/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU VID >to o 'iž Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 6 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance), Matevž Hribernik (Pregled skupnih priporočil Evropske komisije glede ekonomskih in strukturnih politik v EU), mag. Maja Kersnik (Denarni prejemki prebivalstva v času gospodarske krize) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Pregled skupnih priporočil Evropske komisije glede ekonomskih in strukturnih politik v EU.........................29 Denarni prejemki prebivalstva v času gospodarske krize....................................................................................................30 Okvirji Okvir 1: Dolžniška kriza v Grčiji.......................................................................................................................................8 Okvir 2: Gibanje plač od začetka krize...........................................................................................................................16 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Mednarodne institucije so predvsem zaradi višje rasti od pričakovane v prvem četrtletju precej izboljšale napovedi letošnje gospodarske rasti v naših ključnih trgovinskih partnericah. ECB je izboljšala napoved za evrsko območje za 0,2 o. t. na razpon med 1,5 % in 2,3 %, med državami pa so se obeti izboljšali predvsem za Nemčijo in Francijo. Za drugo četrtletje se sicer ne pričakuje tako hitra rast kot v prvem, kar nakazuje upočasnitev rasti obsega svetovne trgovine in slabšanje kazalnikov razpoloženja. Med tveganji za rast prevladujejo javnofinančne težave v nekaterih perifernih evropskih državah, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost celotnega evrskega območja. Na prehodu v drugo četrtletje so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarskih gibanj v Sloveniji še naprej postopoma povečevale, z izjemo gradbeništva, ki še vedno občutno pada. Nadaljuje se krepitev nominalnega izvoza blaga, ki je aprila presegel povprečno raven iz leta 2008, realni izvoz pa za to ravnjo po naši oceni zaostaja še za približno 3 %. Realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po precejšnji rasti marca aprila znižal na raven s konca lanskega leta, povečuje pa se predvsem proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog. Po dvomesečni prekinitvi se je nadaljevala rast realnega prihodka v trgovini na drobno, ki pa je tudi v letošnjem letu razmeroma skromna, rast nominalnega prihodka v trgovini na debelo pa se je po razmeroma hitri rasti v začetku leta upočasnila. Realna vrednost opravljenih gradbenih del se je po rasti konec lanskega leta od februarja do aprila znova občutno znižala. V prvem četrtletju se je medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo. Dejavnika izboljšanja stroškovne konkurenčnosti sta bila, podobno kot že v predhodnih treh četrtletjih, medletni padec tečaja evra in rast produktivnosti dela, ki po precejšnjem padcu leta 2009 od začetka lanskega leta raste. Poleg tega je bila medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v prvem četrtletju precej nižja kot v letu 2010, ko je v začetku leta prišlo do dviga minimalne plače, na rast povprečne plače zasebnega sektorja pa je vplival še učinek sprememb v strukturi zaposlenih. Ker je bilo zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela v Sloveniji večje kot v povprečju evrskega območja in EU, je bila Slovenija v prvem četrtletju letos v skupini držav evrskega območja in EU z nadpovprečnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti, potem ko so bila od konca leta 2008 pri nas gibanja precej manj ugodna kot v evrskem območju in EU. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih stabilizirale, vendar ostajajo slabše kot pred letom dni. Število delovno aktivnih po statističnem registru po izločitvi sezonskih vplivov v prvih štirih mesecih letošnjega leta ostaja praktično nespremenjeno, vendar je bilo aprila še vedno za 2,2 % manjše kot v enakem mesecu lani. Tudi stopnja brezposelnosti je bila v prvih štirih mesecih letos stabilna. Po razpoložljivih podatkih se je število registriranih brezposelnih maja znova zmanjšalo (-0,9 %, desezonirano), a ostaja za več kot 10.000 večje kot konec maja lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je aprila zaradi gibanj v zasebnem sektorju znižala. Aprilsko znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo posledica delovno krajšega meseca in marčevskih izplačil za poslovno uspešnost v preteklem letu, v javnem sektorju pa se je plača zaradi rasti v zdravstvu rahlo zvišala. Medletna rast v zasebnem sektorju je bila enaka kot predhodni mesec, ko se je upočasnila na raven pred lanskim dvigom minimalne plače, v javnem sektorju pa plača že dobri dve leti ostaja približno nespremenjena. Cene življenjskih potrebščin so se junija znižale za 0,5 %, medletna inflacija pa je znašala 1,3 %. Ob sicer pričakovanih, vendar neobičajno visokih spremembah cen sezonskih proizvodov in storitev ter znižanju cen tekočih goriv zaradi cenejše nafte, smo junija v Sloveniji zabeležili deflacijo, kar je za ta mesec neobičajno (le v letih 2002 in 2006). Medletna inflacija je bila tako junija za 0,8 o. t. nižja kot maja, v evrskem območju pa se je ohranila na 2,7 %. Poleg razlik v sezonskih spremembah cen k razkoraku med inflacijo v Sloveniji in povprečju evrskega območja še vedno pomembno prispeva subvencioniranje šolske prehrane, uvedeno septembra lani. Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi maja ostala skromna. Podjetja in NFI so tudi maja neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, v petih letošnjih mesecih skupaj za 51,7 mio EUR, medtem ko so se v enakem obdobju lani še neto zadolževala, in sicer za 324,1 mio EUR. Njihovo likvidnost nekoliko izboljšuje zadolževanje v tujini, sicer dostopno le majhnemu deležu slovenskih podjetij, kjer so se v prvih štirih mesecih letos zadolžila za 136 mio EUR. Zadolževanje gospodinjstev pa se je predvsem zaradi stanovanjskih posojil maja okrepilo, a so bili neto tokovi v prvih petih mesecih letos zaradi skromnega zadolževanja v začetku leta za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Banke so tudi aprila neto odplačevale tuje vloge in kredite, tokrat največ po oktobru 2008, v štirih mesecih skupaj pa že za 776,7 mio EUR, kar je sicer za četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive: banke so v petih mesecih letos oblikovale za 232,1 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj sektorja država se je v prvem četrtletju 2011 povečal na 10,3 % BDP (leto prej 8,8 % BDP), k čemur je ključno prispevala vključitev dokapitalizacije NLB v tekoče transakcije. Primanjkljaj sektorja država je v prvem četrtletju letos znašal 879 mio EUR, brez dokapitalizacije NLB v znesku 243 mio EUR pa bi znašal 636 mio EUR oz 7,5 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države je konec lanskega leta znašal 13.704 mio EUR (38,1 % BDP), do konca prvega letošnjega četrtletja pa se je povečal na 16.385 mio EUR (45,2 % BDP). (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje Mednarodne institucije so predvsem zaradi višje rasti od pričakovane v prvem četrtletju precej izboljšale napovedi letošnje gospodarske rastiza evrskoobmočje in nekatere naše ključne trgovinske partnerice. ECB je izboljšala napovedi za evrsko območje za 0,2 o. t. na razpon med 1,5 % i n 2,3 %. IMF je precej izboljšal letošnjo napoved za Nemčijo in Francijo, poslabšal pa je napovedi za ZDA, Združeno kraljestvo in Japonsko. Mednarodne inštitucije napovedujejo še upočasnitev rasti svetovnega gospodarstva v drugem četrtletju. To nakazuje gibanje obsega svetovne trgovine, ki se je v prvih mesecih letošnjega leta povečeval in marca dosegel najvišje ravni doslej1, aprila pa se je zmanjšal za 2,8 %. Slabšajo se tudi vrednosti kazalnikov razpoloženja (Ifo, PMI). Po mnenju IMF so trenutna tveganja za rast večja, kot so še bila aprila, med tveganji pa prevladujejo morebitne posledice naravne nesreče na Japonskem, negotovost glede okrevanja ameriškega gospodarstva in nadaljnja zaostritev javnofinančne krize v perifernih evropskih državah. Rast cen surovin, ki se je v zadnjih mesecih upočasnila, predstavlja sicer manjše, a še vedno pomembno tveganje. Pričakovano počasnejšo gospodarsko rast v evrskem območju v drugem četrtletju letos nakazujejo predvsem kazalniki razpoloženja. Vrednosti kazalnikov razpoloženja so se v zadnjih mesecih vidno poslabšale. Vrednost kazalnika gospodarske klime v evrskem območju (ESI) se je junija znižala četrti mesec zapored, PMI2 indeks za industrijsko proizvodnjo v evrskem območju je junija dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 20-mesecih, slabšajo pa se tudi pričakovanja nemških gospodarstvenikov za prihodnje mesece (Ifo, ZEW). Aprila je bila sicer zabeležena rahla rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, ki pa je bila nižja kot v prvih mesecih letošnjega leta. Prihodek v trgovini na drobno je dosegel raven iz septembra 2008 in okreva predvsem v državah, ki se ne soočajo z večjimi problemi na trgu dela. Padanje obsega opravljenih gradbenih del se je v Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Ind. proiz. predelovalnih dej. -Nova naročila v pred. dej. -----Vredn. opr. del v gradben. -----Prihodek v trg. na drobno —•— Gosp. klima v EMU (dos) 110 105 100 95 Vir: Eurostat, preračuni UMAR prvih mesecih letos ustavilo, a še vedno precej zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Donosnost 10-letnih državnih obveznic držav z največjimi javnofinančnimi težavami se je junija nadalje povečevala, rast medbančnih obrestnih mer v evrskem območju pa je bila nižja kot vpreteklih mesecih. Zaradi poglobitve krize v Grčiji se je junija nadalje povečala donosnost državnih obveznic v večini držav evrskega območja, v državah z največjimi javnofinančnimi težavami (Grčija, Irska, Portugalska) pa je dosegla nove rekordne vrednosti. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je junija zvišala za 6 b. t. (medletno za 76 b. t.) in je znašala 1,49 %, vrednosti LIBOR-ja za USD (na 0,25 %) in CHF (na 0,17 %) pa sta se znižali. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so junija sicer ostale nespremenjene, julija pa se po treh mesecih zopet pričakuje rahlo povišanje obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja ECB. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2011 (UMAR) 2011 2012 UMAR mar 11 IMF apr 11 EK maj 11 OECD maj 11 CONS jun 11 IMF jun 11 UMAR mar 11 IMF apr 11 EK maj 11 OECD maj 11 CONS jun 11 IMF jun 11 EMU 1,5 1,6 1,6 2,0 1,9 2,0 1,7 1,8 1,8 2,0 1,7 EU 1,7 np 1,8 np 2,0 2,0 1,9 np 1,9 np 1.7 2,1 DE 2,5 2,5 2,6 3,4 3,3 3,2 2,0 2,1 1,9 2,5 2,0 IT 1,0 1,1 1,0 1,1 0,9 1,0 1,1 1,3 1,3 1,6 1,1 1,3 AT 2,2 2,4 2,4 2,9 2,6 np 2,0 2,3 2,0 2,1 np FR 1,6 1,6 1,8 2,2 2,0 2,1 1,8 1,8 2,0 2,1 1,7 1,9 UK 1,9 1,7 1,7 1,4 1,6 1,5 2,2 2,3 2,1 1,8 2,3 ZDA 3,2 2,8 2,6 2,6 2,5 2,5 3,0 2,9 2,7 3,1 2,7 Vir: UMAR IMF World Pomladanska napoved gospodarskih gibanj (marec 2011), EC European Economic Forecast (maj 2011), OECD Economic Outlook (maj 2011), Consesus Forecasts (junij 2011), Economic Outlook Update (junij 2011). 1 Po razpoložljivih podatkih CPB od leta 1990. 2 PMI indeks je indeks pričakovanj nabavnih managerjev. Okvir 1: Dolžniška kriza v Grčiji Slika 2: Bruto javni dolg Grčije IV mrd EUR (leva os) 350 300 250 120 100 Grški bruto javni dolg se je v zadnjem desetletju hitro povečeval, tako da ga država v času gospodarske krize ni bila več sposobna odplačevati in zato je mednarodno skupnost zaprosila za pomoč, ki je bila odobrena maja lani. Grški bruto javni dolg je leta 2001 znašal 160,6 mrd EUR (109,7 % BDP), do lanskega leta se je povečal na 340,3 mrd EUR (147,8 % BDP), po pomladanski napovedi EK pa naj bi leta 2012 znašal že 166,1 % BDP. Ob tako visokem dolgu in strukturnih težavah je prišlo do nezaupanja trgov in zniževanja bonitetne ocene, tako da se je na začetku lanskega leta začela občutno povečevati donosnost grških državnih obveznic, zato država ni bila več sposobna pridobiti sredstev na finančnih trgih, tako da je aprila lani ostale članice evrskega območja in ECB zaprosila za finančno pomoč. Te so jima skupaj z IMF maja lani odobrile 110 mrd EUR pomoči do konca leta 2013 (80 mrd EUR ostale članice evrskega območja in 30 mrd EUR IMF), ko naj bi bili preko konsolidacije javnih financ in strukturnih reform znova zmožni pridobiti sredstva na finančnih trgih po dovoljugodnih pogojih. Do sedaj so bila v štirih obrokih odobrena posojila v višini 64,3 mrd EUR1. V tem kratkem času pa Grčija ni bila sposobna v celoti izpeljati varčevalnih ukrepov, dogovorjenih v lanskem programu finančne pomoči, tako da se je javnofinančni primanjkljaj lani znižal manj od predvidevanj, posledično pa so se junija letos okrepili dvomi o sposobnosti grške vlade izpolniti obveze. Tako je bilo ogroženo izplačilo petega obroka v višini 12 mrd EUR, ki je bilo predvideno za julij. Hkrati se je začelo razpravljati o novem programu finančne pomoči v višini 120 mrd EUR in tudi o poskusu vključitve zasebnih upnikov v reševanje Grčije. S tem so se pojavila vprašanja, katere banke oz. nacionalni bančni sistemi so najbolj izpostavljeni do Grčije in kakšne posledice bi to lahko imelo za finančno stabilnost celotnega evropskega finančnega sistema. 100 50 40 20 Vir: OECD. Po razpoložljivih podatkih imajo največ grškega bruto javnega dolga grške banke, od ostalih bančnih sistemov pa sta najbolj izpostavljena francoski in nemški. Po podatkih Bruegela2 so imele konec leta 2010 grške banke petino grškega bruto javnega dolga, ostale banke z evrskega območja približno 16,4 %3, dobro tretjino domače in tuje nebančne institucije, približno Slika 3: Geografska porazdeljenost finančnih obveznosti Grčije, v mrd USD Slika 4: Struktura upnikov grškega bruto javnega dolga, v mrd EUR ECB; 15,2 Nebančne institucije (domače in tuje); 36,2 I DE; 34,0 | Vir: BIS. Vir: Bruegel. Druge banke; 1,8 1 Slovenija je do sedaj odobrila 207 mio EUR posojil od zakonsko možnih 387 mio EUR. 2 Bruegel Policy Contribution, Zsolt Darvas, Debt restructuring in the Euro Area: A necessary but manageable evil? (junij 2011). 