13. številka. Maribor, fine 1. aprila 1915. XXIX. tečaj. Ust ljudstvu ¥ pouk k» mAmm* »„^B» ■) ..........................I I I I ■■........" -^Kgfa .^iC-.fe «BSBSt %a imstn/h s« pkfaij® ©«! Mostema pjliimidi M «aksot I« tfau, t8 br Jc Me, t kv*4ratei CMrtfentter prodon ste» ttvk Zt OCfaM pope*. V eddcfk» ¿fam mv&eikP oi&ae beeedo 5 vin. P««ts ta M&vete mdm »teu, Izjave m PmImm» 31 vfa. — lat«rs« m s^rajcHsa}© ¿o Mss ^«Mm». — rhifHi rtkUmaci;»: s« poftntae penaste. *>SSW »—i ......mini. .....................j, ...........».,..■■ um,—......................... ■■■ n i...un.m.. « ........lili •ammmmmmmmm i ......m, ..mm.....................- -- Nenavadno srditi boji ¥ Ksrpdtiht Ne 200 km dolgi bojni črti v Karpatih noč in dan boji. — V dolinah Ondave in Laborce Rusi na ogrskih tleh. — Karpatski boji velike važnosti za nadaljni razvoj vojske. — Naše čete potisnile Ruse v Bukovini čez državne meje. — Przemyslski poveljnik Kusmanek ujet v Kijevu. — Rusi priznavajo hrabrost przemyslske posadke. — Na drugih bojiščih ni posebnih dogodkov. JLetošiaja Velika boš. Ko smo lani o Veliki noči barvali in slikali pisanke, si pač nihče ni mogel misliti, da bomo letos obhajali tako strašno Veliko noč. Letos ni več pisank, da bi jih slikali; tudi ni več barv, s katerimi bi jih rudečili. Pač pa teče junaška kri, da bi z njo lahko porudečill pisanke; in če ne teče junakov kri, pa teče srčna kri domačih/ki jo prelivajo za svojimi dragimi tam daleč daleč na bojiščih. In s to srčno krvjo bodo poškropljene v duhu letošnje pisanke za milijone hrabrih vojakov, ki jim vojna dolžnost ne bo mogla dati «drugačnih. A!i si moremo tedaj v takih razmerah želeti po stari slovenski navadi „veselo Veliko noč" ? Da. V nekem oziru še je bolj upravičeno, da se veselimo letošnje Velike noči. Kot slovenskemu narodn so nam v začetku vojske napočili hudil in nevarni časi trpljenja. Ni bila voiska kot taka za nas gorje. Hujše je bilo, da se je slovenski narod obdolžil, kakor da bi ne bil domoljuben. Ko so korakale hrabre čete naših slovenskih far.tov i.n mož s petiem na bojišče, so morali drugi med zasramovanjetm korakata v ječe. Celo 17 duhovnikov iz lavantinske škofije in nekai slovenskih «duhovnikov iz drugih škofij je bilo zaprtih radi „ve-leizdaje" Hvala Bogu in čast c. kr, vojnemu sodišču, nedolžnost se je izkazala! Niti1 en slovenski duhovnik ni bil obsojen. Obsojeni so bili le posamezni gostilniški čvekači nemške, slovenske in drugih narodnosti]. Slovenski narod kot tak, in zlasti naša kaitoliško-na. rodna stranka in Slov. Kmečka Zveza pa ima,ta kri-«falno-čist domovinski ščit. Ali se ne smemo tega veseliti? Da. Veselimo se tega, in zato prav iz srca želimo prav veselo Veliko noč onim nedolžnim žrtvam, ki so morale toliko pretrpeti, ki pa lahko zdai tem bolje s Kristusom obhajajo po trpljenju veselo Vstajenje. Volčja - dolna. (Vojni karat Janug Goleč.) (Dalje.) Drugi, zelo občuti,o neljubi naši gostie, ki, so se kn* v legijah pojavili ravno v Volčji dolni, so bile — uši. Bolj občutljivi bralec,, posebno bralke, gospi-«e, se bodo izpodtikale nad izrazom: častnik in pa — uš. Vsak pa, ki je vsaj nekoliko mesecev prebil na Tjojnem polju, mi bo pritrdil, da se zajeda uš neusmiljeno v vsakega bojevnika od prostaka do generala. TISi so nas grozno mučile v Volčj;-dolr>i, ker so se med nami častniki tedaj prvič pojavile in ni smo poznal' nobenega mazila in strupa zoper to golazen. Prav do krvi so bili opraskani po celem telesu in celo noč je bilo iuti po postojankah prita'eno drganje in letele, so tudi prav krhke kletvice na krvoloke, ki so nam kradli tolikanj potrebno spanje. Pameten in tedaj edino izvedljivi bojni načrt zoper te roparje snanca nam je ■dal naš major: vsakdanja temeljita preiskava in smrt krvolokom s pomočjo obeh ročnih palcev. Pobijali smo vsako jutro uši, a imeli smo jih vedno več in morali smo se udat.i v ušivo usodo, katera nas preganja in muft; Se sedai. Moje in vseh strokovnjakov, ki so v tej vojsln pasli in še pasejo v obilni meri uši, mpenje ie, neljntte živalioe bodo prenehale, kadar bode zatrobila -enkrat trobenta tolikanj zaželjenega miru! Veselimo se dalje tega, da je nag „Slov. Gospodar" uč 1 v pravem duhu vrlo slovensko ljudstvo, tako, da je v teh resnih, nevarnih časih naše ljudstvo vedelo, kaj mu je storiti in kako izpolniti svoje domovinske dolžnosti. „Slov, Gospodar" ima zato tudi zadoščenje, da se ga je ljudstvo še bolj oklenilo in povzdignilo število naročnikov nad 22.00'0. Velika je ta armada, do katere je pa prišel še le po dolgoletnem, (ruda in trpljenja polnem delovanju. Zdaj lahko obha. a veselo svojo Veliko noč. Veselo Veliko noč lahko obhajamo kot stranka s katoliškim programom. Vojska je obsodila proti verske in prot cerkvene stranke. Kaj naj zdaj dviga iti tolaži strankarja, ki je hotel samo na zemlji imeti raj, •-obesa .pa prepustiti vrabičem, kakor je rekel nj'h voditelj? Kaj naj krepi in drži vojaka, katerega je njegova stranka uč ¡a, da je vera postranska stvar, strup iz Judeje i. t. d. Naš avstrijski cesar je zapisal v svojem oklicu v začetku vojske, da zaupa v Boga, Hindenburg pripisuje svoje zmage božji pomoči, versko prepričanje daje vojaku, pogum in moč, da more izvrševati svo'e težke dolžnosti. Ob izbruhu vojske so oblegali spovednice tudi taki, ki je vsled liberalne n soc aluo-demokratske brezbrižnosti že niso videli leta in leta. Naš katoliški program se je torej obnese! tudi v vojski. Naš katoliški mož ali fant je šel k sv. zakramentom, potem je pa rekel, da je miren, da so ničesar ne boji, tudi smrti ne. Tak vojak je lahko junak! Zato smo ponosni na svoj katoliški program, ' a svo e versko prepričanje, na katoliško stranko, ki se lahko tega veseli in v radosti obhaja Veliko noč. Toda, ali naj imajo tudi oni veselo Veliko noč, katerim krijejo njih drage vojne gomile? Hudo je sta_ rišem, če izgubijo svojega sina, up svoje starosti, luč svojih oči, veselje svojega življenja. Hudo je 'izgubiti zvestega moža, bridko je otrokom, ne imeti dobrega očeta, bridko, ne videti več ljubega bratca, že-vna, Od uši pa preidem na drugega skoraj vedno smrtnega sovražnika, na kolero. Že izraz kolera požene vsakemu strah in trepet v vse ude. In ravno ti trašno bolezen smo za našega bivanja v Volčji dol.