj bi vzbudila sum, da je posledica politi~nega pritiska. Vendar bi bil, po
njegovem, nad{kof italijanske narodnosti, s sve‘imi mo~mi, manj kompromitiran s preteklo-
stjo in bolj usmerjen k sedanjim potrebam, bolj primeren za vodenje nad{kofije.18
Italijanski posrednik v Vatikanu je nato zagotovil, da bo Sveti sede‘ naglo imenoval
novega {kofa v Gorici, kar je napotilo pravosodnega ministra, da je naro~il prefektom v
Trstu in Vidmu, naj predlagajo kandidate za nad{kofa. Ta akcija pa je bila ustavljena, najbr‘
zaradi pogajanj, ki so prav tedaj za~ela med Svetim sede‘em in italijansko dr‘avo za “re{itev
rimskega vpra{anja”, ki je bilo re{eno z lateranskim sporazumom februarja 1929. Ni se pa
ustavila protisedejevska kampanija lokalnih oblasti, fa{isti~ne stranke in ‘e omenjenih treh
duhovnikov, ~eprav jih je pape‘ suspendiral. V dveh anonimnih spomenicah in anketi iz
17 Prav tam.
18 Prav tam. Zadnje poglavje obse‘nega poro~ila sem objavila skupaj z drugimi dokumenti v: Idrijski
razgledi, XV/1970, {t.3, str. 142 in sl.
102 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
za~etka leta 1926 so predlagali koadjutorja s pravico nasledstva, ki bi uredil vsa vpra{anja
v kuriji in obeh semeni{~ih, nakar bi Sedej morda sam odstopil. V drugi spomenici so opisali
slovenske prosvetne in gospodarske organizacije na Gori{kem, ki so po mnenju piscev v
rokah slovenske duhov{~ine in torej nad{kofa Sedeja. Proti duhovnikom so predlagali “rim-
sko metodo” ukrepanja, ker policijski ukrepi ustvarjajo samo mu~ence. Glede Sedeja pa:
“^e se ho~e udariti v center generalnega {taba slavizma je treba zahtevati in dose~i takoj{njo
odstranitev nad{kofa Sedeja” in imenovati naslednika, ki bo reformiral nad{kofijske organe
in in{titucije. Kak{ni naj bi bili ukrepi “po rimski metodi”, lahko razberemo iz okro‘nice
pravosodnega ministra Rocca 20. junija 1927 prefektom v Julijski krajini. Ker so opomini
brez u~inka je naro~al naj iz‘enejo tiste duhovnike, ki nimajo italijanskega dr‘avljanstva,
odstranijo tiste, ki so sicer dr‘avljani a se politi~no slabo dr‘ijo, za tiste, ki so nevredni
vsakr{nega obzira pa naj poskrbe v skladu z zakonom o javni varnosti.19  Tedaj so torej
prefekti za~eli tudi duhovnike obsojati na konfinacije, kakr{ne je fa{isti~ni totalitarni re‘im
uvedel leta 1926 za red~enje protifa{istov. Po nekaterih podatkih je bilo do leta 1942 ob-
sojenih na konfinacijo 17 slovenskih duhovnikov.
Sicer pa so bili ti ukrepi ‘e posledica znane spomenice fa{isti~nih pokrajinskih sekre-
tarjev sprejete v Trstu 11. junija 1927 v kateri so ugotavljali, da so ostanki institucij, ki
pri~ajo o obstoju neke neitalijanske narodnosti na italijanskem ozemlju anahronizem, zato
jih je treba odstraniti. To so bila prosvetna in druga dru{tva, politi~ni dru{tvi Edinost v Trstu
in Gorici, periodi~ni tisk, preostali u~itelji in seveda slovanski duhovniki, katerim je
posve~eno celo poglavje v spomenici. Sedej je ‘e tri mesece pozneje, 19. septembra 1927,
poro~al o tem dr. Primo‘i~u: “Vlada nadaljuje s preganjanjem Slovencev, katoli{ka in druga
dru{tva se razpu{~ajo, Gori{ka stra‘a se sekvestrira, v {olah ho~ejo celo kr{~anski nauk v
italijanskem jeziku, na{i uradniki, u~itelji, ‘elezni~arji se prestavljajo v notranj{~ino, nastav-
ljajo pa se samo Italijani, neve{~i in nezmo‘ni itd. Vendar vsaka sila do vremena! Zaupamo
v Boga vsemogo~nega in usmiljenega, za{~itnika ubogih in trpinov.”20  Do januarja 1929,
ko so bili ukinjeni {e zadnji ~asopisi, sta torej slovenska in hrva{ka narodnostna skupnost
kot politi~ni subjekt prenehala obstajati. Ostale so samo {e knjige v slovenskem jeziku,
~eprav cenzurirane in preganjane, ter materni jezik v cerkvi. Samo v cerkvi, kajti leta 1932
je Sedejev naslednik msgr. Giovanni Sirotti tudi v obredih zunaj cerkve prepovedal sloven-
sko besedo in pesem. Odtlej so se ljudje na svojstven na~in upirali z znamenitimi “nemimi
procesijami”.