3 Po podatkih BIS so imele konec lanskega leta največ terjatev do grškega javnega sektorja nemške banke, ki jim sledijo francoske banke. 15 % ECB in slabih 10 % IMF in EU skupaj. Mednarodne institucije verjamejo v celovito in dosledno izvajanje varčevalnih ukrepov, vendar bo to zaradi višine fiskalnega napora po naši oceni težko doseči. V primeru prestrukturiranja grškega bruto javnega dolga ali njegovega delnega odpisa pa bi se verjetno zgodilo, da bi prišlo do nadaljnjega povečanja nestabilnosti grškega gospodarstva in njegovega finančnega sistema, posledično pa bi lahko prišlo do neplačila obveznosti do tujih upnikov, ki jih imajo ostali sektorji grškega gospodarstva. Po zadnjih razpoložljivih podatkih BIS je imelo ob koncu lanskega leta 24 nacionalnih bančnih sistemov, za katere vodijo statistiko, 145 mrd USD terjatev do Grčije, od tega evropske banke 93,5 %, samo Nemčija in Francija skupaj pa 62,2 %.4 Največ terjatev je do nebančnega zasebnega sektorja (80,6 mrd USD oz. 55,3 %) in približno polovico teh imajo francoske banke, ki jim sledijo jim nemške z 11,3 %. Terjatev do javnega sektorja je 54,2 mrd USD (37,2 %), teh pa imajo največ nemške banke (41,8%), ki jim sledijo francoske (27,6%). Terjatev do grških bank je 10,9 mrd USD (7,5%), slabo četrtino teh pa imajo banke iz Združenega kraljestva, nemške in francoske banke pa približno petino. Tako bi nesposobnost odplačila grškega dolga ogrozila stabilnost celotnega evropskega finančnega sistema in s tem predstavlja glavno tveganje za pričakovano nadaljnjo okrevanje evropskega gospodarstva. 4 Poleg teh BIS navaja tudi ostale potencialne izpostave (derivativi, garancije, kreditne zaveze) v višini 60,6 mrd USD in kjer so daleč najbolj izpostavljene banke iz ZDA (34,4 mrd USD). Slika 5: Donosnost državnih obveznic 12 T3 m -Irska -----Grčija -Španija -Portugalska ■ -Slovenija It' 1 1 ! ?..............^ 1 • 1 J.... J......... l'[ i 1 ^ iS i f i -v V 1 i; ii 1* 1 i/ J ' - f Aju^ Ii > i I ^^ ^^ Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Junija se vrednost evra glede na glavne svetovne valute ni bistveno spremenila, razen glede na švicarski frank. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolar se je junija rahlo zvišal (za 0,3 % na 1,439 USD za 1 EUR), medletno pa je bil višji za 18,0 %. Zvišal se je tudi glede na britanski funt (za 1,1 % na 0,888 GBP za 1 EUR), medtem ko se je glede na švicarski frank precej znižal (za 3,6 % na 1,209 CHF za 1 EUR) in dosegel najnižjo vrednost od uvedbe evra. Rahlo se je znižal tudi glede japonski jen (za 0,6 % na 115,75 JPY za 1 EUR). Rast cen nafte in neenergetskih surovin se je maja in junija ustavila. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je junija znižala za 1,0 % na 113,8 USD/sod, izraženo v EUR pa za 0,8 % na 79,09 EUR/sod. Medletno je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 52,3 %, izražena v EUR pa za 27,2 %. Potem ko se države članice OPEC niso dogovorile o povišanju kvot načrpane nafte, je organizacija IEA v drugi polovici junija sprostila strateške rezerve nafte, kar je povzročilo znižanje cen nafte. Po podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin maja (zadnji podatki) znižale za 3,7 % in dosegle ravni iz januarja letos. Najbolj so se znižale cene kmetijskih surovin in nekaterih kovin, ki so močno rasle v drugi polovici lanskega leta. Slika 6: Cene nafte in neenergetskih surovin -Cene nafte Brent (v USD) -Cene neenergetskih surovin (v USD) Vir: EIA, IMF, preračuni UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Na prehodu v drugo četrtletje se vrednosti kratkoročnih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji še naprej postopoma povečujejo, z izjemo gradbeništva, ki še naprej občutno pada. Po marčevski prekinitvi se je aprila nadaljevala rast nominalnega izvoza, ki je tako že presegel povprečno raven iz leta 2008, realni izvoz pa po naši oceni za to ravnjo še zaostaja, in sicer za približno 3 %. Realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po precejšnji marčevski rasti aprila znižal še bolj in dosegel raven iz konca lanskega leta, za povprečno ravnjo iz leta 2008 pa zaostaja za več kot 10 %. Realni prihodek v 16 8 6 4 2 0 0 trgovini na drobno se je po dveh mesecih zmanjševanja aprila povečal in za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja za približno 10 %, nominalni prihodek v trgovini na debelo pa se je znova zmanjšal in za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja za dobrih 16 %. Realna vrednost opravljenih gradbenih del se je po rasti konec lanskega leta in v začetku letošnjega od februarja do aprila zniževala in dosega le polovico povprečne ravni iz leta 2008. Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predeloval. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. -------Prih. v trgovini na drobno ---------Prih. v trg. na debelo (nom.) ra 110 £= 105 100 95 ^^ 90 85 Ji 80 75 iž 70 ■D 65 60 55 Q 50 Vir: SURS, preračuni UMAR. Aprila se je izvoz blaga3 nadalje povečal (2,4 %, desezonirano), medletno pa je bil nominalno višji za 14,6 %. Po razpoložljivih podatkih in po izločitvi sezonskih dejavnikov se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani povečal nominalni izvoz Slika 8: Blagovna menjava -Izvoz blaga 2.100 J^ 2.000 1.900 'is 1800 lu E 1.700 C 1.600 is is 1.500 ID cč 03 1.400 (D "lE > 1.300 1.200 -Uvoz blaga vseh skupin proizvodov4 po SMTK, razen izvoz skupine raznih končnih izdelkov ter drugega blaga in transakcij. Nadaljevala se je rast izvoza dveh ključnih skupin proizvodov, in sicer izvoza strojev in transportnih naprav brez cestnih vozil ter izvoza kemičnih proizvodov, s prevladujočim deležem medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki je tudi že presegel povprečno raven iz leta 2008. Izvoz cestnih vozil se ob nihanjih ohranja približno na ravni iz druge polovice leta 2009. Ponovno sta se povečala tudi izvoz železa in jekla, barvnih kovin Sliki 9 in 10: Izvoz blaga po SMTK - Stroji in transportne naprave brez c. vozil Cestna vozila ----Kemični proizvod - Kovine 650 600 E 500 450 400 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. • Razni končni izd. in trans. - Izdelki razvrščeni po materialu brez kovin Primarni proizvodi O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 Po zunanjetrgovinski statistiki. 4 Pri desezoniranju so podatki razvrščeni v 7 skupin proizvodov: (0-4) primarni proizvodi, (5) kemični proizvodi, (67, 68 in 69) železo in jeklo, kovine in kovinski izdelki, (6-67, 68, 69) izdelki, razvrščeni po materialu brez železa in jekla, kovin in kovinskih izdelkov), (78) cestna vozila, (7-78) stroji in transportne naprave brez cestnih vozil, (8 in 9) razni končni izdelki ter proizvodi in transakcije. in kovinskih izdelkov ter izvoz ostalih proizvodov, razvrščenih po materialu, vendar oba še vedno precej zaostajata za povprečno ravnjo izvoza v letu 2008. Najbolj se je v prvem četrtletju povečal izvoz primarnih proizvodov (13,7 %), na kar so vplivale tudi visoke cene surovin, največ pa sta k rasti prispevala izvoz naftnih derivatov in električne energije. Aprila se je uvoz blaga5 znova rahlo zmanjšal (-0,3%, desezonirano), nižja je bila tudi medletna nominalna rast (9,6 %). Po razpoložljivih podatkih in po izločitvi sezonskih dejavnikov se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani nadalje povečal nominalni uvoz proizvodov za vmesno porabo (5,7 %), ki se povečuje od tretjega četrtletja 2009. To je po naši oceni posledica krepitve obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti in tudi podražitve nafte ter ostalih surovin. Uvoz proizvodov za investicije, ki se je v prvem četrtletju rahlo povečal (6,1 %, desezonirano), in uvoz proizvodov za široko porabo pa se ob rahlih nihanjih že od druge polovice leta 2009 ohranjata približno na enaki ravni. Uvoz proizvodov za vmesno in široko porabo je v prvem letošnjem četrtletju približno dosegel povprečno raven iz leta 2008, uvoz proizvodov za investicije pa za njo še precej zaostaja. Slika 11: Uvoz blaga po namenu Slika 12: Storitvena menjava -Izvoz storitev -Uvoz storitev - Uvoz proizvodov za vmesno porabo Uvoz proizvodov za široko porabo - Uvoz proizvodov za investicije a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Aprila se je vrednost storitvene menjave znižala. Izvoz storitev se je ohranil na ravni predhodnega meseca (desezonirano), medletno pa je bil višji za 15,8 %. K medletni rasti sta najboljprispevala izvoz potovanj in izvoz komunikacijskih storitev. Uvoz storitev se je aprila ponovno znižal (-2,6 %, desezonirano), medletno pa je bil višji za 3,7 %. Slednje je bila predvsem posledica uvoza raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter uvoza komunikacijskih storitev. V prvih štirih mesecih .3 350 300 250 Vir: BS, preračuni UMAR. letos je bil izvoz storitev medletno višji za 16,1 %6, uvoz pa za 9,2 %. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po visoki marčevski rasti aprila znižal (-5,8 %, desezonirano), v primerjavi z enakim mesecem lani pa je bila proizvodnja višja za 7,1 % (del. dnem prilagojeno). V tehnološko zahtevnejših panogah je bila medletna rast skromnejša kot v predhodnih mesecih, a je bila v štirih mesecih letos skupaj vseeno najvišja med vsemi skupinami dejavnosti po tehnološki zahtevnosti. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila medletna rast aprila najvišja, Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 IV 11/ III 11 IV 11/ IV 10 I-IV 11/ I-IV 10 Izvoz1 11,1 -8,3 15,0 17,9 -blago 13,7 -10,5 14,8 18,3 -storitve 1,4 1,8 15,8 16,1 Uvoz1 13,0 -10,9 12,5 18,6 -blago 14,8 -11,4 13,9 20,1 -storitve 3,7 -7,3 3,7 9,2 Industrijska proizvodnja 6,7 -4,82 6,83 8,43 -v predelovalnih dejavnostih 7,0 -5,82 7,13 8,83 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -2,82 -27,33 -24,73 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 0,92 1,53 2,83 Gostinstvo - nominalni prihodek 2,8 0,12 4,13 3,93 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. 5 Po zunanjetrgovinski statistiki. 6 Z junijsko objavo plačilne bilance je bil v primerjavi s predhodno objavo izvoz storitev v prvem četrtletju višji približno za 20 mio EUR, na kar so večinoma vplivali novi podatki ankete o izletnikih in tranzitnemu turizmu. Pri uvozu storitev so bile spremembe manjše, saj je bil povprečno nižji za 5 mio EUR. k rasti je največ prispevala kovinska industrija, nižja kot aprila lani pa je bila znova proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (predvsem zaradi skromne domače aktivnosti v gradbeništvu) ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (po visokih rasteh v preteklem letu). V štirih mesecih letos skupaj je bila rast te skupine dejavnosti le rahlo nižja kot v tehnološko zahtevnejših dejavnostih. Najnižja pa je aprila in v štirih mesecih skupaj ostala medletna rast proizvodnje v tehnološko najmanj zahtevnih panogah, kjer je okrevanje tudi v letošnjem letu najpočasnejše. Tehnološko najmanj zahtevne panoge so usmerjene predvsem na domači trg, kjer so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali manj kot na tujem trgu, kjer večino prihodkov od prodaje ustvari večina srednje nizko tehnološko zahtevnih panog in vse tehnološko zahtevnejše panoge7. Slika 13: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti in prihodki od prodaje - Proizv. -Visoko in srednje visoko teh. zaht. - Proizv. -Srednje-nizko teh. zaht. ---Proizv. -Nizko tehzah. -Prihodki -tuji trg Prihodki -domači trg Vir: SURS, preračuni UMAR. Po izboljševanju večine kazalnikov poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih v prvih treh mesecih leta so se predvsem maja in junija ti poslabšali. Med kazalniki stanj sta se najbolj poslabšala kazalnika izvoznih in skupnih naročil, poslabšali pa so se tudi vsi kazalniki pričakovanj (z izjemo pričakovane proizvodnje). Poslabševanje vrednosti kazalnikov poslovnih tendenc je sicer skladno s pričakovanji mednarodnih institucij glede umiritve rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah v drugem četrtletju letos in tudi z gibanjem različnih mednarodnih kazalnikov razpoloženja. Pričakovanja glede zaposlovanja so se po izboljšanju v začetku leta maja in junija znova poslabšala. 7 Gospodarske družbe iz nizko tehnološko zahtevnih panog so lani na tujem trgu ustvarile 41,8 % vseh prihodkov od prodaje. Družbe iz srednje nizko tehnološko zahtevnih panog so bolj izvozno usmerjene, saj so lani na tujih trgih ustvarile 59,0 % prihodkov od prodaje. Najbolj pa so na tuji trg usmerjene tehnološko zahtevnejše panoge, ki so na tujih trgih ustvarile 78,9 % prihodkov od prodaje (AJPES, Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb, 2010). Slika 14: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Izvozna naročila -----Proizvodnja 30 - Kazalnik zaupanja Skupna naročila Vir: SURS. Aprila se je gradbena aktivnost ponovno znižala (-2,8%, desezonirano). V treh mesecih od februarja do aprila se je aktivnost znižala skupaj za 18,8 %, aprila pa je bila medletno nižja za 27,3 %. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je sicer najbolj zanihala aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb8 (močna krepitev konec lanskega leta, znižanje februarja in marca, ponovno povečanje aprila). Kljub več kot 70-odstotnemu mesečnemu povečanju opravljenih del aprila, je bila aktivnost še vedno za 26,4 % nižja kot v istem mesecu lani. V gradnji nestanovanjskih Slika 15: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. stavb, kjer je bila aktivnost leta 2009 precej stabilna, v prvi polovici leta 2010 pa se je celo okrepila (povezano z gradnjo večjega športnega kompleksa), se je vrednost del na začetku letošnjega leta nadalje znižala in bila tako aprila kar za 41,2 % nižja kot aprila lani. V zadnjem obdobju se je vrednost del najmanjznižala v gradnji inženirskih objektov (medletno za 19,0 %), aktivnost pa se je znižala predvsem aprila (kar za 9,1 %) in je verjetno povezana s težavami na strani ponudbe. Obeti za naprej ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb je v letošnjih prvih štirih mesecih dosegla le dobro polovico vrednosti iz prvih štirih mesecev lanskega leta (najbrž povezano z večjim športnim kompleksom), zaloga pogodb pa je bila aprila za 12,7 % nižja kot aprila lani. Ugodnejši so podatki iz poslovnih tendenc, kjer se je vrednost kazalnikov skupna naročila in pričakovana naročila junija sicer znižala, a je bila višja od vseh vrednosti v lanskem letu. Aprila se je prihodek v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili povečal, v trgovini na debelo pa zmanjšal. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je rast realnega prihodka, ki se je začela v sredini leta 2009, nadaljevala tudi aprila (2,9 %, desezonirano). Prihodek tako za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja le še za dobra 2 %, kar je najmanj izmed vseh treh trgovskih panog. Po zmanjševanju v predhodnih dveh mesecih se je aprila povečal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za slabo desetino. Znotraj te se prihodek v prodaji motornih goriv aprila zmanjšal, ki pa je zaradi rasti v predhodnih mesecih še vedno na najvišji ravni od začetka krize, a še vedno za slabih 15 % pod povprečno ravnjo iz leta 2008. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki že od sredine leta 2009 ostaja približno nespremenjen, približno enak (približno desetino pod povprečno ravnjo iz leta 2008) pa že od konca leta 2009 ostaja tudi prihodek v trgovini z neživili, pri čemer se dinamika prihodka po panogah zelo razlikuje. Prihodek se je v zadnjih letih najbolj zmanjšal Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 95 90 v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom (za ravnjo iz leta 2008 zaostaja skoraj za tretjino), kar je po naši oceni posledica upada gradbene dejavnosti ter manjših nakupov trajnih dobrin. Zmanjševal, čeprav ne tako občutno, se je tudi prihodek v trgovini z računalniki in telekomunikacijskimi napravami, kjer se je prihodek od spomladi 2010 dalje že postopno povečeval, v zadnjih dveh mesecih pa ponovno občutneje zmanjšal. Na drugi strani se prihodek tudi v časih največje krize ni zmanjševal v trgovini z zdravili in kozmetičnimi izdelki ter v trgovini z oblačili in obutvijo, kjer je povprečni prihodek v letošnjem letu za dobrih 5 % oz. slabo desetino večji kot v letu 2008. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju letos občutneje povečal (6,3 %, desezonirano), aprila pa znova zmanjšal. Za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za dobrih 16 %, kar je največ med glavnimi tremi trgovinskimi dejavnostmi. Po rasti v prejšnjih mesecih je nominalni prihodek v gostinstvu aprila ostal na ravni predhodnega meseca. Po padanju v letu 2009 se je prihodek v gostinstvu lani in na začetku letošnjega leta povečeval in aprila letos le še za slabe 3 % zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Medletno je bil prihodek nominalno večji za 4,7 %, kar je posledica povečanega obiska turistov v Sloveniji. Število prenočitev je bilo v tem obdobju višje za 13,6 %, od tega število prenočitev domačih turistov skoraj za desetino, tujih pa za 17,2 %9. Med prenočitvami turistov iz šestih najpomembnejših držav za naš turizem so najvišjo rast dosegli turisti iz Rusije (za 77 % in okoli 5-odstotni delež aprila), Nemčije (za tretjino in 12-odstotni delež) in Avstrije (za 28,5 % in skoraj petinski delež), medtem ko se je število prenočitev Italijanov, ki so bili aprila najpomembnejši turisti v Sloveniji, znižalo za 7,2 %. Slika 17: Nominalni prihodek v gostinstvu 96 94 92 90 Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 Na tolikšno povišanje je najbrž vplivala tudi razporeditev prostih dni aprila in maja. Prvi podatki o majskem obisku namreč kažejo, da se je število prenočitev glede na lanski maj zmanjšalo za 4 %. r 98 85 80 75 V prvem polletju je bila potrošnja gospodinjstev skromna, gospodinjstva pa so se zadolževala le za stanovanja. Potem ko se je masa neto izplačanih plač, po izločitvi sezonskih vplivov, aprila glede na predhodni mesec zmanjšala nominalno za 0,5 %10, se je maja glede na april nekoliko povečala (0,2 %). Masa plač je bila tako za slabe 3 % večja kot v povprečju leta 2008. Ravno tako se je aprila v primerjavi z marcem ponovno zmanjšal realni prihodek v trgovini na drobno brez goriv (-0,5 %, desezonirano), pa tudi predhodni majski podatek kaže na nadaljnje zmanjšanje prihodka. Medletno je bil prihodek v prvih štirih mesecih nekoliko višji (0,5 %). Po treh mesecih zmanjševanja se je maja število prvič registriranih avtomobilov fizičnih oseb, po desezoniranih podatkih, povečalo (3,6 %), junija pa spet zmanjšalo (-5,7 %). Število registracij je bilo tako za slabo tretjino manjše kot v povprečju leta 2008. V prve pol leta pa so fizične osebe registrirale za dobro desetino manj vozil kot v enakem obdobju lani. Po drugi strani pa je junija desezoniran kazalnik zaupanja potrošnikov dosegel najvišjo raven v zadnjih dvanajstih mesecih. Med ostalimi kazalniki ankete o mnenju potrošnikov sta se najbolj povečali vrednosti obeh kazalnikov večjih nakupov11. V prvih petih mesecih so gospodinjstva neto odplačevala potrošniška posojila v višini 50 mio EUR, stanovanjska posojila pa so najela za 184 mio EUR, kar je več kot leta 2009, ko je bilo najetih najmanj stanovanjskih posojil v obdobju 2005-2010, a manj kot v preostalih letih. Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) -----Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) -Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) Slika 19: Poslovne tendence 90 70 60 50 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je junija ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Junija se je znižala vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in v 10 Zmanjšanje sicer ni bilo veliko, a vseeno največje po marcu 2009, ko se je zmanjšala za 3,1 %. 11 Vrednost kazalnika večji nakupi v sedanjosti je bila najvišja po oktobru 2009, vrednost kazalnika večji nakupi v prihodnjih 12. mesecih pa najvišja po oktobru 2008. - Gospodarska klima ■ Trg. na drobno - Storitvene dej. - Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo Vir: SURS. gradbeništvu, v storitvenih dejavnostih je kazalnik ostal nespremenjen, vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov pa se je rahlo povečal. Trg dela Razmere na trgu dela so ostale relativno stabilne, a še vedno precej slabše kot pred izrazitim poslabšanjem konec lanskega leta. Aprila je število delovno aktivnih oseb po statističnem registru12 po izločitvi sezonskih vplivov, podobno kot v predhodnih treh mesecih leta, Slika 20: Delovno aktivni po statističnem registru in stopnja brezposelnosti -Delovno aktivni po statističnem registru (leva os) — Registrirani brezposelni ^ 870 850 es 830 810 ^^ 790 tats ^ 770 vitk 750 onvol 730 710 140 ^ 120-^ p pezr 100 in ar 80 rirts ig er 60 ^ vet 40 ^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 IV 10 III 11 IV 11 10/09 IV 11/ III 11 IV 11/ IV 10 I-IV 11/ I-IV 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 34,6 38,1 40,1 -4.437 2,0 5,5 6,0 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 0,0 -0,1 2,9 C Predelovalne dejavnosti 188,6 189,7 184,3 184,3 -11.253 0,0 -5,4 0,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,8 7,9 54 0,0 -0,1 0,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,2 9,2 9,3 138 0,1 0,1 0,0 F Gradbeništvo 78,5 80,1 68,9 69,1 -8.231 0,2 -11,0 -1,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 112,5 110,0 110,0 -2.842 0,0 -2,5 -2,0 H Promet in skladiščenje 47,9 48,1 47,1 47,2 -1.874 0,1 -0,9 -1,9 I Gostinstvo 33,2 33,5 32,4 32,4 -806 0,1 -1,0 -1,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,6 59 -0,1 0,1 -1,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,1 24,2 24,2 -208 0,0 0,1 -1,5 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,1 4,2 -34 0,0 -0,1 -1,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 46,4 47,7 48,1 2.037 0,4 1,7 -1,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,1 26,4 26,6 840 0,2 0,5 -1,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,3 51,2 51,5 502 0,3 -0,8 -1,0 P Izobraževanje 63,5 63,5 64,7 64,7 1.833 0,0 1,2 -0,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,1 53,6 53,8 1.080 0,2 0,7 -0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,3 13,9 14,0 125 0,0 -0,4 -0,8 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,2 13,3 185 0,1 -0,1 -0,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. ostalo praktično nespremenjeno, medletno pa je bilo število nižje za 2,2 %. Tudi stopnja brezposelnosti je aprila, po desezoniranih podatkih, ostala na podobni ravni kot predhodne štiri mesece, medletno pa je še vedno precej višja. Maja se je po razpoložljivih podatkih število registriranih brezposelnih oseb drugi mesec zapored zmanjšalo (-0,9 %, desezonirano), a ostaja precej večje kot novembra, pred izrazitim decembrskim povečanjem. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2010 IV 11/ III 11 IV 11/ IV 10 I-IV 11/ I-IV 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 0,1 0,0 0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 0,5 -1,5 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 0,2 -2,7 -1,4 Registrirani brezposelni 16,4 -2,1 12,3 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 -1,3 1,4 2,7 -zasebni sektor 5,2 -1,9 1,9 3,4 -javni sektor 0,0 0,3 -0,1 0,3 2010 IV 10 III 11 IV 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 10,7 10,6 12,2 11,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.483,44 1.523,98 1.504,65 Zasebni sektor (v EUR) 1.408,24 1.392,36 1.446,41 1.418,34 Javni sektor (v EUR) 1.749,46 1.751,16 1.743,85 1.749,86 Konec maja je bilo registriranih brezposelnih 108.634 oseb, kar je manj kot konec aprila, a 10.233 več kot maja lani. Maja se je število brezposelnih oseb zmanjšalo za 2.927 oseb (-0,9 %, desezonirano), v primerjavi z novembrom lani, pred občutnim decembrskim povečanjem, pa je še vedno večje za 4.803 oseb. Kljub zniževanju brezposelnosti v zadnjih mesecih je treba opozoriti na nekatere negativne Slika 21: Število brezposelnih oseb, starejših od 50 let in delež dolgotrajno brezposelnih -Stari nad 50 let (leva os) -Delež dolgotrajno brezposelnih (desna os) 50 40 30 20 10 ^^ 55 0,55 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0 Slika 22: Raven bruto plače na zaposlenega v primerjavi z Q2 2008 - Skupaj Zasebni sektor ■ -Javni sektor 112 Okvir2: Gibanje plač od začetka krize Dinamika rasti plač in razlogi zanjo so bili v zasebnem in javnem sektorju v zadnjih treh letih povsem različni, privedli pa so do podobnega zvišanja plač v obeh v primerjavi z drugim četrtletjem 2008 pred začetkom krize in odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Odziv zasebnega sektorja na krizo je bil z zmanjšanjem predvsem nadurnega dela takojšen, kar je vplivalo na občuten padec plač v začetku leta 2009. Po njem se je rast plač pospešila predvsem zaradi sprememb v strukturi zaposlenih (odpuščanj predvsem zaposlenih z nizkimi plačami), ki so k 1,8-odstotni rasti povprečne bruto plače sektorja v letu 2009 prispevale 0,9 o. t. V začetku leta 2010 pa je prišlo do dviga minimalne plače, ki je k 5,2-odstotni rasti povprečne bruto plače prispeval okoli 3,0 o. t. V zadnje pol leta opažamo, da plače sektorja naraščajo vse počasneje. V javnem sektorju je prišlo do velikega zvišanja plač avgusta 2008 s prvim izplačilom (in nato še drugim januarja 2009) sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev. Nato pa se je zaradi potrebe po zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti Vlada s sindikati dogovorila o ukrepih, ki so povsem zaustavili rast plač javnega sektorja, zato so te skoraj nespremenjene že dobri dve leti. Aprila 2011 sta bili plači zasebnega in javnega sektorja glede na drugo četrtletje 2008 tako višji za 9,0 % oz. 9,8 % (desezonirano), pri tem pa je bila rast plač zasebnega sektorja postopna, v javnem pa enkratna. Zaradi opisanih gibanj se je razmerje med plačami1 javnega in zasebnega sektorja znižalo z okoli 30 % v letu 2009 pa na sedanjih 23 %. Ker so ukrepi na področju plač javnega sektorja začasni, pričakujemo, da se bo to razmerje ponovno zvišalo ob vračanju elementov plač javnega sektorja, ki so sedaj zamrznjeni2, hkrati pa bi to otežilo javnofinančno konsolidacijo. Zato bi bilo po naši oceni treba doseči stabilnejši dogovor o plačni politiki, ki ne bi pomenil le vsakoletnega zamrzovanja plač in odlaganja že danih obljub ter bi bil hkrati tudi motivacijsko naravnan. Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Razlika med povprečno plačo javnega in zasebnega sektorja je posledica boljše izobrazbene strukture zaposlenih javnega sektorja. Po zadnjih razpoložljivih podatkih o strukturi prejemnikov plač za leto 2010 je delež zaposlenih s terciarno izobrazbo v javnem sektorju okoli 52-odstoten, v zasebnem pa okoli 18-odstoten. 2 Delovna uspešnost in napredovanja, le delna uskladitev plač z inflacijo, večkrat pa se je preložilo tudi izplačilo preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij. trende. Zadnje mesece se v celotni brezposelnosti namreč povečujeta deleža brezposelnih oseb nad 50 let in dolgotrajno brezposelnih oseb, nadalje se povečuje tudi povprečno trajanje brezposelnosti, in sicer maja za 20 dni, na 619 dni. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je aprila znižala (nominalno za 1,3 %)13, medletna rast pa se je po izraziti upočasnitvi predhodni mesec še nadalje upočasnila. V zasebnem sektorju je bilo aprilsko znižanje plač (-1,9 %) posledica delovno krajšega meseca in marčevskih izplačil za poslovno uspešnost v preteklem letu. Po izločitvi sezonskih vplivov je po marčevskem znižanju aprila bruto plača sektorja ostala približno na podobni ravni (0,1 %). Medletna rast (1,9 %) pa je bila enaka kot pretekli mesec, ko se je upočasnila na raven pred lanskim dvigom minimalne plače. V javnem sektorju se je bruto plača zaradi rasti v zdravstvu rahlo zvišala (0,3 %), po desezoniranih podatkih pa za enak odstotek znižala, saj letos zaradi interventnih ukrepov Vlade ni bilo rednih Slika 23: Bruto plače na zaposlenega, desezonirano -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor 1.800 1.700 1.500 1.400 1.200 13 Po desezoniranih podatkih je ostala praktično nespremenjena (-0,1 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 IV 2011 2010/ 2009 IV 11/ III 11 IV 11/ IV 10 I-IV 11/ I-IV 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.278,52 5,8 -3,3 2,5 5,9 B Rudarstvo 1.904,97 1.911,08 4,0 -1,4 9,0 4,9 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.319,30 9,0 -4,2 1,9 4,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.008,71 3,7 -1,0 1,6 1,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.402,05 2,2 -2,0 -1,1 -0,4 F Gradbeništvo 1.211,63 1.221,81 4,4 -1,9 -0,5 4,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.346,40 3,7 -0,7 2,2 2,9 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.423,71 2,0 1,3 1,5 2,1 I Gostinstvo 1.074,27 1.104,01 4,0 0,7 2,8 4,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.067,10 2,6 -4,3 1,2 1,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.172,93 1,0 2,1 2,6 2,4 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.489,30 3,0 -3,9 2,2 3,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.743,81 1,6 -1,6 0,0 0,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 973,40 4,1 -0,4 2,9 3,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.775,63 -0,6 0,1 0,6 1,1 P Izobraževanje 1.730,26 1.736,13 0,6 -0,2 0,3 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.747,11 -0,3 1,6 -0,9 -0,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.716,32 0,5 -0,6 -1,6 -0,6 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.394,12 4,2 -0,6 0,0 2,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. napredovanj javnih uslužbencev14. Bruto plača že dobri dve leti ostaja približno nespremenjena. Cene Cene življenjskih potrebščin so se junija znižale za 0,5 %, medletna inflacija pa je znašala 1,3 %, kar je povečalo razkorak med inflacijo pri nas in v evrskem območju. Ob sicer pričakovanih, vendar neobičajno visokih spremembah cen sezonskih proizvodov in storitev ter znižanju cen tekočih goriv zaradi cenejše nafte, smo junija pri nas zabeležili deflacijo, kar je za ta mesec neobičajno (le v letih 2002 in 2006). Medletna inflacija je bila tako predvsem zaradi tekočih cenovnih gibanj junija nižja kot maja za 0,8 o. t., medtem ko se je po prvih podatkih Eurostata v evrskem območju ohranila na 2,7 %. Inflacija se v povprečju evrskega območja ohranja nad ciljno ravnjo ECB. Relativno visoka medletna inflacija, ki je predvsem posledica prenosa dražjih energentov v maloprodajne cene v evrskem območju, se je junija ohranila na doseženi ravni (2,7 %). Poleg energentov je tudi dražja hrana čedalje pomembnejši dejavnik inflacije, kar se odraža pri dvigovanju osnovne inflacije. To velja tudi za Slovenijo. Nezanemarljiv dejavnik inflacije pa so tudi povišanja dajatev, predvsem v državah z velikimi Slika 24: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju 14 Skladno z določbami Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 in Zakona o interventnih ukrepih. i^3 i 2 .....?.......?......................i..... Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI ^^ 85 t Vir: Eurostat. javnofinančnimi problemi. Po ocenah OECD je samo povišanje davka na dodano vrednost v Grčiji in na Portugalskem15 medletno inflacijo evrskega območja povišalo za 0,1 o. t. Po podatkih Eurostata so aprila16 davčni 15 Na Portugalskem so maja lani dvignili zgornjo stopnjo DDV z 20 % na 21 %, januarja letos pa z 21 % na 23 %. V Grčiji so marca lani dvignili zgornjo stopnjo DDV z 19 % na 21 %, junija pa na 23 %. Januarja letos so dvignili še nižjo stopnjo DDV z 11 % na 13 %, DDV na hotelske storitve, zdravila, časopise in otroške knjige pa s 5,5 % na 6,5 %. 16 Zadnji razpoložljivi podatek. 8 7 6 5 4 0 Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - za prvih pet mesecev leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,5 100,0 2,5 1,7 100,0 1,7 Blago 3,3 65,9 2,2 2,3 58,6 1,3 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 3,7 15,3 0,6 1,9 11,9 0,2 Nepredelana hrana 10,4 7,3 0,8 2,1 7,4 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago 0,4 29,0 0,1 0,9 28,9 0,3 Trajne dobrine 0,4 10,3 0,0 -0,1 9,5 0,0 Netrajne dobrine -0,1 8,7 0,0 0,8 8,3 0,1 Poltrajne dobrine 2,0 10,0 0,2 2,2 11,2 0,2 Energija 5,1 14,3 0,7 7,3 10,4 0,8 Električna energija 1,7 2,6 0,0 5,6 2,5 0,1 Plin 5,0 1,0 0,1 3,9 1,7 0,1 Tekoča goriva 17,8 1,6 0,3 12,0 0,9 0,1 Trda goriva 6,9 1,0 0,1 1,6 0,1 0,0 Daljinska energija 2,4 0,8 0,0 2,4 0,5 0,0 Goriva in maziva 3,3 7,2 0,2 8,7 4,7 0,4 Storitve 1,0 34,1 0,3 0,7 41,4 0,3 Storitve - stanovanje 0,6 2,9 0,0 1,2 10,1 0,1 Storitve - transport 1,5 5,3 0,1 2,0 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 0,7 3,7 0,0 -0,4 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,0 13,7 0,1 -0,3 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 1,2 8,5 0,1 1,3 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,3 78,4 1,0 0,9 82,3 0,7 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 25: Razčlenitev medletne inflacije v Sloveniji 8 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana £ ^^ ^^ « Vir: SURS, preračuni UMAR. vplivi k medletni inflaciji evrskega območja prispevali 0,3 o. t. V Sloveniji za razliko od lani, ko je bil davčni vpliv eden največjih v evrskem območju, aprila ob prilagajanju trošarin tega vpliva pri medletni inflaciji ni bilo. Ključne razlike med medletno inflacijo evrskega območja in nižjo inflacijo v Sloveniji so na podlagi razpoložljivih podatkov tako v glavnem posledica davčnih sprememb, enkratnega vpliva znižanja cen šolske prehrane pri nas septembra lani in tekočih deflacijskih gibanja junija pri nas. Medletna rast cen industrijskih proizvodov, namenjenih prodaji na domačem trgu, se je maja zaradi učinka osnove Slika 26: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih -PPI (domači trg) ---------Prz. pohištva in dr. raznovrstne predelovalne dej. -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz. kemikalij, kemič. izd. in prz.farmac. surovin in preparatov 16 -.-.-.-.-^-.-.-.- ---v 12 8 ^^ 55 znižala. Znižanje medletne inflacije s 5,0 % na 3,6 % je bilo posledica učinka osnove oz. preteklih gibanjcen v proizvodnji kovin, kar je povezano z gibanjem cen kovin v mednarodnem okolju. Po drugi strani se je maja nadaljevala krepitev rasti cen v proizvodnji živil (medletno 3,8 %), v pretežnem delu ostalih dejavnosti pa je bila medletna rast cen nekoliko nižja. Cene poslovnih storitev so stabilne in praktično nespremenjene že od drugega četrtletja 2009. Maja se je cenovna konkurenčnost gospodarstva ohranila na ravni iz konca lanskega leta, medletno pa se je še rahlo izboljšala, zato je bila Slovenija v skupini držav evrskega območja z relativno bolj ugodnim gibanjem cenovne konkurenčnosti. Zaradi krepitve evra, predvsem Slika 27: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 3 Q ^ m r; Vir: ECB, preračuni UMAR. do USD, JPY in GBP in hkratnega padca relativnih cen je realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, maja ostal na decembrski ravni, v vseh preostalih članicah evrskega območja pa se je v primerjavi z decembrom povečal. Medletni padec realnega efektivnega tečaja, ki se pod vplivom krepitve evra sicer postopoma umirja17, pa je bil v prvih petih mesecih med članicami evrskega območja med večjimi. To je bila posledica ugodnejših gibanj tako na strani nominalnega tečaja kot tudi relativnih cen. Zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave so bili namreč učinki krepitve evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši18. Relativne cene, ki so v prvih petih mesecih v Sloveniji medletno padale, so se v nekaterih članicah evrskega območja povečale, v preostalih pa je bil padec relativnih cen v primerjavi s Slovenijo večinoma manjši. Pri tem je treba opozoriti, da je na nižjo rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi s partnericami vplival predvsem enkratni dejavnik, povezan z znižanjem cen šolske prehrane pri nas septembra 2010.19 V prvem četrtletju se je medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo, Slovenija pa je bila tokrat med članicami evrskega območja in EU v skupini držav z nadpovprečnim izboljšanjem. Realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, so bili v prvem četrtletju medletno ponovno nižji (-2,4 % oz. za -2,1 %).20 Dejavnika izboljšanja stroškovne konkurenčnosti sta bila, podobno kot že v predhodnih treh četrtletjih, medletni padec tečaja evra in rast produktivnosti dela, ki po precejšnjem padcu leta 2009 raste od začetka lanskega leta. Poleg tega je bila medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v prvem četrtletju precej nižja kot v letu 2010, ko je v začetku leta prišlo do dviga minimalne plače, rast povprečne plače zasebnega sektorja pa je dodatno povečeval še razmeroma močan Tabela 7: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2009 2010 q2 10 q310 q4 10 q1 11 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,9 -1,7 -2,0 -2,1 -2,0 -1,2 Realno, deflator HICP 1,1 -1,4 -1,3 -1,6 -2,2 -1,6 Realno, deflator ULC 6,0 -1,3 -1,5 -1,0 -2,5 n.p. Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 8,8 0,6 0,8 0,9 -0,9 -1,2 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,8 3,9 4,7 4,0 3,2 3,1 Produktivnost dela, realno -6,4 3,3 3,9 3,1 4,1 4,4 Realni stroški dela na enoto proizvoda 5,6 -0,1 -0,4 -0,3 -0,9 -2,4 Produktivnost dela, nominalno -3,6 4,0 5,2 4,4 4,2 5,6 Vir: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. 17 Medletni padec realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s HICP, se je maja znižal na -0,2 % (z januarskih -2,0 %), v prvih petih mesecih pa je znašal -1,2 %. 18 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično manjši kot v večini drugih članic in nasprotno: ko evro pada, so tudi pozitivni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. 19 Glej Ekonomsko ogledalo, september 2010. 20 Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi ULC, za prvo četrtletje 2011 je ocenjen, saj podatki ECB še niso razpoložljivi. učinek sprememb v strukturi zaposlenih. Tako je bila rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v primerjavi s produktivnostjo dela v prvem letošnjem četrtletju precej nižja kot v zadnjem četrtletju lani. Ker je bilo zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela v Sloveniji večje kot v povprečju evrskega območja in EU, je bila Slovenija v prvem četrtletju letos v skupini držav evrskega območja in EU z nadpovprečnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti. Pred tem je bila tri četrtletja v skupini držav s podpovprečnim izboljšanjem, med zadnjim četrtletjem 2008 in prvim četrtletjem lani pa v skupini držav z nadpovprečnim poslabšanjem. Za ohranjanje oz. izboljševanje stroškovne konkurenčnosti na daljši rok je ob stabilnem gibanju stroškov dela pomembno Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju EU ^^m RULC Slovenija ^^m RULC EU -Produktivnost Slovenija -Produktivnost EU -----Sredstva na zap. Slovenija -----Sredstva na zap. EU a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU21 v prvem četrtletju 2011 Produktivnost dela, realno «Sredstva za zaposlene, realno ♦RULC 8 -10 predvsem povečevanje produktivnosti, ki bo po zaključenem prilagajanju zaposlenosti nižji gospodarski aktivnosti moralo izhajati predvsem iz povečevanja dodane vrednosti. Na izrazitejše izboljšanje stroškovne konkurenčnosti so v prvem četrtletju vplivale zlasti industrijske dejavnosti, predvsem predelovalne dejavnosti. Slednje so v prvem četrtletju, tako kot celo lansko leto, izstopale zaradi visoke rasti produktivnosti dela, ki je bila v primerjavi z rastjo plač precej višja. Hkrati se je v prvem četrtletju nadaljevalo slabšanje stroškovne konkurenčnosti gradbeništva zaradi krčenja gradbene aktivnosti, ki se ji je zmanjševanje zaposlenosti prilagajalo z zamikom. Posledično je padala produktivnost dela, medtem ko se je rast sredstev za zaposlene na zaposlenega še nadaljevala. Slika 30: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva Skupaj RULC -Industrija (B do E) -----Gradbeništvo -Storitve (G do N) 12 0 -6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 21 Podatki za prvo četrtletje so razpoložljivi za 20 članic EU. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Aprila je saldo tekočega računa plačilne bilance ponovno beležil presežek (38,9 mio EUR), v prvih štirih mesecih letos pa primanjkljaj v višini 48,1 mio EUR (lani v tem obdobju 150,8 mio EUR). Na medletno izboljšanje aprila sta večinoma vplivala višja presežka v bilanci tekočih transferjev in v storitveni menjavi, primanjkljaj v blagovni menjavi se je ohranil približno na enaki ravni, medtem ko je bil zaradi višjih neto plačil obresti tujini primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov višji . Aprila je saldo blagovno-storitvene menjave s tujino ponovno beležil presežek. Primanjkljaj v blagovni menjavi se je medletno ohranil približno na enaki ravni, v štirih mesecih letos pa dosegel 359,4 mio EUR, kar je 145,9 mio EUR več kot enakem obdobju lani. Presežek v storitveni 9 6 3 9 6 0 3 -3 -6 -9 2 0 -6 -8 Tabela 8: Plačilna bilanca I-IV 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-IV 10 Tekoče transakcije 8.952,1 9.000,2 -48,1 -150,8 -Blagovna menjava (FOB) 6.706,0 7.065,5 -359,4 -213,5 -Storitve 1.484,9 1.031,8 453,1 333,9 -Dohodki od dela in kapitala 271,2 495,1 -223,9 -199,7 -Tekoči transferi 490,0 407,8 82,1 -71,5 Kapitalski in finančni račun 3.493,7 -3.252,1 241,6 220,9 -Kapitalski račun 69,8 -79,1 -9,3 47,3 -Kapitalski transferi 68,0 -75,8 -7,8 47,6 -Patenti, licence 1,8 -3,3 -1,5 -0,3 -Finančni račun 3.423,9 -3.173,0 250,9 173,6 -Neposredne naložbe 182,7 -0,4 182,3 -36,3 -Naložbe v vrednostne papirje 2803,4 -581,7 2.221,6 1.712,9 -Finančni derivativi 7,2 -6,4 0,8 -33,0 -Ostale naložbe 408,7 -2.584,5 -2.175,8 -1.563,5 -Terjatve 17,4 -1.549,8 -1.532,4 250,9 -Obveznosti 391,3 -1.034,7 -643,4 -1.814,4 -Mednarodne denarne rezerve 21,9 0,0 21,9 93,6 Statistična napaka 0,0 -193,5 -193,5 -70,1 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. menjavi je bil aprila medletno višji, na kar je vplival predvsem višji presežek v menjavi potovanj in transporta. V štirih mesecih letos je presežek v menjavi storitev znašal 453,1 mio EUR, kar je 119,2 mio EUR več kot v primerljivem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil aprila medletno ponovno višji, saldo tekočih transferjev pa je po lanskoletnem primanjkljaju izkazoval presežek. Neto plačila obresti zasebnega sektorja na vloge in posojila (predvsem poslovnih bank in kapitalsko povezanih podjetij) so bila zaradi ostrejših pogojev financiranja na mednarodnih Slika 31: Neto plačila obresti po sektorjih ^^ Zasebni sektor ^^ Državni sektor ^^ BS 30 - Skupaj al -15 iiu oi finančnih trgih aprila letos višja kot lani, poleg tega pa je država plačala drugi kupon obresti dolgoročne obveznice RS 6522. V štirih mesecih letos so neto plačila vseh obresti tujini znašala 110,0 mio EUR, kar je 27,1 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Neto odliv dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb je bil v štirih mesecih letos medletno nižji (večinoma zaradi ocenjenih reinvestiranih dobičkov), nižji je bil tudi neto priliv dohodkov od naložb v lastniške vrednostne papirje, presežek pri dohodkih od dela pa se je ohranil približno na enaki ravni. Na medletno izboljšanje bilance tekočih transferjev je aprila, tako kot že v predhodnih mesecih leta, vplivalo izboljšano črpanje sredstev iz proračuna EU. Finančne transakcije s tujino23 so bile aprila približno izravnane (-0,4 mio EUR), v enakem mesecu lani pa neto prilivne v višini 98,0 mio EUR. Aprila je bil zabeležen neto odtok kapitala državnega in zasebnega sektorja ter neto pritok kapitala BS. Potem ko je marca zaradi izdaje dolgoročne obveznice neto pritok kapitala državnega sektorja dosegel 1.367,6 mio EUR, je bil aprila zabeležen neto odliv kapitala v višini 318,1 mio EUR, saj je v plačilo zapadla dolgoročna obveznica EUROBOND 6. Na višino neto odliva kapitala zasebnega sektorja (42,0 mio EUR) so večinoma vplivale naložbe domačih bank v dolžniške vrednostne papirje. Aprila so bile finančne transakcije BS neto prilivne v višini 359,7 mio EUR. V štirih mesecih letos je neto pritok kapitala skupaj znašal 228,9 mio EUR, lani v tem obdobju pa 80,0 mio EUR. 22 Obveznica v višini 1,5 mrd EUR je bila izdana aprila 2009. 