¡i občnt li vsi. Omenil sem že poprej, da je med nami in nozdorn curljal neznaten potočen, ki je izviral nekje na vrhu gladine. Vgdo iz tega potoka smo rahli vsi za pit e in kuho. Ravno ta potočec je skrival bacile kolere, ki je naenkrat objela z ledeno smrtno roko nas in Ruse. Kolera se je pojavila v naši sosednji postojanki med pionirji. Ljudje so začeli po noči bljuvati i i zjutraj je bila že vsakemu nesrečnežu v globoko u-drtih očeh in v votlo donečem glasu zapisana gotova smrt. Ni minulo 24 ur in že smo ga zagrebli v gozdu. Grozna bolezen se je širila vedno bolj in lw>ij i a zabeli smo brskati po izvoru in vzroku te koščene žan-'ice. Preiskal se je potok in odkrili so prav že ob n;e-iiovem izviru 40 mrtvih trupel, ki so vsa ležala nepo-konana v vodi. Skušali smo jih odstraniti in pokooati, a kleti Rus je ustrelil vsacega. k; se je približal mr-'ičem. Ni preostajalo druzega, kakor, da smo pokril1 notok s hlodi, nametali zemPe na vrh. in pod smrtno i-aznijo je bilo vsaoemu prepovedano rabiti vodo iz o. kuženega vrelca. Najboljša pomoč zooer kolero je po mnenju nas vseh dandanes tol kanj preganiani in pso-vani — alkohol. Kakor hitro so nam dali vina, ruma in tudi moštvu tople hrane, :e ponehala kolera, a popolnoma je nas zapustila, ko smo ostivili isto kleto, za nas resnično Volčjo dobi o. Lahko bi vam popisal, dragi bralci, več ganljivih slučajev za razsaiania kolere, a te dogodljaje hočem natančneje op:sat', če se še enkrat živ vrnem v sorodnika i1, t. d. Da tečejo solze, teče srčna kri! Vendar pa ne žalujemo, „kakor tisti, ki, nimajo upanja". Kako lepa tolažilna pisma so poiiijja.li padli vojaki pred smrtjo v slovo! „Naj Vas tolaži, da je tako božja volja, če padem. Morebiti nisem bil nikdar tako dobro pripravljen na smrt, in moreb't; tudi ne bom več kdaj pozneje, kakor zdaj, ko moram gledati smrti v obraz. Zdaj še le prav vidim, da je pravi' namen človekov, priti v večno življenje. Na zemlji ni naša prava domovina. To, da človek do starosti živi in se z boleznijo popravlja na smrt, človeka le moti, da si misli, da. je hudo, doseči malo prej in nagloma cilj človeškega življenja — srečno večnost." Ali niso lepe te misli? Da, tako mišlienie in prepričanje, da je veliko naših junakov padlo lepe, srečne, svete smrti, v-liva hladilno olje na skeleče rane, ra ¡e ločitve, zapu-Sče ost . Srečno padli junaki so že preboleli smrt, proslavljeni obhajajo s Kristusom Vstajenje, Veliko noč. Naj" zacelijo torej tudi naše rane, glejmo, da dosežemo tud;, mi večno Vstajenje, da obhajamo s padlimi svojci kdaj Veliko noč tam, kjer bo „Bog posušil vsako solzo z naših lic". Kaj pa tist;, ki še imajo žive svoje drage v bojnih vrstah? Strah naj izgine za ta veliki čas iz njih src! Zaupanje naj nanoln z veseljem njih duše! Kaj pa oni, ki trpijo vsled vojske pomanjkanje? Upanje v -oljse čase naj jih tolaži! Naj pomislijo, da je trpljenje splošno, da niso edini, ki morajo nekaj žrtvovati na oltar domovine! Kristus je šel skoz trpljenje v svo e veličanstvo. Po trpljenju pride veselje. Obhajajmo tedaj s Kristusom veselo Veliko noč! Prosimo pa Gospoda vojski nih trum, naj skrči dneve trpljenja, da naši domovini že kmalu zasipe solnce zmage, solnce miru, da bo kmalu vsak lahko obhajal po teh hudih in nevarnih časih vesele dneve zmagoslavja. in m'rnega blagoslovljenega življenja! Ko bomo ob dnevu Kristusovega zmagoslavja prosili za zma. domovino. Kot zaključek teh v domovino poslanih vrstil- naj služi en doživljaj, ki se tiče uši in kolere. Kot „inenažmojster" sem moral celo našo postojanko pre* skrbovati z mesom. Človeku se pristudi vsak dan tr-;'o goveje meso in naši gospodje so poželeli svinjine in ielet ne. Nekega popoldne med strelskim odmorom sem zajezdil svoje kljuse in ga pognal proti vasi, da. kupim debelega ščetinca. Rusi so me na potu v vas obstrel evali, a kljuse je dobro teklo in jaz sem nepoškodovan došel v vas. Posrečilo se mi tudi je po dolgem baranju in kratki barant;j' kupiti svinče. tfkazal sem ga zaklati in namenil sem se povrniti k tovarišem v postojanko, ko se pojavi pred menoj na konju naš Franci in dragonski ordonanfini častnik. Hočeš, nočeš, moral sem z njima slabo oblečen in na prav grdem kljusetu v 35 km oddaljeni Przemvsl, da nakupimo tamkaj potrebnega alkohola in nekaj boljšega za pod zob. Odjezdili smo ob 4. uri popoldne iz Volčje dolne in v trdem mraku smo bili pri kolodvoru Novega Mjasta. Precejšna množica ie bila tamkaj zbrana, ustavili smo konje in jezdil i v koraku. Izvlekel sem smodko in sem jo skušal prižgati, ko jezagromel prav na, kolodvoru grozen pok n topa. Po celem telesu me 'e spreletela nekaka mrzlica: mojemu kljusetu je bil ta pok tudi nekaj preveč za uho in ubralo jo ie nreko ceste po travniku v divjem galopu, da sem se komaj obdržal v sedlu. Kliuse se je vse zasoplo zopet ustavilo, napenjalo ušesa in jaz sem se'ozrl nekoliko naokrog po vzroku poka. Vsi delavci, ki so popravljali železnico, so vs'ed strahu nehote posedli na neimeno^ vani del telesa in se ozirali plašno okrog. Slednji» sem vendar dognal vzrok občnega strahu. N«. kolo- "»»»"»•Ti g goslavje naš© , skupne avstrijske domovine, ne pozabimo moliti tudi prav posebno za ožjo slovensko domovino, da ji napoči po tem času trpljenja veseli dan vstajenja v naši skupni domovini! Iz zemlje, napo jene z našo srčno krvjo, naj vzcvetejo cvetke boljše bodočnosti! V tem smislu želimo svojim ljubim sotrudni-kom, naročnikom in bralcem veselo Veliko noč! Nove določbe za uporabo moke in žita. Z dne 28. marcem so stopile nove določbe za u_ porabo moke in žita v veljavo. Tudi te določbe so samo začasne. Za one ljudi, ki se hranijo od mesa, se je po novih določbah znižala količina moke, katero sme ena oseba na dan zavžiti. Znaša samo 200 g moke, dočim je po določbi z dne 24. iebr. znašala 240 g. Za mesta in industrialne kraje se bo upeljalo krušne nakaznice; na Slovenskem Stajerju, kakor izvemo u-radna, samo v Mariboru, Ptuju in Celju. Za kmečko prebivalstvo velja po novih doloibah