Izkoriščanje borovih gozdov s smolarjenjem
Izdelka iz borove spiole — kolofon in terpentin — široko 'uporabljajo razne i<ndustrijske veje. Zato je smola zelo važ-na rndustrijska sarovina. katere proiz-vodnju posvečajo v zelo razvilih dr/aTali velicko pozoraost. Za proizvodnjo smole so življenjsko zainteresiraoe ne.katere in-dustmjske veje, na primer industrija pa-pirja, sinitetičnega gumija. sin^tetične ka-fre ter celuloida in raz.niih drug^ih sinteti-čnih sinovi. Znatn-e. količine teh produktov 2>ahte-vajo industnja elektrotehtničneija t materiala, industpija kablov. zdravil in barv,  mi'la,  lepal   za  lesne  ploš<5e itd.  V
razn.jh fazah proizvodoije vojne andustrije prar t»ko zelo u^porabljajo izdelke <\z b(>-rove sinole.
S številniim poskusi si prizaclevajo. tla bi povečali število teh produiktov. Poskus-na postaja na Floridt (ZDA) je uspela znatno iz])o]jšati postopek za proizvodnjo sintetionega gumija na podlagii tcrpentin-sk&ga olja in borove smole. Na podlaffi teh rezultatov proizTajajo danes v Ame-riki milijon ton sihteiične^a guinija na leto.
Sedamja prodzrodmja borove smole znaša
pri nas približno 2.C1OO ton na leto. Potrobe po tcj surovuni pa so mnogo vefje — pni-bližno 5.000 do 6.000 ¦ton. Z začetkom obra-lovanja na novo zgrajenili obratov za proizvodnjo papirja, lesnilh .plošč, s-iiute-iične kafre, gumiija, ctluloida in tFruigega se lx> mesoriizuierje med potrebaniii Aa tistini, kar boiuo lahiko ppoizvedLi, saino še pOveoalo. Tak položaj terja, <Ia pravo-čiisno ukroncmo vse za znatno povečanje proiizvodinje borove smole. <la bi tako ¦krili scdanji prtiinainkljuj pri tem proiz-vodu 'i.ti zadovoljlli potrebe — sedanje in bodoče tfoniaoe djiduslrije.
V  tem smas.Iu proučujc Inšititui za znau-stve-na  raziskovauja v  jiozdarstvu LR Sr-bije že več 1-e.t jnelode za povečanje inieu-zivuosti lizločanj« barove smolc. išče nove motflde iin postt>pke za naprcdek te ga&po-danske yeje.
Dosecla&j«. raziskovanja so pokazala, da daje najboljše rczuHate u.[K»raba 50% /A-epIejie kisMne (kt> gre za uporabo ke-rn-ičnih stimulalorjev), ki ima vtliko pred-iiosti prett dos&damjami klasičnimii načini pridobivanja smole. S" t-o inetodo zinainj-¦šanio izdatck zu dclovno siJo za 90 d<> 160 odstotkov, povečanio donos smole za 80 do 100%, zmanjšamo proizvodiiie stroške za 27 do % %. cloho Kmokirjenja pri enem l>f>ru cfvaikratno podalj.šaano ter potrojimo koLičiuo smole,  »i  jo drevo lahko izločd.
Za uporabo kemičnili sdimulatorjev so izdelali posebno delovno' orjianizacajo, konstruirali so nova orodja in opremo, ki je potrebna za to delo, podjetje »Div-čibairet pa so usposobili za serijsko pro-izTodnjo vseg-a orod}d im opreme. Ta pos-topek uporabljajo za zdaj na poroiz-vodiuih pmiročjih Srbije iin Crne gore, urajajo pa ga že tudi  druge repuibllike.
V  inštitutu pničakujejo, da borno z upo-rabo novega  naf-ina   p.ridobivanja  smole dosegili znatne prihrankf. lakole račuiiajo: v Jugoslaviiji pridobivamo 2.000 ton smole na  leto  in  zna^ajo povprečni  stroški na tono priifcližno TO.OOOdin ali  140 miliiooov za vso leteo p.r»izvodnjo. Ce bi novi de-loviri  postopok  uvodli  na  vsem  področju FLRJ,  bi   prihranili   približino 85  do  100 milijonov  dinarjev  na  ]pto.  Ce  pa  bi  se smolarjieoje razširilo tutli na tisfe boroTe {roz^dOTe, v kaiferih   se Tie s.molari, proiz-vodmja p.a podTojila ali potroj.ila, bi hili priliranki  z,Batno višj;i.  S  tem  sa.m,im in bile   potrebo    domače    iiidH»trije    krite, odpadel  pa  bi  tudii   uvoz  te  surovine; za katerega   dajemo -nad   900   milijonov   d,i-narjev na leto.
Ra^en cTol v zvezj z uporabo kemičniih sliimulatorjev lizvajajo rzporpdno tudi dela v zvezi s selokcijo in liibridizacijo izredmo smoVnaiih borov, ki so sposoboi izločevaii 6 do 10 kra-t več smole, ka^kor znaSa povprečje sodanjih frozdov. Tehnito so že obvladali in žc lctos bomo dobili prvo seme. ki so ga pridclali z umetno zaprašitvijo teh izrttfno smolnatih bcrov.
Hkrati se U'kvarjajo tudi z uporaLo jednske enor^ije zaradii povečanja donosa smole in iziboljšamja njene kTalHete. Delo v zvezi z nporabo jodrske &neT?ije so razšiiriii tudi na druge veje ftozdarstva in lesne industrije. na primer na hibridi-zacijo topolov, na sprempmbo motod- za sušenjp lesa in lesn.ih izcfelkov. na izbolj-šanjp kakovostnib lastnosti lesnih plošč itd. Ti preiizkusi še trajajo i'n v inštitirtu upajo, da bodo dosegli še boljše rezuliaite.