23 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih Zasebni sektor Država Banka Slovenije -Neto finančni tok 1000 500 E > -500 -1000 -1500 Slika 33: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 800 700 600 500 400 cc 300 (D ^ 200 100 0 -100 -200 -300 40 35 30 25 20 15 r £ 10 T C 5 0 -5 -10 -15 Vir: BS. Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi maja ostala skromna. Okrepilo se je zadolževanje gospodinjstev, medtem ko je financiranje podjetijin NFI še vedno močno omejeno in ta še naprejodplačujejo kredite, najete pri domačih bankah. Njihovo likvidnost nekoliko izboljšuje zadolževanje v tujini, do katerega pa pretežen del slovenskih podjetij nima dostopa. V petih mesecih letos so se domači nebančni sektorji pri domačih bankah zadolžili za 11,4 mio EUR, kar je le slaba dva odstotka vrednosti iz enakega obdobja lani. Banke so tudi maja neto odplačevale obveznosti do tujih bank. Maja so se zaradi sezonskih dejavnikov okrepile vloge gospodinjstev, medtem ko je država ponovno umikala vloge iz bančnega sistema. Maja se je zadolževanje gospodinjstev okrepilo. To je bila posledica okrepljenega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov, ki so s 95,0 mio EUR beležili najvišjo vrednost letos, medtem ko so gospodinjstva še naprej neto odplačevala potrošniške in kredite za ostale namene. Skupni neto tokovi so znašali 79,2 mio EUR in so za desetino presegli povprečno vrednost iz lanskega leta, ko je bilo zadolževanje gospodinjstev okrepljeno. Kljub nekoliko močnejšemu zadolževanju maja so neto tokovi kreditov gospodinjstvom v prvih petih mesecih letos zaradi skromnega zadolževanja v začetku leta s 101,2 mio EUR za skoraj dve tretjini zaostali za ravnjo iz enakega obdobja lani. Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 31. V 11 31. V 11/30. IV 11 31. V 11/31. XII 10 31. V 11/31. V 10 Krediti skupaj 33.515,91 33.527,31 0,1 0,0 1,3 Krediti podjetjem in DFO 23.035,85 22.984,13 -0,3 -0,2 -2,1 Krediti državi 1.197,94 1.159,90 0,1 -3,2 27,2 Krediti prebivalstvu 9.282,12 9.383,28 0,9 1,1 7,8 Potrošniški 2.833,17 2.782,80 -0,1 -1,8 -3,6 Stanovanjski 4.837,08 5.021,38 1,9 3,8 18,1 Ostalo 1.611,87 1.579,10 -0,8 -2,0 1,0 Bančne vloge skupaj 14.839,56 15.067,42 1,3 1,5 2,7 Čez noč 6.200,38 6.489,88 2,7 4,7 5,8 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.287,25 -1,0 -4,2 -9,8 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.283,44 1,6 3,1 14,1 Vloge na odpoklic 9,35 6,85 -9,4 -26,8 -73,5 Vzajemni skladi 2.048,36 2.047,30 -1,1 -0,1 7,1 0 Podjetja in NFI so tudi maja neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Tokratna neto odplačila so bila v celoti posledica razdolževanja podjetij, medtem ko obseg kreditov NFI prvič letos ni upadel in je ostal nespremenjen. Podjetja in NFI so maja neto odplačala kredite, najete pri domačih bankah, v višini 58,6 mio EUR, v petih mesecih skupaj pa so neto odplačila znašala 51,7 mio EUR, medtem ko so se v enakem obdobju lani še neto zadolževala, in sicer v višini 324,1 mio EUR. Podjetja in NFI še naprej izkoriščajo postopno oživljanje kreditne aktivnosti v tujini. Tako so aprila ponovno neto črpala tuje kredite, in sicer v višini 23,9 mio EUR. Celotni neto tokovi so posledica dolgoročnega zadolževanja, medtem ko so bila neto odplačila kratkoročnih kreditov zanemarljiva. Podjetja in NFI so se v prvih štirih mesecih letos na tujem neto zadolžila za 136 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani zabeležen neto odliv v višini 161,2 mio EUR. Zaradi nekoliko večjega skoka obrestnih mer v evrskem območju so se aprila razlike med domačimi obrestnimi merami in njihovo povprečno ravnjo v evrskem območju znižale na 217 b. t. Čeprav se je kreditiranje podjetij in NFI s strani domačih bank letos močno umirilo, se je po zaslugi izboljševanja razmer na tujih bančnih trgih skupno neto zadolževanje podjetij in NFI v obliki bančnih kreditov v prvih štirih mesecih okrepilo za dobro desetino, skupni neto tokovi pa so znašali 143,3 mio EUR. držav, ki so v petih mesecih letos neto odplačale kar za 64,5 mrd EUR kreditov, najetih pri bankah, neto tokovi kreditov gospodinjstvom ter podjetjem in NFI pa so za skoraj dvakrat presegli vrednost iz enakega obdobja lani. Slika 35: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju I Gospodinjstva (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) - Skupaj (desna os) 150 120 90 E 60 3 TE 30 E 0 -30 -60 Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 34: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah 200 100 ■ Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 350 250 -100 150 50 -339 -196 Vir: BS, preračuni UMAR. Maja se je obseg kreditov bank nebančnim sektorjem v evrskem območju okrepil za 36,3 mrd EUR, kar je največ letos. Glede na predhodne mesece se je okrepilo zadolževanje gospodinjstev in tudi podjetij in NFI, medtem ko so države še okrepile neto odplačevanje kreditov, najetih pri domačih bankah. Celotni neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem so sicer v prvih petih mesecih letos znašali 94,4 mrd EUR, kar je za dobro četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Upad je posledica razdolževanja Banke so tudi aprila neto odplačevale tuje vloge in kredite. Tokrat so neto odplačila znašala 377,0 mio EUR, kar je največ po oktobru 2009. Očitno so banke manjši del zapadlih obveznosti uspele refinancirati s kratkoročnimi krediti, njihovi neto prilivi pa so tokrat znašali 29,1 mio EUR, s čimer so se kratkoročni pritiski na bančno likvidnost ponovno nekoliko okrepili. Banke so v prvih štirih mesecih letos neto odplačale za 776,7 mio EUR tujih kreditov in vlog, kar je za četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Slika 36: Neto zadolževanje bank na tujem Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni 300 50 200 0 100 -150 0 Še vedno se nadaljuje slabšanje kakovosti bančne aktive ter krepitev oblikovanja rezervacij in oslabitev. Obseg nedonosnih kreditov je konec aprila dosegel že 4,1 % vseh terjatev bank. Obseg nedonosnih terjatev se je okrepil za dobro desetino in le nekoliko zaostal za rastjo v enakem obdobju lani, medtem ko se je rast terjatev razvrščenih v C bonitetni razred v štirih mesecih letos s 13,1 % glede na enako obdobje lani skoraj podvojila. Banke so maja oblikovale za 56,3 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v prvih petih mesecih pa že za 232,1 mio EUR, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani. Slika 37: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Maja so vloge gospodinjstev v bankah zaradi izplačil regresov beležile najvišje neto prilive po decembru leta 2007, metem ko so vloge države še naprej beležile neto odlive. Tokratni neto prilivi vlog gospodinjstev so se močno približali 200 mio EUR. Pretežno so se okrepile vloge čez noč, medtem ko so se nekoliko okrepili tudi prilivi med dolgoročne vloge, ki pa so bili kljub temu nižji od povprečnih mesečnih prilivov v preteklem letu. Še naprej se zmanjšujejo kratkoročne vloge. Kljub močnejšim majskim neto prilivom vlog gospodinjstev v banke pa so se te v prvih petih mesecih letos okrepile za 227,9 mio EUR, kar je za dobro tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Država v mesecih, ko ne izda novih obveznic pretežno umika vloge iz bank. Majski neto odlivi so bili s 156,6 mio EUR najnižji letos. Dobrih 70 % neto odlivov so beležile vloge čez noč in kratkoročne vloge. V zadnjih treh mesecih postopoma upadajo tudi dolgoročne vloge. Država je tako v petih mesecih letos ob izdaji dveh obveznic v skupni višini 3 mrd EUR okrepila vloge pri domačih bankah za približno 500 mio EUR, medtem so te v enakem obdobju lani beležile neto odliv v višini slabih 900 mio EUR. Slika 38: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) ^^MVloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 1.500 300 100 ^ 0 E5 E5 ^^ ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance V prvih petih mesecih 2011 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 5,5 mrd EUR, kar je za 6,9 % več kot v enakem obdobju lani.24 Relativno visoka medletna rast je predvsem posledica zelo nizke osnove iz prvih petih mesecev lani, ko so bili davčni prihodki manjši predvsem zaradi poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in tudi nekaterih davčnih sprememb. V prvih petih mesecih so bili medletno večji prihodki od vseh pomembnejših davkov in tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so bili v obdobju prvih petih mesecev medletno večji kar za 185,8 %, sajse je del poračunov davka po zaključnih računih realiziral še maja. Učinek poračunov je lani prihodke tega davka zmanjšal, letos pa povečal.25 Precej so bili v tem obdobju medletno večji tudi prihodki od posrednih davkov, predvsem od davka na dodano vrednost (8,4 %). Tudi pri njem je učinek osnove zelo izrazit, ker so zlasti marca lani na prilive tega davka poleg rednih poračunov vplivali tudi učinki hitrejših vračil davka po zakonskem skrajšanju rokov za vračila (s 60 na 21 dni), aprila in maja pa so bili medletno nižji kot lani (-0,6 % in -1,7 %). Prihodki od trošarin26 so bili v petih mesecih medletno večji za 4,5 %. Trošarine so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem plačevale po višjih trošarinskih stopnjah, prodane količine najpomembnejših trošarinskih proizvodov pa so bile v prvih štirih mesecih skoraj enake kot lani27. Podobno kot pri prihodkih davka na 24 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-maj 2011, Uprava za javne prihodke. 25 Glej Okvir 6, str. 23, Ekonomsko ogledalo, maj 2011. 26 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin 27 V obdobju januar-april so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno višje za 5,8 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 2,9 %, količine glavnih vrst mineralnih olj pa so bile manjše za 1,5 %. Skupaj so bile celotne količine prodanih glavnih trošarinskih izdelkov večje le za 0,1 %. 200 0 -100 -1.000 -200 dodano vrednost so bili tudi prihodki od trošarin aprila in maja medletno nekoliko manjši. Skromna rast prihodkov, vezanih na plače, se je nadaljevala in predstavlja glede na visok relativni delež v celotnih prihodkih (okoli 55 %) precejšnje tveganje za njihovo skupno rast. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili medletno večji le za 1,2 %, prihodki davka od plač iz zaposlitve (pretežen del dohodnine) pa za 1,4 % Na medletno povečanje prihodkov od dohodnine za 1,5 % je poleg rasti davka od plač iz zaposlitve vplivalo še povečanje prihodkov od drugih podvrst dohodnine, predvsem od davka od dohodkov iz dejavnosti, ki so bili v obdobju petih mesecev zaradi poračunov in učinka osnove medletno skoraj še enkrat večji. Prihodke od dohodnine pa so zmanjšali tudi prvi poračuni dohodnine po dohodninskih napovedih za lani, samo maja za dobrih 48 mio EUR, v vseh petih mesecih letos pa za 40 mio EUR, kar je precej več kot v enakem obdobju lani (16 mio EUR). V prvih treh mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance28 MF javnofinančni prihodki znašali 3,6 mrd EUR, odhodki pa 4,2 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 8,8 % (lani 0,8 %), odhodki pa za 3,9 % (lani 4,1 %). Javnofinančni primanjkljaj je marca znašal okoli 87 mio EUR, kar je sicer nekoliko manj kot v prvih dveh mesecih in tudi manj kot marca lani, v prvih treh mesecih skupaj pa je znašal že 590 mio EUR, kar je manj kot leto prej (725 mio EUR). Vlada pripravlja rebalans državnega proračuna, medtem pa je že sprejela sklep o začasnem zadržanju izvrševanja letošnjega državnega proračuna na integralnih postavkah proračuna, s katerimi je ustavljeno prevzemanje obveznosti in prerazporejanje pravic porabe. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih treh mesecih medletno večje vse kategorije odhodkov, do krčenja je prišlo le v okviru relativno bolj Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki fleksibilnih odhodkov, in sicer pri izdatkih za investicije in investicijske transfere (-12,1 %), kjer je znižanje lažje izvedljivo. Najbolj so se v treh mesecih medletno povečali izdatki za obresti (14,6 %), sledijo izdatki za subvencije (6,5 %) ter izdatki za blago in storitve (5,2 %). Zmernejša kot pretekla tri leta je bila rast izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom (5,0 %; brez pokojnin 7,2 %), ki jo znižujejo predvsem izdatki za pokojnine, povečujejo pa izdatki za druge transfere (brez pokojnin), ki v zadnjih mesecih zopet rastejo hitreje. Med njimi se zaradi slabih razmer na trgu dela še vedno najhitreje povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (38,7 %), zelo hitro se povečujejo drugi transferi posameznikom in Slika 39: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.450 Vir: MF, preračuni UMAR. 