to-le: Za kmečko prebivalstvo se količina moke oziroma žita, ki se je določila dne 24. iebr, za eno osebo na dan, ni znižala. Kmečki človek (delavec, viničar, hlapec) sme uporabiti na dan za eno osebo (tudi otroci so vštetij 300 g žita, oziroma 240 g (približno 54 kg) moke. Kdor si je že izprosil (ali sam ali potom občine) od okrajnega glavarstva dovoljenje, da sme za osebo na dan več, kakor je določeno, uporabiti — ker n. pr. ne uživa mesa, nima druge moke, ne krompirja, ne fižola dovolj, ker se ne more našit ti radi težkega dela itd. — zanj veljajo te olajšave pri zapori nadalje. Kdor sil še ni izprosil takih olajšav, sijih lahko izprosi, ako ima razloge za prošnjo. Prošnjo lahko gospodar vloži pismeno ali , ustmeno sam na glavarstvu ali potom občine. Občine tudi lahko vpošljejo prošnje za več gospodarjev skupaj, a za vsakega gospodarja mora biti utemeljitev. Oblasti i-majo nalog, da ljudomilo postopajo. Razlogi, ki se bodo upoštevali za olajšave pri zapori, so n. pr.: večja množina moke se potrebuje za ono dni, ko bo kop v vinogradih, ko bo okopavan-je krompirja, ko bo oranje, košnja, žetev, mlati te v i. t. d. To se naj navede v prošnji in tudi, koliko dni približno bo delo trajalo. Razlogi, da se za stalno dobijo olajšave, so: da nimam drugega živeža nego moko, nimam ne mesa, ne fižola, ne krompirjia itd. Ce se je dovolila uporaba žita oziroma moke za krmljenje mlade ali breje živine, za konje in zadnje masten je živine, za perutnino itd., veljajo dovolitve naprej. Kdor še nima teh dovolitev,, si jih lahko izprosi. Se enkrat opozarjamo, da so pod zaporo samo: pšenica, rž, turšica, ječmen in oves ter mlinski izdel-» ki — razven otrobov — iz teh žitnih vrst. Otrobi, ajda, fižol, bob, krompir, meso, zaščimba, seno itd. itd. niso pod zaporo. dvoru je bil vkopan naš 30.5 cm možnar in je oddal tedaj svoj prvi strel na sovražnika. To je bil prvi strel, ki sem ga na lastna ušesa slišal iz grla tega orjaka in nikakor si ne želim, da bi kedaj v življenju občutil njegov učinek, ko mi je že sam pok tako pognal mravljince po hrbtu. No, hvala Bogu, Rusi nimajo tega groznega morilnega orožja. Jezdili smo od Novega Mjasta naprej in po dobrem teku smo dospeli okoli 10. ure po noči v trkrat prve oblege rešeni Pr-zemysl. Konje smo oddali dragonoam in smo se napotili iskat prenočišča. Ko' v prvem hotelu so sprejeli lepo oblečenega dragonskega častnika, a za naju z Franclnom ni bilo v nobenem hotelu prostora. No, za mesto in še za hotel res nisva bila napravljena, pa tudi nisva bila nič kaj nevoljna, da so naju pognali na cesto. Usmilila se je naju slednjič neka stara, prav umazana ž dinja in je nama ponudila prenoč;š-če v kuhinji, katerega sva tudi z odprtimi rokami sprejela. Postelj nama je bila torej zagotovljena, krenila sva jo naravnost v kavarno z bojnim klicem: smrt alkoholu! V kavarni je bilo zelo malo vojaških sukenj, pač pa prav obilo onih civilnih ljudij, moških in ženskih, ki som jih jaz grozno začrtel v času vojne, namreč takozvanih: vojnih poročevalcev in očividcev. Bili so znešeni iz vseh delov sveta in kramljali o fronti, strelskih jarkih, v katerih ie že ta dvakrat bil, o žvižgu krogel, o razpoku granat i. t. d. Mene so že kar grizli ti večji del popolnoma zlagani pogovori in ne vem, če bi ne b"l prvega potegnil po lažnjivih ustih, da niso v razgovoru prišli na kolero. Že samo ime kolera ie napravilo na vse viden, globok utis. Sedaj so se začeli ponašati, kolikokrat je kateri cepljen proti koleri, kako prekuhava vsako trohico vode, ki jo mora rabiti i. t. d. To blebetanje pa ie bilo tudi sicer potrpežljivemu Franclnu preveč. Namignil mi je in šepnil: „Le pazi, kako bodem odgnal te zajce enega za drugim." Nato mi je začel prav glasno razlagati, kako umirajo njegovi pionirji vsak dan prav tik njega na koleri, on prihaja prav od tamkaj in se še umil n; danes. Pogledal sem na časnikarje, vsi so zrli nemo in prestrašeno drug na druzega, češ: bežimo! (Dalje prihodnjič.) „SLOVENSKI eOSPOMAH." Slike iz volne. Slovenska kri nikdar ne stali P .smo inianterista Franc Cigula, ki je prideljen 87. peSpolku 10. vojni stotniji in, se nahaja na južnem boj šču, svojim star.šem pri Sv. Lovrencu v SI. gor. se glasi: . Zlati moji stariši, brat in sestre! Srčno pozdravljam vse skupaj in sploh celi rojstni kraj. Oh, ko bi si mogel jaz ugasiti željo, da bi še vsaj enkrat dosegel vstop v svojo rojstno hišo! Padel bi na kolena jired Vas in bi s sklenjenimi rokami zahvalil Najsvetejšega za srečno povrnitev nazaj v ljubo slovensko domovino. Ali kaj mi pomaga, vse želje so zastonj! Vendar pri tem ne pozabim molitve, katere ste me, draga mati, učili v mladostnih letih. Sedaj jih dnevni, zvesto opravljam, ako mi je le količkaj mogoče, ako pa ne, pa vsaj na kratko zmislim na Onega, ki je vsemogočen, in s tem so mi podaljšani moji grozni dnevi. Dragi1 oče in mati! Vprašam Vas. ali bi mogli z lahkim sroem gledati svojega sina, kateri je mnogo dni pa j oči prezebel in prečul na prostem polju, zdi-hujoč proti nebu: Ah, ljubi Bog, pomagaj ubogim ranjencem, ki okoli mene prosijo pomoči! Daj jim kruha n polajšatije groznih bolečin! Ali kaj mi pomaga, ker moral sem sam dobro paz ti na sovražnikove krogle in na naše čast ¡ike, da bomo mogli srečno premagat sovražnika. In to je trajalo dan za dnevom, mesec z , mesecem, tako, da sem moral preživeti celih šest mesecev na prostem bojnem polju zakopan v mrzlo zemljo, kakor črv, A hvala Onemu, ki me je obvaroval še dosedaj grenke smrti. Tudi zanaprej se izročim v božje roke, da bi mi Bog prizanesel. Sedaj smo prišli slabotni nazaj v S....., da tu malo odpočijemo in dobimo obleke in več drugih stvari. Potem pa zopet nazaj v boj. Hvala Bogu, nam Slovencem dosedaj še ni srce obupalo in tudi ne bo! Z hrabrim sroem smo začeli in hočemo tudi korajžni o-stati, dokler ne bo izvršena naša zmaga za domovino in ceslarja. Borili se bomo hi če treba tudi do zadnje kaplje krvi. Saj slovenska kri nikdar ne sfali! . Dragi domači! Kadar ste pri molitvi, spomnite se tudi svojega sina in brata, kateri je daleč proč od Vas ter sploh pripravljen življenje dati za drago