V r i š e r iz L jub ljane) so se na vabilo G eografskega in štitu ta F ak u lte te za tu je jez ik e in lite ra tu re trža šk e un iverze s sedežem v Vidmu udeležili č e tr te ­ ga sreč an ja geografov iz Ju lijsk e B enečije in F u rla n ije te r geografov iz SR S lovenije, k i je bilo to k ra t o rganiz irano v znanem , naglo se razv ija jočem in d u strijsk em m estu Pordenone v F u rlan iji. P ri o rgan izac iji s reč an ja je r a ­ zen om enjenega in štitu ta iz Vidma sodeloval tud i IRSE (ls titu to regionale di Studi Europei del Friuli-Venezia Giulia), srečanje pa so podprli in pozdravili tud i zastopniki avtonom ne reg ije (dr. S. Coloni), pordenonske p o k ra jin e in pordenonske občine. Z ita lijan sk e s tran i so od geografov sodelovali prof. dr. G. V a 1 u s s i iz V idm a s svojim i sodelavci G. B a r b i n o , G. C a m e r i - j e m , P. N o d a r i j e m i n G. B u d a l o m , sku p in a geografov iz P o rd e­ nona te r ob za k lju čk u prof. E. M i g l i o r i n i , p redsedn ik ita lijan sk eg a zd ru ­ žen ja u č ite ljev geografije. P riso tn i so bili tud i generaln i konzul SFRJ v T rstu Boris T ram puž te r štev iln i slovenski k u ltu rn i in politični delavci iz T rsta. O snovna tem atik a sreč an ja so b ile narodne m anjšine. To snov sta ob- /av n av a la prof. V ladim ir K l e m e n č i č z refera tom o ita lijan sk i m an jšin i v SR S loveniji te r prof. G iorgio V a 1 u s s i z refera tom o slovenski narodni m an jšin i v reg iji F u rla n ija — Ju lijsk a B enečija. B efe rata sta vzbudila p re ­ cej d iskusije , p resenetile so zlasti k ritičn e pripom be prof. Sam a P a h o rja k re fe ra tu prof. Valussija. N a p rog ram u so bili še re fe ra ti prof. I. V r i š e r j a o vp livn ih obm očjih cen tra ln ih k ra je v v ita lijansko-slovenskem obm ejnem področju , G. B a r b i n e o razvo ju pordenonske p o k ra jin e m ed popisom a 1961—1971, G. C a m e r i j a o geografskih v id ik ih h id roe lek trične in d u strije v pordenonski p o k ra jin i in P. N o d a r i j a o ita lijan sk i in d u s trij i gospodinj­ sk ih s tro jev s posebnim ozirom na pordenonsko področje . To področje so si im eli udeleženci sestanka p rilik o ogledati tudi na te ren u z obiskom Zanussi- jev ih nap rav v P ordenonu in n jegovi okolici. Na nadvse zanim ivi celodnevni e k sk u rz iji po končanem sim poziju pa so si v gorn jem delu P ordenonske rav ­ n ine lahko ogledali tu d i p o d roč ja nove ag ra rn e ko lon izac ije povezane z n a ­ m akanjem na znam enitih magredis, p rodnatih v ršajih Celline in Medune. Od tam so pod vodstvom prof. V alussija, dobrega poznavalca in raziskovalca za led ja P ordenonske ravn ine in G. C am erija , poznavalca ta m k a jšn jih h id ro ­ energetsk ih problem ov, n ad a ljev a li pot skozi dolinsko os tega za led ja ,Val- cellino ' in mimo k a tas tro fa ln ih učinkov podora ob zajezenem bazenu gorske vode V ajont iz le ta 1963 do L ongarona ob Piavi, k je r so lahko opazili tud i še žive sledove katastro fe , ki jo je je tem u k ra ju ob Piavi povzročil om enjen i podor. S. I. Simpozij o sodobni problematiki podeželskih naselij Poznan 7., 8. XII. 1973 G eografski in štitu t U niverze A dam a M ickiewieza v Poznariu je 7. in 