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-III 11 v mio EUR I-III 11/ I-III 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,1 2,7 3.601,7 8,8 -Davčni prihodki 12.848,3 35,7 -0,8 3.155,9 5,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 6,9 -11,2 635,4 0,0 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,6 1,4 1.300,6 2,1 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,3 2,6 1.165,5 13,8 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 223,8 60,4 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 46,4 1,9 4.191,7 3,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 10,9 0,1 966,5 1,0 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,0 0,1 585,6 5,2 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 312,4 14,6 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,4 4,2 1.606,1 5,0 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,6 0,9 168,9 -12,4 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 42,1 -10,9 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 139,3 -7,5 Vir: MF, Bilten javnih financ. 28 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. gospodinjstvom (12,7 %), visoka pa je tudi rast izdatkov za boleznine (5,7 %), ki pa se nekoliko umirja. Izdatki za pokojnine so bili po valorizaciji pokojnin februarja, ki je po interventnem zakonu določena na četrtino zakonsko določene uskladitve, večji za 3,8 %. Rast izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim je bila 1,0-odstotna (lani -0,9 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh mesecih znašal 565 mio EUR, kar je manj kot leto prej (688 mio EUR), primanjkljaj (34,7 mio EUR) je izkazala tudi zdravstvena blagajna, medtem ko je skupna bilanca občinskih proračunov v treh mesecih izkazala presežek v višini 8,4 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 360 mio EUR, kar je 4,5 % več kot v enakem obdobju lani. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil znova pozitiven, s čimer se nadaljuje uspešnejše črpanje EU sredstev kot lani. Maja smo iz proračuna EU prejeli 56 mio EUR, neto položaj pa je bil znova pozitiven, čeprav za četrtino manjši kot aprila. V prvih petih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 338,4 mio EUR, kar je 31,9 % v letu 2011 načrtovanih prihodkov. Največ sredstev je bilo prejetih iz naslova strukturnih skladov (189,6 mio EUR), kar je 31,9 % predvidenih prihodkov iz tega naslova. Največji odstotek realizacije (48,2 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz kohezijskega sklada (10,0 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 186 mio EUR, kar predstavlja 42,3 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. V prvih petih mesecih letos je bil tako neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 152,4 mio EUR (lani v enakem obdobju pa negativen v višini 22,7 mio EUR). Slika 40: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijski sklad Notranje politike Drugo Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2010 Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-maj) Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (januar-december) 100 200 300 400 500 Vir: MF, preračuni UMAR. 600 0 Q) E Q) £ S N Pregled skupnih priporočil Evropske komisije glede ekonomskih in strukturnih politik v EU V okviru prenovljenega usklajevanja ekonomskih politik v EU se je januarja letos začel izvajati t. i. evropski semester. Prenovljeno ekonomsko upravljanje najbi omogočilo preglednejše in učinkovitejše usklajevanje proračunskih in strukturnih politik na ravni posameznih držav članic in celotne EU, usklajevanje pa naj bi bilo tudi bolj povezano s postopki v okviru Pakta stabilnosti. V prvem koraku je EK v začetku leta pripravila letni pregled rasti, na podlagi katerega so bile marca sprejete prednostne naloge na ravni EU. Države članice so aprila pripravile Programe stabilnosti29 (oz. Konvergenčne programe za države, ki niso del evrskega območja) in Nacionalne reformne programe30, na osnovi katerih je EK pripravila priporočila za države članice. Po formalnem31 sprejetju priporočil v Svetu EU naj bi države članice priporočila tudi upoštevala pri oblikovanju proračunov za naslednje leto. Priporočila glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja so v okviru Pakta stabilnosti zavezujoča, druga priporočila pa niso zavezujoča in predstavljajo predvsem politični pritisk za usklajevanje ekonomskih politik v državah članicah in doseganje skupno zastavljenih ciljev v EU. V okviru priporočil se poziva k prednostnemu izvajanju programov in ukrepov, ki so pomembni za dosego ciljev EU 2020. Za države, ki so prejele pomoč za reševanje dolžniške krize (Grčija, Irska, Portugalska), so v okviru začasnih mehanizmov predvideni drugi postopki. EK ugotavlja, da programi držav članic na splošno izražajo dogovorjene prednostne naloge EU, vendar so pogosto premalo ambiciozni in konkretni. Cilji, ki so vključeni v programe, ne nakazujejo, da bi lahko EU izpolnila svoje dolgoročne cilje do leta 2020. Na podlagi nacionalnih zavez in ciljev so tako dosegljivi nekateri cilji na področju okolja in glede zmanjševanja števila osipnikov v šoli, medtem ko bodo pri ostalih ciljih potrebne dodatne zaveze. Poleg tega v programih manjka večja konkretnost, saj so številni ukrepi za doseganje ciljev opredeljeni le na splošni, deklarativni ravni. Zaradi velikega poslabšanja javnih financ v času krize se večina priporočil nanaša na njihovo stabilizacijo. Tako je EK predlagala skupno kar 45 priporočil32, kjer večino držav poziva k večji ambicioznosti na področju fiskalne konsolidacije in zniževanja javnofinančnega primanjkljaja v skladu z zavezami iz Pakta stabilnosti. V okviru napovedi, zajetih v programe stabilnosti držav članic evrskega območja, je zapisano, da se bo v povprečju javnofinančni primanjkljajdo leta 2014 znižal na 1,3 % BDP (2008: -2,0 %, 2010: 6,0 % BDP), medtem ko se bo dolg sektorja država v povprečju znižal pod 85 % BDP (2008: 69,1 %, 2010: 85,3 % BDP). Za dosego teh ciljev EK priporoča nadaljnjo krepitev fiskalnega institucionalnega okvirja, in sicer nacionalnih (srednjeročnih) proračunskih okvirov, doseganje MTO, predvsem skozi zavezujoče zgornje meje za odhodke, večletne proračunske načrte in razvojno naravnane proračune. Kritična je bila tudi do držav, kjer načrtovanje državnih proračunov temelji na pogosto nerealnih in preveč optimističnih makroekonomskih napovedih. EK predlaga Sloveniji dosledno izvajanje potrebne fiskalne konsolidacije, za naslednje leto pa bi morali ciljni javnofinančni primanjkljaj podpreti še s konkretnimi ukrepi. Izboljšanje dolgoročne stabilnosti javnih financ je priporočeno več državam članicam, kjer v luči staranja prebivalstva pomembno vlogo igrajo spremembe na področju pokojninskih in zdravstvenih sistemov. Pri tem je ena izmed ključnih sprememb poviševanje upokojitvene starosti, predvsem pa Tabela 11: Cilji EU2020 - primerjava Slovenija EU predvideno (v povprečju, na osnovi programov v letu 2011) EU cilji (v povprečju) Pametna rast BIRR, v % BDP 3 % 2,65-2,72 % 3 % Delež osipnikov v šolah, v % 5 % 10,30-10,50 % 10 % Terciarno izobraževanje, zaključeno izobraževanje 30-34 letom, v % 40 % 37,50-38,0 % 40 % Vključujoča rast Stopnja delovne aktivnosti, 20-64 let, v % 75 % 73,70-74 % 75 % Število revnih, zmanjšanje oseb glede na leto 2008 40.000 20 mio Trajnostna rast Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, glede na 2005 20 % 20 % 20 % Obnovljivi viri energije, povečanje deleža v skupni rabi, v % 20 % 20 % 20 % Energetska učinkovitost, zmanjšanje porabe v Mtoe 20 % 206,9 (11 %) 368 (20 %) Vir: Nacionalni reformni program 2011 - Slovenija, EK. 29 Ukrepi na področju javnih financ. 30 Ukrepi za spodbujanje rasti in zaposlovanja, strukturne reforme. 31 Po predlogu EK in usklajevanju v različnih formacijah Sveta dobijo priporočila formalno podlago šele s sprejetjem priporočil Sveta. V času usklajevanja se lahko nekatera priporočila bistveno spremenijo ali izbrišejo. 32 Države lahko prejmejo več priporočil iz posameznih področij, s tem da so vsaj eno priporočilo s področja javnih finance prejele vse ocenjene države. preprečevanje zgodnjega odhoda iz trga delovne sile. Sloveniji priporoča sprejetje ukrepov za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, ki naj bi med drugim tudi ohranjal primerno raven pokojnin. Komisija priporoča tudi ohranjanje ukrepov, ki spodbujajo rast in delovna mesta. Pri tem v času fiskalne konsolidacije velja ohranjati ukrepe na področjih, kot so raziskave, razvoj in inovacije, poslovno okolje in konkurenca v storitvenem sektorju. Poleg učinkovite implementacije direktive o storitvah je pri številnih državah tudi izpostavila odpravo preostalih neupravičenih ovir na področju reguliranih poklicev, za Slovenijo pa je poleg prejomenjenega izpostavila tudi upravno usposobljenost Urada za varstvo konkurence. Več držav je tudi prejelo priporočila glede izboljšanja delovanja finančnega sektorja, ob tem pa je bila EK še zlasti kritična do Španije in delovanja njihovega sistema hranilnic. Sloveniji predlaga sprejetje nadaljnjih ukrepov za zagotovitev primernega priznavanja izgub pri posojilih in čiščenje bilanc stanja po vsem bančnem sektorju. Dobro delovanje finančnega sektorja je pomembno tudi za delovanje malih in srednjih podjetij, saj je za njihovo rast ključen dostop do kapitala. Komisija tudi predlaga sprejetje nadaljnjih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, predvsem pa premik v smeri obdavčitve glede na porabo energije. V okviru priporočil na trgu dela EK izpostavlja predvsem prizadevanja za povečanje stopnje aktivnosti prebivalstva, odpravljanje strukturne brezposelnosti in zmanjšanje brezposelnosti mladih. Večina držav EU v svojih programih predlaga izboljšanje aktivnih politik za zaposlovanje, ki vključujejo tudi delovanje zavodov za zaposlovanje. Ugodno naj bi na trg dela vplivale tudi spremembe davčnih sistemov, ki bi zmanjšale davčne obremenitve dela, predvsem pri delavcih z najnižjimi plačami in dolgotrajno brezposelnimi, s spremembami pa naj bi se namesto dela v večji meri obremenilo potrošnjo. Pri tem EK opozarja tudi na potrebo po spremembah v sistemih določanja plač, ki bi morale zagotoviti, da bo rast plač skladnejša z rastjo produktivnosti. Na trgu dela je Slovenija prejela ob priporočilu za povečanje odzivnosti na trgu dela (in večjo učinkovitost zavoda za zaposlovanje) tudi priporočilo za zmanjšanje segmentacije trga dela. V ta namen bi morali zmanjšati veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas in drugače urediti študentsko delo. Podobno ugotavljamo tudi na UMAR33, le da je problem segmentacije tudi posledica veljavne zakonske ureditve in jo brez zakonske spremembe ne bo možno urediti. Denarni prejemki prebivalstva v času gospodarske krize V času krize se zaradi povečanih potreb nekaterih skupin prebivalstva spremeni struktura upravičencev do denarnih prejemkov in tudi struktura razpoložljivega dohodka gospodinjstev. V času krize se povečajo potrebe po socialnih prejemkih brezposelnim upravičencem, tistim, ki imajo že sicer težave pri preživljanju sebe in svoje družine in tistim posameznikom ali družinam, katerih materialni položaj se zaradi različnih razlogov nenadoma poslabša in so zato npr. upravičeni do izjemnih ali enkratnih pomoči. Tudi v zadnjem Poročilu o razvoju34 ugotavljamo, da se je leta 2009 spremenila struktura razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tako da se je zmanjšal delež dohodkov iz zaposlitve, povečal pa delež, ki izvira iz denarnih prejemkov. Gibanje denarnih prejemkov smo analizirali na osnovi podatkov iz Zbirke denarnih prejemkov35, ki omogoča drugačen in v nekaterih elementih bolj poglobljen vpogled v gibanje in strukturo različnih prejemkov prebivalstva kot podatki, ki se zbirajo po nekaterih drugih metodologijah36. Zbirka omogoča tudi razvrščanje podatkov o prejemkih po petnajstih ciljnih skupinah, po tem, ali gre za gmotno odvisne37 (means-tested benefits) ali gmotno neodvisne (non-means-tested benefits) prejemke, in po tem, ali gre za redne mesečne ali za enkratne prejemke38. Rast sredstev za denarne prejemke (tako nominalna kot realna) je bila v letu 2009 bistveno višja kot v preteklih letih, pri čemer je bila rast sredstev za gmotno odvisne in gmotno neodvisne prejemke enaka, rast sredstev za denarne prejemke, ki se prejmejo v enkratnem znesku, pa hitrejša od rasti sredstev za mesečne denarne prejemke. Leta 2009 smo za denarne prejemke iz javnih sredstev namenili skupaj 5,7 mrd EUR oz. 16,2 % BDP. Realna rast teh sredstev je bila 5,5-odstotna, kar je daleč največja rast v obdobju 2001 do 2009, takšna je bila realna rast sredstev za gmotno odvisne denarne prejemke in tudi za gmotno neodvisne denarne prejemke. Pri gmotno odvisnih denarnih prejemkih je to pomenilo obrat v trendu, saj so sredstva zanje že nekaj let prej zaradi ugodnih gospodarskih razmer padala (leta 2006 -1,7 %, leta 2007 -8,6 % in leta 2008 -0,4 %), medtem ko so se sredstva za gmotno neodvisne prejemke tudi predhodna leta realno povečevala. Realna rast sredstev za enkratne denarne prejemke pa je bila leta 2009 hitrejša (5,8 %; leta 2008 je bila -0,8 %) kot rast sredstev za mesečne prejemke (5,5 %). 3 Glej Ekonomski izzivi 2011, poglavje Izzivi trga dela, UMAR. 34 Glej http://www.umar.gov.si/Poročilo o razvoju 2011. 35 Glej delovni zvezek (DZ) UMAR 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije in DZ 7/2008 z istim naslovom. Zadnji razpoložljivi podatki v zbirki so za leto 2009. Na UMAR zbirko vodimo od leta 1992 in vsebuje katalog podatkov o vseh denarnih prejemkih, ki se prebivalcem RS zagotavljajo iz javnih sredstev (sredstva državnega in občinskih proračunov ter skladov socialnih zavarovanj). Gre za denarne prejemke, ki so del sistema socialne zaščite in izboljšujejo gmotne in življenjske razmere prebivalstva. 36 MISSOC, ESSPROS, COFOG. 