domovino. Mogoče še pridem enkrat nazaj. Ce pa umr-jem v tujem svetu, pa bom pros'1 tam gori za Vas, da Vas pripelje božja roka v večno veselje, kjer ni trpljenja Lil sovraštva. Sesitra Treza. in brat Alojz sta mi tudi pisala. Od nas domačih nas je že malo tukaj. Tukaj je zdaj strašna zima. Bl zu mene so še bolehnečki županov sin, Zelenjak, Korenjakov, Gomilšak, Kovačec in Jan-Škec, nekaj pa so jih Srbi ujeli. Zdaj pa še Vas pozdravlja Vaš sin in brat Franc* Slovenski ulanec na Rusko Poljskem. Jožef Juger, dodeljen c. kr. ulanskemu polku št. o (polkovni štab), vojna pošta 57, piše dne 18. marca svojim starišem v Borecih pri Sv. Križu na Murskem polju: Predragi! Želite izvedeti, kako se mi godi. Moram reči, še ne prehudo. Dena^a je zadosti, samo kupiti si ne morem ničesar, ker nikjer ničesar ni, Niti najpotrebnejših vsakdanjih stvari, kakor milo, pisalnih potrebščin itd. ne morem dobiti. Mesa dobim precej, tudi kruha i'n suhorja ter tobaka je dovolj. Torej ne trpim pomanjkanja. Že od januarja je nastanjen naš štab v zapuščeni ruskopoljski vasi L. . . ne daleč od železniške proge Krakov-Varšava. Jaz sem pri dobrih ljudeh. Poljaki so jako pobožni1, kar pričajo raznovrstna znamenja ob cestah in potih. Sedaj v vojnem Času imajo razobešene zunaj na stenah razne podobe Boga in Marije, da jim obvarujeta dom požarov. Vasi so redke in revne, mesta ne mnogo boljša. Hiše so lesene in s slamo krite. Spredaj stanujejo ljudje, zadaj pa živina. Zato je povsod velika nesnaga, ki še io večajo precej gosto naseljeni židje, Cerkvice so borne, V-sepovsod rodovitna polja in veliki gozdi, ki pa jih pridno redčijo za vojaške potrebe. Polja so večjidel pomandrana, vasi kup pepela. Cele pokrajine so velika pogorišča in grobišča. Vojaška uprava je pokupila skoraj vso živino in vsa živila. Zato vlada med liudstvom veliko pomanjkanje. To je sad vojske! Bog obvaruj naše kraje take šibe! Čudim se svojemu trdnemu zdravju, čeravno sem prestal že nepopisne napore. Vsak dan govorim slovenski, nemški, češki in tudi poljski za silo že tolčem. S svojim konjičkom pa se kregam navadno slovenski. Moje največje veselje je, če dobim prav mnogo pilsem iz ljube domovine. Prav posebno še, ko sprejmem oel kup naših izbornih listov: ,.S1. Gospodarja", „Stražo" in druge. To so moji najdražji tovariši, ki mi lajšajo trpljenje In me kratkočasijo v dolgih nočeh. To je užitek! Pošta rabi k nam le št:ri dni. Tudi pri nas zbirajo darove za uboge vdove in zapuščene sirote, Vsak rad da po svoji moči. Jaz se zadnji čas brijem, drugi pa so ž» pravi kosmatinci, "Uši sem se, hvala Bogu, 1. aprila, 1015. hitro znebil. Zima ni bila prehuda. Snega je bilo malo. Sedaj iinamo krasne pomladanske dneve. Ptičice se že oglašajo. Podnebje je slično našemu. Nedavno smo dobdi novo obleko, ker se na stari razcapani ni več ločilo črno od rudečega. Zima je boj omejila. Tudi kužne bac le je ugonobila. Zato se bo začelo spomladi vse hujše razvijati. Zeljno pričakujemo odločitve. Zmaga bo naša! Slovenec ne omaga, dokler ne zmaga! A po vojski nas tudi: nihče ne bo zatiral! Bog Vam bodi plačnik, da ste plačali za me sv. križev pot. Prepričal sem se, da me je le molitev obvarovala ter mi vlila tolažbe v težkih urah. G. župniku se prav lepo zahvalim za že drugo sve-t njico, ker sem prvo v bojnem metežu izgubil. To je res naš up in naše zavetje! Veseli velikonočni prazniki so pred durmi. Jaz jih bom obhajal kakor božične v daljni Rusiji. Ne bom mogel kuriti kresa na domačem hribčku. Nam bo ga menda sovražnik kuril. Ne bom slišal prijetnega pritrkavanja, ker je tukaj zvoniti vsled sovražnika prepovedano. Tudi ne veselega pokanja topičev, pač pa gromenje 8 — 30 cent meterskih možnarjiev. A kaj si hočemo, vojaki smo in moramo braniti domovino — našo drago Avstrijo. Bog daj, da se uresničijo moje in vseh želje, po častnem miru videti drage in praznovati prihodnje svetke doma. Veselo „Alelujo" in tisočere pozdrave domačim in znancem! Vaš vedno v-dani Jožef Juger. „V vojski so nebeška vrata na stežaj odprta/' Vinko Kokolj, ki je bil prideljen pionirskemu bataljonu št, 15, piše svojemu prijatelju v Prihovi pri Konjicah, ki je potrjen v vojake sledeče zanimivo pismo. (Kokolj se jie udeležil vojske s Srbi, je zašel daleč vstran od svoje čete in se je preoblečen v Srba rešil na Bolgarsko, odkoder so ga poslali r Avstrijo). Pismo se glasi: V Kristusu ljubljeni vojščak! Pred kratkim sem dobil pismo rz domačega kraja in sem zvedel, da je tudi Tebe zadelo, da si potrjen. Po volji našega vsemogočnega vojskovodje je vojska nastala in se bo tudi enkrat nehala. Ljubi France! Ker je moralo tako biti, prosim Te, ne štej si tega v zlo; božja volja je, da boš moral nositi puško in ko se boš enkrat kaj naučil, boš tudi moral iti nad sovražnika. Dragi! Le z veseljem in z hrabrostjo pojdi branit našo milo domovino, udan v voljo božjo, z zaupanjem v| Boga, v Marijo in boljšo prihodnost, da se spet zdrav povrneš v svoj mili domači slovenski kraj. Ta misel Ti bo pomagala in Te krepčala, da boš lažje prenašal težave in bridkosti sedanjega vojnega časa. Meni se še po navadi dobro godi in tudi zdrav sem hvala Bogu, le meseca decembra mi je šlo za kožo. Srbi so že šteli ure mojega življenja, ali k sreči prideva z nekim narednikom do srbskih ranjencev, kjer dobiva srbsko obleko In tako sva srečno prišla v 18 dneh na Bolgarsko in od tam na naša tla; ali po nesreči prideva na kraj, kjer sta kolera in legar grozno razsajala. Jaz sem že prej bil prehlajen, spravijo me pri Zemunu v bolnišnico na neki otok, kjer sem hvala Bogu v šestih tednih ozdravel. Prišel sem zopet nazaj k prvi stotniji, k Bošnjakom, od tam spet za ordonanca k bataljonskemu komandantu. Nekaj dni pozneje sem ga prosil, naj me nadomesti z drugim, mesto odgovora mi je dal dve u-ri zapora, katere mi je potem njegov adjutant nadpo-ročnik hitro odvzel. Ljubi mi France! Iz vsega srca Ti želim, da bi z veseljem odšel k vojakom in se enkrat zdrav in srečen povrnil v svoj domači kraj. Na vojsko gre skoraj vsak z žalostnim srcem, ker mu n! znano, ostane li živ ali ne. Pa, dragi mi, dostikrat si mislim, ako mi je usojeno, rad umriem