V teh novih zaostrenih razmerah je nad{kof Sedej sprejel usodne odlo~itve za ohranitev
jezikovnih pravic vernikov v verskem ‘ivljenju. Storil je vse tisto, kar so mu dotlej najve~krat
neupravi~eno o~itali. Ko je bila v {olskem letu 1927/28 dokon~no uresni~ena Gentilejeva
{olska reforma, saj je bil tudi v zadnji razred osnovne {ole uveden italijanski pou~ni jezik, je
{olski skrbnik zahteval italijan{~ino tudi za verouk v {oli. Sedej je 18. oktobra 1928 pisal:
“Na{a vlada nas ho~e kar v par letih asimilirati. Vse njene odredbe merijo na to. Zdaj so
nekaterim duhovnikom, posebno slovenskim, kar prepovedali hoditi v elementarne ljudske
{ole in podu~evati v njih kr{~anski nauk. Vendar upam, da bodo to preklicali.”21  Pa niso
preklicali. Slovenski duhovniki so se uprli, Zbor sve~enikov sv. Pavla je avgusta 1928
sprejel sklep, da “ne bodo nikoli slovenskih otrok potuj~evali s kr{~anskim naukom v tujem
19 Archivio storico diplomatico del Ministero degli esteri (ASDME), Affari politici, Jugoslavia, 1927,
busta 1337.
20 J. Sedej, n.d., str. 55. Prim. M. Rybár, Pisma nad{kofa Sedeja so{olcu dr. A. Primor‘i~u, Sedejev
simpozij, n.d., str. 207–226.
21 Prav tam, str. 55.
103ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
jeziku”. @e 16. januarja 1928 je Sedej s sufraganoma Luigijem Fogarjem in Trifonijem
Pederzollijem reagiral s spomenico Mussoliniju. V njej so zahtevali spo{tovanje in popolno
svobodo pri posredovanju verske vzgoje v cerkvah v skladu s kanonskimi predpisi. Skli-
cujo~ se na avtonomne pravice, ki jih je imela Katoli{ka akcija so zahtevali od Mussolinija
naj poskrbi, “da bodo katoli{ke organizacije med drugorodci dele`ne posebne zakonske
za{~ite in svobode”, vklju~no s pravico {irjenja verskega tiska v jeziku vernikov.22  Sedej je
nameraval re{iti dru{tveno dejavnost slovenskega prebivalstva tako, da bi jo prenesel v
verske organizacije. @e februarja 1927 je v pastirskem pismu naro~al ‘upnikom naj ustano-
ve Katoli{ko akcijo, ki bi nadomestila ukinjena prosvetna dru{tva. Toda Vrhovni svet slo-
venskih in hrva{kih katoli{kih organizaciji je ugotovil, da bi to pomenilo vdor italijaniza-
cije v Cerkev, saj bi bila Katoli{ka akcija podrejena italijanski, ustanovili bi jo samo v
primeru, da bi bila samostojna – slovenska. Sedej je zaman posku{al dose~i pri Svetem
sede‘u in pri prefekturi, da odobre posebno slovensko Katoli{ko akcijo neposredno pod-
rejeno Svetemu sede‘u. Nato je pisal duhovnikom: “Ker se zaradi notranjih in zunanjih
zaprek ni mogla ustanoviti med Slovenci na{e nad{kofije KA, ki jo je sv. o~e toplo priporo~al
v tem pre‘alostnem polo‘aju naj se povsod ustanovijo Marijine kongregacije za mladino,
apostolstvo molitve, apostolstvo mo‘, ‘upnijski sveti za misijone, bratov{~ine in podobne
zveze, kar bo re‘im moral mol~e priznati.”23  Katoli{ke akcije v slovenski Cerkvi nikoli niso
ustanovili, zaman so jo forsirali Sedejevi nasledniki, zlasti nad{kof Margotti. Nadome{~ale
so jo dru{tva, ki jih je bilo v tridesetih letih v gori{ki {kofiji, brez idrijskega in vipavskega
dekanata, 146, od tega 118 Marijinih dru‘b z 10 000 ~lani poleg 100 Marijinih vrtcev s
6000 ~lani. Te organizacije so tako kot verski tisk in farne {ole zdr‘ale vso dobo fa{izma in
so predstavljale edini legalni ljudski odpor italijanizaciji.