8. decem bra 1973 o rgan iz ira l sim pozij o sodobni p rob lem atik i podeželskih n a ­ selij na P oljskem . O d skupno 14 referen tov so b ili š tir je iz Poznana, tr i je iz W roclaw a, po dva iz W arszaw e in Lodža te r po eden iz K rakow a, T o ru n ja in Szczecina. Bolj v ljudnostnega ko t delovnega znača ja je pom enilo sodelovanje treh nem ških geografov z U niverze v H allu (NDR), s k a te ro im a U niverza A. M ickiewicza tesne stike. P oseben pečat je dala sim poziju udeležba n a jm la jše g enerac ije raz isko­ valcev, sa j so s specifičnim i raziskovalnim i m etodam i, poštenim odnosom do dela, z zav id ljiv im i rezu lta ti, p redvsem pa z novim i m etodološkim i izhodišči začeli u tira ti nova pota na področju geografskega p ro u čev an ja naselij. R efe rate bi glede na obravnavane problem e le težko u v rs tili v n ek a j tem atsko podobnih skupin , sa j je sam naslov sim pozija nudil m ožnosti za po­ ročan je o n a jraz ličn e jš ih problem ih. O bravnavana je b ila p rob lem atika , ko t npr. funkcionalnost om režja naselij, podeželski cen tra ln i k ra ji , nekm ečko p reb iva lstvo n a podeželju , m orfološke sprem em be vasi pod vplivom in d u ­ stria lizac ije , in fra s tru k tu ra ko t elem ent podeželskega om režja n aselij, u rb a ­ n izac ija po ljske vasi itd. D obra tre t jin a referen tov je navezovala svoje p ro ­ blem e na sprem em bo adm in istra tivn ih m eja, k i je b ila uzak o n jen a leto dni p red sim pozijem . Poleg tega je b ilo nekaj re fera tov s »planersko« p ro b le ­ m atiko, k a r vse dokazu je živo zan im an je p o ljsk ih geografov za d ružbena do­ g a ja n ja in za močno željo po u v e ljav itv i znanstven ih izsledkov v p raksi. N ji­ hovo delo je v velik i m eri vezano n a rešev an je p rak tičn ih p rosto rsk ih p ro ­ blemov. Ni slučaj, da je b il sim pozij o rgan iz iran ravno v Poznanu. Ze p red vojno je n a novo ustanov ljen i un iverz i prof. Paw iow ski posvečal posebno pozornost raz iskavam podeželskih naselij. Po vo jn i so se podobne raziskave n ad a lje v a le pod vodstvom prof. C zekalskega, v Zahodnem in štitu tu p a pod vodstvom prof. S. Zajcliow ske. Poseben razm ah je doživelo p ro u čev an je po­ deželsk ih nase lij po 1. 1958, s p rem estitv ijo prof. Zajchow ske z w roclaw ske n a poznansko univerzo. Po 1. 1968 so dobile raz iskave nove k v a lite tn e raz ­ sežnosti z obravnavo teo re tičn ih problem ov, p ri čem er so v n a jv eč ji m eri u p o rab lja li s ta tistično-m atem atične m etode. Prof. Zajchow ska je sk u p a j z m ladim i sodelavci p rip ra v ila n a sim poziju dvojno p resen ečen je : z brezhibno o rganizacijo in z re fera tom a m lad ih kolegov, k i sta na sam em začetku sim ­ pozija dobesedno šo k ira la p rece jšen del udeležencev. W. M aik in A. Jasiok sta nam reč p red stav ila nova m etodološka izhodišča p ro u čev an ja om rež ja n a ­ se lij in m ožnost up o rab e n ek a te rih dokaj ab s tra k tn ih m etod v analiz i dnevne m ig racije zaposlenih in om rež ja sto ritven ih dejavnosti. »A vantgardni« zače­ te k sim pozija je še dodatno po u d arila p riso tnost prof. Z. C ho jn ickega ko t delovnega p redsedn ika v začetnem delu sim pozija. N eka tere m isli in ugotovitve s