za premilo očetnjavo. Zatorej pojdi z veseljem v boj proti sovražniku in ne boj se smrti, saj pregovor pravi: „S ladko in častno je umreti za svojo domovino" in spet drugi: „V vojskinem času so nebeška vrata na stežaj odprta!" Ko si bil dozdaj tako vesel in priden mladenič, tudi sedaj zanaprej misli na Boga; to Ti bodi šči,t pred žvižgajočimi sovražnimi kroglami in trdno zaupanje v Marijo Ti bo trdno za^ vetje pred gromečimi granatami! Dalje tudi želim Tvojim starišem, da bi ne žalovali močno za Teboj, saj „Božja sveta, volja je, da mlad fant na vojsko gre." Ljubi moj! Prav prisrčno Te pozdravljam kakor tudi Tvojega očeta in mater, pozdravim Tvojega hrata Antona in sestre, tudi vse druge fante, ki pojdejo s teboj, in ostanem vedno Tvoj prijatelj Vincenc Kokolj. Pet tednov v strelskih jarkih. Predzadnji „Slov. Gospodar" je pomotoma poročal, da je medicinec Fran Dečko iz Središča, kadet pri c. in kr. pešpolku št. 47, umrl za kolero. To poročno je slonelo na napačni informaciji. Medicinec Dečko se je udeležil pri sanlteti naj., hujših bojev v izhodni Galiciji, zlasti pri Grodeku od srede avgusta do srede oktobra ter je naposled zbolel in je moral za več mesecev v bolnišnico. Dn« 22, januarja «pa se je kot kadet zopet vrnil na severno bojišče in se je. brez prestanka bil v najljutofllh bojih 1. aprila 1915. „SLOVENSKI GOSPODA K.*1 Strne 8. do kon«a meseca februarja, ko je vsled naporov hudo zbolel. Ohromela mu je namreč des.ia stran telesa in general mu je dovolil, da se sme vrniti v kako mariborsko bolnišnico, A svoje ljubljene domo\ i ie ni več videl. Prepeljan je bil v bolnišnico v Nit™ na Ogrskem, Ijer je 12. marca vsled oslabelosti sroa mirno preminul. V nedelo 14, marca je b.i z vsemi vOjašiC:-mi častmi pokopan na mestnem pokopališču v Nitri. Naj sledi nekaj odlomkov iz pisem, ki jih je pv sal iz prvih vrst bojne črte. 9. februarja: Dragi starši! Pišem ponoči pri sveči, deset korakov za švannlinijo, Celo noč streljajo topovi. Vedno pazim, da nas sovražnik ne preseneti. Že od 27, januarja sem zmiraj zunaj. Že par-krat sem bil v nevarnosti, a upam, da me obvaruje angel varuh. — 19. februarja: Dragi starši! V og-njiT. Ohranila me je včeraj božja roka. Pišem med bojem, »e ne strelja. Zdaj. sem takorekoč komandant kompanije. Že pet dni nisem spal in če, spim v s ¡e-gu in vetru. Vendar sem zdrav. Sluga je bolan in pr njem je moj nahrbtnik, drugo sem zgubil. Perila nimam nobenega, pač pa sem dobil erarično. Vina in ruma imam dovolj; suh nisem, tu in tam mala mrzlica, drugače sem poln upanja na veselo svidenje. Že gest dni"nisem videl vode; kavo kuham iz snežene vode. _ one 21. februarja: Dragi brat Matevž! Jaz sem še zdrav, ta čas kompanikomandant, ker je naš nadporočnik vsled težkih ran umrl. Da bi Ti videl kupe Rusov, ld so ležali pred našo kompanijo! Rad, hrabrosti sem jih mnogo priporočal: bilo je to 18. februarja, dne 19. februarja pa bi me skoro zadel šrap-nel. Zdaj\ nas obstreljuje sovražna artilerija in nad nami frče krogle, kakor da bi bil sodni dan. — 26. februar j,a: Dragi brat Anton! 18, februarja je pognala naša kompanija Ruse; ko je padel nadporočnik Kopriva, sem vodil kompanijo. Slišim, da bom priporočen za srebrno svetinjo, vendar si ne delam upanja. 19. februarja bi me skoro dva šrapnela pihnila, drugi so bili vsaj tako prijazni in so se odstranili za deset korakov. Po petih tednih sem zopet v hiši v vasi. Zdrav sem, hvala Bogu, in upam, da se vidimo! A že 3, marca piše Dečko staršem, da je hudo bolan in da upa priti v Maribor v bolnišnico, kamor ga naj pridejo obiskat. Pa želja se mu ni izpolnila, ni videl več svojih dragih in svoje domovine. V daljni tujini sameva grob mladega junaka. Slovenski topničar severno od Varšave. Franc Ocvirk, vrtnar v Celju, sedai prideljen avstrijskim motornim baterijam, slovitim težkim mož-I narjem, ki so podirali francoske in belgijske trdnjave, piše dne 11. marca mil. g. opatu Ogradvju (Ocvirk se nahaja sedaj pri Hindenburgovi armadi severno od Varšave): Velečasftii gospod opat! Pred nekaj dnevi so sprejeli moji prijatelji časopise, tudi „Slov, Gospodar" je bil zraven. Citali smo tudi pismo, ki sem ga Vam, velečastiti gospod opat, pisal in voščil Novo leto. Močno me je razveselilo, da „Slov. Gospodar" prinaša pisma trpečih vojakov. Naznanjam Vam, da se nahajamo v Rusiji, v severni Poljski, Dne 10. februaria smo se peljali iz mesta Roulers v Belgiji skozi Nemčijo mimo mesta Berolin. Po večdnevni srečni vožnji smo se peljali skozi Izhodno Prusijo. Ne morem Vam popisati, kako tukaj izgleda. Vasi, trgi, mesta, vse je razrušeno in zažgano. Mesto Lyck, ki šteje čez 15,.000 prebivalcev, je popolnoma uničeno. Napravimo si lahko sliko, kako bi sovražnik v naši. domovini ravnal, če bi udri v naše kraje. Ko smo se pripeljali v Rusijo, vidimo, da ni nič uničeno. Prišli smo v mesto Grajevo.i Hitro smo se spravili na delo in smo že ne daleč od tukaj oddaljeno rusko trdnjavo popolnoma razrušili. Prve dni so nas Rusi tudi hudo pozdravljali. Granate in šrapneli so frčali skozi naše vrste in padali pred in za nami. Božja volja je bila, da je samo en mož padel, nekaj jih je bilo težko ranjenih. Samo Bogu se imamo zahvaliti, da smo v tem srditem ognju bili tako sreSni in se nam ni prigodila večja nesreča. Opišem Vam še naj tukajšne kraje. Sami veliki gozdovi se razprostirajo, da jih skoro ni konca, vasi so zelo redke, hiše majhne in lesene. Zima je hujša, kakor pri nas, tako, da se človek dostikrat od zime kar do kosti pretrese. Nam mraz ni mnogo prizad-jal; s potrpežljivostjo in dobro voljo vse zadovoljno prenašamo. Slovenci smo, ki pomagamo Nemcem ob Izhodni Prusiji premagovati Ruse. Naši možnarjibruhajosmrtmed ruske vrste. Dolgo Še ni, ko se je sovražnik tukaj nahajal. Nemci so jih mnogo tisoč u-jeli. Jaz sem popolnoma zdrav. Ker ne vem, če bom imel kmalu priložnost. Vam pisati, Vam, velečasttiti gospod opat, žel:m vesele velikonočne praznike. Z Bogom! Franc Ocvirk. Vedno veseli in korajžni. Lapornlk Martin iz Pilštanja, korporal pri 26, domobranskem pešpolku, piše dne 8. marca svojim starišom in sestrama s severnega bojišča: Vašo pismo