Glede slovenskega verouka je Sedej sankcioniral odlo~itev duhovnikov, ki so ga iz
{olskih klopi, kjer so ga pou~evali italijanski u~itelji, prenesli pod cerkveno streho, v zakri-
stije. Sedej je opozoril star{e slovenskih otrok, da morajo po{iljati otroke k temu verouku,
sicer ne bodo dobili odveze. V pastirskem pismu 18. januarja 1929 pa je zapisal, da “dr`avna
oblast nima nikakr{ne pravice poni`evati verski pouk v sredstvo za potuj~evanje in italija-
nizacijo”. Tako so nastale “farne” ali “Sedejeve” {ole, v katerih kaplani niso u~ili le verouka
temve~ tudi slovenski jezik, prirejali dramske predstave, koncerte itd.
Po konkordatu med italijansko dr‘avo in Svetim sede‘em podpisanem 11. februarja
1929, ki je sicer zagotavljal avtonomijo verskim organizacijam, je lokalna oblast dobila
proste roke za ukrepanje proti slovenskih duhovnikom. Sedej je v pismu prijatelju zapisal:
“V za~etku smo konkordat ... veselo pozdravljali, zdaj pa se je to veselje precej ohladilo,
odkar smo spoznali vladne namene. V glavnih stvareh bo Cerkev odvisna kakor doslej od
vlade, ki si je zagotovila nadzorstvo pri upravi cerkvenega premo‘enja, kr{~anskega nauka,
vzgoje mladine, imenovanja {kofov in ‘upnikov,” kar pomeni, da je za duhovnike v Julijski
krajini polo‘aj slab{i kot prej.24  Zbor sve~enikov sv. Pavla je poslal pape‘u Piju XI. obse‘no
spomenico z opisom gorja, ki se je zru{ilo na slovensko in hrva{ko manj{ino v Italiji in
izrazil upanje, da se bo “Cerkev na vso mo~ upirala politi~nemu imperializmu in za{~itila
duhovno svobodo manj{ine”, Cerkev naj “ne nudi niti videza, da kakorkoli sodeluje s
civilno oblastjo pri zatiranju manj{inskih jezikov”, beremo v zaklju~ku spomenice. Drugo
22 Spomenica je objavljena v: Danilo Klen, Neki dokumenti o sve}enstvu u Istri, Zagreb 1955, str.72–
74. Sicer pa je to razdobje obdelano v: M. Kacin Wohinz, Prvi antifa{izem v Evropi, Primorska 1925–1935,
Lipa, Koper 1990.