sim pozija so p rav gotovo zanim ive tud i za slovenske razm ere, zato j ih bom skuša l na k ra tk o p rik aza ti: Prof. S. G olachow ski (Wroclaw) ra z lik u je tr i g lavne oblike u rban izac ije vasi na P o ljskem : 1. subu rban izac ijo — š ir je n je u rb an iz iran ih področij v obm estnem pasu velik ih in s red n je ve lik ih mest, 2. razvo j in d u strijsk ih področij n a ag ra rn em podeželju in 3. razvo j om rež ja n aselij, o rgan iz iranega na s to ritveno-adm in istra tivn i a li p ro d u k c ijsk i funkciji. P roces u rb an izac ije vasi na j bi, po njegovem m nenju , vseboval š tiri g lavne zv rsti sprem em b, k i sicer v ečk ra t ne nastopajo istočasno: a) razvo j in d iferenc iacijo n ea g ra rn ih funkcij, b) izenačevan je m ožnosti vašk ih preb iva lcev z m estnim preb ivalstvom v osk rb i z vsem i v rstam i storitev , c) po rast nekm ečkega p reb iv a ls tv a n a vasi, d) sprem em be v a rh ite k tu r i zgradb na podeželju in sprem em be v načinu izko riščan ja po k ra jin e . W. R akow ski (W arszawa) je m enil, da bo čez pe t do sedem le t tre b a dati velikem u delu ag ra rn eg a p reb iv a ls tv a sta rostno pokojn ino in g rad iti domove za ostare le , k a r n a j bi b ila dolžnost m est, sa j se okoriščajo z n a jb o ljšo km eč­ ko delovno silo. N a ag ran ih p o d roč jih sicer znaša le tn i p r ira s t p reb iva lstva 2 %, v en d a r se na obširn ih p red e lih število p reb iv a ls tv a celo zm anjšu je . Na nova teo re tsk a izhodišča p r i raz iskav i naselb inskega om režja je pokazal W. M aik (Poznan). K lasična ana liza om rež ja n aselij po n jegovem m nen ju ne zadošča več. K novim oblikam u rb an izac ije (regionalne, »skrite« itd.) m oram o p ris to p iti z m oderne jšim i in ustreznejš im i m etodam i. N ase lja im ajo bo lj a li m anj specia liz irano vlogo (bivalno, p rodukcijsko , uslužnostno, izobraževalno itd.) v okv iru več jega ali m an jšega p rosto rskega sistem a, po­ leg tega se posam ezne m estne funkcije , tu d i n a jv iš je stopnje, ne vežejo vedno na teo re tsko ustrezno h ie ra rh ično stopnjo nase lja , pač pa so često razpršene po širokem p rosto ru . Za raziskavo ta k ih obm očij p red lag a M aik uporabo splošne te o rije sistem ov, s pom očjo k a te re iščemo m edsebojne zveze zno tra j posam eznega p rosto rskega naselb inskega kom pleksa (sistema) te r večjo ali m anjšo povezanost (odprtost) sistem ov m ed seboj. Posebnega zan im an ja je b il tu d i deležen p rik az upo rabe v ek to rsk e an a ­ lize p r i p ro u čev an ju pojavov, k i — obravnavan i s sta lišča p rosto rsk ih pove­ zav — izp o ln ju je jo pogoje v ek to rskega računa. Te m etode se lahko poslu- žim o pri proučevanju relacij (odnosov) m ed dvem a točkam a (krajem a), če poznam o njuno m edsebojno oddaljenost, sm er d elovan ja pojava in jakost (pogostnost) re lac ije . M etodo laliko uporabim o pri raziskavah dnevne m i­ gracije , storitev, kom unikacij, m edregionaln ih povezav itd. M etodo sta pred­ stav ila A. Jasiolc in Z. K am inski (Poznan). K. Kuciriski (W arszawa) je ugotovil, da je b ilo d oslej infrastrukturi kot elem entu p od eželskega om režja n aselij posvečen o prem alo pozornosti, p oleg tega pa so raziskovalci n jeno v logo