sem sprejel z največjim veseljem. Dobilo me je ravno pri našem „gosposkem" kosilu. Vse me je razveselilo, samo po cigaretah se mi še sline cedi»«. Odkar sem tukaj, mi prav dobro gre. Znancev in sosedov imam dovolj; zdrav sem tudi. Samo na Ruse imam grozno jezo in sicer od tistega časa, ko so mi čevelj z noge odgrizli, da sem potem z en'lm samim cevl,em pol-uos šel v bolnišnico v mesto Temeš-var na Ogrsko» Zebrn, da M naši v najkrajšem času vsem Rusom pošteno kosti polomili. S btruadovim Francetom sva vedno skupaj, vas tudi iskreno pozdravlja. Aii je Grobinov Kari v vojski, v bolnišnici, al. doma i' Pišite mi. Sedaj imate veliko dela, kaj ne? Ali se pridno giblje te ? Rad bi Vam pomagal, a sedaj se gre za cesarja in domovino. Kaj pa brat lx>jae dela, ali se kaj kesa, da se je oženil? Hud.mar! Saj se še menda tudi jaz oženim, ko pridem domov. Pa bo! Vojska me tepe. Priznavam, da sem včasih predolgo izostal od doma, a sedaj se mi dobro plačuje. Ce Bog da,.ko bo vojske konec, bom pa vedno pri Vas, draga mamica. Mladeniči iz Slovenskega Štajer-ja smo vedno korajžni in veseli. Kateri se pa jezno in k slo drži, slovenski mladenič pač ni. Slabo mi je* šlo, a moje srce je skaikijalo, dobro mi gre, pa mi zopet veselo bije, hudo me čaka, pa se ne tresem. Mi Pilštanjčani se ne ganemo, stojimo kot skale. Molite za me pri Mariji. Pozdrav! Vaš Martin. Vojska — kratka, a pomembna beseda. Alojz Berčnik iz Vitanja, ki služi pri topničar-skem poiku št. 3, je že celih sedem mesecev neprestano v ognju. Dne 19. marca je bisal svojemu bratu s severnega bojišča. Pismo se glasi: Dragi brat! Z veseljem sem sprejel Tvoje pismo. Ne morem Ti popisati, kako veselje me prešine, ako dobim iz svojega rojstnega kraja kako pismo. Dne 1. avgusta sem zapustil svojo preljubo ženo, ki se je br dko jokala za svojim še mladim možem. Tudi meni so se ob slovesu vlile solze iz oči, pa ne zaraditega, da sem moral v vojsko, ampak zato, ker sem videl pred seboj svojo objokano ženo. V glavo mi šine mir sel, da se mogoče ilo po našem mnenju dobro, da se na Slov. Stajerju v obče prepove prodaja živine, a se v posameznih slučajih dovoljuje al> po županu ali po načelniku denarne zadruge ali kmefjske podružnTce. Glede 2. Slovenski Stajer se naj oprosti od nadaljne prisilne oddaje živine. Ko-ikor je živine ostalo, je potrebna za vprego, prehrano in pleme. Kakor slišimo, so v tem oziru (glede prisilne oddaje) poslanci Slov. Kmečke Zveze te dni posredovali v Gradcu, da se na Slov. Stajerju v nobenem glavarstvu ne rekvirira živina, Kaj so dosegli, še nam ni znano. Ako re bo dobiti splošne' prepovedi, iotem bi bilo dobro, da se dovoli žetvenim komisijam izreči glede rekviziciie zaporo čez živino v občini. Bržkone bo na ta zadn;i način tnd; bolj ur streženo razmeram v različnih občinah, žetvene ko- 1, *3»Fifc, 1915. «S L O V K N S K I (J © S P O D A U." Straa d. misij« bodo postale kmalu večje važnosti, zato se naj ustanovijo. Kmetje, pišite nam in povejte $jdi vi svoje mnenja! — &lede mešetarjev pišemo na |!rugem mestu. Razne novice. * Blagoslovljeno velikonočno praznike želimo vsem pr.jateljein in naročnikom. Vstali Kristus naj pnna®« tLoveštvu zopet mirne čase! * risanke za vojake. Največje veselje boste naredili, vojakom, ako jim naročite „Slov. Gospodarja". Cetrtlet iO stane 1 K. Vpošljite natančen vojakov naslov. * Nas cesar se kljub mnogim opravilom, ki jih ima sedaj, stalno dobro počuti, Spi navadno zelo mirno. Vstane vsako jutro že ob 544. uri in prebije skoro celi dan ob delu pri svoji pisalni mizi ter sprejema razna osebe. Po obedu si vlladar privošči samo kratek odmor; ob solnčnih dneh se opoldne sprehaja po dvornem vrtu, če pa je slabo vreme, pa se giblje po grajskem hodniku. Zadnji čas je cesar večkrat izrazil željo, da bi rad obiskal ranjence v dunajskih bolnišnicah; zdravniki pa šo mu te obiske odsvetovali, ker je vreme sedaj zelo nestanovitno. S cesarskega dvora se poroča, da cesar čas, ko se jesen spremeni v zimo in zima v spomlad, že več desetletij ni pri tako dobrem telesnem razpoloženju prestal, kakor ravno tokrat. * Obredi Velikega četrtka V Mariboru. Danes na Veliki četrtek predpoldan so naš prevzvišeni nad-pastir po sveti pontilikalni maši, med katero so da-hovniki in drugi verniki prejeli iz njihovih rok sveto obhajilo in po blagoslovljen ju svetih olj na 12 starčkih opravili ganljivi obred umivanja nog. Imena teli starčkov „apostolov" so: Matija Kaschan (starost 86 let), Matija Eiletz (82), Martini Hietzl (81), Štefan Mer-kun (80)» Ign. Hutter (80), Leop. Honigmann (80), Janez Kramberger (79i>, Janez Zechner (77), Fel ks Gra-ber (77), Janez Kolar (76), Anton "VVeingerl (83) in Matej Gorjanc (79). Njihova skupna starost znaša 960 let. Po svetem spravilu so bili imenovani starčki v knezoškofijski palači obdarovani in pogoščeni. * Duhovniške vesti. C. g. Jožef Kuk, kaplan v Galiciji, je prestavljen kot drugi kaplan k Sv. Lovrencu nad Mariborom. * Mariborski bogoslovec ujet. G. Ferdinand Ceplak, bogoslovec četrtega letnika v Ma iboru, je šel prostovoljno v vojno in je padel v rusko ujetništvo. Iz sodne slnžbe. Pred nekaj tedni je prišel k o-krajnemu sodišču v Mariboru Avgust Egghart, prej pravni praktikant v Boznu na Tirolskem. Je rodom z Gornjega Štajerskega in razume slovenski. * Naročajte srečke Slovenske Straže 1 Srečka stane samo 1 K. Vrednost dobitkov 20.000 K. Srečke se dobijo v trafikah in trgovinah. — Ne zabite naše domovine! * Zvišanje deželnih doklad. Kakor znano, je štaierski deželni odbor proti glasu dr. Verstovšeka sklenil zvišati deželne doklade za 15%. Slovenski poslanci so se pritožili. Sedaj pa se je z najvišjim po-trjenjem dovolilo pobirati za dobo vojske samo 10 odstotkov več. To je prvi slučaj, da se je vlada ozirala na sklep deželnega odbora, ki še vrhutega ni bil so- glasen.' f i H HODI * Krušne karte se bodo izdale za mesto Celje in v občini okolica Celje za kraja Gaberje in Breg; za mesto Ptuj in v karčevinski občini za kraja Kar-čevina in Vič, v rogozniški občini za kraja Novavas in Rogoznica, v brežki občini za kraj Zgornji in Sp. Breg ter v brestjanski občini za kraj Budina. Za