23 R. Klinec, Primorska duhov{~ina pod fa{izmom, GMD, Gorica, 1979, str.61.
24 M. Rybár, Pisma, n.d., str. 221.
104 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
{e bolj ostro spomenico je Zbor poslal decembra 1930, potem ko so za~eli slovenske duhov-
nike preganjati po civilnem kazenskem pravu. V njej je opozorilo, ki so ga o~itno spodbudi-
le posledice prvega tr‘a{kega procesa proti tajni tigrovski organizaciji in sicer, da mladina
be‘i v tujino ali pa se odlo~a za uporabo oboro‘enega nasilja in politi~nih zlo~inov.25
Sveti sede‘ je nato poslal v gori{ko nad{kofijo apostolskega vizitatorja Luko Pasetta, ki
je svojo misijo zaklju~il z odstopom nad{kofa Sedeja oktobra 1931. Še prej pa je Sedej na
{kofovski konferenci v Gorici 14. julija 1931 dolo~il navodila du{nim pastirjem, ki so bila
po oceni raziskovalca primorske cerkvene zgodovine Rudolfa Klinca pravcati zakonik
manj{inskega prava v verskem ‘ivljenju. Navodila – Normae – so dolo~ala, da smejo o
jeziku v verski vzgoji odlo~ati le star{i in cerkvene oblasti, da mora biti jezik materin, da ga
otrok razume, da naj pri verouku uporabljajo knjige, ki jih je potrdila cerkvena oblast in jih
civilna oblast nima pravice prepovedati. Gled jezika v bogoslu‘ju je dolo~il, da se ni~ ne
spreminja, duhovnik da je dol‘an govoriti vernikom v njim razumljivem jeziku, le ~e je pri
obredu 30 oseb drugega jezika smejo duhovniki na posebno pro{njo pridigati v njihovem
jeziku. S tem je bilo poskrbljeno za liturgijo vseh treh narodnosti v Julijski krajini. V sloven-
skih in hrva{kih ‘upnijah je bilo priseljenim uradnikom, u~iteljem, vojakom in drugim
omogo~eno poslu{ati pridigo v italijanskem jeziku. Toda fa{isti~ne organizacije so pogoj o
navzo~nosti tridesetih druga~e govore~ih vernikov pri ma{i izrabljale tako, da so privedle v
cerkve otroke in mladince s predvoja{ke vzgoje oble~ene v uniforme Balille in zahtevale
italijanski jezik. O tem se je Sedeju prito‘il ‘upnik s ^rnega vrha, nad{kof pa mu je odgovo-
ril, da so italijanske pridige samo za Italijane, ne pa tudi za slovenske otroke, naj zato ‘upni
upravitelj ustavi italijansko pridigo, vendar “postopajte mirno in previdno, da nasprotnika
v ni~emer ne u‘alite”.
Po konkordatu, v letih 1929 –1931 je gonja proti nad{kofu o‘ivela, tokrat z upravi~eno
obto‘bo, da se bori proti italijanski asimilacijski politiki, saj je Sedej, morda tudi zaradi
iztekajo~ega se ‘ivljenja opustil previdnost, ki se mu je dotlej zdela primerna za prepre~itev
{e ve~jega zla. Prito‘be so romale iz Gorice v Rim, za vsak posamezen Sedejev “greh” in ni
jih bilo malo. Gori{ki prefekti so osebno pri njem intervenirali za vsak primer posebej. Sedej
je odgovarjal: “Ne sogla{am s to politiko iztrebljanja Slovencev. Po drugi strani pa se ~utim
starega za te spremenjene ~ase in, ~e ‘e ho~ete, bom odstopil.” Prefekt Cassini je zato poro~al
v Rim, da je nad{kof sicer moralno neopore~en, politi~no pa daje vtis pre‘ivelega, saj po
desetih letih {e vedno opravlja poslanstvo tako, kakor pod Avstroogrsko; ko se zave, da je
polo‘aj absurden, se klanja in izra‘a vdanost kraljevi hi{i in vladi, za kar ga fanati~ni
Slovenci obsojajo. Ministrstvo za pravosodje in kulte je taka sporo~ila po{iljalo zunanjemu
ministrstvu ta pa prek diplomatskega predstavni{tva Svetemu sede‘u. Tedaj je bil poslanik
De Vecchi di Val Cismon. V pismu zunanjemu ministru Dinu Grandiju je pravosodni minister
Rocco zapisal, da Sedej po konkordatu ne razume nove dobe in novih odnosov med dr‘avo
in Cerkvijo, ko se izogiba sodelovanju z oblastmi, sodelovanju, ki je nujno potrebno za
razvoj vladnega politi~nega reda na tistem skrajnem robu Julijske krajine. Opozarjal je, da je
za civilno oblast vpra{anje dveh narodnosti na Gori{kem skrajno delikatno in te‘avno, zato
je potreben prelat italijanske narodnosti in ~ustev, {iroke miselnosti in odprtosti, tako da se
bo naglo usmeril k izvajanju re‘imske politi~ne akcije. Da je polo‘aj v gori{ki nad{kofiji
abnormalen pri~a, po Roccovi trditvi, Sedejeva izjava prefektu, da Slovenci niso nikakr{ni
drugorodci, temve~ avtohtono prebivalstvo tega ozemlja, katerega slovenska narava je do-
kazana v stoletni zgodovini. Toda De Vechi de Val Cismon je po intervencijah sporo~al