om ejeva li le na čisto agrarno d ejavnost (poti, m elioracije itd.). Po k on cep ciji K uciriskega je infrastruktura prostorski sistem , ki oskrbu je sistem om režja naselij. Oba sistem a skupaj je opred elil kot prostorsko razširitev p rodukcije: n jen e kvan tita tivn e zn ačil­ nosti p red stavlja om režje n ase lij, k v a lita tivn e pa infrastruktura. Značilnost pod eželja je nizka stopnja oprem ljenosti z e lem en ti in frastrukture, iz česar izh a ja jo določeni negativn i družbeno-ekonom ski pojavi. N a osnovi om enjen ih k oncepcij Kuciriski trdi, da izb o ljšan je oprem ljenosti p od eželja z in frastru k­ turnim i napravam i povzroča sprem em bo celo sam ega om režja n aselij in ne sam o n jegov ih posam eznih elem entov. D isk u sije , v k ateri so sod elova li teoretik i k ot praktik i, geografi, ek on o­ m isti, p lan erji in drugi, je potrdila uspešnost sim pozija. N a jv eč pozornosti je b ilo p osvečen e raziskovaln im m etodam , rezultatom raziskav, sodelovanju s p lan erji in m ajhni praktični vrednosti sta tističnega m ateriala. S kritiko »abstraktnega form alizm a« (konkretno ob prim eru uporabe vek torsk e analize) je prof. K ieiczew ska-Z aleska sprožila cel p laz ugovorov. Prof. S. G olachow ski je v kratk ih besedah prikazal tendence sodobnega na­ čina geografsk ega p roučevanja: štev ilčn a p red stavitev p ojavov in povezav (ne sam o opisna) ter nujnost ab strak cije v znanosti. M odeli, k ot izraz ab­ straktne ponazoritve d elovan ja določenih prostorskih procesov, nam slu žijo le kot form alizirani m ehanizm i, s pom očjo katerih iščem o optim alne rešitve konkretnih prostorskih problem ov; to je m nogo m anj b o leče k ot pa neuspešno izved en a reform a v praksi. D isk u sija o om en jen ih osnovnih problem ih geografskega proučevanja je b ila — kot ob ičajno — zelo ostra, kar je še otežilo zb ližan je različnih m nenj. T ako je A. W erw ick i energično zavrn il uporabo m atem atičn ih m e­ tod, katere naj bi — po naziranjih zagovorn ikov »m atem atizacije« geogra­ fije — preprečeva le su b jek tivn osti v geografsk ih raziskavah. Po njegovem m nenju je č lovešk a g lava n a jb o ljš i »computer«. Ta ugovor je očiten prim er, kako lahko n ezn anje a li n ejasn a predstava o v log i računaln ika v znanosti p rip e lje do hudih nezaupanj m ed posam eznim i raziskovalci. N e sm em o nam ­ reč zam enjati k v a lite tn ega načina (m iselnih procesov) s kvantitativn im , m o­ toričnim . K ljub obravnavi n ajrazličn ejših prob lem ov v zvezi s podeželsk im i na­ se lji je izosta la obravnava teritoria ln o obsežn ejših področij, na kar je opo­ zoril _prof. G olachow ski. T eoretsko osnovo za tovrstno d inam ično-funkcijsko p roučevanje kom pleksov n aselij (sistem ov in podsistem ov) je dal že sam sim pozij, k onkretno W. Maik. M anjkali so tudi referati s tip o log ijo (pred­ vsem fiziognom sko) n ase lij, s k r iter iji za u vrščan je n aselij v posam ezne tipe g led e na urbaniziranost itd. Po sp lošnem m nenju u d eležen cev je sim pozij pom enil prelom nico, tako v iskanju družbene v lo g e geografa, kot v uporabi novih m etod v geografskem proučevanju . N asled n ji tak sim pozij bodo organizira li w rociaw ski geografi. M arijan K lem enčič