mesto Maribor ostane dosedanja mestna preskrba za živila v veljavi. Od 11. aprila naprej se bo dobila moka in kruh v navedenih občinah samo, ako se odda krušna karta, v Mariboru pa na način, ki ga določi magistrat. Krušne karte, izdane od zgoraj imenovanih občin, veljajo povsod, kjer so take karte že sploh upeljane. Hišni predstojnik dobi za vse stanovalce krušne karte. Svoje karte ne sme nihče drugemu prodati ali darovati. Ponarejanje krušnih kart je strogo kaznjivo. * Pregledovanje zalog žita in moke. Vlada je odredila, da okrajna glavarstva laliko sporazumno z deželno politično oblastjo ukažejo, da se zaloge žita in moke po gotovih občinah Še enkrat popišejo. Popis se mora v takih slučajih izvršiti tudi tedaj, Če je pri- hiši manj kot 20 kg moke. S takimi nalyia4nimi po-j pisovanji hočejo dobiti oblasti pregled, kako se uporabljajo zaloge moke in žita» Poleg naknadnega po-piso.anja pa imajo okrajna politična oblastva še tudi pravico, da odredijo pregledovlanje zalog. Za izvršitev tega posla so poklicani edino zaupniki, ki jih je glavarstvo za to postavilo. Zaupnik mora imeti, kadar hoče pregledovati pri kaki hiši zaloge žita in moke, pri sebi uradno izkaznico. Ako bi prišel k hiši žandar ali iinancar, in bi zahteval, da mu poka-žete vašo moko in žito, se mora tudi izkazati, da je v ; to uradno pooblaščen. Vsako osebo, ki bi brez urad-i ne izkaznice hotela pregledovati vaše zaloge, smete : zavrniti. Zaupniku z izkaznico pa se zaloge morajo I pokazati. Kdor ne pokaže, zapade hudi kazni. Kaz-: novala pa bodo sedaj samo politična oblastva. Prepovedane pisanke. C. k. namestnija je prepovedala barvanje jajc, ali napravo takozvanih velikonočnih pisank (rmenic). Prepoved velja za celo deželo in sicer za trgovine kakor tudi za zasebne hiše. Prestopke zoper to prepoved bo kaznovala poht.čna o-blast prve instance (okrajna glavarstva,). Pecivo oh Veliki noči. Uradno se nam naznanja, da je glasom ministrske odredbe z dne 30. janu arja 1915 strogo prepovedano pri izdelavi peciva za Veliko noč rabiti več nego 50% pšenične ali ržene moke. Ce vzamete za kruh n. pr. 5 kg pšenične, se mora druga polovica moke, potrebna za peko, nadomestiti z 5 kg koruzne ali ječmenove moke. Ista meru velja pri peki rženega kruha. Ta odredba ne pride v poštev samo pri pekih, ampak tudi1 v domačih gospodinjstvih. Prestopke te odredbe bo kaznovalo okrajno glavarstvo. * Kuharice zborujejo. Na Dunaju se je vršilo v ponedeljek, dne 29. marca, 36 zborovanj dunajskih kuharic. Predavalo se jim je, kako naj varčujejo pri kuhi v vojskinem času. * Ne prodajajte delavne živine! Lov za praznim dobičkom! Tako in n:č drugače moramo imenovati kupčijo, ki je razvita v zadnjem času po naših krajih pri živini. Vsak bi rad prodajal za visoko ceno, tega pa ne pomisli, da bo moral plačati še višjo ceno, če bo hotel kaj kupiti. Pred vsakim semnjem hodijo prekupci že par dni okrog, stikajo po vaseh in hlevih in kupujejo živino, da jo potlezni, se priporoča, da se muhe v sobah zatirajo. Tozadeven pouk dobi tudi šolska mladina. Novo taborišče za ujete Ruse. V Lebringu pri Lipnici na Srednjem Štajerskem so začeli staviti barake za 30.000 ujetih Rusov. * Denar za vojne ujetnike v Rusiji je najbolje poslati z novo uvedeno mednarodno denarno nakaznico, ki se dobi na vsaki bošti. Na nakaznico je treba seveda napisati tudi natančen naellov ujetega vojaka. Podrobni predpisi se nahajajo pri vsakem poštnem u-radu. Maribor. Dne 29. marca je v vojaški bolnišnici umrl ua pljučnici nadomestni rezervist 26. domobranskega pešpolka Peter LangeršeK. Umrli vojak se je udeležil bojev na severnem bojišču. — Isti dan je u-mrl za ranami, dobljenimi na severnem bojišču, , ožef Mrnalek, od poljskega lovskega bataljona štev. 2, 2. stotnije. Mrnalek je doma iz Češkega. Pogreb obeh umrlih vojakov se vrši danes, v četrtek, dne 1. aprila, popoldne. * Sterntal pri Ptuju. Stavba barak za ruske ujetnike v Šterntalu tako hitro napreduje, da bodo došli tje v dveh ali treh tednih prvi ujetniki. Ujetni-ško taborišče v Šterntalu nameravajo urediti za krog 60.000 mož. Celje. V petek, dne 26. marca, se je vršil pogreb infanterista Nikolaja Sibanika od hrvaškega pešpolka štev. 79. Sibanik je umrl v tukajšnji garni-zijski bolnišnici štev. 9 za ranami, dobljenimi na severnem bojišču. Vrlega Hrvata so pokopali z vojaškimi častmi. Na zadnji poti ga je spremljalo vojaštvo in lepo število občinstva. Celje. V ruskem ujetništvu se nahaja tukajšnji trgovski uslužbenec Ivan Riegersperger. Starišem je pisal dne 24. februarja iz mesteca Spaskoje pri Via-divostoku, da je zdrav. Dopisnica je rabila iz Sibirije v Celje mesec dni. Celje. Celjski magistrat hoče za meščane nabaviti večjo množino krompirja. Priglasiti se je treba ob pondeljkih na magistratu. Arcliu pri Vojniku. Za izreden hrabrostni čin je bil odlikovan četovodja Franc Belak s srebrno kolajno II. razreda. Belak je prideljen brzojavnemu oddelku. * Pogrešajo se: Štefan S a 111 e r , pešec pešpolka št. 47, 14. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor se prosi očetu Jožefu Sattler, viničarju v Spodnjih wočah, pošta Hoče pri Mariboru. — Anton H e r i c, pešec domobranskega pešpolka štev. 26, 6. stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor očetu Francu Heric, posestnik v Borecih, pošta Križevci, Štajersko. — Simon R o b a r, pešec pri 47. pešpolku, 2. poljska stotnija, vojna pošta štev. |73. Odgovor očetu Simonu Robar, posestnik v Framu, Štajersko. — Franc Z a v e c, deželnobrambovski pešpolk štev. 26, 1. stoltnija, 4. maršbataljon, vojna pošta štev. 48. Odgovor Janezu Muster, posestniku v Gradiščah, pošta Sv. Barbara v Halozah. — Josl S i j a n e c, korporal v marSbataljolnu štev. 30, 4. nadomesjaia stotnija. Odgovor Jakobu Hoffman v Bučečovcih, pošta Križevci, Štajersko. — Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica v Framu 30 K; namesto venca na grob č. g. prošta Jožefa Fleck so darovali: duhovni svetovalec Martin Meško 10 K; Jožef Cižek, dekan, 10 K; Al. Čižek, mestni župnik, 10 K; dr. Anton Medved, profesor, 10 K; profesor Janez Vreže 10 K; Hranilno in posojilno društvo, Ptuj, 100 K; Zernko, župnik, 10 K; Jakob Peršuh, Pleterje, 12 K; Al. Sagaj, kaplan, 3 K; Jožef Ztidanšek v Ločah po svoji ženi sporočil 100 K. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam naj Bog stotero povrne! * Knmnica pri Mariboru. Naša Posojilnica ima na belo nedeljo, dne 11. aprila, pri Vogrincu svoj občni zbor. * Marenberg. Dekliška ZVeza ima na belo nedeljo, dne 11. malega travna, pri Sv. Janezu poučni shod. * Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na velikonočni ponedeljek, popoldne po večernicah, se vrši občni zbor naše posojilnice v Društvenem domu. Razen običajnega vsporeda se vrši zanimiv, za sedanji čas zelo primerno gospodarsko predavanje. Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. * Rajhenburg. Na velikonočni pondeljek priredi Izobraževalno društvo v Društvenem domu igro „Po mobilizaciji doma." Začetek ob treh popoldne. * „Sv. Križev pot za vojni čas." Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 '-Tornadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah. Zadnja poroiila došla v četrtek, 1. aprila. Meseca marca 40.000 Rusov ujeli. Dunaj, 31. marca. Avstrijski generalni štab uradno poroča: Na bojni črti v Izhodnih Beskidih (o-zemlje Dukla—Lupkov) je včerajšnji dan (30. marca) potekel bolj mirno. Na bojnih toriščih na izhodni strani tega ozemlja se boji nadaljujejo. Rusi so na višine severno od C i s n e in severoizhodno od Kalnice (mestece na gališki strani ob reki Wetlina, severozahodno od U-žoka) zopet večkrat' naskočili; enake naskoke so Rusi ponovili tudi po noči, a so bili odbiti. Tudi na severni strani Užoka so se sovražni ponočni napadi pod vlelikimi izgubami izjalovili. Ujeli smo zopet na-daljnih 1900 Rusov. Na vseh drugih bojnih črtah se ni pripetilo kaj posebnega. Vršili so se le artilerijski boji. Od 1. marca do danes so naše čete ujele skupno 183 ruskih Častnikov in 39.942 mož, uplenili smo 68 strojnih pušk. Rusi ne morejo predreti naše bojne 6rta Prebivalstvo v ozemlju mest Eperjes in Bartfa, severno od katerih se vrši srdita bitka, mirno zasle- duje vojne dogodke. V mestu Bartfa vlada popoles mir, v Eperjesu tudi ni opaziti, da bi se navadno življenje kaj spremenilo. V duklanski kotlini so ljuti artilerijski boji nekoliko ponehali. N a i e č te se izborno držijo. Temu se imamo zahvar liti, da sovražnik ne more predreti naše bojne ferte. Dosedaj še ni bilo take odločitve, ki bi uplivala n» konec sedanje bitke. V torek (30. marca) je bilo vreme na bojišču zelo neprijazno, a na bojeranjo ta nima . nobenega upliva. Posebni poročevalec lista „Az Est" poroSa: V komitatu Saros (ozemlje ob Dukli) so se Tržili pretočeni teden izredno srditi boji. Pri mestecu Molnarva-gasa smo potisnili Ruse nazaj. Sovražnik j« imel velikanske izgube. Naši vojaki so se borili v hudeas mrazu in 30 cm visokem snegu. Južno od mesta Zboro. Mesto Bartfa je trdno v naših rokah. V Hperja su opozarjajo na boje samo trenkolone, ki rozijo skozi mesto, in častniki, ki hitijo s&ozi mesto aa fronto, V bojih severno od Bartfa se je posrečil» našim četam, ki stojijo do kolen v snegu, priboriti «opat nekaj ugodnosti. Rusi imajo velikanske izgube. Koliko je že mrtvih? Mednarodno društvo Rudečega križa razglaša, da je dosedaj na vseh straneh v vojski in sioar m r t-v i h 2,339.000 in bolanih 4,033.000 mož. Boj za Carigrad. Angleško-francosko brodovje od 18. maroa ni več ponovilo napadov na dardanelske utrdbe. Verjetno je, da hočejo Angleži in Francozi dobro pripraviti tudi napad s suhega, da bodo potem na suhem in na morju ob enem naskočili. Pač pjv rusko brodovje obstreljuje s Črnega morja Bospor, morsko ožino pri Carigradu. Turška poročila pravijo, da dosedaj brez uspeha. Boje za Dardanele zasleduje ves sivet x velikanskim zanimanjem, kajti padec Dardanel bi pomenil tudi smrt najvažnejše trgovinske politike Nemčije. Loterijske številke. Trst, 24. marca: 19, 48, fiB, 29,- 89. Dunaj, 27. marca: 65, 5, 07, SO. 22.. Trgovski p^molitiH trgovski p&m"«« torej, da ta ure se zamwqjas« z dragimi dteaia»! uraasi, ki m debije t trgsvisah — Veak naj braz nevarwsati, U -M trpat kak« äfcwS«, naredi mvio ce *mtnm*r' •rar.mumomnmmmmimmKnr**- Se bliža ljubka, nežna vigred mlada, že v bojnih vrstah solnčni up nadvlafla. Vsled vseskozi prvovrstnih zvez mi je omogočeno prodajati po najnižjih cen» h, a&oravno ao. poskočile cene drugod. Imamo za bližajoče se Velikonočne praznike ter za 171 spomladno .poletno d «bo sploh najmodernejše, najfinejše, jaio trpežno in okusno raznovrstno blago, Obleke za možke, ženske in otroke so prve kakovosti; tozadevna izbira, vStevši potrebščine za rekrute je ogromna, postrežba vedne solidna. Izbira v ženskih črnih oblekah je v vsakem oziru velika. Prodajam tudi najfinejše, pri rite čisto deteljno seme. Z odličnim velespoštovanjem se priporoča cen« j enemu občinstvu trjjo er in pof-e-tr.ik pl ml iisiii mu liissi pilil HIE Iffii m draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov m znamko za odgovor. ||i| J.Bafiž ilirska, Bistrica 2§, Kranjsito I8 seme štajerske detelje 180 se prodaja v trgovini KARLA HABERJA v Mariboru Tegethofovo 11I. št. 39. Kupuje oves, krompir in fižol po najvišjih cenah. Pred io si rakupite \aše potrebščine, naročite y VlOrce ia cenik 2 več tisoč slikami, da se prepr>• ^ Ca te o 11 zkth cenah in dobrem blagu 223 Prva gorenjske razpoiilialnice SAVNIK, KRANJ št. 150. Ce. ?k yas'<*nj, \zorci pošlnine prosto. Prepričanje ne š«odu)e nikdar! Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. . «tr^ eM XBHMttäiwwitijMB osoiilnica v r«i0istrov2s«a z nsom. s»vesc» Obrestuje Hranilne vic»@e p© Dale na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo 12 IO vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji, od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne Rentni davek plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, 4 Uredil® ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure ¥ lastni hiši (Hote» .Prt belem volu') v Celju, Gražka cesta 9,1.nadstr. latdaiattth In caJoZnlk: KatoUâko tiskovno drofttvo. OrtKOvoi-ui «uradnik: Franlo A«bet. Tlak tiskam» a«. Olrila ▼ Utribhio.