25 R. Klinec, n.d., str. 62–69. M. Kacin Wohinz, Prvi antifa{izem, n.d. , str. 167 in sl.
105ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
vladi, da Sveti sede‘ ne bo ukrepal proti nad{kofu razen v primeru, da bi mu italijanska vlada
naredila protiuslugo. Ta protiusluga je zadevala avtonomijo verskih mladinskih organiza-
ciji – Katoli{ke akcije, ki jo je fa{isti~ni re‘im na vseh koncih razpu{~al, da bi mladino v
celoti podredil fa{isti~ni balilski organizaciji. Iz tega je nastal konflikt s Svetim sede‘em, ki
ga je re{eval sam Mussolini.
Sedej je res odstopil, po nasvetu apostolskega vizitatorja Pasetta, 23. oktobra 1931, le
mesec dni pred smrtjo (28. nov. 1931). Jugoslovanska stran je za Sedejev odstop in smrt
krivila Mussolinija, ~e{, da je popustil Svetemu sede‘u pri avtonomiji Katoli{ke akcije, da
je re{il “gori{ki problem”. Beograjska Politika je zapisala: “Vatikan je o~itno popustil
fa{isti~nemu in italijanskemu re‘imu iz dolo~enih koristi, toda ostala bo zgodovinska resni-
ca, da so bile te koristi dobljene na {kodo majhnega, {ibkega in preganjanega ljudstva ...”26
Dokumentov iz vatikanskih arhivov, ki bi potrdili ali ovrgli to obto‘bo nimamo na voljo.
Zanimivo pa je s tem v zvezi pismo italijanskega veleposlanika v Beogradu Carla Gallija,
aprila 1932. V njem sporo~a italijanski vladi, da je apostolski nuncij v Beogradu osebno
povpra{al sv. o~eta, koliko je resnice v govorici, da je za upokojitev Sedeja kriva Mussoli-
nijeva intervencija. Pape‘ naj bi odgovoril: “Mussolini ni nikoli in ob nobeni prilo‘nosti
zahteval glave msgr. Sedeja, ne koga drugega ... Pape‘ nikoli ne bi ‘rtvoval osebe, s katero
je bil zadovoljen”, dovolj je dokazov, da on ne popu{~a z lahkoto tujim pritiskom. Sedej je
po pape‘evi izjavi kriv sam, kajti ko ga je Sveti sede‘ prosil naj si izbere koadjutorja s
pravico nasledstva je to vedno odklanjal z argumenti, da ~e bi bil koadjutor njegovega
mi{ljenja, ga ne rabi, ~e pa bi bil druga~nega mi{ljenja, ga ne ‘eli, saj bi se moral z njim
sporekati. Po papa‘evi izjavi nunciju je bil torej Sedej sam odgovoren, ~e ga bo nasledil
{kof, ki ne bo po godu kak{ni skupini katolikov na Gori{kem. Nuncij je o vsem tem obvestil
beograjsko vlado in jo prepri~al, da sta “Italija in Mussolini popolnoma izvzeta iz vpra{anja
upokojitve nad{kofa Sedeja”.27 Ne moremo preveriti resni~nosti tega sporo~ila, gotovo pa
je, da je Cerkev ~utila potrebo da se opravi~i Beogradu. Kajti katoli{ka duhov{~ina v tedanji
Jugoslaviji je s posebno akcijo 19. marca 1931 postavila problem verske svobode v Italiji na
mednarodno raven, ~esar ji ne Italija ne Vatikan nista odpustila. Zagreb{ki nad{kof Anton
Bauer je namre~ v pastirskem pismu naro~al, naj tega dne v vseh jugoslovanskih katoli{kih
cerkvah molijo za preganjane katolike v Julijski krajini, ki jih je doletela enaka usoda kot
katolike v Rusiji in v Mehiki. O akciji, ki je bila v Jugoslaviji mno‘i~na in glasna je poro~al
veleposlanik Galli v Rim: “Rezultat je bila velika antiitalijanska kampanija, kakr{ne {e
nikoli ni bilo, in jugoslovanska vlada ne more biti do nje indiferentna ~e ji je do dobrih
odnosov z Italijo.” 28
Sveti sede‘ je v bistvu branil Sedeja. Zavla~eval je z ukrepi, da bi avtonomno odlo~al.