37 Gmotno odvisni so tisti denarni prejemki, pri katerih se kot merilo upravičenosti uporabljajo oz. preverjajo podatki o gmotnem položaju posameznika oz. njegove družine. Izraz gmoten se nanaša na materialni položaj. Gmotni položaj pa določajo: dohodki in prejemki iz zaposlitve, dohodki in prejemki iz lastninskih upravičenj, prejemki iz socialnih zavarovanj ter nekateri drugi socialni prejemki. Preverjanje gmotnega položaja se praviloma uporablja za prejemke tistih upravičencev, ki so v materialni stiski. 38 Enkratni denarni prejemki so, kot že ime pove, prejemki, ki se jih dobi npr. enkrat letno; to so npr.: dodatek za veliko družino, letni dodatek za upokojence itd. Tovrstni prejemki (npr. izredna denarna socialna pomoč) pa so relevantni tudi za čase kriz, ko se prebivalstvu za določen čas in/ali nenadoma poslabšajo materialne razmere. Slika 41: Sredstva za denarne prejemke ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^ Vir: Zbirka denarnih prejemkov ZDPU, preračuni UMAR. Razvrstitev prejemkov po ciljnih skupinah kaže, da so k skupni realni rasti sredstev za denarne prejemke najbolj prispevale rasti sredstev za brezposelne, revne39 in preko otroških dodatkov za ciljno skupino starši. Rast je bila predvsem posledica povečanega obsega sredstev, namenjenih denarnim socialnim pomočem za revne (realna rast 15,6 %), varstvenim dodatkom upokojencev (realna rast 8,7 %) in otroškim dodatkom v ciljni skupini starši (realna rast 4,0 %). Na povečanje obsega sredstev je poleg povečanja števila prejemkov vplivalo tudi povečanje višine posameznih prejemkov. Leta 2009 so prebivalci Slovenije prejeli skupaj Slika 42: Sredstva po ciljnih skupinah 20 2.303.721 prejemkov40, kar je 3,0 % več kot leto prej. Tako kot pri obsegu sredstev je bila tudi po številu prejemkov leta 2009 rast največja v celotnem obdobju 2001 do 2009. Tako kot pri sredstvih se je tudi pri številu prejemkov najbolj povečalo število prejemkov iz materialno najbolj ogroženih skupin: brezposelnim za 63,3 % in revnim za 15,4 %, kar kaže, da je imela kriza precejšen vpliv na spremembo strukture prejemkov. Število prejemkov brezposelnih in revnih se je v letih 2006, 2007 in 2008 ob ugodnejših gospodarskih razmerah in situaciji na trgu dela zmanjševalo. Rast števila prejemkov v letu 2009 je nedvomno odraz povečanih potreb prebivalstva zaradi gospodarske krize. Povečalo se je tudi število prejemkov v ciljni skupini bolni (7,9 % povečanje nadomestil plač zaradi bolezni), kar tudi lahko do določene mere povezujemo s slabim materialnim položajem, stresom in psihičnimi pritiski, ki se v času krize običajno povečajo. Močno se je povečalo tudi število prejemkov šolajočih - štipendij (za 20,6 %), kar je bila sicer posledica že pred krizo spremenjene zakonodaje, vendar je tudi večji obseg štipendij nedvomno prispeval k izboljšanju materialnega položaja družin z šolajočimi otroki. Število gmotno odvisnih denarnih prejemkov se je leta 2009 povečalo za 2,9 %, število gmotno neodvisnih pa za 3,1 %. Število mesečnih denarnih prejemkov se je povečalo za 3,5 %, število enkratnih pa za 1,8 %. V enkratne prejemke ni zajet poseben dodatek, ki ga je zgolj za leto 2009 vpeljal Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene41, ki je, čeprav le z enkratnim prejemkom, omogočil poseben Slika 43: Število prejemkov po ciljnih skupinah Vir: Zbirka denarnih prejemkov ZDPU, preračuni UMAR. 9 Prebivalstvo, ki prejema denarne socialne pomoči. 40 Število prejemkov pomeni povprečno število izplačanih prejemkov (v posameznem koledarskem letu) in ne števila ljudi, ki so upravičeni do prejemka. V večini primerov je prejemek sicer namenjen eni osebi (torej je v tem primeru 1 prejemek = 1 prejemnik), v določenih, izjemnih primerih pa je en prejemek z odločbo dodeljen za več oseb skupaj, kot npr. denarna socialna pomoč, družinska pokojnina itd. (v takem primeru se šteje, da je prejemek eden, čepravje prejemnikov več). Mogoče je tudi, da se isti osebi prejemek izplača dvakrat v istem letu; torej je oseba ena in prejemka dva. Zato v tej analizi preštevamo prejemke in ne prejemnikov, oz. ljudi. 41 Veljati je začel 25.7. 2009. dodatek upravičencem, katerih socialni položajse je zaradi gospodarske in finančne krize poslabšal. Glede na to, da je ureditev veljala le za leto 2009, ta prejemek ni bil vključen v Zbirko denarnih prejemkov. Če bi k številu siceršnjih enkratnih prejemkov v letu 2009 prišteli še prejemek po navedenem zakonu, bi se število enkratnih prejemkov v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 18,8 %. Med gospodarsko krizo v letu 2009 se je zaradi povečanih potreb prebivalstva opazno povečala rast števila denarnih prejemkov in sredstev zanje, kar kaže na ustreznost institucionalnega omrežja na področju socialne politike v SLO, saj je država že z obstoječo zakonodajo omogočila pomoč najbolj ogroženim socialnim skupinam. To je tudi v skladu z načelom maximin, ki velja v socialni politiki omejenih sredstev, in sicer da je treba najprej pomagati najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Pomladanska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 5,9 6,9 3,7 -8,1 1,2 2,2 2,6 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.055 34.568 37.305 35.384 36.061 36.843 38.788 40.602 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.467 17.123 18.450 17.331 17.597 18.052 18.967 19.820 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 - - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 - - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.682 33.834 36.289 34.704 35.511 36.067 37.842 39.627 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.467 33.607 35.914 34.448 35.555 36.069 37.795 39.654 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 12,1 12,3 12,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,9 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,4 3,4 2,9 2,5 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 2,2 3,0 2,4 Inflacija2 , konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 3,0 2,7 2,2 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,8 6,9 6,7 6,3 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,6 -18,1 10,2 7,7 7,4 6,6 Izvoz storitev 8,6 13,2 16,2 -16,1 -1,1 3,4 3,3 4,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,8 -19,7 6,6 5,1 6,0 5,2 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,1 -20,9 7,7 5,2 6,0 5,1 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,7 -12,3 1,1 4,7 6,0 5,9 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2489 -526 -409 -865 -924 -606 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,1 -2,3 -2,4 -1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.752 38.997 40.008 40.851 42.5035 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,5 104,5 113,1 113,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,362 1,365 1,365 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,9 6,7 2,9 -0,8 0,5 0,7 0,7 1,0 - delež v BDP, v %4 52,8 52,7 53,0 55,4 56,2 56,7 55,8 55,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,7 6,2 3,0 0,8 0,8 0,6 0,6 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,1 20,1 19,7 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,1 12,8 8,5 -21,6 -6,7 2,9 4,5 3,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,7 28,8 23,9 22,3 22,8 23,1 23,2 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5Konec aprila 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,8 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,4 11,2 8,0 7,9 9,6 -29,8 -22,3 -21,6 -20,8 -17,6 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,5 18,0 -4,0 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 7,1 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,1 12,1 8,0 7,8 10,1 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,3 -9,5 -4,7 -11,2 -9,6 -7,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -23,6 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 Stavbe 11,5 -22,6 -14,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -39,0 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -5,6 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,4 3,2 12,6 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,7 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 6,4 3,9 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -34 -26 -24 -21 -19 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -35 -27 -19 -13 -7 0 3 0 4 -32 -27 -22 -23 -20 v gradbeništvu 2 -50 -57 -43 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -54 -52 -52 -47 -53 -49 -58 v storitvenih dejavnostih 27 -13 -3 -20 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 1 -28 -22 -22 -12 -10 v trgovini na drobno 22 -13 7 -17 -17 -9 -7 -6 10 12 12 1 -16 -18 -18 -16 -6 potrošnikov -20 -30 -25 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -27 -25 -27 -41 -30 -24 -26 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 -16,8 -19,6 -1,8 4,7 -8,8 -1,4 8,3 9,1 14,3 10,2 6,8 13,4 4,9 5,7 5,1 13,6 14,7 7,2 7,5 4,3 - - 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,7 18,6 39,7 22,5 24,5 -1,0 41,5 -4,4 1,1 -7,7 -6,8 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -0,9 9,0 10,3 15,1 11,0 7,6 14,3 3,7 5,5 5,6 12,9 15,4 7,5 8,3 4,4 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,1 5,8 3,0 5,3 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -15,3 -23,6 -29,7 -27,3 - - -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -17,3 -41,2 -53,1 -38,4 - - -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -13,0 2,7 -5,2 -19,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 9,2 10,4 4,6 4,2 - - -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,4 5,8 0,9 0,6 1,7 - -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,6 19,6 11,4 11,7 15,4 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,3 15,4 10,4 3,9 - - -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,0 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -2,6 - -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -4,9 - -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 7,0 5,8 6,3 5,3 3,0 3,4 4,7 - - 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 - - -13 -12 -14 -14 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -3 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 2 -2 -1 4 4 3 6 4 4 -55 -55 -49 -49 -55 -56 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -55 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -44 -4 5 -5 -3 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -1 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 3 3 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 9 13 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 16 17 -17 -26 -24 -26 -25 -23 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -24 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 946,1 945,3 945,6 944,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 863,2 860,8 859,1 855,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 38,0 38,0 38,0 37,9 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 311,8 309,1 307,1 305,3 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 203,6 201,2 199,2 197,8 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 87,8 87,5 87,5 87,2 V storitvah 509,1 513,4 514,3 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 513,5 513,7 514,0 512,4 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,4 51,5 51,6 51,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 114,0 114,2 114,1 113,0 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 773,3 770,5 768,5 764,5 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 704,3 701,7 699,8 696,5 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 69,0 68,8 68,7 68,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 90,0 90,3 90,6 91,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 82,8 84,5 86,5 88,5 Ženske 33,4 42,4 47,9 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 40,8 41,5 42,5 43,5 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 13,2 13,1 13,0 13,0 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 25,1 25,7 26,1 26,6 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 33,0 33,5 34,2 34,7 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 30,4 30,3 30,5 30,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 25,9 27,6 28,7 28,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 8,8 8,9 9,1 9,4 Moški 5,6 8,3 10,1 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 7,9 8,1 8,3 8,5 Ženske 8,1 10,2 11,6 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 9,8 10,0 10,2 10,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 13,4 6,8 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 3,2 1,7 2,0 2,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 1,1 0,8 0,8 0,8 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 8,2 7,4 7,0 7,3 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 3,7 4,3 3,9 4,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 2,4 2,2 1,9 2,1 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 12,0 13,9 14,5 14,7 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 77,2 77,8 78,7 80,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 81,1 86,6 75,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 74,4 74,2 92,1 90,6 87,8 86,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 7,9 9,7 9,6 9,3 9,2 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 10,0 8,8 8,5 8,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: "Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Po ZRSZ. 2009 2010 2011 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 n.p. 