Toda obzir je veljal le Sedejevi osebnosti in njegovi nad{kofijski funkciji ne pa tudi potre-
bam slovenskega in hrva{kega prebivalstva. Obna{anje Vatikana je bilo diplomatsko, po-
gojevala ga je potreba, da ne bi {kodilo odnosom z italijansko dr‘avo. V notranji politiki je
imel veliko razumevanje za posebnosti lokalne gori{ke situacije, zato je zavla~eval z ukre-
pi, re‘imu, s katerim je bil po 1929. letu v zavezni{tvu pa je nenehoma obetal in popu{~al.
Kon~no je Sveti sede‘ poravnal svojo trmo tako, da je v Julijsko krajino imenoval re‘imu
naklonjene {kofe.
Sedej je bil popoln Slovenec, toda dale~ od nacionalizma ali iredentizma, tembolj ker je
v Jugoslaviji prevladovalo pravoslavje, predvsem pa zato, ker je bil {kof slovenskim, ita-
26 J. Sedej, n.d., str.58.
27 ASDME, Affari politici, Santa Sede, 1932, busta 8.
28 Prav tam, 1931.
106 M. KACIN WOHINZ: KNEZONAD[KOF FRAN^I[EK BORGIA SEDEJ IN PRIMORSKI SLOVENCI ...
lijanskim in furlanskim vernikom. Praosnova mu je bila ljudstvo in ne narod, domovina mu
je pomenila okolje v katerem je vladal. Zato se je tudi branil z argumentom, da izhaja iz
ljudstva in da je bil Slovenec prej kot je postal {kof. V politiko se neposredno ni vtikal, tudi
v Mohorjevo dru‘bo, ki jo je sam ustanovil, ne. Je pa dajal cerkveno kritje slovenskemu
dru{tvenemu in kulturnemu ‘ivljenju. Njegov cilj je bil obdr‘ati vernike obojne narodnosti
in {~ititi cerkveno avtoriteto. Ob odstopu je postavljal pogoj, da mora biti njegov naslednik
pravi~en, z znanjem sloven{~ine, zato ga je imenovanje Sirottija za apostolskega admini-
stratorja gori{ke {kofije mo~no prizadelo. Do konkordata, ki je uniformiral italijansko Ce-
rkev in ni dolo~il pravic manj{ine v verskih opravilih, je bila {kofijska cerkev kompaktno
odporna. Po Sedeju pa so {kofje, Giovanni Sirotti, Carlo Margotti in Antonio Santin z roma-
nizacijo Cerkve, ki naj bi kljubovala politi~nim totalitarizmom, dejansko sodelovali pri
italijanizaciji slovenske in hrva{ke manj{ine. Denacionalizacija pa je pomenila dekristiani-
zacijo prebivalstva, je zapisal tr‘a{ki pisatelj Alojz Rebula, ki naj bi bila izpri~ana ‘e pred
drugo vojno v opredelitvi Primorcev za Cerkvi nasprotne ideolgije, kot ugotavlja zgodovi-
nar Toma‘ Sim~i~.29
29 T. Sim~i~, Jakob Ukmar, (1878–1971), Sto let slovenstva in kr{~anstva v Trstu, GMD, Gorica 1986,
str. 124–127 in A. Rebula, I Cattolici sloveni fra le due guerre, v cit. Cattolici isontini, II, str. 227.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Fürstbischof Francisek Borgia Sedej und die Slowenen im Küstenland nach dem Ersten
Weltkrieg
Milica Kacin Wohinz
Das Bistum Görz, das in der Zwischenkriegszeit zu Italien gehörte, stellte infolge der Entnationalisie-
rungspolitik des italienischen Staates gegenüber der slowenischen und kroatischen Minderheit in Julisch
Venetien eines der heikelsten kirchlichen Phänomene in Europa dar. Der Görzer Erzbischof Sedej bedeu-
tete ein großes Hindernis für diese Politik, weil er Slowene war und für das Recht der Gläubigen der
slawischen Nationalitäten auf Gottesdienst in ihren Muttersprachen eintrat, auch um zu erwirken, daß
diese dem Evangelium treu blieben. Vor allem nach der faschistischen Machtübernahme forderten die
italienischen Behörden den Heiligen Stuhl auf, Sedej seines Amtes zu entheben (als „Slawophile“ und
„Austriakant“, d.h. Österreichfreundlicher, stelle er eine Schande für Görz dar) und slowenische Geistli-
che durch italienische zu ersetzen, sonst würden die Bemühungen Italiens um eine Italianisierung der
neuen Provinzen ohne Wirkung bleiben. An der gegen Sedej gestarteten Kampagne beteiligten sich außer
den faschistischen Lokalorganisationen auch einige italienische Geistliche, während sich die Gläubigen in
der Petition vom Februar 1924 und die Priestervereinigung St. Paul mit verschiedenen Denkschriften
dafür einsetzten, daß er im Amt bleiben sollte, weil er immer die Liebe zur gemeinsamen Heimat Italien und
Loyalität gegenüber den staatlichen Behörden predigte. Die Regierung forderte im Jahre 1926 eindeutig
seinen Rücktritt. Zu seiner Verteidigung führte Sedej seine Loyalität und seinen Gehorsam an und gab zu
bedenken, daß es notwendig sei zu unterscheiden zwischen politischem Irredentismus und Liebe zu seiner
Muttersprache und daß es durchaus möglich sei, gleichzeitig ein guter italienischer Staatsbürger und
slowenischer Patriot zu sein. Der Heilige Stuhl schob die Maßnahme auf und verteidigte die kirchliche
Autonomie, nach Abschluß des Konkordats von 1929 fügte er sich dem italienischen Staat, und am 23.
Oktober 1931, knapp einen Monat vor seinem Tod, trat Sedej zurück. Sedej war ein echter Slowene, doch
Nationalismus und Irredentismus, die man ihm vorwarf, blieben ihm zeitlebens vollkommen fremd. Seine
Wurzeln sah er im Volk und nicht in der Nation, die Heimat bedeutete für ihn das Umfeld, in dem er sein
107ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
Amt ausübte, aus diesem Grunde verteidigte er sich mit dem Argument, er entstamme dem Volk und sei
demzufolge schon Slowene gewesen, bevor er Bischof wurde. In die Politik mischte er sich nicht ein,
gegenüber den Behörden und dem Staat blieb er immer loyal, dem slowenischen Vereins- und Kulturleben
bot er jedoch einen festen
Rückhalt im Rahmen der zivilen pastoralen Tätigkeit der Kirche. Nach Aufhebung der slowenischen
Einrichtungen übertug er letztere auf die konfessionellen Vereinigungen und verhinderte somit die Eingrif-
fe der italienischen Katholischen Aktion in die slowenische Kirche. Er nahm die Entscheidung des
Priestervereinigung St. Paul über den Religionsunterricht in der Muttersprache an, der von den italieni-
schen Schulen auf die „Pfarrschulen“ übertragen wurde. Im Juli 1931 gab er zusammen mit den Suffra-
ganen L. Fogar und T. Pederzolli die Norme ad instrutionem Cleri curati heraus, die den Eltern und den
kirchlichen Behörden das Entscheidungsrecht über die Sprache im Religionsunterricht und Gottesdienst
zusprachen. Bis zum Konkordat von 1929, das die italienische Kirche uniformierte, war das Bistum
widerstandsfähig. Sedejs Nachfolger nahmen dagegen durch die „Romanisierung“ der Kirche an der
Entnationalisierung teil, die sich zugleich als Entchristianisierung der slowenischen und kroatischen
Bevölkerung auswirkte.
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do
sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj - 1. junij 1996. - Ljubljana 1997. - 1.000 SIT
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. - Ljubljana 1997. - 1.500 SIT
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. - Ljubljana 1999. -
1.000 SIT
Miku‘ev zbornik. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana,
A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).