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 12,2 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,9 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,5 -0,4 0,3 6,2 0,9 1,2 2,9 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 74,5 73,9 74,0 74,2 74,4 74,3 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 7,9 7,9 7,9 7,9 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,3 -1,9 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Do 17 trgovinskih partneric ; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem)in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,2 -1,2 -0,8 4,0 4,1 3,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 -0,7 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 2,9 2,0 0,6 0,0 -1,3 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 Zdravje 2,9 4,0 2,1 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 6,1 5,1 4,8 4,7 4,4 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 HICP 5,5 0,9 2,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 Komunala 0,6 3,6 1,7 0,9 0,8 10,8 - - 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 'sest energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spremin 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 1,7 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 -3,5 -3,1 -2,9 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 -2,0 -2,4 -1,9 -2,2 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.489 -526 -409 -304 64 -235 -51 -107 -78 -64 -160 -87 4 18 42 -84 Blago1 -2.650 -699 -974 -156 -29 -228 -286 -135 -204 -174 -461 -283 -67 -7 45 -50 Izvoz 20.048 16.167 18.381 3.934 4.064 3.950 4.219 4.203 4.693 4.637 4.847 5.021 1.304 1.333 1.427 1.401 Uvoz 22.698 16.866 19.354 4.090 4.093 4.178 4.505 4.338 4.897 4.811 5.308 5.304 1.371 1.340 1.382 1.451 Storitve 1.493 1.114 1.057 239 311 296 269 234 299 261 263 306 103 112 96 59 Izvoz 5.043 4.301 4.363 918 1.049 1.272 1.061 925 1.071 1.260 1.107 1.076 344 348 357 436 Uvoz 3.549 3.187 3.306 679 738 977 793 692 772 999 844 769 241 236 261 376 Dohodki -1.030 -782 -597 -230 -200 -241 -112 -152 -130 -158 -157 -162 -56 -77 -67 -96 Prejemki 1.261 665 904 131 176 138 220 209 241 222 232 207 51 55 69 51 Izdatki 2.292 1.447 1.500 361 376 378 332 361 371 380 389 369 107 132 137 146 Tekoči transferi -302 -159 104 -158 -18 -62 79 -53 -43 6 194 52 24 -11 -31 2 Prejemki 870 957 1.199 141 266 176 374 258 215 271 455 377 116 80 69 80 Izdatki 1.172 1.116 1.095 299 283 238 296 312 258 264 261 325 92 90 101 77 Kapitalski in finančni račun 2.545 220 567 -25 -57 129 173 89 258 204 16 231 15 98 -170 104 Kapitalski račun -25 -9 6 -4 41 -4 -42 45 2 16 -57 -7 -2 -1 45 -3 Finančni račun 2.571 230 561 -20 -98 133 214 44 256 189 73 238 18 99 -215 106 Neposredne naložbe 381 -539 500 3 -415 -46 -81 -39 63 32 443 90 -100 -255 -61 -40 Domače v tujini -949 -121 -128 104 -260 35 1 -121 25 -25 -8 4 -74 -189 3 26 Tuje v Sloveniji 1.329 -419 628 -100 -155 -81 -82 82 38 57 451 86 -26 -66 -64 -65 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.625 1.949 874 1.151 2.293 307 1.106 503 -48 388 2.584 1.005 263 -118 864 Finančni derivativi 46 -2 -90 -23 12 12 -2 -22 -65 -14 12 1 4 8 -1 -2 Ostale naložbe 1.551 -4.021 -1.817 -988 -891 -2.112 -29 -1.063 -195 201 -759 -2.446 -888 20 -24 -663 Terjatve -427 -273 740 746 -161 -1.053 194 261 -576 576 479 -1.602 -152 -730 721 -656 Komercialni krediti -142 417 -234 62 166 -37 227 -228 -209 28 174 -326 70 141 -45 -6 Posojila -325 -29 143 40 -91 -23 45 -357 497 17 -14 -110 48 -62 -77 -58 Gotovina. vloge 35 -587 736 638 -239 -1.004 18 848 -858 436 311 -1.172 -269 -808 838 -592 Ostale terjatve 4 -75 94 7 2 12 -96 -2 -6 95 8 6 -1 -2 5 0 Obveznosti 1.978 -3.747 -2.556 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.324 381 -375 -1.238 -844 -736 751 -745 -7 Komercialni krediti -73 -459 391 -301 -105 25 -78 94 265 -63 94 208 -48 -32 -25 20 Posojila 1.869 -2.941 -984 -571 -1.331 -73 -966 -412 -189 -5 -378 -336 -328 349 -1.353 12 Vloge 190 -318 -1.934 -858 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -755 -361 434 627 -10 Ostale obveznosti -7 -29 -28 -5 6 -28 -2 72 -54 -1 -46 40 2 -1 5 -30 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 114 46 -13 20 62 -50 18 -11 9 -5 62 -11 -53 Statistična napaka -56 305 -158 329 -7 106 -122 18 -180 -141 145 -144 -19 -115 128 -20 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 442 461 407 473 403 456 442 510 439 171 141 149 147 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 1.977 1.996 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.837 646 652 698 722 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.474 1.568 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.706 478 524 567 517 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 583 551 521 633 450 612 570 661 547 190 187 175 170 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.381 2.335 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.424 762 759 814 861 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.195 1.262 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.377 437 416 408 434 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: "izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2011 10 11 12 10 11 12 -136 -15 -55 87 -83 -20 -127 40 -44 -96 61 2 -54 -12 -68 -77 -16 -20 -107 40 39 -161 -17 -50 -79 -158 -20 -89 -27 -78 -133 7 -31 -96 -47 -141 -137 -183 -66 -111 -106 -76 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.228 1.327 1.648 1.468 1.565 1.660 1.604 1.305 1.728 1.657 1.699 1.491 1.536 1.603 1.882 1.685 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.247 1.416 1.675 1.546 1.698 1.654 1.634 1.401 1.775 1.798 1.836 1.673 1.602 1.714 1.988 1.761 125 111 114 85 70 81 68 85 100 106 93 58 89 114 116 72 75 107 80 119 147 447 389 367 322 373 298 285 342 353 352 366 431 421 408 370 336 401 350 324 402 409 322 278 253 237 303 216 218 258 253 245 273 373 332 293 254 264 326 243 243 283 262 -66 -79 -63 17 -65 -54 -54 -44 -48 -44 -39 -51 -52 -55 -51 -54 -52 -61 -60 -42 -62 43 44 45 107 69 67 65 77 75 82 84 75 74 73 75 75 82 60 61 86 65 109 123 108 90 134 121 119 121 123 126 122 126 126 128 126 129 134 120 121 128 126 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 42 143 -1 -16 70 30 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 88 67 100 123 231 84 129 164 113 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 91 82 91 92 81 88 85 146 94 83 -66 92 95 -7 85 54 79 -44 132 15 111 124 -36 116 110 -173 79 -153 104 280 11 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 3 -63 -9 1 1 -2 -64 91 94 -32 153 61 81 -99 130 19 107 132 -32 89 107 -176 142 -144 103 279 13 27 -34 -17 -89 25 30 -47 -21 2 25 36 52 47 -67 105 253 86 -75 -9 174 92 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -38 -23 23 25 3 5 -33 -26 17 2 -54 22 35 -4 3 -18 8 -126 36 36 29 16 25 2 11 49 42 -34 131 236 84 -21 -31 139 96 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -446 195 607 -201 98 82 -27 -102 69 182 137 1.136 -207 1.655 -362 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 1 5 5 -2 -4 7 0 90 -1.539 115 114 -258 -1.375 569 -257 -500 275 30 7 -44 238 -86 -600 -72 -1.212 305 -1.539 270 719 -1.116 219 -349 323 150 64 47 -10 -628 62 711 -197 62 -162 -613 1.254 -1.141 376 -837 70 85 -117 -68 -31 326 -3 -42 -183 -36 -87 -86 -9 198 -161 -101 -67 341 -223 27 -131 -86 72 -37 -8 48 5 -55 30 -332 418 17 63 128 4 -115 -36 1 21 -88 35 -56 13 556 -968 292 -367 93 214 71 562 -399 -545 86 584 -471 324 -11 -542 865 -821 318 -669 131 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -5 26 -9 -4 19 11 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 505 -304 -490 904 -32 -704 154 176 75 13 -1.326 -71 -71 -702 200 -110 116 88 80 -246 -87 69 112 55 128 83 -31 -184 152 140 62 -107 -31 60 179 142 -30 -55 -159 32 -839 -39 -18 -355 -276 328 -241 -38 -20 53 -240 245 -384 -92 -105 -139 -227 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 22 -8 -769 284 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 -7 -34 30 -17 27 2 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 202 -77 -40 -79 -3 -34 48 4 -88 80 -172 -126 89 -104 -42 249 -63 174 3 -320 -50 110 150 167 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 141 172 n.p. 552 751 782 730 581 657 725 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 889 904 1.044 n.p. 392 572 540 578 502 445 473 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 510 545 651 n.p. 154 197 218 208 207 122 149 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 172 227 n.p. 711 886 913 937 799 794 906 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.030 1.103 1.291 n.p. 381 441 447 433 413 362 395 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 421 450 506 n.p. 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.991 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.349 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.765 23.563 24.486 24.334 25.649 26.021 26.576 26.207 25.956 26.950 26.861 26.932 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.192 12.044 12.776 12.359 13.604 13.703 12.647 11.167 10.667 11.332 11.109 10.917 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.336 4.575 4.761 4.859 4.907 4.901 6.212 7.630 7.749 8.000 8.257 8.396 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 529 528 507 528 541 554 548 529 539 555 591 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 505 502 492 488 495 492 480 463 463 458 453 Čez noč 215 238 285 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 213 222 211 209 197 199 195 178 171 169 142 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 8 7 6 6 6 5 7 7 5 5 7 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 2011 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.794 21.777 21.774 21.782 21.714 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.453 2.401 2.371 2.350 2.341 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.742 6.504 5.179 5.275 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.493 35.381 35.616 35.430 35.931 35.991 35.989 36.004 36.709 35.736 35.811 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.349 5.269 5.271 5.475 5.043 5.008 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27929 27.077 27.358 26.819 26.696 27.486 26.765 27.628 27.235 28.129 27.080 27.205 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7976 7.934 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.192 8.814 8.483 8.724 8.477 8.614 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.336 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 569 577 532 504 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 434 426 438 436 450 496 705 465 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 238 240 241 250 270 299 513 283 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 141 133 137 127 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 45 48 52 55 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 10 5 8 4 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 - 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 - 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 - -- 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 - -- Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.601,7 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.365,6 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 195,9 229,5 192,1 291,4 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 433,1 423,8 423,9 424,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 2,4 2,3 2,4 2,6 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 7,9 15,8 27,9 22,6 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 424,3 316,7 436,5 445,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 12,4 8,2 8,6 7,4 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 0,2 0,2 0,3 0,2 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 209,7 48,0 50,6 59,8 46,4 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,5 3,9 15,5 10,4 8,2 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 0,8 0,2 0,8 0,9 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,1 1,0 0,6 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 61,8 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,8 70,6 39,3 77,0 34,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,7 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.899,5 569,3 580,8 532,6 539,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 312,7 374,0 318,9 325,6 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 547,1 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,6 212,7 202,2 203,1 207,1 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 312,4 41,7 1,9 4,8 4,4 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 2,3 2,7 5,9 1,9 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,0 571,1 761,3 603,8 583,7 Subvencije 476,5 597,9 581,9 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,1 31,3 54,7 40,9 27,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 487,2 643,7 483,9 492,1 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 161,2 51,0 56,3 71,2 62,1 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 3,6 1,5 6,6 7,8 2,2 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,9 65,6 84,1 87,4 87,5 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,1 17,1 27,8 68,0 22,7 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 32,4 24,1 39,1 16,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 2011 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,6 1.118,3 1.277,8 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,1 1.173,4 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,1 62,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,7 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,3 1.364,5 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,8 636,9 623,9 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,7 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,3 183,8 199,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,6 89,2 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,4 46,4 27,4 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 53,5 48,8 58,9 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 1,3 0,4 1,9 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,1 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BIS - Bank of International Settlements, BS - Banka Slovenije, COFOG - Classification of the Functions of Government, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, EIA - Energy Information Administration, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MISSOC - Mutual Information System on Social Protection, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Oragnization for Economic Cooperation and Development, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, RULC - Real Unit Labour Costs, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Costs, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZEW - Zentrum fur Europaische Wirschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo junij 2011, št. 6, let. XVII